Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. številka joliet, illinois, 30. oktobra 1914 letnik xxiii Brzojavke iz Dunaja poročajo avstrijske uspehe. Avstrijci ujeli na tisoče Rusov ter zaplenili mnogo topov in strojnih pušk. Prodirajo proti Lvovu. V Berlinu priznavajo nemški poraz na Ruskem Poljskem, tako da se Nemci še vedno umikajo pred Rusi. V Belgiji in severni Franciji zadevajo Nemci ob najhujši odpor. London ,26. okt. — Da je največja ltka na vzhodnem bojnem torišču Iizu med ruskimi in avstrijsko-nem-skimi armadami, kažejo poročila, presta danes, glede vojskovanja ob vzhodni bojni črti. .■ Uradno naznanilo iz Petrograda o bojevanju na Poljskem pravi: Nagli beg nemških čet se nadaljuje Že se umikajo iz Lodza, petinsedemdeset milj zapadnojugozapadno od Varšave. Nemci so neuspešno poskušali zaustaviti rusko napadno kretanje Pri Sokačevu, a so bili odgnani z velikimi izgubami. "Spopad ob potih, držečih v Petro-kov in Radom, se je izpremenil v veliko bitko, katere fronta se razteza crez petinšestdeset milj od Rawe do reke Iljanka. Nemci poraženi z bajoneti. "Na večer 24. okt. smo severno od Rawe napadli Nemce z bajoneti in jim prizadeli znatnih izgub. Samo v vasi Morčidlo smo pokopali nad 700 Nemcev. "V bajonetnem spopadu blizu vasi Mazamerjev smo zajeli dve bateriji strojnih pušk. "Naše čete so zasedle gozd pri Nem-_1gvu, jugovzhodno -od Raivc, kjer »iCLJiML -4t)0-j^o topov in mnogo proviantnih združene avstrijske in nemške bojne , sile v močnih pozicijah od Starega do dolina reke Spryne je pokrita j Sambora v Galiciji, nadalje odondod enajst vozov. vzhodno do Przemysla in reke San, nadalje odondod severno do Pozka na Ruskem Poljskem, ter da napadajo sovražnika s trajnim in velikim uspehom. Glavni del ruske armade je bil prisiljen k boju. Močna avstrijska ofenziva onostran Karpatov je prisilila Ruse, da so odposlali tja pomočnih čet. V osrednji Galiciji se nadaljuje boj z nezmanjšano silo. Avstrijci so priborili ob dolenjem Sanu, jugovzhodno od Przemysla, sijajnih uspehov. Hudi boji se vršijo med Ivangoro-dom in Varšavo. Osemtisoč ruskih ujetnikov. Dunaj, 27. okt. — Vojni urad je izdal danes sledeče dnevno naznanilo: "V bojih pri Ivangorodu smo dose-daj ujeli 8,000 Rusov in zaplenili 19 strojnih pušk. "Blizu Jaroslawa je bil neki ruski general z 200 vojaki prisiljen k predaji. "Pri Zaluczu in v okraju Pasieczna je bil sovražnik pognan nazaj. "Položaj je splošno neizpremenjen." Srbi izgnani iz Bosne. Dunaj, 27. okt. — Po danes izdanem naznanilu vojnega urada poteka avstrijsko vojskovanje v Bosni ugodno. Namen je bli .izgnati Srbe iz Bosne. Dne 24. okt. so bili pri Višegradu odgnani, in zasledujoče avstrijske čete so dne 26. okt. prodrle do Drine. Vzhodna Bosna do Drine je izčiščena Srbov." Mnogo ranjencev. London, 27. okt. — Poluradno se poroča iz Petrograda, da je število avstrijskih ranjencev, ki so šli samo skozi Dunaj, dosedaj najmanj 200,000, dq~ čim je bilo uradno cenjeno na 136,000 do dne 13. septembra. Ali preti balkanska vojna? v Washington, D. C., 27. okt. — Iz danes semkaj dospelih uradnih poročil sklepajo v baje dobropoučenih krogih, da obstaja med Grško in Italijo tajna pogodba, ki ne namerava nič manjše ga, nego razdelitev Albanije, dasi je bila samouprava te nesrečne deželice po evropskih velevlastih po zadnji bal kanski vojni zajamčena. Kakor znano, so italijanske pomorske čete zasedle Valono, dočim je iz pehote in topništva obstoječ grški od- delek pri Vasiri prekoračil mejo in napadel vstaše. Turčija menda ne ostane mirna, in tako utegne priti do nove balkanske vojne. Nemci priznali svoj poraz. Berlin, čez Amsterdam in London, 28. okt. — Nemške in avstrijske čete na Poljskem so bile, kakor danes u-radno naznanjajo v Berlinu, prisiljene k umiku pred svežimi ruskimi četami, ki prodirajo od Ivangoroda, Varšave in NovOgeorgievska, ko so odbile vse prejšnje ruske napade. Naznanilo pravi nadalje: "Najprvo Rusi niso zasledovali in naše čete so se umikale brez težave. Reser.ne čete bodo izpremenile svojo razvrstitev, kakor zahteva položaj." Trdovratni boji v Galiciji. London, 28. okt. — Avstrijski poskus, razviti levo krilo generala Bru-silova, ruskega poveljnika, se je po poluradnem naznanilu, izdanem v Pe-trogradu, končal zlo za Avstrijce. Dne 24. okt. so Rusi obkolili celo konjiško divizijo, z nekaterimi četami črijovojnikov vred, štirinajst milj južno od Sambora, in jih z nekaj izjemami uničili. Zaplenili so dvajset topov in vlak streliva. Avstrijski uspehi v Galiciji. Manchester, Mass., 28. okt. — Av-stro-ogrsko poslaništvo je nocoj objavilo dve dunajski brezžični brzojavki. Prva se glasi: '•"\S bojih pri Ivangorodu smo dosedaj ujeli 8,000 Rusov in zaplenili 17 strojnih pušk. Neki ruski polkovnik se je vdal s svojimi četami pri Jaro-slawu. Pri Zaluczu in pri Pascienu je bil sovražnik odbit. V bojih, po katerih je bila vzhodna Bosna očiščena, smoizaplenili več topov in mnogo stre liva.: Nra~ Srbskem, med Drino in Savo, smo naskočili močno utrjene sovražne pozicije. Številni ujetniki, mnoge strojne puške in en vozarski oddelek so prišli v naše roke. Srbski protinapad je bil odbit po našem odporu." Druga brezžična brzojavka se glasi: V osrednji Galiciji je ostal položaj Eksplozija v premogovniku zahtevala mnogo žrtev. Svetiljka nekega rudarja povzročila razpok treskavih plinov vkljub svarilu. Blizu Royaltona, Illinois Žrtve so po večini Italijani. Mrtvih baje 61. Žalostni prizori. Royalton ,111., 27. okt. — Strašna rudniška nesreča, ki se je pripetila davi v približno eno miljo od Royaltona ležečem rudniku Franklin Coal & Coke družbe, utegne poleg že znanih žrtev zahtevati še 105 nadaljnjih. Tako veliko je število rudarjev, ki se po zadnjih poročilih še vedno nahajajo pod zemljo in se utegnejo rešiti le po čudežu. Število dosedaj znanih žrtev se še ni dalo natančno dognati. Cenijo jih na kakih trideset do štirideset, od katerih je bilo 28 spravljenih na površje. Od drugih loči reševalce neprehoden zid plamenov. Dnevni oddelek, ki se je spustil doli pred jamsko eksplozijo, je znašal 308 mož. Usodna ura. Pet minut pred časom, določenim za redni začetek dnevnega dela, je usoda doletela nesrečnike. Petdeset mož se sploh še ni spustilo v jamo. Čakali so, da se spet prikaže vzpenjača, ko jim je zamolklo hrumenje strašnega razpoka naznanilo, da se je v rudniku pripetila huda nesreča. Nekaj trenotkov pozneje so že buhnili dim in plameni iz preduha in oteževali reševanje, s katerim se je takoj pričelo. Prvi reševalci so dospeli iz bližnjega Royaltona, plošno""neizpremenjen. Jugozapadno kjer so šum eksplozije razločno slišali, od Ivangoroda, kjer je eden naših vojnih ?borov ujel 10,000 Rusov, so še vedno srditi boji." BESNI BOJI V BELGIJI. Nemci hudo napadajo zaveznike, tudi močno padajo. *hoto America« Freaa Association. NOVA VRSTA NEMŠKE ZRAKOPLOVNICE. — ANGLEŠKI MORNARJI SE VKRCAVAJO. Zgornja slika nam kaže prenarejeno obliko nemške zrakoplovnice, ki jo je izumil priletni grof Zeppelin Ta-v°jne "ladje'°Vn'Ce Ne"K' "SP"n° rab'J°' Spodnja slika na,n kaže vkrcavanje angleških mornarjev na svoje London, 26. okt. — Uradni poročili, izdani v Parizu in Berlinu nocoj, se ujemata v tem ,da Nemci niso mogli predreti zavezniške linije v Belgiji za-padno od Yserskega kanala med Nieu-portom in Dixmudom. Francosko naznanilo trdi nadalje, da so se silni nemški napadi v okraju med La Bassee in reko Somme tudi ponesrečili, a nemško naznanilo pravi, da jugozapadno od Ypresa ter zapadno in jugozapadno od mesta Lille armada nemška napreduje, ko je prizadela velike izgube britanskim četam. Nemci tudi zatrjujejo, da je njihovo topništvo odgnalo britansko brodovje od kratke linije med Nieuportom in Ostendom ,kjer so vojne ladje bombardirale nemške okope. Tri ladje so bile baje zadete po izstrelkih iz obrežnih baterij. Veliki nemški lopovi so bombardirali Nieuport in zavezniki so morali odbijati neprestane napade po ogromnih oddelkih nemških čet. Znano je, da Nemci dovažajo z br-zovlaki mnogo pomočnih čet do bojne linije v Belgiji in severni Franciji. V Bruges so pripeljali že tudi -dve 42cen-timetrski havbici m deset 28cenlime-trskih topoy, a še več avstrijskih in nemških velikanskih topov je že na morski brežini, devet niilj severno od Brugesa.' Cape Town, 26. okt .— 'Uradno se naznanja, da so bili uporni podpolkovnik Maritz in njegove čete poraženi pri Kakamasu v okrožju Gdrdoiiia v Buhuaniji po angleških južnoafriških četah. Podpolkovnik Maritz je bil ranjen v > popadli in je utekel na nemško ozemlje. Francozi odbijajo Nemce. Pariz, 27. okt. — Naznanilo, danes izdano po vojnem ministrstvu, pravi o francoskih uspehih na desnem krilu. Glasi se: "V okrožju vzhodno od Nancyja med gozdom pri Bezangu in gozdom pri Parroyu smo pričeli ofenzivo in odpodili sovražnika čez mejo." Bitka v Belgiji se nadaljuje. London, 27. okt. — Niti Pariz, niti Berlin nocoj odločno ne trdita, da so njune čete pridobile kaj uspehov v bitki v zapadni Belgiji in severni Fran ciji, in odločitev bo menda odvisna od daljše vztrajnosti. * Prejšnje naznanilo iz pariškega vojnega urada .opisujoč bojevanje včerajšnje, pravi, da se med reko Yser in Lensom zavezniki niso umeknili, in da so dalje napredovali drugod ob severnem krilu. Nov upor v Južni Afriki. Na varno so spravili dosedaj 150 rudarjev. Od teh se je petdeset vsled strupenih plinov onesvestilo, a so bili kmalu spet oživljeni. Prvo poročilo. St. Louis, 27. okt. — Davi je dospelo semkaj poročilo, da se je preduh v Mitchell-rudniku pri Royaltonu, III., 65 milj jugovzhodno odtod, podrl in je bilo 300 rudarjev živih pokopanih. Royalton je vas, ležeča ob St. Louis, Iron Mountain & Southern-železnici. Reševalci so odšli iz Bentona, 111., na kraj nesreče. Prejkone je katastrofo povzročil razpok plinov. Rudarji so se baš spustili v jamo. n Dvajset trupel so spravili na dan tekom dopoldneva. Po strašnem razpoku. Royalton, 111., 27. okt. — V katerih rovih so se nahajali delavci, ni mogoče natančno dognati, zato je reševanje zelo otežkočeno. Znano je, da se je kakih sto mož spustilo že do rova, ki je ležal globlje, nego tisti, ki se je v njem primerila eksplozija. Rudnik leži nekako v središču vasi in povsod je slišen hrum, ki ga je povzročil razpok. Vsi prebivavci so planili kakor na povelje iz hiš in proti vhodu v glavni preduh. Telegrafist je kar najhitreje poklical pomočnih moštev iz Bentona, Du Quoina in Murphysbora. Ko se je reševanje vršilo nekaj časa, se je pokazalo, da ni mogoče dospeti do najprej v jamo spuščenih 100 mož, kajti plameni so zapirali dohod do njih. Plameni so razsajali danes opoldne še z veliko živahnostjo. Reševalci so jih izkušali zadušiti s tem, da so metali doli z vodo namočene odeje. Toda razvijal se je tak dim, da so morali reševanje začasno ustaviti. 61 mrtvih, 47 pogrešanih. Royalton, 111., 27. okt. — Skupaj 61 mrtvih kaže imenik ponesrečencev, ki so ga izdali pozno nocoj uradniki Franklin Coal & Coke-družbe. Število pogrešancev je baje sedaj 47. Svetiljka povzročila nesrečo. Royalton, 28. okt. — Nesrečo v rudniku Franklin Coal & Coke-družbe tu blizu včeraj, kateri je najmanj petdeset rudarjev prišlo ob svoje življenje, je povzročila eksplozija, ki je sledila, ko je prišla nekega rudarja svetiljka v dotiko s treskavim, plinom, ki ga je opazil prejšnji večer neki jamski pregledovalec in označil nevarnim. Doslej so spravili na površje petdeset trupel. Preiskava se je pričela. Ponesrečenci so bili po večini Italija-. ni. Vdovi dveh italijanskih rudarjev med tistimi, ki.so bili usmrčeni v eksploziji, sta bili najdeni mrtvi v svojih barakah tukaj. Zdravniki ^o izjavili, da sta umrli vsled žalosti in potrtosti. jjf S premnogimi drugimi sta ti dve ženski stali ob ustju rudnika ves dan včeraj in pozno v noč, zaman čakaje na svoje soproge. ti britanski vladi je izbruhnil v Južjii Afriki. Slavni burski general Christian De Wet, ki je delal Britancem toliko preglavico v južnoafriški vojni, vodi upor v svobodni državi Orange. Drugi dobro znan burski general. Beyers, vodi sličen upor v zapadnem Transvaalu. Strašno klanje v Belgiji. London, 28. okl. — Nemci nadalje pritiskajo na zavezniško linijo v Belgiji in severni Franciji, in bojevanje na nož" je na mnogih točkah tako srdito, da je podobno klanju (massacre). Sedemkrat so se Nemci zagnali črez reko Yser in so bili vselej odgnani z velikimi izgubami. Armadi virtemberskega vojvode in bavarskega prestolonaslednika sla trašno trpeli. V enem samem >po-padu z Britanci so Nemci pustili na bojišču nad 1,000 mrtvili. Virtember-ski vojvoda je baje ranjen. Nemška poročila, ki so dospela semkaj preko Basela, pravijo, da je nemška armada izgubila 4 5,t K K) mož na mrtvih in ranjenih na bojiščih v Flandriji. Rdeči križ odposlal §65,000. Washington, D. C., 26. okt. — Ameriški Rdeči križ je danes po državnem departmentu brzojavno odposlal $65,-000 iz evropskega Vojnega pomožnega sklada. A Brezžična postaja popravljena. New York, 26. okt. — Naznanili so nocoj, -da je brezžična postaja v Tuc-kertonu, N. J., ki je izgorela pred več tedni, že popravljena in v stanu sprejemati in odpošiljati brzojavke. Združenih Držav mornarica bo nadalje izvrševala strogo cenzuro nad brzojavkami. Zlato poslano po parcelni pošti. Boston, Mass., 26. okt. — Pet milijonov dolarjev v zlatu iz penezokov-nice v Philadelphiji je dospelo danes s parcelno pošto. To je prva poslatev prejeta iz penezokovnice po pošti. "Sveta vojna" preti Mehiki. El Paso! .Tex.. 26. okt. — "Sveta vojna" v Mehiki kot protirevolucija proti Carranza-Villovi homatiji je bila zagrožena, kakor poročajo Američani in Mehjčani, ki so dospeli danes semkaj po raznih potih iz Guadalajare. pripovedovali so o puntili proti kon-stitucionališkim oblastvom v osrednji Mehiki pod vodstvom mehiških duhovnikov. Krajevne agitacije kažejo, da se hoče "cientifico" ali "ex-federalni" živel j. ki je cvetel pod Diazovo in Huertovo vlado, združiti z novim gibanjem, da izpodrine konstitucionaliste, ki so se prerekali celo pred zmagodobitjem svoje revolucije. Novo gibanje se je započelo v mestu Union de Tula, država Palisco, ko so konstitucionalisti raz streho katedrale mahali prbti prebivavcem s škofovsko mitro in pozneje zaplenili cerkveno lastnino. To dejanje je tako razkačilo ljudstvo, da je pod vodstvom nekega duhovnika in mestnega župana začelo boj z vojaki. Kmalu se je upor razširil v sosedna mesta, ležeča okrog Guadalajafe, drugega največjega mesta v Mehiki in Rojak ponesrečil. Kansas City, Mo.. 27, okt." — Jos. Legah, sin rojaka Ignaca Legan, ki stanuje na Franklin st. v Jolietu. star 18 let. je iskal dela v tem mestu in hodil po tirih Missouri Pacific železnice, kjer ga je dohajajoča lokomotiva podrla v jarek. Legan ima težke notranje poškodbe, poroča United Press. obrtnega središča zapadno^brežne de-London, 27. okt. — Resen upor pro-J žele. Čistost. Čeden človek, četudi je ubog, je spoštovan od vseh ljudi, dočim vam je nečeden človek zoprn. Bojite se ga. Vsakdo mora in more biti čist, ne le po vnanjem, temveč tudi znotraj. Če pustimo, da neprebavljeni koščki hrane ostajajo v našem telesu in zastrupljajo našo kri, si nakopavamo bolezen. Ohranite drohje čisto s tem, da uživate Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, bržko ste zapečeni ali trpite na posledicah zapeke. Uživajte ga pri nerazpoloženju, prehladih ,trebušnih bolečinah. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. * * * Enkrat poskusite Trinerjev liniment pri bolečinah v mišicah in sklepih, in nikdar ne boste rabili drugega. Cena tega linimenta 50c, po pošti 60c.—Adv, OMTTPTKAVSKT ST.OVPTTEC. 30. OKTOBRA 1914. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Jolict, 111., 28. okt. — Prihodnjo nedeljo, dne 1. novembra, bomo praznovali Vseh svetih dan. Po grobovih na pokopališčih bodo brlele lučice, dragim rajnikom v spomin, in vroče molitve iz tisočerih src se bodo dvigale do Vsemogočega za dušni mir preljubih svojcev, ki spe smrtno, ne-vzdramno spanje. Resen dan je Vseh svetih dan, in letos še prav sosebno. Tam daleč v naši slovenski domovini «e je letos število novih grobov silno pomnožilo, in v prerani grob so morali Številni fantje in možje, ki so bili še nedavno v polnem zdravju in bi še lahko živeli do sive starosti. Pa nenadoma jih je poklical cesar, in šli so umirat na bojnem polju. Pač so umrli junaške smrti za domovino, toda žalovanje za njimi jc tem bridkejše, ker leže v skupnih grobih — neznano-kje... Vseh svetih dan je resen dan. Memento mori — pomni smrti! — Smrtna kosa. Mladi rojak Frank Kolenc, star kakih 30 let, doma od Št. Ruperta na Dolenjskem, član Iz-obr. in podp. dr. "Triglav", je umrl v bolnišnici sv. Jožefa včeraj (torek) po kratki bolezni; komaj štirinajst dni je bil v bolnišnici, kjer je umrl na posledicah žolčnega kamena. N. p. v m.! — Dan jesenskih volitev se je približal. Prihodnji torek, dne 3. novembra, se bode bila bitka med raznimi kandidati za razne urade. Še enkrat opozarjamo vse slovanske volivce, da se složno potegnejo za našega slovanskega kandidata, g. Antona Nemanich ml., ki kandidira na demokratskem ti-ketu za službo okrajnega klerka. Prihodnji torek vsi naši volivci na volišča! Vsi za našega kandidata! Pokažite slovansko slogo in edinost, kakor zdaj Nemčija kaže v vojni nemško edinost! Vse predsodke in osebne mržnje vrzite na stran ,in pokažite pravo bratsko ljubezen! Sloga jači, nesloga tlači! Živio naš kandidat Anton Nemanich ml.! Vsi zanj! — "Miklova Zala". Zanimanje za predstavo prekrasne ljudske igre "Miklova Zala", ki jo uprizori Dekliška Marijina Družba dne 15. nov. v Stern-ovi dvorani, raste od dne do dne. Saj pa je zanimanje tudi umevno, ker nastopijo na odru izvrstne igralske moči v največjem številu. In vsebina igre iz turških časov je tako zanimiva, da 6i niti misliti ne moremo zanimivejše v tem strašnem času evropske vojne. Programi se že izdelujejo. Igralo se bo v korist naši novi župnijski šoli. Več prihodnjič. — Dr. S. Gasparovich, naš dobro znani dentist, je imel te dni na obisku r svojem stanovanju, 309 N. Hickory •t, svojega prijatelja doktorja Mirko Severoviča, živinozdravnika izChicage. — Mraz. Včeraj (torek) smo imeli prav občuten mraz. Toplomer je kazal 12 stopinj pod lediščem. Prejšnjo noč je vse travnike in strehe pobelila slana, in zjutraj so bile po okenskih šipah "ledene rožice". Tudi danes je še mraz, tako da so premogo-tržci prav zadovoljni. — Delo in zaslužek sta še vedno pičla po jolietskih tovarnah. Dela se večinoma skrajšano delovno dobo. Skorp bo že leto dni, kar traja kriza. — Tatvina. Ko je šel John Movich, 119 Center avenue, Rockdale, v ponedeljek zjutraj na svoje dnevno delo, je zapustil doma novo obleko in $65 v gotovini v kovčegu, s katerimi si je mislil pomagati čez zimo, če izgubi stalno delo. In ko je prišel zvečer domov, ni bilo niti obleke, niti denarja. Nekdo je vlomil in pobral oboje. Neki osumljenec je izginil iz Rockdala in ga zdaj iščejo. — Neki Charles S. Levering, 109 Madeline st., je bil umrčen v nedeljo popoludne kmalu po 2. uri ,ko je prišel z glavo med dve kari Chicago & Joliet Electric-železnice na voglu Cass in Herkimer cest. Nesrečnik, ki je bil star 26 let in oženjen šele dva meseca, se je peljal na kari, iz katere je pomolil glavo. V tem hipu ga je zadela kara iz nasprotne strani in mu glavo strašilo zmučkala. — G, Anton Sitar, brat g. Josipa Sitar, ima na prodaj izvrstno kalifornijsko vino v galonih ali sodih. Chicago Phone 2779. — Adv. Cleveland, O., 24. okt. — Cenjeni g. urednik A. S.! Kako je pa spet to, da ste sedaj tako naenkrat utihnili od člevelandskih "narodnjakov" in soci-jalistov in pa še posebno od našega ljubega Lojzka? Pire seveda ne bo več pisal, ker mu je tukajšnja sodnija usta zaprla! Jožef Pikš, faran tukajšnje župnije sv. Vida in prav dober mož, je bil enkrat v Clevelandski A-meriki prav grdo napaden, samo zato, ker se je javno zahvalil v Amerikan-skem Slovencu za avtomobil, ki ga je prejel od fare sv. Vida na srečkanju. Možu se je za malo zdelo, da ga taki ljudje napadajo prav po nedolžnem, zato je pa dal Lojzka Pirca kot urednika Clev. Amerike zapreti. Pred kratkim je bila obravnava in vkljub temu ,da se je Lojzek na vse mogoče načine zagovarjal, ga je sodnik obsodil na precej veliko denarno kazen, in zraven tega je moral Lojzek Pirček še vse sodnijske stroške plačati. Pravijo, da mu je denarna globa odpuščena, če bo Lojzek od sedaj zanaprej prav priden in ne bo več takih grdih reči pisal v listu (!?) Vidite, gosp. urednik, ker so časi tudi tukaj pri Clevelandski Ameriki precej slabi, zato pa Lojzek sedaj molči kot grob, da ne bi bilo treba plačati tiste globe. In pa seveda, sram ga je tudi malo, zato je po obravnavi tudi menda prosil, da naj Pikš nič ne omeni, kako se je opekel. Radoveden sem, če se bode tistih par mož pri društvu sv. Vida št. 25 K. S. K. Jednote še nadalje sedaj tako potezalo za Lojzka, odkar ima še celo s sodnijo opraviti. Radoveden sem, če bosta A. Kresse in Jos. Zulič še naprej tako ploskala, kadar se bo društveni predsednik potegoval za Lojzka Pirca (—ker sta si v "žlahti"). Tukaj v Clevelandu so zdaj začeli ljudje boljše delati. Posebno v avtomobilskih tovarnah dobro delajo, še celo za Evropo delajo menda v White tovarni vojne avtomobile, tako da navsezadnje nam bo vojska koristila. Zadnji teden se je povrnil iz Evrope naš gosp. Rev. Jernej Ponikvar in nam marsikaj zanimivega vedel povedati od vojske. Prihodnji mesec bomo tukaj praznovali 201etnico obstanka fare sv. Vida. Društva bodo napravila na dan 8. nov. t. 1. v proslavo veliko parado. Clan dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Kansas City, Kans., 25. okt. — Na posebno slovesen način, kateri je samo Amerikancem lasten, bode dne 1. nov. zj. opolnoči otvorjen novi kolodvor (Union depot). Otvoritev bode izvršil predsednik Wilson iz Bele hiše z enim pritiskom na električni gumb. Tukajšnji listi poročajo obširno o programu parade, katera se začne že v petek 29. okt. (Seveda tudi mene bi bili povabili kakor poročevalca vmes, da me ni bivši st. louiški salonar imenoval lažnika v N. V.) Prvi vlak, kateri bode imel čast prvi noter pri-vožiti, bode vlak štev. 25 Missouri-Kans. & Texas-železnice, saj tako poroča časopisje. Ako bojo drugi-vlaki temu zavidni, se ne poroča. Točno ob času, kadar odpre s pritiskom na gumb predsednik Wilson vrata, se oglasi 21 strelov iz topa. V času evropske vojne je umestno, da se je to javno naznanilo, kajti pri takem streljanju bi mogoče tuk. Nemci in Avstrijci (posebno zadnjih je veliko) mislili, da so Francozi in Rusi — že tukaj... Novi kolodvor, kakor sem ga že enkrat opisal, je eden najmodernejših, in ako slučajno pride kateri rojakov sem ,naj si ga ogleda temeljito, ne bode mu žal časa. Jesen imamo slabo, deževno, ali vendar je lepa, ker imamo veliko "rajnega vinca" na razpolago. In sedaj me želja, iti na farmo, ne mika Več. Gradnja Slov.-Hrvaškega doma se je začela, le vreme nadleguje. Pa kakor povsod, tako tudi tukaj ima vsaka stvar ,če je tudi dobra, svoje nasprotnike. In žaljbog, le iz osebnosti posameznih. Kdor je bil v Pittsburghu, Pa., in je videl tamošnji Dom, katerega so . naredili Slov. in Hrvati vzajemno, mora nehote vzklikniti: "Tukaj je bila sloga in podjetnost!" Torej storite i vi tako! Tudi zadružna trgovina, pod imenom "Naš dučan", napreduje dobro. G. P. Spehar, naš rojak, kateri je ob enem tudi nadzornik J. S. K. J., je odprl trgovino "Dry goods". Ker je imenovani rojak jako priljubljen, je lepo, da se ga podpira. Vinska trgatev pri tuk. slov. cerkvi, katero je priredilo cerkveno dr. v nedeljo 11. in 18. okt. se je obnesla po-voljno. Prve se nisem,mogel udeležiti iz raznih razlogov (—prazen žep), pri drugi smo se pa malo pognali za košarico grozdja, katera je potem prinesla nekoliko čez "sedem" dol. Pa bi bila še več, da ni neki človek začel predstavljati neko igro, katera je obrnila pozornost nase in se je potem prodaja prenaglo zaključila. Nekam se opaža z veseljem, da so se naši farani, pod vodstvom našega vred nega župnika, začeli zanimati za svojo faro. Pred nekoliko tedni nas je obiskal naš rojak iz Bleda na Gorenjskem, g. konzul I. Schvvegel. Rojaki so ga prisrčno sprejeli in on je, pri-šedši v dvorano, podal posamezniku roko v pozdrav. Imenovani g. ni prišel kpga nagovarjat, naj gre na vojno, temveč jc njegov obisk veljal kakor obisk rojakov. G. je pozdravil domači g. župnik v rodoljubnih besedah, s prt-poninjo, naj nas g. konzul še obišče, če bode imel priložnost. Delavske razmere se nekam tako, kakor na fronti med Nemci in Francozi, namreč': "neizpremenjene", in če se bode kedaj delalo v polnem tiru, se ne more povedati. V prvi polovici septembra smo imeli dvakrat silno neurje. Bilo je, kakor da postane sodnji dan. Malokatera klet ni bila poplavljena. V bližnjem Rossedallu je potok Turkey Creek tako narasel, da je mnogim odnesel domovanja. človeški žrtvi sta bili dve. Konečno lepo pozdravlja rojake VaS do vidova XXX. La Salle, 111., 26. okt. — Tukaj v tej napredni slovenski naselbini je vedno dovolj novic, ki pa so poročila le vedno bolj žalostna. Ali danes pa imam poročati veselo poročilo. Minulo nedeljo, dne 25. t. m., je dobila slovenska župnija sv. Roka v La Salle novega župnika, Rev. F. Šaloven, ki se ie predstavil faranom za novega župnika fare sv. Roka in s tem razveselil vsa slovenska srca, stara in mlada. In tudi farani smo sprejeli častitega novega župnika s polnim veseljem, in tudi farani so bili ta dan ponosni vsepovsod, ker so pridige pri obeh sv. mašah segale vsacemu do srca. In ta dan je bilo videti tudi lepo število ljudi v cerkvi, ki so že popustili slovensko farno cerkev. S tem upamo in želimo, da se vsi povrnejo nazaj v faro sv. Roka, in s tem bo večja sloga, lepši napredek v vseh stvareh, in bo slovenski narod imel v tem mestu spoštovanje od druzih narodov, in bo vsak Slovenec lahko ponosen rekel: Slovenec sem in faran slovenske fare sv. Roka. Jakob Juvančič, zastopnik A. S. La Salle ,111., 26. okt. — Spoštovani mi urednik Amer. Slovenca! Danes se zopet pripravim sporočiti nekoliko novic iz tukajšnje naselbine. Lela\ ske razmere so bolj slabe. Vrenle je bilo skozi celo leto jako sušno; jesensko vreme je zelo prijazno. Grozdja so tukajšnji Slovenci precej izprešali ter naredili dovolj sladkega vinca. Prvi Slovenec je tukaj naseljen pred kakimi 30 leti: Pavel Pire. Deloval je v začetku v premogokopu, potem je začel saloon in hotel ter vodi to obrt še danes. Nesreča ga je zadela dne 15. okt., ko mu je umrla žena, previ-dena s sv. zakramenti, v starosti okoli 60 let, po dolgi mučni bolezni, vodenici. Pogreb se je vršil dne 18 /.okt. ter je obilno število znancev in prijateljev spremljalo rajnko go. Pire k zadnjemu počitku. Sprevod je vodil Rev. P. Vencel Šolar O. S. B., spremil iz stanovanja 3rd st. v cerkev sv. Roka, opravil nagrobne molitve ter imel kratek in ginljiv govor o predmetu "Prah si in v prah se boš spremenil", in potem spremil na pokopališče sv. Vincenca. Pokojnici bodi gruda lahka in naj počiva v miru! Pogrebnik je bil W. H. Keegan, on ima tudi oglas v tem listu. Kar sem še poročal o novem župniku, tisti čas je bil Rev. F Šaloven zadržan po škofu in župljanih. Tedaj je dospel semkaj v soboto 24. okt. Na nedeljo so šolske sestre pripravile šolsko mladino s šopki in cvetlicami ter ozaljšale cerkev s cvetlicami, za.-tava mi in napisom: "Dobro došli novemu župniku!" Cerkveni odbor je spravil društvenike z zastavami in druge žup-Ijane skupaj. Ko je prist 1 lv-vi g. župnik, je šel v župnišče s cerkvenimi odborniki .kateri so se ustavili pred šolsko mladino. Tamkaj je g. župnik pozdravil župljane in vse skupaj ter se zahvalil za njih trud in potem imel zunaj vrat kratek govor o milem, vrlem in vernem slov. narodu tukaj v tujini i. t. d. Potem se je podal Rev. Šaloven v cerkev ter je daroval slo vesno peto sv. mašo. Prejšnji teden se je mudil tukaj Fr. Završnik, potovalni zastopnik Slovenian Liquor Co. iz Jolieta; kar se vidi in sliši, ima obilno posla v La Salle in okolici. Dolgi zimski večeri so tukaj, noči hladne. Kaj bomo sedeli tiho? Se, ampak bral^ dobre časopise. In kateri nima še Am. Slov. ali pa lista Ave Maria in pa Koledarja Ave Marie, naj sc naroči kakor hitro je mogoče. Pozdravljeni čitatclji in čitateljicc Amer. Slov. in lista Ave Maria! Ant. Kostello, zastopnik. Leadville, Colo., 21. okt. — Velece-njeni g. urednik! V našem mestu ie veliko Slovencev, kakor tudi veliko naročnikov A. Slovenca. Vendar se bere redkokedaj kak dopis iz našega mrzlega kraja. Čudno, da se rojaki tako malo zanimajo za pisanje. Delavske razmere so kakor povsod. Kdor hoče prijeti za vsako delo, mu ni treba biti brez dela. Dobro delo in velika plača se pa bolj težko dobi. Nova topilnica je začela tudi obratovati po malem, sedaj dela še malo Slovencev notri. Rojakom ne svetujem sem hoditi za delom. Evropska vojna je zbudila veliko pozornost med tukajšnjimi prebivalci. Ljudje veliko govore in ugibljejo, k:-.j še bo prinesla vojna v bodočnosti. Mesto Leadville je bolj zapuščeno mesto, kar spričuje četrtina praznih stanovanj. Kaj je temu vzrok? Slabe delavske razmčre, nezdravo podnebje in zelo mrzel kraj. Dne 17. okt. smo imeli veliko plesno veselico s srečkanjem, katera je bila namenjena v korist naše slovenske cerkve sv. Jožefa. Veselice se je udeležilo veliko občinstva, veliko Ameri-kancev in drugorodcev. Zabave uam ni primanjkovalo. Tukaj se je pokazalo, da stojimo Slovenci na prvi stopnji med narodi, ker nas je obiskalo veliko najimenitnejših gospodov iz mesta Leadville. Vidi se iz tega, ko so se zelo pohvalno izrazili po svojih časopisih drugega dne. ,11 koncu pozdravim vse čitatelje in piljUcljice A. S. Želim z druzinii vred, da bi že skoraj ga zamogli dobivati vsaki dan, ker je najzanimivejši list. Naročnik. Pittsburgh, Pa., 24. okt. —-Pitts-burški Slovenci in verni katoličani smo obhajali 40urno pobožnost meseca ok-Jobra 18., 19. in 20. Vsakteri izmed nas je imel priložnost prejeti sv. zakramente in si izbrati za spovednika enega ali druzega slovenskega, hrvatskega ali angleškega duhovnika, k.:r jih je bilo dovolj. Če se je kdo hotel spovedati v nemškem jeziku ,se je tudi lahko, saj imamo v Pittsburghu tudi "Slovenske Nemce". Najlepše in najbolj ginljivo pa je bilo za nas procesija šolskih otrok in njihovi glasovi petja v slovenskem, angleškem in latinskem jeziku. Procesija se je vršila pod vodstvom g. župnika in šolskih sester. Navzočih je bilo 8 duhovnikov. Vsa čast in hvala šolski mladini in čč. sestram! Lahko smo ponosni na našo faro. Posebno se pittsbur-ški Slovenci zahvalujemo sledečim duhovnikom za njihove lepe govore: Rev. Vrhunec, Rev. Blažič, Rev. Lav-rič. Vsa čast in hvala vsem duhovnikom, ker so nas obiskali in nam delili sv. zakramente. Pri tej pobožnosti slišali smo, da je g. župnik oznanil, da naj se procesije udeležijo vse dekleta, ki so že šolo zapustile, stare 18 in več let. Takšnih je bilo samo 3 ali 4, za kar čast njim in njihovim starišem. A kaj naj rečemo o tistih dekletih, ki se ogibajo procesije in se rajši skrivajo pod zvonikom?! To niso pri nas krščanske dekleta! Poročevalec. Springfield, 111., 25. okt. — Dragi u-rednik: — Prosim, priobčite teh par vrstic v naš nam priljubljeni list A. S. Že dolgo časa se ni nič slišalo iz te naše naselbine; zdaj me pa dolžnost veže, da sporočim žalosten dogodek, ki se je pripetil dne 24. oktobra. Zapustil nas je gospod Rev. F. Šaloven, naš župnik, in odpotoval v La Salle, 111. Tukaj je bival med nami eno leto in šest mesecev in oskrboval župnijo sv. Barbare. Bil je zelo dober oskrbnik in pridigar. Ni je bilo nedelje, da no bi imel tri pridige, dve po slovensko, eno pa po angleško ali pa nemško. In potem je bil velik ljubitelj otrok. Za poštene ljudi je bil jako dober, za odpadnike pa tako nobeden duhovnik zadosti dober ni. Ni ga skoro boljšega duhovnika, kakor je ravno naš župnik bil in da bi se tako trudil in žrtvoval za uspeh fare. Blagor vam Slovencem v La Salle, ki ste ga dobili! Za nas je zdaj pa žalostno. Šolo, cerkev in hišo za učiteljice imamo vse skoraj, samo duhovnika ne. In tukaj ne bi bilo ravno preslabo, samo da bi za-stopnost bila! Zastopnosti pa, kakor jaz mislim, tudi v druzih krajih primanjkuje. Cerkev imamo res bolj majhno, je pa znotraj lepa, očiščena in odičena, da jo vsak človek pohvali, se vsakemu dopade. Tujci so tukaj pri nas tudi dobri; ena Nemka je sama kupila kip presvetega Srca Jezusovega, to je bilo lepo darilo, in še druzih reči so veliko podarili tujci. Malo daleč sem zašel z mojim dopisom, pa g. urednik, saj veste, da če človek bolj malo dela, da bolj lahko piše. Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam A. S.! Frank Germovšek. Kaj pravijo Rusi o svojih namerah. Graški listi poročajo čez Curih: Ruski listi izrecno naglašajo, da so se Anglija, Rusija in Francija združile.le proti Nemčiji, ne pa tudi proti Avstro-Ogrski. Gre za to, da se razbije Nemčija in "prusko junkerstvo", ne pa, da se uniči Avstro-ogrska. — "Rusko Slovo" piše, da ni nikakega povoda, da koraka habsburška monarhija z Nemčijo do zadnjega skupaj; osamitev Nemčije mora njen propad pospešiti. Vsekakor mora "zmagovalec v Galiciji" zahtevati, da avstro-ogrska armada demobilizira in da se z avstro-ogrske vojne mornarice odstranijo njeni težki topovi. — "Ruske Vjedomosti" so pripravljene, da sklenejo z Avstro-Ogrsko mir za ceno Galicije, Bosne in Hercegovine. VOJNE NEVARNOSTI NA FARMAH V WISCONSIN!! NI. To je gotovo! Ravnotako je gotovo in esnica, da se v okaju Chippewa dobi najboljša farmarska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo jc tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo, na katerej obrodijo raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. črna, prhka prst, brez vsacega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine akrov sčiščenega zemljišča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s "svojimi pritoki; v obilici je tudi kristalno-čiste studcnčnice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mičnega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa, Chippewa Falls, eno največjih mest severo-zapadnega VVisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje ,ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16—20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas ,da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 134 — 1st Avenue, Milwaukee, Wis. 87-88—6t—nnr. SEVERA'S Gothard Oil. (Severovo Gothardsko Olje). Severovo Gothardsko Olje se visoko priporoča kot zelo uspešno mazilo za zdravljenje revmatizma, obistne boli, bolečin v bokih, nevralgije, krčev, oteklin, okorelosti v vratu, sklepih in mišicah in enakih neprilik, zoper katere se priporoča mazilo. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah. SEVERA'S TAB-LAX. Sladkorno odvajalo. Za otroke in odrasle. Gena 10 in 25 centov. Severa's MEDICATED SKIN SOAP (Severovo Zdravilno Milo). V Za otroke in odrasle. Cena 25 ccntov. Naprodaj so v vseh lekarnah. Vedno zahtevajt« Severove Pripravke. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročijte jih od nas. W. F. Severa Co, CEDAR RAPiDS IOWA ----- Učite svojo deco slovensko moliti in citati iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje S fi KATEKIZEM * KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: $ Amerikanski Slovenec, Joliet, lllirois ; T iiifiSBisaissiifisssaim m m k s ffi m SBa S S K K ifi m J* * se priporoča za vse bančne posle, jjj * COMMERCIAL TRUST & RANK' SAVINGS iJ-r^liIV i]0f joliete NADZORNIKI: URADNIKI 1(. Herman C. L. S loll Jame. R. Bentler 9 ill E. J. MURPHY, predsednik Carl Oe.teile C harle. McKenna THEO. R. GERLACH, podpredaednilc. Edward R. Daley Theodore R.Gerlac» f) Sni JOHN T. CLYNE.ka»ir. William Stern John T. Clyne jjj E.J. Murphy V. Ni kruha istega okusa« ni mogoče dobiti. KAJ?« MO POSEBNA SKB^' 8TVA in pazimo, jen; Scheibelhofer 1" rane, ochweiger Janez, ranjen; Schweigho-.' Prane, ranjen; Sebečnik Albin, ra-nJen; Se dej Jurij, ranjen; Šega Jožef, ■aiijen; Sep Janez, ranjen; Serek Alojzi, ranjen; Šetina Franc, ranjen; Se-V*' ranjen; Škof Franc, ranjen; aniokič Anton, ranjen; Smrečnik Fr., •"Jjen; Snirkol Ignacij, ranjen; Sober J°zef, ranjen; Stanovnik Anton, ra-St:m'č Jožef, ranjen; Snbic Ja-"lru'v; Tišl(fr Alojzij, mrtev; r-,n 1 ,Fcliks- ra»jcn; Truxcs Gustav čič V"ni..ankar L"ka' Urban- Janez, ranjen; ra"jen; Urbanja Anton, ra-JVerderher Matija, ranjen -ra»Jen; Vidic Martin, Vidmar Mihael, Vidic ,, —-....., ranjen; Gregor, ranjen; We'isseisen /.agar To iT"' Jakob- ranJen; '■i-; Jak0?ra; Prane, mrtev > ' ran,en; Ž:irgl »iei,- v ' Jen> Zirlic Janez, ra- 41' /'°.rc Prane, ranjen; Zupane Ja- ranjen; Zupanec 1 rl . na Jožef, ranje«. maHsk 17j-PeŠP°lka: Porofnik Herz-*an, 1 Pranc, ranjen (pozneje je ra-Podlegcl); poročnik I.elirl Ri- ■rane, ranjen; ranjen; Furlan Janez, Wcr Anton, mrtev; Planincc jx^nc. ranjen; Sajhvic Janez, ranjen; J mula Jožef, ranjen; Smid Gašper, Kova-lgnacij, ra- '»njen; Franc, ranjen; Strah , .--■•, Spilek jQlef. ranjen. }»l)r - ': Poljskega topniškega polka: Moro Viktor, ranjen; pra-r..^°alc _Seka °to .ranjen; Avsner Fr., cz, mrtev; Bogen-ranc, ranjen; Brajer Fratic, Baucliar Franc, ranjen; Doli-ranc, mrtev; Ferle Alojzij, ra-Haas Janez, ranjen; Miklavcc ranjen; N riant Janez, ranjen; Jožef, mrtev; Oman Janez, ra- JN«; Balant Jan •»'tev »ar »ien Fr ton, ranjen; Weingerl Rudolf, ranjen. — Beguncev iz Galicije je sedaj na Kranjskem okolu 2600. Nastanjeni so v okrajih Postojna (največ), Logatec, Kranj, Radovljica, Kamnik, Ljubljanska okolica, Krško, Novo mesto, Črnomelj, Litija. Prišli so sem v silni bedi, naše ljudstvo jih je prijazno sprejelo. Iz Litije se poroča: Sem je došlo 200 Poljakov-beguncev. Tu so prenočili in drugi dan so bili odposlani po občinah v višnjegorskem sodnem okraju. Rusinski kmetje so oblečeni v domačo platneno obleko in v kožuhih s kučmami. Ženske navadno. Tuka'j so begunci vzbujali dovolj sočutja, ppsebno ženske z malimi otroci. Za postrežbo so bili silno hvaležni. So zelo skromni in mirpi. Kot unijat so zelo pobožni, vsi so šH v cerkev in spodbudno molili in v cerkvi tla po-ljubovali. Veliko jih razume nemški, pa tudi njih jezik se lahko razume. Ker so dosti pretrpeli in na svoje oči videli grozote vojne, so še preplašeni in boječi. Res so usmiljenja vredni. •—• Na bojnem polju so padli: Stotnik 17. pešpolka Samo Vošnjak; podpolkovnik 11. lovskega bataljona Nor-bert Frass. 26. avgusta je padel nadporočnik 87. pešpolka Franc Toplak na severnem bojišču. Rajnik je sin vpokojenega davčnega upravitelja Fr. Toplaka v Ptuju. Dne 26. avgusta jc padel na bojišču pri Lvovu poročnik 27. deželnobrambnega polka gospod Herman Schuster, sin gospoda sanitetnega svetnika dr. Julija Schusterja v Ljubljani. Zapustil je 1. avgusta vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu. 26. avgusta pa je že padel na bojnem polju pri Lvovu. — Padel je c. kr. rezervni poročnik 27. pešpolka Maks Rotter. — Padli so nadalje podpolkovnik zagrebškega domobranskega polka Julij pl. Bestal; nadporočnik Jelačičevega polka Egon Jelenčič, sadjarski nadzornik v Zadru rezervni poročnik Franc Mader, 22 let stari poročnik Albert Last, sin dunajskega knjigotržca. — V Idrijo so sporočili: V bojih po 8. septembru je padel junaške smrti na bojnem polju Andrej Be-ričič, rojak Idrijčan, sedaj znani trgovec na Rakeku. Pokopan je bil dne 10. sept. — Za dr. Mirka Vrančiča še ni čisto gotovo, da je res. mrtev. Častnik, ki je dal domov sporočiti to vest, ga sam ni videl mrtvega, temveč zvedel samo od njegovega stotnika, da pravi moštvo, da je dobil pri napadu stotnije na strojne puške tri kroglje v glavo in bil takoj mrtev. Ni pa še popolnoma gotovo, če je moštvo natančno videlo, kjer jc bil takrat velik bojni nietež. Mogoče je, da je prišel težko ranjen v rusko vjetništvo. —■ Na bojiščih ranjeni. Nadporočnik in poveljnik oddelka strojnih pušk U, domobranskega pešpolka v Jičinu se nahaja ranjen v Olomucu. — Ranjen jc praporščak baron Stillfried pl. Rattenstein, sin polkovnika našega domačega pešpolka. — Ranjen je čast- j nik Hraševec, sin nadzornika drž. že- I leznice .— Nadalje bili na bojiščih ranjeni: Kadet 27. pešpolka Fran Go-gala, brat trnovskega g. kaplana. Ranjen je v stegno in se nahaja v celovški bolnici. — V bolnici v Mariboru leži ranjeni četovodja 17. pešpolka Anton Križnar, doma iz Stražišča pri Kranju. Ranjen je urednik "Obzora" Turkalj. — Ranjeni so: Pisatelj Franc VVastian, rezervni poročnik 27. pešpolka. — Slovensko junaštvo. Matija Ker-line, vojak dragonskega polka št. 5, Slovenska Bistrica, doma iz Vipave, je bil zaradi svojega junaštva na severnem bojišču odlikovan te dni s srebrno medaljo za hrabrost. Udeležil se je vseh bitk na severnem bojišču in se izkazal kot izredno hrabrega vojaka. Kadar so mu konje postrelili, se je pa peš bojeval. Izmed sedem bratov jih je cesar poklical pet v vojsko; eni so na jugu, eni na severu. Omenjeni so bratje/g. Franceta Kerhne, sotrudnika "Slovenca". — Kolera na Kranjskem. V Litiji jc umrl na koleri oboleli 70 letni Wains Jožef iz Krakova. Pokopali so ga v nedeljo. Novih slučajev ni blio. V ljubljanski deželni bolnišnici opazovana slučaja nista kolera, ampak tifus. _ Na bojišču je padel Josip Gom- botz, abs. pilil., član akad. društva "Zarje". Nekateri listi poročajo, da je p~dcl na bojišču tudi dr. Majerle, poštni uradnik v Trstu, starejšina kat. slov. akad. društva "Zarja". Vest o smrti dr. Majerla še ni potrjena. — Mojster kipar Josip Pavlin je zapustil že koncem avgusta svojo delavnico v Radovljici in odrinil na vojsko na sever, pa do danes ni še nobene vesti o njem. — Ranjena sta Teodor Šetina, rezervni poročnik 52. pešpolka in Alojzij Šet ina, artiljerijski inštruktor na Nj. Vel. monitoriju' "Temes", oba na južnem bojišču. Prvi leži v bolnišnici v Novem Sadu, drugi v Petrovaradinu. Oba sta sjnova, nadučitelja Franca Šetine v Črnomlju. — Mestna hranilnica ljubljanska ob svoji 251etnici razdeli 10,000 K in sicer: 1. vojnemu preskrbovalnemu uradu 1000 K; 2. Rdečemu križu 1000 K; 3. za mestne uboge v roke g. županu 2000 K; 4. rodbinam v vojno vpoklicanih v roke g. župana 1500 K; 5. gasilnem in reševalnem društvu"300 K; 6. deželnemu odboru za družine v vojno vpoklicanih 1000 K; 7. pozneje se bo razpolagalo z 3000 K. Darilo. Ljubljanska kreditna banka je podarila Podpornemu fondu za gališke begunce 1000 K. — Naši junaki. Pri vojaku 17. pešpolka Jankoviču, doma iz Črne vasi pri Ljubljani, so sedaj konstatirali, da ima 14 ran. Kljub temu je pri dobri volji in ni izgubil poguma. —Tri kroglje so zadele ob Štefana Gnjezda. posestnika v Jeličnem vrhu. Dve je še prenesel, tretja ga je pa podrla. Zdravi se v Bistrici na Ogrskem (Beszterczeba-nya), pojde pa najbrž še te dni zopet v vojno. — Umeščeni so bili čč. gg.: dne 30. sept. Igu. Žust ,župnik na Polšniku na župnijo Ajdovec, dne 1. oktobra Franc Pešec, župnik na Krki na župnijo Šmarje in Franc Vrhovec, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani sta gg. kaplana Edvard Šimnic iz Šmarja k sv. Petru v Ljubljani iti Ivan Noč iz Trebnjega v Šmarje. Sprejet je bil v Ljubljansko škofijo in nameščen za kaplana v Trebnjem č. g. Jožef Kranjc. — Zaničevanje Najsvetejšemu je izkazal Viktor Hvala, 24 let stari delavec v Postojni's tem, da, ko se je pomikala misijonska procesija z Najsvetejšim po cesti, ki pelje iz Rakeka na planino, se vozil kakih pet minut pokrit na kolesu ter se ni brigal na opomine župnikove in drugih udeležencev. Zagovarja se, da je imel s trakom klobuk privezan in se ni mogel odkriti, ter da je bil nekaj pijan. Temu zagovoru pa sodišče ni verjelo ,kajti Hvala je sam orožnikom priznal, da ga je bilo sram iz kolesa stopiti, ker je bil pijan, kar pa ni bilo res. Sodišče ga je^ na 14 dni strogega zapora, poostrenega z enim postom in trdim ležiščem vsaki teden obsodilo. -— Dva vola in ena krava ukradena. Čas vojske sta hotela dva tatova izrabiti. A sta morala svoj plen pustiti.— Okoli pol 11. ure ponoči koncem preteklega meseca je hlapec Jernej, Vel. Lašina h. št. 32 slišal bika glasno mukati. Gre gledat, kaj mu je. Dolgčas mu je. Dveh voličkov ni več v hlevu. Jernej brž pokliče gospodinjo. Alarmira vso vas. Teče mimo št. 18. Hlev odprt. Pokliče tudi to gospodinjo. Oba gospodarja sta namreč pri vojakih. Zbere se 8 mož. Dva, ki sta lovca, se oborožita vsak s svojo puško. Drugi z vilami. Gredo na razne strani. Hlapec Jernej je našel tatova. Zapodita se vanj. Vržeta ga na tla. Bijeta ga po glavi. Razrežeta mu slamnik. Jernej v smrtnem strahu kriči na ves glas/ Kar se nedaleč nekdo oglasi. Namreč gospodar št. 28. Tega sta se pa tatova ustrašila. Lahko sta si mislila, da jih je za te mmožem še več drugih. Zbežala sta. Jernej ju tii spozhal, ker je bilo precej temno. A domače razmere na Vel. Lašini so jima bile pač dobro znane. Oba kmeta sta v vojski. Ženske se naju bodo pa bale. Tako sta si mislila. A 231et-iii slabotni hlapec Jernej je rešil svojemu gospodarju njegovo pravico. In tudi sosedu. Za naprej bo v vsakj va-HELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St, New York, N. Y, ali na njih pooblaščene zastopnike * Zjed. državah in Kanadi. WALTER R. PADDOCK, lastnik. A. W. FLEXER, lekar. P ADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL, Chtčaao tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Telefon Canal 32t7. Slovenkam in Hrv&tlcun Be priporoča Slovenska Babica 1610 LOOMIS SH CHICAGO, ILL. - Prejema raznovrstne denarne ulogi ter pošilja denar na vse dele ivetn. — Ranjenci III. zbora v( Čelovclt. Močivnik Jožef pp. 7, 6; podi. Arnot Antonij plb. 8, 3; des. Rader Jernej dpp. 4, 7; inf. Podkoritnik Mat. pp 87, 7; inf. Novak Miha pp 17, 12; inf. Zupanec Anton plb 16; Perdout Anton pp 7, 1; inf. Knez Fr. pp 87, 5; inf. Mravljak Mat. dpp 4, 1; inf. Blaznik Jurij dpp 4, str. p. od. četov. Vran-šek Janez dpp 4, 3; inf. Rauter Edmund pp 7, 16; top. Močivnik Avg. ptp 9, 3; inf. Terpin Tomaž pp 7, 6; inf. Pichler Tomaž pp 7, 6; inf. Šmidovnik Janez pp 17, III; lov. Murke Vrban dpp 4, 2; inf. Samonig Franc pp 7,"7; inf. Vitulic Anton pp 7, 14; inf. Jožef Jarc pp 7, 4; inf. Leitgeb Viljem pp 7, 15; inf. Dulnig Jožef pp 7, 16; inf. Brodnik Alojz pp 7, 6; lov. Schaller Pet. plb .8, 4; korp. Mams Janez pp 17, 15; četov. Dobernig Šimen lpb 8, 2; inf. Pacher Henrik pp 7, 8; inf. Go-' rencl Dom. pp 7, 4; korp. Krumpl Hu-gon dpp 4, 3; n. r. Puch Martin pp 17, 1; n. r. Perkovič Anton pp 7, 5; n. r. Peruško Ivan pp 17, 12; n. r. Peruško Jožef pp 17, 12; n. r. Puston Janez pp 7, 9; inf. Vozlič Franc ppp 87, 5; inf. Dernovšek Mart. pp 17, 1; inf. Stancer Ciril pp 17, 11; des. Rolie Janez pp 17, 13; inf. Špek Janez pp 17, 3; des. Ko-kalj Franc dpp 27, 3; lov. Valjavec Martin plb 8, 2; inf. Hafner Miklavž pp 17, 11; inf. Prašnikar Peter pp 17, 10; inf. Hočevar Andrej pp 17, 15; inf. Mvmic Pavel pp 17, 16; inf. San-kovič Anton pp 7, 6; inf. Thaler Tomaž pp 7, 7; inf .Požun Anton pp 87, 10; inf. Scharf Valentin pp 7, 8; inf. Horvat Jožef pp! 97, 2; inf. Loager Florijan pp 87, 5; inf. Slamnik Alojz črnv. pp 3, 10; inf. Povirk Franc pp. 17, 2; inf. Skoberne Jožef pp 87, 7; inf. Vizjak Friderik pp 17, 13; korp. Rado-lovič Matija pp 17, 10; čast. si. Pichler Aleks pp 7, 12; inf. Masser Mat. pp 7, 11; inf. Galičič Matej pp. 17, 2; Korp. Lukek Jožef pp 17, 3; inf. Kregar Jož. pp. 17, 12; inf. Jereb Franc pp 17, 13; Jereb Vinko pp 17, 14; inf. Vrlič Anton pp 17. 14; inf. Noublan Franc pp 17, 15; inf. Buli Lojze pp 17, 16; inf. Cvelbar Anton pp 17, 8; inf. Založnik Ivan pp 17, 14; inf. Ladika Ivan pp 17, 14: in t". Repič Anton pp 17, 10; inf. Oblak Anton pp 17, 1; inf. Pezdirc Nikolaj pp 17, 3; inf. Virant Miha pp 17, 14; inf. Legan Franc pp 17, 1; inf. Zli rman Jožef pp 17, 6; inf. Slokar \nton pp 27, 3; inf. Sedlak Fr. pp. 27, i; inf. Furlan Dominik pp 87, 8; inf Kazin Peter pp. 97, 5; lov. Pikalo Fr. plb 8, 3; lov. Lušn Franc plb 8_; Oraženi Franc pp 17, 10; Janez pp 7, 1. - Uivjor. Iz Železne kaplje poro cajo: Te dni so našli umorjeno Roza-lijo Selišnik, ki je na Dovčevi vodi gospodinjstvo dvema drvarjema. Bila je zavlečena 100 m proč od dotične koče in je imela glavo zdrobljeno. Kot zločina, sumljivega so aretirali zlo glasnega dninarja Andreja Lukanc, ki je imel prej razmerje s Selišnikovo ter je bil že dvakrat zaprt radi uboja. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedmik HENRY WEBER, kašir. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoptt ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. wiimimiifi|iff)IHMii«iiiHiiiiiiiiiMiimim»niiiiiiiHiiiiiiiHni A. NEMANICH, pred*. — Umrli so v Ljubljani: Adalbert Weinhardt, pešec 61. pešpolka, 32 let —Mill. Rivec, kajžar-hiralec, 43 let. ŠTAJARSKO — Izpred deželnobrambnega sodišča v Gradcu. Iz Gradca se poroča, da so bili izpuščeni nadalje še naslednji: dr. Fr. Rosina, dr. Vladimir Srnec, uradnik Kejžar in tajnik J. Svet iz Maribora, ter v Gradcu zaprti Rušani, in sicer: kaplan Iv. Ilc, nadučitelj J. Las-baher in hčerka, Alojzij Glascr in go int. Žigart GLAVNICA $50,000.00. UiUn. in inkorp. leta 1610 STEFANICH, tajnik, s. OLHA, blag Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. \r«vr-N - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Gretičica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iimiiiiiiuiiimiiiiiiimmmiiiiHiiimiiiHimmmi Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA KRON. Vložen denar ohret-ttnje po KRON, 1,330,000 41 % brez vsakega odbitka, Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBClNA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vara® šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar. — Odlikovan Tržačan. Z malo srebrno kolajno za hrabrost je bil odlikovan v Trebinju v Hercegovini' Tržačan Marij Vatovac. '—^— HRVATSKO. - Ste vilo ranjencev v Xagrebu. V Zagrebu se nahaja sedaj še 3700 ranjencev. i /\ -STRANI OBSEGA-r- 4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za »lovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem. Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SL07ENSKQ-AM. TISKOVNA DRUz.BA. Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$150 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec CERKVENI KOIKDAR. 1. nov. Nedelja 22. pob. God v. sv. 2. 3. 4. Pondeljek Vseh vernih duš. 6. 7. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Viktorin, šk.; Hub. Karol Boromej, šk. Caharija, oče J. K. Lenart, opat; Sev. Prosdocim, škof. CERKVENI GOVOR ZA DVAINDVAJSETO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Dolžnost do Boga in cesarja. Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. Mat. 22, 21. 1. Dvem rečem se nikoli zadosti čuditi ne morem: hudobiji ljudij, ki ne opuste pravici in resnici zanjk naslavljati; pa božji modrosti, ki se ne naveliča, hudobne sklepe ljudem podirali in uničevati: kar nam današnji sv. evangelij prelepo kaže. 2. Samo dve besedi Jezus izreče, in zvijačo sovražnikov osramoti. Oh, vsa človeška modrost je proti božjej neumnost d. K or. 19—20). 3. Te dve besedi: "Dajte cesarju" itd. so pa tudi za nas. posebno sedanje zlate besede; dajte, da vam jih danes globoko v srce zapišem. Dajte najprej Bogu svoje srce, in poslušajte zvesto božjo besedo! 1. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Bog je na tem >vetu dvojno kraljestvo postavil nam k častni sreči in v večno zveličanje, deželsko in duhov-sko. Kakor imamo dušo in telo, tako smo udi obehdveh. Kraljestva dežel-skega poglavar m> svetli cesar, avstri-janskih veflkih držav glava in oče. Mi vsi >mo udi in njih deželni otroci. Dolžni smo torej cesarju kot očetu: 1. "Spoštovanje in čast (I. Petr. 2, 17). Ko je Itog Izraelcem kralja dal, je poslal preroka, kralja poniazilit in Bogu posvetit (I. Kralj. 10, 1). Kralji in cesarji so Bogu posvečeni; zato je David Savla toliko spoštoval ( I. Kralj. 24l. Tndi prvi kristjani so cesarja v visoki časti imeli. "Učimo >e, gosposki in oblastnikom, ki so od Boga postavljeni, časti dali, katera jim gre" (Sv. Polikarp). Bog ne daj črez cesarja grdo govoriti! (Prip. 24, 21): Kar smo dolžni cesarju, ravno to tudi cesarskim namestnikom: spoštovanje in čast (1 Petr. 2, 13—17). 2. Zagpanje, da za naše dobro skrbijo. Kjer v hiši gospodarju, v deželi poglavarju, v cesarstvu cesarju ne zaupajo. tam miru, veselja in sreče nimajo. Glava mora misliti in gospodovati, udi pa glavo ubogati, da človek dobro izhaja. Taka mora tudi v celem cesarstvu biti. Vsem po volji pa tudi Bog storiti ni kos. Hudobni ljudje in pa otroci; ni jim mogoče dovolj postreči. Mi pa zaupajmo, da bo vse prav; saj nam je Bog cesarja za vladarja dal (Rim. 8, 28). 3. Voljno pokorščino (Rim. 13, 1— 6). Ako pri hiši pokorščine ni, se slaba godi; ravnotako tudi v cesarstvu. Bog hoče pokorščino poprej ko darov (Prid. 4, 17). Pokoren je bil Jezus, božji Sin Pilatu deželskemu oblastniku, pokorni apostoli, in prvi kristijani, bodimo tudi mi. Ne, kadar bi nam gosposka ukazala, kar Bog prepove, ali prepovedala, kar Bog zapove; takrat bi imeli Bogu poprej pokorni biti. kakor ljudem (Djanj. ap. 5, 29). 4. Dolžni davek (Rim. 13, 7). Davek dajamo, ne cesarju, temveč k našemu pridu. Zato imamo gosposke, ki nam ljubi mir varujejo, učenike, ki nam mladino uče, in toliko uradnikov, kateri za lepi red po deželi skrbijo. Je nam grenko, davek plačevati, ne pozabimo, da je sladko, ljubi mir, pravico itd. uživati. Zato je tudi Jezus sam davek plačal, in nam dejal (Mat. 22, 21). 5. Zvestobo; le zvestoba hišo, kakor kraljestvo srečno stori. Bodi si hlapec ali gospodar, kmet ali gospod, vojščak ali cesarski uradnik, zvest imaš biti svojemu cesarju zavolj Boga (Rim. 13, 6). Kdor cesarja ali pa gosposko goljufa, celemu cesarstvu krivico dela, in huje greši, kakor bi celemu cesarstvu krivico delal ,in huje greši, kakor bi posameznega ukanil. Veliki grešniki so uhajalci, tajilci davka, tihotapci itd. 6. Molitev za cesarja in za vse o-blastnike, da bi jim Bog dal potrebno modrost in moč, njih težavne velike dolžnosti dopolnjevati (I. Tim. 2, 1— 3). Pravična in modra gosposka je velik božji dar; pa tudi krivična je od Boga, naša šiba. Moliti za njo, pa voljno potrpeti, nas naša sveta vera uči. Gorje puntarjem in podpihoval-cem! (Rim. 13, 2). a) Pridejo hudobni podpihovalci, rekoč: "H čemu imamo cesarja? pokaj gosposko? Sami si lehko gosposko damo" itd. Oj, ne poslušajte jih! Take besede je kača Evi dajala. Kraljestvo brez cesarja, srenja brez gosposke, in pa telo brez glave; hitro ga bode konec. Mi imamo cesarja od Boga (Rim. 10, 1) in gosposko od cesarja. b) Vas hudobneži šuntajo, se puntati .cesarju in cesarskim oblastnikom nepokorni biti, bežite pred njimi! Tako je storil Lucifer s svojimi tovariši, rekoč: "Nočem služiti!" Sv. Peter uči: "Bodite vsaki gosposki podložni zavoljo Boga" itd. (I. Petr. 2, 13—17). Puntarija in prekucija je krvava cesta v časno in večno nesrečo. c) Ako vam malopridneži branijo, davke dajati, povejte jim priliko, katero je moder mož starini Rimljanom pravil od udov človeškega telesa, ki niso hoteli za želodec delati; pokažite jim dober roj ljubih bučelic in ponovite jim Jezusa zlate besede: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega!" II. Pa tudi Bogu, kar je božjega! Božje je vse, kar imamo, k božji časti smo dolžni vse obrniti (Ff. 5, 20. Kol. 3, 17). Bogu gre pred vsem najimenitnejša stvar: 1. Naša duša. Čigava je tvoja duša. o grešnik? Komu si jo pa prodal lakdmnik, nečistliik ,zavidnik, jezljivi srditnik? Čigava podoba je zdaj tvoja duša? Daj jo spet Bogu, očedi jo s -veto pokoro, olepšaj jo s pobožnim življenjem. "Kaj pomaga človeku ves svet" itd. (Mat. 16. 26). Božji so vsi dnevi nftšega življenja; posebno pa: 2. Sveta nedelja in prazniki (III, Mojz. 23, 2—3). Čigava je sveta nedelja, ti krojač, čevljar, kateri celo dopoldne delaš, večerko po krčmah greš? ti voznik, ki si cele nedelje na cesti, sebi in živini počitka ne daš? ti kup-čevalec, ki največ ob nedeljah časnega dobička, za večno pa največjo škodo imaš? vi pijanci, dobrovoljci in pre-šestniki, ponočni vlačugarji, ali je nedelja Hudičeva, da po rajih, kegljiščih, pivnicah, hudiču tako skrbno služite? Dajte Bogu sveto nedeljo, in Bog bo vam obilno blaga dal za lelo (III. Mojz. 26. 2—10. Ib. 58. 13 14). pa še več blagra za dušo (111. Mojz. 26, 11—12. Iz. 56, 6—7). Dajte Bogu: 3. Svojo družino, deco in posle; oni so božji dar (Sirah. 30, 1. 7—12). Čigavo je tvoje ubogo dete, ti nesramni-ca? čigav je tvoj razpuščeni sin , t i za-nikarni oče? tvoja razuzdana hči, ti malopridna mati? Komu podobna je vaša družina, vi zanikarni gospodarji in gospodinje? Ali ne veste, da bode Bog enkrat njih duše iz vaših rok tir-jal? (Fceh. 3, 18—20), Kaj porečeš, kadar ho na sodbi Bog zatirjal: Daj nazaj sina, hči, hlapca, deklo, ki sem jih tebi zaupal, ter jim pastirja, hišnika postavil! Boš zamogel odgovoriti: Tukaj so" itd. (Joan. 17, 12). 4. Tudi premoženje za božjo čast; tudi življenje, ako bi bilo potreba. Božje kraljestvo na tem svetu je sv. katoliška cerkev; verni so dolžni skrbeti, da se to kraljestvo spoznanja in čast božja po vsem svetu razširja, da da se podpirajo misijonarji z molitvijo in miloščino. Koliko krajcarjev že kaj vložil, niisijonom v Afriki, ali v Ameriki pomagati? koliko očenašev izmolil? Si kaj dal za božjo čast, za lepoto hiše božje? Si se kaj ponesel za sv. vero. ako si slišal, kako sovražnik krive nauke seje? Kako preklinjali:! Bogu čast jemljejo, zapeljivci in po-hujšljivci božje kraliestvo razdirajo! Daj Bogu, kar je božjega! Konec. Preljubi! Dvojnega kraljestva udi smo: nebeškega in avstrijan-skega cesarstva. Dvojno kraljestvo ljubimo, sveto katoliško cerkev in av-I strijansko cesarstvo. Za dvojno kraljestvo skrbimo, živimo in tudi umr-Ijemo: za našo sveto, jedino, pravo, zveličansko cerkev, in pa za našo srečno domovino, slovito Avstrijo. Tako bomo dali cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega; Bog bo pa nam dal časno srečo in večno izveličanje. Amen. KAKO SE PRAZNUJE VERNIH DUŠ DAN. čas nehalo zvoniti. Komaj slišen veter je potegnil in v hruški, nedaleč od dečkov je zaškripalo. Vsi so se obrnili proti nji. "Polh je," je vskliknil Andrejček in vstal. "Morda je bil le veter," je pripomnil Lojze. Viktor se je zdramil iz zamišljenosti. "Koliko sva jili polovila takrat!" Tu se je Viktor nekoliko vstavil in pogledal tovariše. Vsi so razumeli ,da misli dan Francetove smrti. "Takrac sva zvedela, da jih je vse polno v Tišjem lazu. Pride k meni, da bi šla lovit. Gozd je šumel svojo večerno pesem. Pa sem moral peljati v mlin. Rekel Šumel jo je v tisočerih listih, ki so tre-! mi je, naj pridem pote msam v Tičji petali v zadnjih solnčnih žarkih, se ob-! laz. Potem sem šel. Ko sem prišel jemali in padali na tla. A še na tleh ' tja, zakličem: 'France, France!' Nikjer je zvenelo, se družilo s šepetom večer- ga ni bilo. Pogledal sem, ležal je na nega piha, hitelo po gozdu in se zgub- tleh. Mrtev.. . Meni se smili.. . A tc-ljalo kdovekam. In solnčni žarki so bi, Tonči?" se igrali razposajeno s poletavajočimi cekini, jih preštevali, hiteli preko njih. Se spomnil sem se gozda. '/Kakor narava je mladost. Spomin smrti plove nad zemljo, a gozd šumi pesem radosti, življenja. Mlada duša tudi misli o smrti, a ta nima zanjo one grozne vsebine. Misli: a že zavrišče in poskoči. Le mi, ki smo se v hrepenenju po zemeljski sreči oddaljili od prave narave, se bojimo, se tresemo pred njo." Iz pokopališča je stopil starec in se zdihovaje vlekel po klancu. Šel sem za njim in pri srcu mi je bilo težko. NOVA ŠOLSKA POSTAVA V BELGIJI. Pred več meseci je predložila vlada belgijski državni zbornici nov šolski , zakonski predlog, ki ga je sestavil belgijski minister za uk in bogočastje, bivši profesor prava na katoliški univerzi v Loevenu, Pouliet, in ki obsega 105 strani. Ta zakonska predloga je pa naletela na najhujši odpor od strani liheralno-socijalistične koalicije. Liberalna stranka se je izjavila, da se bo govih besed. V zvoniku je za kratek z vso eneržijo borila zoper to novo šolsko zakonsko predlogo ter bo skušala isto z vsemi sredstvi zabraniti. Socijalisti se pa po drugi strani poslužujejo obstrukcijske taktike na ta način, da zahtevajo pri vseli glasovanjih navzočnost vseh poslancev. Zdi se pa, da obe opozicijonelni stranki vkljub širokoustnim besedičenjem njenih poglavarjev novo šolsko zakonsko predlogo niti prav ne poznajo, kajti še celo ateistični list "Instituteurs" piše, da je ta nova šolska predloga "popolnoma dobra". Med še drugim piše tudi to-le: "Minister Poulliet se je resno potrudil, da se zvišajo plače in da se odpomore pomanjkanju uči-teljstva." V istini bi znašala v bodoče temeljna plača najnižjega učiteljskega osobja za učitelje 1200 frankov, za učiteljice pa 1100 frankov. Vrhu tega bi še dobili učitelji 15 takozvanih bienij po 100 frankov, učiteljice pa 10 bienij po 100 frank. Tudi je v zakonskem osnutku preskrbljeno, da dobi učiteljsko osobje stanarinsko odškodnino, ki bi se pa odmerila po velikosti dotične občine. Tega zakonskega načrta se vesele vsi učitelji. Najvažnejše določilo novega šolskega osnutka je pa to, da se upelje šolska obveznost. Za katoličane ni to določilo važno ,kajti radodar-nost belgijskih katoličanov je brez teh odredb ustanovila ogromno število šol ter pospeševala splošno ljudsko omiko. In sploh je v Belgiji le prav malo otrok, ki bi ne imeli nobene šolske izobrazbe. Odstotki vojaških novincev-analfabetov so istotako zelo nizki. Liberalno-socijalistična koalicija se najbolj upira onim določilom tega zagonskega osnutka, ki se tičejo preskr-bovanja s hrano, obleko, bivanja v počitnicah itd., reči, ki bi se odslej odvzele vplivom občin in bi se izročile varstvu centralnih oblasti. Te stranke vidijo v tem osnutku napad na njihovo komunalno in provincijalno avtonomijo. Novega šolskega zakona vlada sicer ne smatra za tako idealnega, da bi se na njem ne dali nič več izpopolniti in pa zboljšati. Vzrok te vladne predloge, ki bi naj uredila šolstvo, je iskat,i v velikanski razliki med stroški za oficijelne državne šole in za katoliške ljudske šole. Za 511,000 o-trok, ki obiskujejo oficijelne državne šole, izda država na leto 36,500,000 frankov, to je 71 frankov na vsakega učenca; za katoliške ljudske šole, katere obiskuje 419,000 otrok, pa izda država le 9,000,000 frankov, ali 20 frankov na enega učenca. Pravično je torej, da. če plačujejo katoličani za vzdrževanje dragih občinskih šol tako ogromne svote, tudi nekatoličani nekaj več prispevajo za vzdrževanje katoliških šol. rejo več dobiti denarja. Kitajci so pred bankerotom. Armada se bo, ker ne dobe vojaki plač, razdelila v brezštevilne roparske čete. V Šangaju je brez kruha 30,000 kulijev, ker se je plovba ustavila. Kulijem ne preostane nič drugega kakor pleniti. Vojaška hrana na bojišču. Vsak avstrijski vojak dobiva za časa vojne dnevno 98 gramov kavine kon-serve, 400 gramov mesa, 100 gramov prikuhe, 400 gramov kruha in 18 gramov tobaka. Razun tega nosi vsak vojak se sabo 2 porciji konserve, 23 slučaj, da bi ne bilo mogoče dobit1 rednega kosila. V denarju dobi vsak vojak poleg navadne mezde še najmanj 36 vinarjev vojne doklade. Orj ANTON NEMANICH, ML. demokratski kandidat za okrajnega klerka. Državni bankerot Kitajske. V berlinskem "Lokalanzeigerju" objavlja neki nemški trgovec iz Tienci-na: Tu je seveda vse razburjeno. Nemške, angleške in francoske ladje ne vozijo več. Ker pošta ne posluje in ker so brzojavne postaje v rokah Angležev, nemške tvrdke tudi ne rno- Vsak slovenski in hrvatski volileC v tem okraju osebno pozna tega kan- ) didata. Častno je za nas Jugoslovane, da imamo našega kandidata za tako častno mesto, ker dozdaj ni še nobeden "naše gore list" kandidiral za tako visok in imeniten okrajni urad, ker našim kandidatom tujci neradi dajo tak" priliko, a naša mladina raste in se meša med druge Amerikance, zato Jf zdaj prišlo do tega, da tudi naš rojak lahko kandidira za višje urade. Tud' naš narod bo prišel do tega, da bom" 1 imeli v sodiščih in drugod svoje roja-ke-uradnike, ker k njim se bomo zate Aat U Vsi K ! K K K, K K, K, &li v potrebi, da dobimo dober, za" nesljiv nasvet in pomoč. Da se P® skažemo zavedne svojega ponosa, m0" ramo gledati, da naši kandidatje dobijo vse slovanske glasove. Naj beden ne pozabi narediti križa l>re imenom rojaka, ker le na ta način m® je omogočena izvolitev. Slovensko-hrvatski kandidat bo zdaj gotovo izvoljen, če ga bomo vsi v0" ne glede na to ali smo pristaši ene a druge stranke. Pomnimo, da je Nemanich slova" ski kandidat in storimo svojo dolžno?«' da ohranimo svoj narodni ponos.—'A :0d ,0d . 5 Od Od Qd E. Wunderlich Granite Co. •804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov, Naše podružnice so: Bethania in Ressureo- Kation Cemetery bliz« Summit, Cook Co. in Naperville, 111. Chicago Phone 949 N. W. Phone 949 Ta banka plača 3% v obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Huilding,, Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva IM ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kaiir. THOS. F. DONOVAN, Podpre* TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. Od O Butte> Mont., 16144 Josip Malešič, 19. okt. Od dri - Dr. št. 160 članov. Jiv' V* 25> Cleveland, Ohio, 19889 John Birk, 11954 Josip Za- Dr. št. 380 članov. O^ek, 20. okt. 1914. Us>tva sv- Barbare 40, Hibbing, Minn., 10229 Anton Mlakar, 22. okt. 1914. !:ič' I87"7 Nikola Semica, 22. okt. 1914. Dr. št. 95 čl. Goršin ' i |SV Barl)are 96, Kaylor, Pa., 17596 Frank Blatnik, 13160 Josip društva °kt' 1914' Dr 8t 41 članov. 1914 J sv' J"žeia 103, Milwaukee, Wis., 19931 Leopold Košak, 23. okt. 1 društva • Dr- žt- 87 članov. John Tolt-'i- fa Hocksprings, Wyo., 13941 Frank Mevšek, 16468 ,4 '"31 Mike Špik, 11167 Jernej Ženeti, 15294 John Slamnik, 18. Ušiva sv t - , Dr- št- 49 članov. v- Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 18165 Fr. Kastelc, 18. okt. 1914 uštVa št. 53 članov. 1914 v' Družine 151, Indianapolis, Tnd., 19990 Josip Kukman, 21. okt. q Dr. št. 23 članov dr«štva ODSTOPILI ČLANI. 0 sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 12212 John Svete, 18. okt. 1914. ''riištv- Dr. št. 247 članov ,l Sv- Barbare 24, Blocton, Ala., 11330 Josip F. Kren, 18. okt.. 1914. d,. dr r,'štVa Dr. št. 17 članov. a Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 1782 John Zunič, 25. okt. 1914. Dr. št. 151 članov. ^društ , IZLOČENI ČLANI Sv Družine 136, Willard, Wis., 17771 Jakob Dečman, 24. okt. 1914. Dr. št. 29 članov. drujtvu PRISTOPILE ČLANICE. '893, 2'Je^D<>bri i>astfr 49_ Pittsburgh, Pa., 6221 Frances I.ukač, roj Dr. št. 11 članic. Od društva sv. Martina 126, Mineral, Kans., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 5953 Franca Dolenc, 24. okt .1914. I. dr. št. 10 članic. II. dr. št. 14 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 271 Katarina Sprajcar, 22. okt. 1914. Dr. št. 27 članic. Od društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 4764 Ana Rebac, 1734 Barbara Gornik, 22. okt. 1914. Dr. št. 45 članic. Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 3880 Marija Goršin ,11. okt. 1914. Dr. št. 18 članic. Od društva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 5029 Ana Mustar, 26. okt. 1914. Dr. št. 107 članic. Od društva sv. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio, 5580 Katarina Kunek, 5137 Terezija Kunek, 4 .okt. 1914. Dr. št. 40 članic. Od društva'Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa., 5478 Rozalija Adlešič, 23. okt. -1914. Dr. št. 27 članic. Od društva Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., 4031 Jožefa Derganc, 8. okt. 1914. Dr. št. 22 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Družine 136, Willard, Wis., 255 Marija Toleni. 3636 Marija Marn, 24. okt. 1914. Dr. št. 14 članic. IZLOČENA ČLANICA. Od društva sv. Družine 136, Willard, Wis., 5200 Franca Dečman, 24. okt. 1914. Dr. št. 13 članic. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. Pri društvu Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., 19155 Nikol. Starašinič, znižal zav. 13. okt. 1914. Razred 1.' ;>u M $500, 1. razred, spr. 18. okt. 1914. Za t,£"Je Pomagaj 78, Chicago, III., 6222 Mary Kremesec, roj 1898, 6224 p razred; 6223 Ana Zelj, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; K' ltečf"068 Traven, roj 1893, zav. za $500, 2. razred; 6225 Mary Strmec, ^uštv? Zav- $500, 3 razred, spr. 18. okt. 1914. Dr. št. 150 članov. ' » VU SV A.,.. „ „. „' . •■ r.. i ■ ionu .... $100,," na* '20. Forest City, Pa., 6226 Antonija Rupnik, roj 1898, zav. 1- razred, spr. 18. okt. 1914. Dr. št. 75 članic. >itv PRESTOPILE ČLANICE. '-Vele,/ Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv, Cirila in Metoda 59, "'nn., 1708 Marjeta Drobnič, 15. sept. 1914. I. dr. št. 56 članic. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 270 Mihael Staudohar, star 47 let, član društva Vit. sv. Jurija 3 Joliet, 111., umrl 6. sept. 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. aprila 1894. Razred 3. 2598 John Horvat, star 45 let, član društva sv. Družine 5, La Salle, 111., umrl 30. sept. 1914. Vzrok smrti: Rak. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. aprila 1901. Razred 4. 15046 Frank Zelar, star 43 let, član društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 9. sept. 1914. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 4. julija 1909. Razred 5. 15746 Josip Mikan, star 32 let, član društva sv .Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., umrl 8. sept. 1914. Vzrok smrti: Gnitje prsnih kosti. Zavarovan za $1«50. Pristopil k Jednoti 9. jan. 1910. Razred 3. 9301 Frank Bukovec, star 31 let, član društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., umrl 12. okt. 1914. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. febr. 1906. Razred 2. 7132 John Judnič, star 31 let, član društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., umrl 1. sept. 1914. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. avg. 1904. Razred 2. 6025 Rozalija Strmole, stara 23 let, članica društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrla 31. avg. 1914. Vzrok smrti: Prezgodnji porod. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 8. febr. 1914. Razred 2. 2167 Marjeta Kovač, stata 60 let, članica društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth. Minn., umrla 20. sept. 1914. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 23. marca 1904. Razred 6. 2540 Ana Moguš, stara 40 let, članica dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, umrla 27. sept. 1914. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovana za $1,-000. Pristopila k Jednoti 1. avg. 1905. Razred 4. 2191 Doroteja Ritmanič, stara 37 let, članica društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., umrla 1. okt. 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 18. sept. 1906. Razred 3. URADNO NAZNANILO. Asesment za mesec november 1914 je reden brez vsake doklade. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. MARTIN B. SCHUSTER demokratski kandidat za šerifa. Mr. Schuster skoro ne rabi veliko reklame med našimi rojaki, ker vsak sloven-ki in hrvatski volilec ve, da ie on kandidat za okrajnega blagajnika, pa tudi je skoro vsem našim volilcem osebnoznan že od takrat, ko je bil mestni blagajnik pred nekoliko leti. Kot mestni blagajnik je g. Schuster pazil na mestne novce in gledal, da je bila blagajna vedno v pravem redu; tako bo tudi, če izvoljen okrajnim šerifom. gledal na to, da bode življenje in imetje ljudstva vedno na varnem, pa tudi da se ne bi kratile pravice delavcem, kot se je doslej včasih primerilo v slučaju kakega štrajka, da je tačasni šerif držal s kompanijo in zapiral nedolžne delavce, ki so se potegovali za svoje pravice. Ako bo Mr. Schuster izvoljen za šerifa tega okraja bo, kot prijatelj delavskih interesov, vedno gledal, da se ne kršijo pravice niti eni ne drugi stranki, a v slučaju dvoma bo vedno odločil za koristi delavcev. Mr. Schuster je katoliških društev član. Slovensko-hrvatski delavci, volite Schusterja za šerifa! Adv. immmmmnnmm »»♦»GERMAN**** * Loan & Savings Bank* MAKTIN WE8TPHAL • il» N. Bluff Street JOLIKT. ILL.O f?mS9!9m??f!9*9?9S9?t ^ MALI OGLASI. ^ NAPRODAJ VEČ NEMŠKIH IM-portiranih praznih sodov za vino,-ki držijo po 80 do 160 galonov. Več pove: Adolph Georg, 155 W. Randolph St., Chicago, 111. 2t 50 ČEVLJEV KAMENITIH PLOČ —5 nog širokih — prodam po nizki ceni rojaku. A. Nemanich, Joliet. KJE JE KATARINA VUKŠINIČ iz Križevske vasi pri Metliki? Ker ji imam nekaj važnega sporočiti prosim rojake, da mi kdo javi nje naslov, ali naj sama piše na N. Muc, 3707 Kimball Ave., Chicago, 111. 2t POZOR! POZORI Obleke za jesen in zimo. Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri. Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. p 1 f »vi v Frank Juricic 1001 N. Chicago St. JOLIBT. ILL. Javno vprašanje. Prejeli smo in priobčujemo: Slavno uredništvo Am. Slovenca: —™ Tu prispojeno pismo sem dne 13. oktobra poslal g. Zalarju, gl. tajniku K. S. K. Jednote, da mi blagovoli razjasniti tam omenjene stvari. Ker na zasebno pismo in vljudno prošnjo nisem dobil nikakega odgovora ,prosim da to priobčite v Ani. Slovencu, da mi morebiti kdo drugi izmed članov si. Jednote da zaželjeno pojasnilo. Bridgeport, Conn., 13. oktobra 1914. Spoštovani:—Priloženo pošiljam $10.85 kot asesm. za september. Pri tej priložnosti si usojam Vas na to-le opozoriti: Glasom zapisnika konvencije, objavljenega v Am. SI. št. 84. t. 1. se je sklenilo sledeče: "Brat Rev. Sojar predlaga, da naj urednika in drugo osobje v Glasilu Jednote preskrbi odbor štirih mož: predsednik K. S. K. J., tajnik, duhovni vodja in predsednik nadzornega odbora. Temu odboru se da polna moč v zadevi Gla>ila. Vsestransko podpirano in sprejeto." V 90. št. Am. SI. na 5. strani glede razpisa urednikove službe pa beremo: "Predsednik si pridrži vse pravice za odklonitev ali sprejem vseh ponudb." Pojasnite mi, prosim, to-le: Kdo je obvezan, držati se sklepov konvencije? \li vsi člani Jednote s predsednikom vred, ali pa je morebiti on izvzet? In v slučaju, da se mora tudi predsednik ravnati po polnoniočnih sklepih konvencije, odkod to, da si on sam prila-stuje pravico, odkloniti ali sprejeti prosilca? Kje -o p/t oni trije? Smelo si upam trditi, da imajo n. pr. duhovni vodja Rev. Jos. Tomšič kakor tudi ostala dva člana dotičnega odbora najmanj toliko sposobnosti pri izbiri u-rednika kakor gospod.Schneller. Gospod Schheller nadalje pravi, da morajo vsi oglasi ali ponudbe biti v rokah predsednika v teku 30 dnij, ali najkasneje do 1. novembra. Ta razpis je v Ani. SI. z dne 9. okt. Od 9. oktobra do 1. novembra pa pri najboljši volji naštejem samo 21 dnij. Po kaki pratiki je to računano? Že vnaprej se Vam zahvaljujem za povoljno in blagohotno rešitev teh ugank. ' • Z bratskim pozdravom Rev. M. J. Golob. tudi naj vsak dobro ve. da kakor se bode sedaj naredilo, da se bode moralo tudi potem ravnati. Tudi še enkrat opozarjam vse tiste člane, kateri so svoje stanovanje pre-menili, da mi naznanijo svoje sedanje stanovanje takoj, kajti imam že vse naslove, kolikor je moških članov, toda še veliko jih je, ki se še ne zmenijo, da bi dali svoj naslov. Pravila govorijo, da kateri se preseli, mora naznaniti v 8. dneh, ako ne, zapade kazni 50c; in tega se tudi jaz držim. Sedaj pa vsem članom in članicam K. S. K. J. -obratski pozdrav! Mihael Ursich, tajnik. Allegheny, Pa., 22. okt. — Iz urada društva Marije Sedem Žalosti štev. 50 K. S. K. J. v Allegheny, Pa., se naznanja članom tega društva, da poplačajo ves dolg pri društvu tega leta naj-zadnje do 13. decembra tega leta, kajti prihodnje leto 1915 se prične plačevali po novi lestvici po zaključku 12. konvencije in je vsak član in članica pri-moran plačevati vsaki mesec točno. Kateri ne bo tega spolnoval, bo sus-pendan za en mesec. Zatorej vas opozarjam vse one člane, kateri stanujete v mestu Pittsburgh in okolici, da boste redno prihajali k sejam in plačali svoje asesmentfe. Vsi ,oni člani, kateri so oddaljeni na popotnih listih ,naj vedno pazijo, tki' bojo zanaprej imeli pla-(Nadaljevanje na 8. strani.) OBA TELEFONA 67 Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno. Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. (FRED W. EGGER) J 210 N. Chicago St. JOLIET. Razvažamo hitro na vse kraje mesta. ! Društvene v s 11. > ——■——— 1 dr Cl, uiUa sv itc 93. II. dr. št. 37 članic. Alojzija 47, Chicago, lil., k društvu sv. Marije Pomagaj 78, 4383 Antonija Kozjek, 18. okt. 1914. 1. dr. št. 4 članice. ri,-t II. dr. št. 146 članic. CJa. sv Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., k društvu Frid. Baraga s"«lm> Miu> ,797 Marjja ZgonC( i) okt. 1914. 1. dr. št. 22 članic. II. dr. št. 18 članic. Joliet, 111., 26. okt. — Uradno se naznanja vsem članom pripadajočim društvu sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., da se v polnem številu udeleže prihodnje seje dne 1. novembra, ker je še veliko važnih in liedogtianih reči za reševali se od zadnje izvanredne seje. Dolžnost tedaj je vsacega člana, da pride, ker le od članov je bodočnost društva zagotovljena. Kakor si bo-dete naredili, tako boste tudi imeli, Popolnoma varno naložen je denar Hranilnici in posojilnici v Kandiji PRI NOVEM MESTU, KRANJSKO Vloge se obrestujejo s 41 % (4.75) na leto. Hranilne vloge koncem leta 1913 znašajo 1,395.407.84 K. Članov ima 2293. Rezervni zaklad znaša nad 56.000 K. Poleg tega lastni^Posojilniški dom" v vred. nad52.000 K. ESPIRITU SANTO. [povesti Angleški spisala Henrietta D. Skinner. Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar. Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers. (Konec.) Jčano sklonil nad njim in mu položil "Mogoče se mu je kaj pripetilo, bo-irok° na skesano čelo. . , .,. . „ . , ,| "Ne morem ti sicer dati odveze, ne lie te. da pošljemo pomoč, je rekel; . . ■ . , ., , . • 1 | morem ti dati tolažbe, katero ima za Bindo. Trije močni hribovci so se; na5 zakrament sv. pokore, ali Bog me napravili na pot. Z baklami so svetili' je poslal, da te navdahnem z upanjem po vseh stezah, po katerih bi morda ! in tolažbo. V imenu mojega ljubega j brata, Adrijana Daretti, v imenu onega, po kojein življenju si stregel, ti odpuščam, kakor b iti tudi on odpustil, če bi bil tukaj." Oeglaire se je prestrašil. Ko je pa pogledal v angeljski obraz nad seboj, je izginil strah iz njegovih oči. Za- potilik hodil. Adrijan je tudi hotel iti z njimi Če Adrijan gre, se razume, d.i mora biti tudi Oreste pri njem. , "Ne morem biti miren, ta negotovost me podivja," je rekel Adrijan. "Bindo, ti moraš počakati tu, da ga ustaviš, če bi bil izgrešil svojo pot. tisnil je oči, kakor da ne bi mogel pre- Simon ostane pri tebi." Še>t mož je šlo v temoti po gozdu. Bindo je nemirno hodil gori in doli pred hotelom. Pazil je na vsako senco, gostilničarju je dal navodila, da bi bili pripravljeni, če bi se kaka nesreča pripetila. * * * Malemu krogu je tudi bilo tesno pri srcu v oddaljenem mestu. Nežna deklica je ležala skoro cel dan nezavestna. Proti večeru je postala nemirna. Tudi se ji je bledlo. Klicala je Teodorja. Njen duh se je pečal z otročjimi leti. Zdelo se je ,da je mislila, da on umira, ona pa je trosila cvetice sv. Duha na njegovo rakev in ga prosila, da naj poje. V soboto zjutraj so prijeli brzojavko od Bindo. Naznanil jim je, da še niso našli Teodorja, da pa upajo, priti z njim v dotiko vsaj opoludne. Bilo je že popoludne, solnce je močno pripekalo, nobene vesti našati usmiljenega pogleda. "Povejte svojemu bratu," je šepetal, "povejte mu, da je bil res dvoboj na smrt, zmaga je — njegova." Minulo je več ur, predno je prišla pomoč. Mrtvega moža so nesli v bližnje prenočišče. Teodor je bil prvič sam s smrtjo, z zločinstvom, kar je potrlo ijjegovega duha. Sprehod v svežem gorskem zraku ga je zopet o-jačil, dobra volja se mu je vrnila. Zgubil je dosti ur, treba mu je hiteti, da sč ne zakasni. Bilo je že skoro soboto zvečer, mora se požuriti, da pride k svoji nevesti še binkoštni praznik. Teodor je hitel po gorskih stezah nad Abetone, šel mimo oglarskih koč, o-glarje prijazno pozdravljal. Z velikimi koraki je stopal v smrečji gozd. Solnce je skoro ravno zahajalo. Poljedelci so puščali svoje delo na polju in se podali proti gorskemu domu. Kako majhni so bili tisoč čevljev pod ni bilo več. Espiritu je postala tako j njim! Več oglarjev je delalo ne da slaba, da so poslali po duhovnika. Ko leč od njego. Teodor je poskočil na je prihajala iz priproste predmestne cerkve, so akoliti svetili pred njim, ko je nesel presveto Rešnje Telo. Ljudje so pa poklekovali ob potu in molili za tujo nežno deklico, ki je pred svojo poroko umirala. Mnogo se jih j t pridružilo procesiji, molili so in peli svete pesmi in psalme. Ko je sprejela svete zakramente, je biia nekoliko bolj mirna, proti večeru je pa postala jako nemirna in trpela velike bolečine. Hladni vetrovi od morja so olajšali njeno trpljenje, vsled slabosti se je tresla po celem nežnem životu. Vse so storili za njo, kar je vednost in priročnost le mogla storiti. Ko je solnce zahajalo, je postala jako tiha in bleda. "Teodor!" je šepnila. "Teodor, poj mi pesem, da zaspim!" Ob postelji stoječi so drug drugega pogledali žalostno. Zakaj ga ni bilo, da bi ji spolnil njeno zadnjo željo? Iz samostana ,ki je ležal na drugi strani, >o prihajali glasovi petja. Bilo je predvečer pred binkoštnim praznikom, menihi so peli večernice. Zvonovi so zvonili veselo in lepodoneče. Espiritu Santo je odprla zadnjič svoje oči in se vsem prijazno asmehnila. Solnce se je ravno potapljalo v bleščeče morje. Žarki zapadajočega soln-ca so razsvetili obraz, ki je ležal na mehkih blazinah. Stegnila je svoje roke proti solncu. "O Lux b e a t i s-» i m a!" je zašepetala, in mirno je izdihnila nežni duh.... In kje je bil on, ki bi moral biti pri njeni postelji, ki je tako hrepefiela po njem? Veselil se je na praznik, ko bode pri nji, veselo je hodil po gorskih stezah. I\yi dan ni prehodil daljave, katero je pričakoval. Bil že' ni dlje časa v gorah, zato je bila hoja težka za njega. Drugi dan je že šlo bolje, pbskd je vest po gozdarju, katerega je •■rečni. da pride opoludne v Boscolun-go. Ali odločeno mu je bilo, da se zakasni. Na samem je prišel na dva izletnika. Eden izmed teh je bil ravno ranjen ,ko .-e mu je puška raznesla. Drugi je prosil Teodorja, da ostane pri ponesrečencu ,sam je pa hotel do bližnje hiše, da privede pomoč. Ko sije sklonil nad njim, je Teodor spoznal spremenjene poteze Oegluire-ja. Sovraštvo je napolnilo njegovo dušo. Bratov sovražnik je bil v njegovih rokah. Kako naj se maščuje? Ranjenec se ga je boječe oprijemal. Ni -poznal Teodorja, vedel je le, da je pred njim človeško bitje, h katere1 mu se lahko zateče v obupu. "Za božjo voljo!" je zaprosil. "Poslušajte mojo izpoved! Poslušaj izpoved ubogega umirajočega httdodelni-ka." "Kako naj mi bode to možno? Nisem duhovnik, ne moreni vam dati odveze, nič ne morem storiti za vas." "Poslušajte me. kakor vi upate, da bodete sprejeli sv. zakramente na vaši smrtni postelji," je zacvilil. "Ne morem živeti, da pride duhovnik k meni. Moja duša ječi pod bremenom umora in morate me poslušati. Bil sem ateist. Norčeval -eni se iz vere in zakramentov, zasmehoval duhovnike. Prišla je moja zadnja ura in Bog me je r. i pustil. Če imate pa le količkaj u-• aiiljenja v vašem srcu, poslušajte mojo izpoved." Teodor se je nežno sklonil nad unti-lajočim nesrečnikom in poslušal dolgo pripovedovanje o grehu, sramoti in cločinstvU- Prvič je slišal celo zgodovino preganjanja Adrijaoa in Kata-1 i ne. Vedel je, da je v njegovi moči, pustiti zlobneža, pustiti v svojem obupu in mu ne odpustiti. Teodor je opravil molitev, odkril glavo, se sve- 1 skalo in jimmahal s klobukom. Mahali so s svojimi čepicami, kar je Teo- dorja zelo veselilo. Kako prijazni so bili ti ljudje! Kdo bi ne imel prijaznega nagnjenja do moške lepote, ko jo je obsevalo zahajajoče solnce. Močna postava, lepe oči. Cela postava polna mladega življenja. Bil je lepo razvit, ko stari grški atleti. Bilo mu je gorko vsled urne hoje, odpel je srajco in razganil prsa, da jih okrepča gorski zrak. Solnce je-počasi zahajalo za Pistojske alpe. Nebo je ostalo jasno. Glas samostanskih zvonov je prihajal slabo na njegovo uho. Kmetici so se odkrili in tiho opravili svojo večerno molitev. Teodor se jim je spoštljivo pridružil v duhu. Ko je stal na višini, se ga je polastilo hrepenenje po petju. Pel je z veličastnim, čisto-donečim glasom himno: Te lucis ante terminum rerum Creator poscimus, Ut pro tua dementia sis prae- sul et custodia; Procul recedant somnia et noetim phantasmata Hostemque nostrum compri-me ne polluantur corpora." Spomnil se je, da v, daljnem mestu ljubljeno oko gleda čudeče isti soln-čni zahod nad modrim morjem, zapel je še lepo himno Matere božje, morske zvezde, "Ave, Maris Stella, Dei mater alma!" Sus#nil 'je roko, kakor da hoče podpreti ljubo dekle, katera bode kmalu ob njegovi strani. Začelo se je mračiti, poljedelci so že vsi zapustili polje. Nekaj se jih je obrnilo proti njemu in so mu mahali v slovo. Mahal je močno nazaj. "Ah, dobri ljudje," je rekel, "da bi vi le vedeli! Danes me vidite zadnji večer tu. Še en solnčni zahod, in stal bodeni ob strani moje izvoljenke daleč od teh hribov, daleč za morjem. Dragi prijazni ljudje, poslušajte mojo poslovilno pesem." Stegnil je svoje roke, kri mu je vrela po žilah, veselo so prihajali gla.-i peMiii iz njegovega grla. Ponosno so doneli glasovi, kakor da bi hoteli prodreti nebo in priti do vrat raja. Teodor je čutil moč in lepoto svojega glasu. Ali, Teodor, dar božji! Le popevaj, lepi deček! Sedmero nebo se res odpira, da sprejme tvoje petje in je ponese pred tron Vsemogočnega, ki naj bode vedno slavljen in ča-ščen! Ali kaj je pesem, katero speva na tej višini, ko o bolnika, ga položili v gorko posteljo, Sinmon je prevzel vodstvo njegove sobe v odsotnosti zdravnika. Vsi so instinktivno sledili njegovim ukazom. "Oreste," je rekel Adrijan, "midva sva prehitro izrekla svojo sodbo. (_e grof Teodor ozdravi, zahvaliti se bode moral 'Ta novemu'." Oreste je povesil glavo v znamenje priznanja. Držal se je blizu bolnikove sobe, izvršil vsa naročila in semin-tja še sam prinesel, kar je mislil, da bi bilo dobro. Bindo in Adrijan sta se menjavala ob njegovi postelji. Simon ga ni zapustil. "Dokler ne pride kdo, ki razume več ko jaz, se ne umaknem od njega," je rekel odločno. Noč je bila jako mučna. Minulo je več ur, predno "bi mogli pripeljati zdravnika tako daleč v gore. Storili so vse, kar so mogli. Ko ga je mrzlica popustila ,se ga je lotila huda vročina. Postal je nemiren, gledal je divje. Zadobil je posebno moč, in včasih je skušal skočiti iz postelje. "Moram iti," je vpil, ko so ga zopet položili na posteljo. "Moram iti, drugače bodem prepozen!" Bindo in Adrijan sta se žalostno pogledala. Kakor vsi močni možje, sta bila nežna, in srce ju je bolelo. "Klicala me je ,moram iti," je prosil v visokem glasu. Glas je donel tako obupajoče, da ni bil skoro nič podoben prejšnjemu. Srce jim je pokalo, ko so ga morali zopet posiliti nazaj v posteljo. Včasih se jim je zoperstav-Ijal močno, rabiti so morali vse moči, da so ga še obdržali v postelji. Proti jutru je enkrat iskal prilike, videl je okno in ko ga ni nihče pazil, je bil že pri oknu, predno so ga ujeli. Obrnil se je in se boril z njimi kakor norec. "Poglej, Teodor!" ga je pozval A-drijan in kazal proti modrini gričem, kjer se je danilo. "Poglej, Teodor, da-(Kadaljevanje n« 7. strani.) E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. STENSKI PAPlfc Velika zaloga vsakovrstnih barv, oIje\ in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 376. %J N. W. 92? 120 Jefferson St. JOLIET, ILL N. W. telefon 556 George Loparlz & Son 40(1 Ohio Street JOLIET -^- STAEA GOSTILNA NAJBOLJŠA ^ POSTREŽBA. ZA Zavarovanje proti požaru, mala iu velika posojila pojdite k i SGHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, IU. Frank Bambich urar in zlatar, - 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. ^S^IS^E^^SSSSSSIISSSSIBR S Oscar J. Stephen Ig. [8. a m u: Sobe 201 la 202 Barbar Bldg. yj JOLIET, ILLINOIS. i JAVNI. ifi | ?fOTAR ffi-- H Kupuje in prodaja zemljišča S gl v mestu in na deželi. || jU Zavaruje hiše in pohištva pro- lue ti ognju, nevihti ali drugi po- ffi ifi škodbi. SŠi Zavaruje tudi življenje proti || nezgodam in boleznim. d- Izdeluje vsakovrstna v notar- tg sko stroko spadajoča pisanja. ifi ifi ifj Govori nemško in angleško. Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Mi hočemo tvoj denai ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo v«1 lej postregli z najnižjimi tržnimi et" nami. Mi imamo v zalogi vsakovf* nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki iI trdi les, lath, cederne stebra, desk 1 šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplainei blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi * pri nas in oglej si našo zalogo! bomo zadovoljili in ti prihranili denil J. W. LYONS Naš office in Lumber Yard na DES PLAINES IN CLINTON ST* Chicago Phone 3556 JOS. KUHAR MESNICAiti GROCERIJA SE PRIPOROČAM. 120 Moeu Ave. Rockdale, Illinois- 8« Garnsey, Wood & Len»011 ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, & Metropolitan Drog Sto« N. Chicago & Jackson St»- Slovanska lekarni + JOHNSONOVl ♦ "BELLADONNA" OBLO* REVMATIZM/ SLABOSTIH » ^ HROMOSn PLJUČNIH IN PRSHH BOLESTI » KOLKU MRAZENJU • ŽIVOTU BOLESTIH . tLENKH VNETJU OPRSNB Vt8*> NEVRAlOft PROTINIJ PREHLAJENJU OTRPLOSTI M&C BOLESTIH . LEDJU} SLABOTNEM KRt&J BOLESTIH T KRIŽU HUDEM KASUU wmm^mmmmmmmwm m PROPAST. M ^ ifi Ifi Hi m w mm ii S £5 ifi £3a ifi ssrafii TR1NERS bitter-wine / 7® * TmNIROVO H0RKE viho —I ■ . ......... . . - 'M^r.d b/J0»EPH TRINCR S AiKUnd Ave, CHICAGO, ILL Kadar se vam primeri propast, ne pripisujte tega svoji usodi. Poskušajte pronajti pravi vzrok, in začudeni boste, da je to najbrž povzročila Vaša lastna nemarnost. Vselej odstranite nerede ob času in preprečite zle posledice v bodočnosti. Če Vam se zdi, da niste prav zdravi, posebno, če Vaš prebavni sestav prav ne deluje, in če ste presenečeni, ker Vam zdravila ne pomagajo, poskusite z domačim zdravilom, ki je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino mmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmtmmtmmmNm^ ki vedno uspešno deluje, ter je zanesljivo zdravilo zoper prebavne nerede, ker najprvo popolnoma izčisti vse kotičke nepotrebne tvarine, jih okrepča-da so zmožni spolniti svoje delo brez pomoči. TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENAK OKUi> IN DELUJE HITRO TER USPEŠNO. Rabite je kadarkoli Vam upada okus, čutite nadležnost neprebavnosti in nje posledice, imate bolečine v ledju in sploh kadar trpite na kaki nadlog'« ki jo povzroča neprebavnost. — DOBI SE V VSEII LEKARNAH. -SHfia- v Ne zaboravite Trinerjevega Linimenta, ki je najboljše mazilo in naJ uspešnejše deluje zoper protin in nevralgične bolesti, otrpnelost miši£ 10 členkov, otekline in natege. ' Si K SffS w W K Ui ifi ifi ifi W »i S »i W W EiS » W « & * * JOSEPH TRINHR, 1ZDELOVATELJ. 133.3-1339 South Ashland A\e. CHICAGO, ILL mmtmMmmmmmmwMm Iz malega raste veliko! | Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% | na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod j nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet | National \ Bank | JOLIET, ILLINOIS | Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pr-d.. CHAS. G. PEARCE, kuiir p Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. "W\ WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. < 9mmmang»mm^ammmammmmmMmm^mmam§mmmmmm\ ljudska banka Vložite svoj denar nt obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Je v redu novemu odboru. Da nc bo zopet sitnosti, vam svetujem, da pred ko bodemo volili novi odbor, -i malo pomislimo, kdo je sposoben za kak urad! Ne misliti samo: "da bomo mi, pa bo all right", ampak nobene stranke delati! .Misliti kakor sam zase in voliti tistega, ako bi bil ravno drugače, tvoj sovrainik, kateri ! -e ti zdi, da jc sposoben in pošten in tudi drži na svoje ime! Tako >e bomo izognili vseh sitnosti in društvo bo zopet napredovalo, kakor jc prej, in veseli bodemo eden drugega. Z bratskim pozdravom vsem bratom dr. Vit. sv. Florijana in K. S. K. J. John Novak in John Likovič, nadzornika. Joliet, 111., september 1914. Veliko je rojakov po naši sltovenski naselbini, a menda tudi drugod, ki komaj. čakajo, tla se rešijo nevarnosti, ki jim preti od vedne brezposelnosti, in da postanejo neodvisni (gospodarji na svoji lastni kmetiji. — Toda kje kupiti, da bo zemlja v resnici dobra, in da so dani tudi pogoji, ki so za uspešno kmetovanje neobhodno potrebni? To je prvo in najvažnejše vprašanje, ki ima jako previdno rešiti bodoči farmar, ako neče, da bi se pozneje ke-sal, ko je že prepozno, — kakor se j" to že večkrat zgodilo. Pri tolikem številu zemljiških prodajalcev je v resnici težavno odločiti se za ta ali oni kraj, ker vsakdo le svoje najbolj hvali. Seveda je za Vsakega kupca potrebno, da si -,vet na lastne oči prej ogleda, predno ga kupi. Vendar če bi hotel vsakdo iti povsod, kamor ga s sladki mi besedami vabijo, potem bi zavozil toliko, da bi si lahko s tem denarjem že farmo kupil! Važno je torej, kje si naj kupec najprej ogleda, da ne bo imel proč vrženih voznih stroškov. Wisconsin naši rojaki močno hvalijo v vseh ozirih. Čujejo pa se tudi nasprotni glasovi, — in ravno nama podpisanima se je ta država odsveto- vala, ko sva izrazila svojo namero, da hočeva tam kupiti, oziroma si najprej ogledati. Navzlic temu pa sva se odločila za Wisconsin, in reči morava, da se ne kesava, da sva tam kupila. — Popis zemlje, ki sva ga na najino željo prejela od rojaka Louis Bewitza iz Milwaukee, (Slovenske Naselbinske Družbe), je napravil na naju jako ugoden utis; kajti po tem popisu soditi, je zemlja, ki jo prodaja g. Bewitz, res jako dobra, kjer raste z eno besedo vse,, še celo tobak, in kjer so za farmarja sploh izvrstne prilike. Mislila sva si, ako jc ?amo polovica tega rčš, kar se popisuje, potem ne bova goljufana, ako tam kupiva. Razuntega je g. Bewitz obljubil, da nama povrne vse stroške, ako ni vse do pičice res, kakor je popisano. To naju je tudi nagnilo, da sva se odločila za Wisconsin. Pred dobrim tednom sva se odpeljala v Milwaukee h g. Bewitzu, z namenom, da vzameva vsak po 40 akrov, ako bo nama ugajalo. — In v resnici se nisva motila! Našla sva celo še vse boljše, kakor sva pričakovala in kot je popisano. Kraji so v resnici krasni, da se človek kar ločiti ne more od njih, in zemlja je izvrstna: črna, prhka prst, brez vsacega peska; raste pa, da je veselje gledati. Dopadlo se nama je tako, da sva brez odlašanja kupila, in sicer ne samo po 40 akrov, kakor sva spočetka nameravala, dokler še nisva videla, temveč po 80 ^krov. Prepričana sva, da sva dobro kupila, in zato tudi vsakemu priporočava, da kupi v Wisconsinu v okraju Chippewa. Gosp. Bewitzu pa se s tem javno zahvaljujeva, da nama je nasvetoval ta kraj. JOHN HORVATIN 1. r. MIHAEL METESH 1. r. Adv. Joliet, 111. DANIEL R. BURKE demokrat, kandidat za zapuščinskega klerka. Mr. Burke je rojakom dobroznan, kot eden izmed najboljših pravnikov in govornikov v tem mestu. On še ni bil kandidat za noben javni urad v tem okraju, sicer je bil v službi ob času, ko je bil v Jolietu za župana gosp. Cronin, kot pomožni mestni pravnik in v onej službi si je pridobil mnogo znancev in prijateljev v Jolietu in o-Jvolici. ki ga vsi visoko cenijo in čislajo. Mc4 časeni svojega uradovanja je prihranil mestu veliko denarja, ker North Collins St., Joliet, 111. 'JPilte /'Elk: Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. MICHAEL F. HENNEBRY, demokrat, kandidat za drž. poslanca. je uspešno zastopal koristi meščanov in davkoplačevalev. D. R. Burke je član katoliških društev in eden izmed najbolj delavnih katoliških mož, ki se poganjajo za pravico in resnico. Če bo izvoljen, vam obljublja, da bo upravljal urad zapuščinskega sodnika popolnoma nepristransko in v korist vdov in sirot. Ne boste naredili pomote, če mu poverite svoje glasove ob prihodnji volitvi. Adv. Mr. Hennebry je dobroznan vsem volilcem tega okraja, ker je bil že prej izvoljen v ta urad. On se tem potom priporoča vsem onim, ki nočejo, da bi jim postavodaja narekovala kaj kdo sme in kaj kdo ne sme jesti ali piti. Pred par leti je bil g. Hennebry izvoljenca" je svoj sedež zgubil v tožbi z progresivcerfi Bordnianoni,'ki jc znan vodopivec. Ako naredite križ v velikem krožku na vrhu balote pred demokratsko stranko boste oddali tri glase za njega Njegov rekord v pastavodaji j^ hvalevreden, ker jc vedno mož na svojem mestu in se ne da za nobeno rec pregovoriti. Vsak dober državljan bo ob tej vo-iltvi glasoval straight demokrat, ticket in na ta način da! g. Hennebry tri glasove. Volitev bo v torek 3. nov. 1914. Ad. CHARLES L. SCHWARTZ, demokrat, kandidat za drž. senatorja. Union Coal & Transfer O 515 CASS STREET, JOLIET, ILL, Piano end Furniture lYIovingr- Chicago tel. 4313. Northwestern tel. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, 111 Cena 25 centov. SVETOVNA VOJNA z 33 slikami in zemljevidom Avstro-Ogrske je izšla in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145th Street, New York, N. Y. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti na jboljš® so po najnižji ceni? Gotovol V f4" J. & A. Pasde rt! se dobijo najboljše sveže in P' jene klobase in najokusnejše Vse po najnižji ceni. Pridite poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postr«*'*' naše geslo. Ne pozabite torej obiskati n»* 1 našej mesnici in groceriji na lu Broadway and Granite Str*<( Chic. Phone 2768. N. W. Pho"« Chi. tel. 3399. N. W. tel.. 1257 Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, IL1 gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMOPKE. Sobe v naiem in Lunch Room. ^iillllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll | Chi. Phone: Office 658. Res. 3704 Uradne ure: H 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. I Ob nedeljah od 10. do 12. j Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik 1 Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. | JOLIET, :-: ILLINOIS. ^illlllllllllllllilllll'lnIIIIUIIIIII!lllllllllllillllllll!llllllllll,l|lllllljn JOLIET, ILL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta. Both Tel ephones 26. JOLIET, I^I« N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVAB SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State St». Joliet, Hi Bray-eva LekaJ Se priporoča slovenskemu ; v Jolietu. Velika la10** | Nizke cene. jo. 104 Jefferson St., blizu most* stalno naseljen v mestu N'aperville, kjer trguje z lesom in gradivom. Kot uspešen trgovec je član mnogih podjetij in je podpredsednik Reuss Stale Banke ,bil je šest let šolski nadzornik in zdaj je eden izmed mestnih komisarjev. On je tudi član Kolumbovih vitezov in Zapadne Kat. Unije. Mr. Schwartz je vedno demokratičnega prepričanja. Če bo izvoljen bo gledal, da se uresniči Deep Waterway, da se zboljšajo pota, katera naj kaznjenci popravljajo; sploh bo gledal, da se skaže vrednim vašega zaupanja, ker je zmožen, kot uspešen trgovec ima potrebne skušnje in ve kaj rabi naša država za napredek in procvit. — Ad. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje EAGLE EXPORl -iMMirtwwiHi .,» - *» ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefon 405, S. Bliff St., Jilitt.j|i