&?. PE'- PHIHOflSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI - Štev. 23 (1414) Poštnina Spedizion« plačana v gotovini in abbon. post. I. gr. TRST petek 27. januarja 1950 Cena 15 lir TEKOČE NALOGE LJUDSKE FRONTE FLRJ Uažnsl izitsza la uresničenja netSethe Kardelj o mobilizaciji za izvršitev nalog na področju zunanje trgovine Kidrič o rasti gospodarske moči in dvigu življenjske ravni prebivalstva BEOGRAD, 26. — Seja Zvezala odbora Ljudske fronte ugoslavije se je zaključila s sPrejemom resolucije o tekočih nalogah Ljudske fronte. Skle-bieno je tudi bilo, da postavi *ronta za volitve ljud-Poslancev Sveta narodov saitto v vsaki Pokra ■ republiki in avtonomni tur Bega aPBi. Kar se tiče kandida-Za ljudske poslance Zvez-^ 1 sveta, pa je bilo sklenje-’ d3 bo Ljudska fronta poka a- redno samo P° enega vs u ata in namestnika za ak volivni okraj, postavljale dveh ali več kandidatov v pnem volivnem okraju pa bo čredno dopuščeno, če bodo to antevale krajevne razmere. Izvršilni odbor Ljudske fron-se bo zopet sestal 5-. in 6. februarja in bo določil volivna fesi a in sestavil volivni pro-šfes Ljudske fronte. Na seji so sodelovali v razpravi o referatih tudi tov. Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Rodoljub Colakovič, Vlada Ze-eevič, Krsto Crvenkovski, Rato "bgonjič, Djuro Pucar, Franjo B"ži, Miha Marinko, Svetozar ekmanovič in Pašaga Manšič. Tov. Kardelj je dejal med , iugim: Mislim, da imamo letos čredno velike naloge na pod-feutju zunanje trgovine. Letos . °ramo izvoziti mnogo, če ho-'em°, da bomo uvozili vse, kar rnamo v planu. Da bi letošnji n.nanie * trgovinski plan izpol-t.V’ ie Potrebna največja poli-ona mobilizacija v vsem letu, g Slcer mobilizacija od zgoraj. em v zvezr moramo našim ?a,0Vn;m ljudem pojasnjevati, 2u„aj Pot;reben tak nanor v Vnanji trgovini. Se alie le Kardelj poudaril, da kuj-, freba boriti za utrditev ' EDlflhL ** zadružništva na še - Liudska fronta sč mora Spi0.ffe*j boriti za utrditev ništv ?°a kmetijskega zadruž-ni2aC"terza politično in orga-dru^?,S utrditev okrajnih za' Uznih zvez. dejal dalje: Se ra,. aktivno moramo mobilizi-L* bjndsko fronto, da bo popevala Božicam našim vprašanja ljudskim zunanje trgovine oziroma zunanjepolitičnega položaja. Poudaril je dalje, da je treba Maršal Tito sprejel AUena BEOGRAD, 26. — Maršal Tito je včeraj zjutraj sprejel Georgesa Allena, novega veleposlanika ZDA y Beogradu. Predsednik jugoslovanske vlade in ameriški veleposlanik sta se pogovarjala o jugoslovansko-ameriških odnosih. Allen je izrazil upanje, da se bodo poglobili stiki med veleposlaništvom ZDA in jugoslovanskimi oblastmi ter da se bodo odnosi med jugoslovanskimi narodi in ameriškim ljudstvom vedno bolj Utrdili. še naprej graditi zadružne domove ter delati za popolno ak-tivizacijo temeljnih frontnih organizacij. Tov. Boris Kidrič je poudaril: Razložiti moramo ljudskim množicam v prvi vrsti z nazorno agitacijo, številkami, zakaj izvažamo, pojasniti moramo, kakšne stroje bomo dobili za naše produkte, kaj pomenijo ti stroji za izvršitev petletnega načrta, za splošno rast naših gospodarskih moči, za dvig življenjske ravni prebivalstva. Ljudskim množicam je treba pojasniti, zakaj moramo prenašati nekatere težave, koliko časa lahko trajajo in kako se jih bomo rešili. Dalje je tov. Kidrič poudaril potrebo borbe proti fluktuaciji delovne sile ter je govoril o uporabi frontnih brigad, ki jih bo treba v gozdarstvu še nadalje uporabljati, dokler ne bo urejeno vprašanje delovne sile z drugimi merami. Vendar pa se je treba z vsemi sredstvi boriti za stalno delovno silo. Poudaril je tudi, da je plan izvoza osnovni del ekonomskega plana za to leto, pa tudi v vsem gospodarskem planu ne samo tega leta, temveč tudi naslednje leto. BEOGRAD, 26. — Včeraj je prispel iz New Yorka dr. Jože Viffan, ki je bil pred časom imenovan Z.a namestnika zunanjega ministra FLRJ. Do sedaj je bil Vilfan stalni zastopnik FLRJ pri OZN. Vilfanov naslednik je Alej Bebler, ki je bil prej namestnik zunanjega ministra FLRJ. BORIS KIDRIČ PARIZ, 26. — Francoski novinar Louis Dalmas, ki je pred kratkim obiskal Jugoslavijo, je imel v Parizu- predavanje, na katerem je govoril o svojih vtisih s potovanja po Jugoslaviji. Posebno je poudarjal ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev jugoslovanskih delavcev in napore za uresničitev socialistične demokracije. Številni udeleženci predavanja so udeležili diskusije in obsojali kominformovsko kampanjo proti Jugcfelaviji. De Basperi sestavil „novo“ vlado Nove stolčke so zasedli poleg demokristjanov še saragatovci in republikanci RIM, 26. — De Gasperi je sporočil, da je sestavil novo vlado, ki jo bo jutri zjutraj predstavil predsedniku republike. Po neuradnih podatkih je sestav vlade sledeči: vladni predsednik: De Gasperi (Kr-č. dem.), zunanje zadeve: Sforza (PRI), notranje zadeve: Scelba (KD), pravosodje: Piccioni (K D), finance: Vanoni (KD). proračun in zaklad: Pella (KD), obramba: Pacciardi (PRI), prosveta: Gonnella (KD), javna dela: Aldisio (KD), poljedel- stvo; Segni (KD), promet: Simonini ali D’Aragona (PSLI). trgovinska mornarica: D’Ara-gona ali Simonini (PSLI). po-. II kiiannuiu v-»- j« ' , šte in brzojav: Spataro (KDV1 fv^dil industrija; Togni (KD), deni; Rubinacci (KD), zunanja trgovina: Ivan Matteo Lombardo (PSLI), minister brez listnice za investicije in zaposlitev: Campilli (KD), Visoki komisar za zdravstvo: Cotelessa (KD). De Gasperi^ je do zadnjega skušal prepričati Saragata, naj bi stopil v vlado, toda Saragat je to odklonil in izjavil, da bo nosvetil svoje delovanje stranki, da pa je solidaren s sestavo vlade «tako iz lojalnosti do svojih tovarišev, ki stopijo v vlado«, kakor tudi iz ((spoštovanja do vladnega predsednika, ki je res najbolj vreden, da vodi demokratično vlado. Saragat je bil izvoljen za tajnika stranke hamesto DAragone, ki je stopi] v novo vlado. Res značilno je, da ie De Gasperi tako vljudno vztrajal,.naj bi Saragat sam prevzel _ ministrsko mesto v novi vladi. Ver. jetno zato, ker takih »socialistov«, kakor je Saragat, se De Gasperi res nima bati. Vendar pa De Gasperi ne misli izročiti pravosodnega ministrstva sa-raaatovcem, kakor so ti zahte-ali. pač pa bo to ministrstvo verjetno demokristjan IZ priznala indonezijsko republiko Novi podvigi Vesterlingovih vojakov - Napetost v Djokarti - Indonezijsko ljudstvo se nadalje bori proti kolonialnim zatiralcem in njihovim hlapcem . PaRIZ, 26. — Kakor poroča ^ija Tass, ie namestnik so-(Jr^kega zunanjega ministra (4?tiiko poslal nizozemskemu to ‘Biku v Sovjetski zvezi .no-katero sovjetska vlada spo-febnJ?8 priznava indonezijsko ^išv* Tass poroča, da j c hkrati poslal indone- kusJJB vladnemu predsedni ojjfeUi brzojavko, s katero ni- o pji^aniu indone- Sovjetska no- fUŠc. a 1 e JpBblike. ha hola izrečena v odgovor Upam Boško noto, ki izraža PrizflL' da bo Sovjetska zveza a suverenost Združenih _ K0 fon e zi je. še tiji6 indonezijsko ljudstvo hipije bori •proti kolonial-hlap,, pralcem * in njihovim hovjo n-ki so prist di na usta h. ..V Zdi’"" !' J---- de ruženih držr.v Indo- izpod Stti* s tem prežli hšltj u - ga dejansko pod ame-fein 4°, nialr>i iarem. nadalju-,-v 1ntandt ci ob podpori ame-to^hhperialistov spletke, za-fee?.Q . p°d eno ali drugo prc-čete' v eT nr'dalje obdržali svoje f" tw . oneziji z izgovorom, tein <.raj0 "vzdrževati reci«. Pri Uent ’fLp,°sIužujej° svojega a- nad vestmi o dogodkih na zahodnem delu Jave po Vester-linkovem udaru protj Ban- dungu. Medtem poročajo, da so danes popoldne nastali v različnih delih Djakarte boji med po. ličijo in Vesterlinkovimj vojaki. Popoldne s0 se Vesterlinko-vi' vojaki po dolgem streljanju polastili Dolicijske vojašnice. Boji so se vneli v raznih krajih mesta. Pozneje so javili, da so indonezijske čete pogm. le Vesterlinko Ve vojake iz vojaš-nice V Djakarti so uvedli pod. cijsko uro od 22 zvečer do zjutraj. Holandske cete so v pripravljenosti. islan ne Cangkajškove vlade KARAČI, — 26. tol ^Vesterlinka, k j s svoiimi indonezijsko bt^lStV0ahUjC V T\ - , )3kartj ie zopet velika hrii^0st. Indonezijski uradni izvajajo strogo cenzuro , -trna EOpi i. štv° /p ’ 2f- — Veleposlani-ie j2r _ Bolgarije v Beogradu Bis(r Cll° jugoslovanskemu mi-tlot0 VU za zunanje zadeve ča ’s v kateri protestira, češ Otw..r> jugoslovanske cfclasti B°fn v sv°bodo kretanja čla-štva 'Barskega veleposlani-8arske Beoiolga b? izzivalno postopanje ^hteva/ °hlasti, katere so vei °fp°kBc jugdslovan-tirugih ^,eposlanika Djerdje in 1 t)Qslanišivanov jugoslovanskega Brosta§v„a ter zalo navedle n naivne pretveze: Zunanje ...inistrstvo Pakistana je izdalo uradno poročilo, v katerem pravi, da Pakistan ne priznava več kitajske nacionalistične dače na Formozi. Znano ie tudi. da je bik) tudi med demokristjani_ samimi precej trenja za ministrske stolčke. Tako imenovano levo krilo je zahtevalo dva stolčka; seveda pa je De Gasperi to zahtevo zavrnil in ie tudi verjetno. da Fanfani sploh ne bo več v novi vladi. Poročilo nravi da potrebuje Fanfani Počitka, in ta potreba po »počitku« je prav gotovo ,r zvezi z omenjeno zahtevo «levih« demokristjanov. Medtem ko De Gasperi utrjuje svojo klerofašistično vlado, se po vsej Italiji nadaljuje solidarnostno gibanje pristana-ških delavcev v Genovi in drugih pristaniščih s francoskimi pristaniškimi delavci, ki vodijo borbo proti vojni. Včeraj so delavci v tovarni Ansaldo v Genovi izjavili, da v tej tovarni ne bodo več izdelovali vojnega materiale', pristaniški de. lavci pa so sklenili op ne bodo vkrcavali in izkrcavali orožja za imperialistično vojno. Tu. di pristaniški delavci drugih pristanišč so se pridružili tej akciji. Uradna razglasitev indijske republike DELHI, 26. — Danes so uradno proglasili hindustansko republiko. Ob tej priliki so bile velike svečanosti s prisego predsednika republike Rajen-dra Prasada. Za to proslavo so izbrali 26. januar, ker je tega dne pred 20 leti indijska kongresna stranka priseda v La-horeu, d se bo borila za neodvisnost Indije. . Ob proglasitvi hinaustanske republike je Pandit Nehru naslovil na narod poslanico, v kateri med drugim snoroča, da je bil smoter dosežen, uresničitev tega načrta pa daje zadoščenje in potrebno pomoč pri nadaljnjih nalogah. V poslanici ki jo je Pandit Nehru naslovil na Indijce, ki žive v tujini, pa pravi, da si želi Hindustan pri-jateljstvo z narodi, vseh dežel na načelu enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. Številni londonski časopisi posvečajo temu dogodku cele uvodnike. Kajpada odsevata iz teh člankov zagrenjenost in želja po ponovnem kolonialnem zatiranju. Desničarski «Paily Expres>f ima' čudna voščila za novo hindustansko republiko. List piše. da so se socialisti (laburisti) preplašili in kapitulirali pred Nehrujem, s tem da so zamenjali oblast in ugled Anglije, ki da temelji na redu, s stalno nevarnostjo krvavih izgredov. Desničarsko glasilo gre še naprej in hinavsko dodaja. da neprestani boji med Indijci in muslimani nudijo «neki tuji sili. ki rada ribari v kalnem, ugodno priliko za vmešavanje v notranje »indijske zadeve«. Ilrutipve tovarne laietao nemoteno delalo BONN, 26. - Kancler Adenauer je imel popoldne v Pe-tersburgu, kjer je sedež visoke zavezniške komisije, poldrugo-umi razgovor z visokimi komisarji. Uradno poročilo, ki je bilo izdano takoj po razgovorih, pravi, da so Adenauerja pozvali, naj imenuje generalne konzule v Londonu, v Washingto-nu in v Parizu. Se bolj značilna Za vso ameriško politiko v Porurju pa je nadaljnja vsebina poročila, ki pravi, da je visoka zavezniška komisija izdala tovarnam v Krupu in Esse-nu dpvoljenje, da lahko od 1. februarja t. 1. obdržijo ie za 6 mesecev 289 strojev, ki bi morali biti izročeni na račun reparacij. (Poročilo pravi, da je bil slednji ukrep storjen samo zato, da bi zavrl brezposelnost, ki je tam zelo velika. Adenauer naj bi se tudi pri tem obvezal, da bo zvezna vlada skrbela za to, da bedo po teh 6 mesecih vsi stroji izročeni ali zamenjani z novimi. Na pogovorih so se dogovorili tudi o ukrepih, ki bodo pomagali izenačiti primanjkljaj nekaterih dežel v prvem polletju tega leta, čas, 'ko bo zvezna vlada sama prevzela breme okupacijskih stroškov. Ameriški tiskovni urad je izjavil, da se je visoki komisar Hays že teden dni razgovarja in izmenjava pisma s kanclerjem Adenauerjem. Predmet njunih stikov je posarsko vprašanje. Svet visoke komisije se je večraj zjutraj sestal na redno sejo. kateri je predsedoval angleški visoki komisar Brian Robertson. ST. ELOY DES MINEŠ, 26. V rovu rudnika St. Eloy je danes popoldne nastala eskplo-zija. Pri eksploziji je izgubilo življenje 13 rudarjev, 30 jih je bilo pa ranjenih in ir.ed temi nekaj težko ranjenih. Ameriški opomin maršaliziranim državam osnutka o klirinški uniji -• Debata o Marshallovem načrtu v parlamentu v Bonnu glede PARIZ, 26. — Danes se je začelo zasedanje posvetovalne skupine Marshallovega načrta pod predsedstvom Van Zeelan-da. Razpravljali so o vprašanju osnutka klirinške zveze v okviru držav Marshallovega načrta. Dalje so razpravljali o francoskem predlogu, naj bi raztegnili na vse države Marshallovega načrta ukrepe, ki jih bodo uveljavili v regionalni skupini Fibenel. Seja se bo nadaljevala jutri zjutraj. Washington.ski dopisnik «New York Timesa« piše, da misli ameriška vlada postaviti važne ugovore glede načrta o klirinški uniji evropskih valut, o kateri sedaj razpravljajo države Marshallovega načrta y Parizu. Dbpisnik pravi, da so ugovori v glavnem sledeči: klirinški organizem ne sme biti v protislovju z operacijami Medna, rodnega denarnega fonda in z i; v Zi FRANKFURT. 26. — Število brezposelnih v Zahodni Nemčiji je od 15. do 23. t. m. nara-stlo za 127.000, tako da je sedaj so vsej Zahodni Nemčiji po uradnih statistikah 1,200.000 brezposelnih. Časopis ((Frankfurter Rundschau« piše. da bo v kratkem v Zahodni Nemčiji čez 2 milijona brezposelnih. Vlada v Bonnu ;e na eni izmed zadnjih sej ustanovila ministrsko komisijo petih članov,' ki ima nalogo nodvzeti vse ukrepe za omejitev brezposelnosti. MILANO, 26,— Zaradi prometnih nesreč, ki so nastale zdradi poledice, so v zadnjih 24 urah v Severni Italiji izgubile življenje - 3 osebe. Temperatura, še vedno niha od 10 stopinj do —14 stopinj pod ničlo. Velik del Padove nižine leži pod snežno odejo. Val mraza je posebno močan v Venetu, kjer je večina rek zmrznila. obveznostmi držav Marshallovega načrta v smislu dogovorov v Bretton Woodsu. Dogovori o kliringu bodo morali vsebovati zadostna jamstva, da ne bi postali orodje v službi ene same ožje cone trgovine, kar bi se lahko dogodilo zaradi konvertibilnosti evropskih valut s funtom šterlingom. Parlament Zahodne Nemčije v Bonnu je danes ratificiral dogovor med Zahodno Nemčijo in upravo Marshallovega načrta, ki je bil podpisan 15. decembra. Med debato je predstavnik komunistične partije ostro napada] vlado ZDA, upravnika Marshallovega načrta Hoffmana in vlado v Bonnu. Očital je parlamentu, da ratificira dokument, ki vodi ljudstvo in gospodarstvo Nemčije v popolno zasuž-njenje. Pozval je Nemce, naj se pridružijo naprednim silam Francije, ZDA. Velike Britanije in Zahodne Evrope v borbi proti dolarskemu imperializmu. Zaman /• yy § asi l Kominformistični lažnivci pri tedniku «/L LAVORATO- RE» tudi u svoji zadnji šte-vilki premlevajo staro pesem o terorju v coni B. Za razlik o počenjajo to sedaj pod naslovom »RAZGLASA« na uvodnem mestu in Z mastnimi črkami, s katerimi objavljajo navadno vesti o velikih zgodovinskih dogodkih, s katerimi se mobilizira svetovni proletariat za izbojevanje revolucije. Toda pri vsem tem ne verjamejo niti sami. sebi več. V tolažbo in zato, da bi še malo držali v negotovosti tistih nekaj svojih pristašev, ki jih še poslušajo, obljubljajo, da bodo prihodnjič objavili obširno udokumentacijon. Ta «dokumentacija» bo najbrž podobna tisti glede Poccecaia ali pa tisti glede ((javne hiše« v Izoli, ali pa glede atentata na D'Esteja, o OZNI in o tisoč drugih, katerim se vsak poštenjak od srca nasmeje in ki jih ni niti potrebno demantirati, kajti kateri koli prebivalec jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja se lahko prepriča o njihovi neresničnosti, • Ponovno moramo ugotoviti tudi to pot, da kontrarevolucionarna robota prav zares ne more biti drugačna kot je omenjeni kominformistični »RAZGLAS«, kajti vsaka kontrarevolucija se mora nujno posluževati podobnega izrazoslovja, prevar in laži. In po tej poti zaide redno zelo daleč, toda vedno le sama s tistimi svoji-jimi izdajalskimi prvaki, brez ljudstva, brez tistih, ki se iskreno borijo za boljše življenje delovnega ljudstva. Ljudstva ni mogoče varati dolgo časa. Kominformisti, še prav posebej pa vidalijevski kominformisti, to prav dobro vedo. Zaradi tega tudi'pišejo razglase, toda preprosti ljudje začenjajo misliti z lastnimi glavami. kajti dejstva govorijo ljudstvu, ne pa Ulissejevi raz. govori in Gasparinijevi razglasi! Ljudstev prihaja vedno bliže k resnici o kominformi-stičnem misteriju. Ljudstvo TAJIVA ZVEZA med laburisti in honsBfvaliiici Zilliacus izjavlja, da so se voditelji obeh strank sporazumeli o oboroževalni in zunanji politiki IManiši zapustil senatorsko mesto | TQKIO, 26. — Prvak japonske komunistične partije Na-I kaniši, ki so ga pred časom izključili iz partije zaradi nepo. korščine, je podal ostavko na senatorsko mesto. Nakasiši je izjavil, da ie poda] ostavko na senatorsko mesto, ker je bil le kot kandidat japonske komuni. Se stične partije izvoljen n g -Volitvah v senat. Sedaj pa je bil izključen iz te. Nakaniši ie ponovil, da se je pravično boril proti birokratičinim napakam v komunistični partiji. Dcdal je še, da ne bo več nasprotoval partiji, ker noče škodovati ko. risti množic. LONDON, 26. — Neodvisni laburistični poslanec Zilliacus je včeraj govoril v svojem vplivnem okrožju. V svojem govoru je Zilliacus poudaril, da' bodo prihodnje občinske volitve v Angliji rešile glavno vprašanje o vojni in miru. Poslanec je opomnil, da obstoji v tem vprašanju tajna zveza med konservativci in laburisti, ali tiha zarota volivnih programov obeh strank. Voditelji konservativcev in laburistov so se sporazumeli glede vprašanj zunanje politike in obrambe, ker namreč smatrajo, da je neizogibna tretja vojna. Zato ne do-volijo ljudstvu, da bi povedalo svoje mnenje o tej politiki. ((Angleški politični voditelji mislijo, da volivci ne razumejo, kako je prav oboroževalna tek' ma kriva blokade mezd, povišanja cen. medtem ko je z dru. strani podložnost Anglije ZDA kriva brezposelnosti. Obljube, ki so jih dali laburisti o popoln; zaposlitvi vse delovne sile in o zagotovilih socialnega zavarovanja, so prav tako ničeve, kot one, ki so jih dali konservativci. Tako stanje bo trajalo toliko časa dokler se ne bo začela uvajati politika, ki bo napravila konec obo. V FRANCIJI NARAŠČA ODPOR PROTI VOJNI V VIETNAMU Protestne stavbe v vsej Franciji - Delavci odklanjajo izdelovanje in vkrca-vanje voinega materiala - l/ietnamsko vprašanje pred narodno skupščino roževalni tekmi, znižala vojaške stroške in povečala trgovinske izmenjave z deželami Vzhodne Evrope, s Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko, je zaključil Zilliacus. Poslušajte nocoj ob 19.45 sindikalni pregled tov. B. Petronia, ki ga bo oddajal radio Trst - jugoslovanska cona na valovni dolžini 240 metrov. POSLUŠAJTE ! Ascoltate questa sera alle ore 19.45 il »Panorama sindacalen di B. Petronio, che viene radio-diffuso dalla stazione Radio Trieste - zona jugoslava, suli’onda di 240 metri. ASCOLTATE! za irc pomoč LAKE SUCCESS, 26. — Podkomisija za zaščito narodnih manjšin je izdala spomenico, v kateri pravi, da je najboljše jamstvo za spoštovanje človečanskih pravic in borba proti diskriminaciji, ustanovitev mednarodnega sodišča ali pa stalne in apolitične ustanove, ki bi imela obširno kontrolno in pomirjevalno oblast. Iz poročila, ki ga bodo predložili glavnemu tajniku OZN na desetem zasedanju ekonomskega sveta 7. februarja t. 1., je razvidno, da je 68 držav in ozemelj zbralo 1948. leta 30 milijonov dolarjev za mednarodno pomoč otrokom. Sama jugoslovanska vlada je nakazala 15 milijonov din Mednarodni ustanovi za pomoč otrokom. o proračunu narodna skup- PARIZ, 26. Republiški svet je opolnoči izglasoval osnutek proračuna, kakor ga je bila izdelala njegova finančna komisija. Proračun je bij izglasovan s 158 glasovi proti 67 in 95 vzdržanimi. Sedaj bo zepet glasovala ščina. Na dnevnem redu narodne skilpščime je tudi diskusija o dogovorih med Francijo in Vietnamom, Kambodžo in Laosom. Na podlagi sporazuma med predsednikom Aurioloin in slamnatim cesarjem Vietnama Bao Daiem, «cesarjem» Laosa Sia-vongom ter ((cesarjem» Kambodže Norcdonom Sisanukom postanejo te indokitajske dežele, ki merijo skupno 750.000 kv. km z nad 22 milijoni prebivalcev, sestavni del Francoske unije. Najvažnejši od. teh dogovorov je dogovor z Bao Daiem za Vietnam, ki vsebuje Kočin-čino, Tonking in Anam, katerih prebivalstvo iteje tretjino prebivalstva vse Indokitajske. Znano je, da po vsej Francij) narašča odpor ljudstva proti vojni v Indokini. Včeraj so pristaniški delavci v Dunkerqueu preprečili vkrcanje velike količine vojnega materiala za In-dekino. Delavci tovarn Renault so izpraznili dva vagona radijskih aparatov, ki so bili namenjeni vojski y. Indokini. Tudi v Mai-seilletrso pristaniški delavci odklonili vkrcanje 400 kamionov vojnega materiala. Železničarji se ravno tako upirajo prevozu vojnega materiala za Vietnam in orožja, ki prihaja iz ZDA. Delavci vodijo ostro barbo tudi v tovarnah, ki izdelujejo vojni material. Delavci odklanjajo izdelovanje orožja. Zato je vlada, kakor smo že včeraj poročali, razpravljala^ b tem vprašanju in sam predsednik republike Auriol je grozil delavstvu z represalijami in z odpusti. Zagrozil je tudi tovarnarjem, da ne bodo dobii: novih naročil, če ne bodo seda- njih pravočasno izpolnili. S tem je le podpri protidelavsko politiko delodajalcev, ki se bodo proti delavstvu poslužili vseh sredstev, kakor n. pr, zapor, odpustov, izsiljevanj itd. Auriol je žugal tudi časopisom, češ da glede vojne s Indokini širijo alarmantne in lažne vesti. Danes je Auriol na nekem banketu na sindikatu tiskovnih a-gencij ponovno napadel oni tisk, ki obsoja vojno v Vietnamu, in je dejal, da bodo vojaki dobivali orožje, dokler bo trajala vojna v Vietnamu. Toda francosko delovno ljudstvo se ne da prestrašiti s temi grožnjami, kar dokazuje d.ejstyo, da so delavci včeraj v sto in sto tovarnah prekinili delo iz protesta proti vojni. V Parizu pa je bilo veliko protestno zborovanje, ki so se ga udeležile tudi matere in žene vojakov, ki so prisiljeni odhajati v Indokino. Bidault je bil prisiljen sprejeti delegacijo, ki je protestirala proti zločinski vojni. Menihi pred sodiščem ker so lipioSili Mie VARŠAVA, 26. — V Vroclavu se je začela sodna raznrava proti skupini menihov, ki so imeli nekakšno kliniko, kjer so se zdravil; mladi božjastniki. Obtožnica očita menihom, da so varali in trpinčili bolnike in jih skušali celo spolno izrablja-ti. Med obtoženci so tudi sestre. Obtožnica pravi, da je država nakazala kliniki precejšnje denarne vsote. Čeprav je bila blagajna kliniko dobro založene z denarjem, so bolniki bili v capah, bili so lačni, menihi pa so jih sistematično tepli. Iz ničevih razlogov je edep izmed obtoženih menihov pogosto tepel bolnike, zapiral jih je v sa. motne celice in pogosto je pri tem skušal mlade bolnike spolno izrabljati. Večina obtožencev je med okupacijo sodelovala z nacisti in njihove nauke obdržala celo do osvoboditvi. Po čitanju obtožnice se je za. čelo zasliševanje obtožencev. ATENE, 26. — Stavka grških poštnih in telefonskih uslužbem cev, ki traja že teden dni, je zajela vso Grčijo., Sindikalna organizacija je izjavila, da bo stavka končala tedaj, ko bodo stavkajočim povišali plače. PARIZ, 26. (ATI) — (OD NAŠEGA DOPISNIKA)—Ali bo pojav ((TIT17.MA» izzval ali ne bo izzval v Komunistični partiji Francije krizo? Zdi se. da ja to eno izmed aktual. nih vprašanj, ki si ga postav-l ja jo napredni krogi v Franciji. Nekatera pričanja m gotova dejstva, ki so še prav posebno pomembna, dopušča-jo domnevo, da se ((titovski poskusu vedno bolj širi kljub ukrepom komunističnih voditeljev, ki bi ga hoteli zatreti. Izjave CLAUDA BOURDETA po njegovi vrnitvi iz .Jugoslavije in članki, ki jih je °^Ja' vil v dnevniku uCOMBATi), katerega urejuje, niso bili prve manifestacije v prid Titu. Poleg tega treba poudariti, da je ta list prav zaradi objave teh člankov zabeležil znatno večjo prodajo svoje naklade in prav to dejstvo je v tesni zvezi z zanimanjem, ki ga kažejo delavski krogi za ta argument in sicer tisti krogi, na katere se je v zadnjem času obrnila pisateljica EDITH THOMAS v listu «COMBAT». Poleg tega imamo izjave, ki so zelo zgovorne in katere je dal JEAN CASSOU takoj, ko se je vrnil iz Jugoslavije; « TlTOIZEM» V FRANCIJI SE SIRI Jean Cassou je v Sarajevu, kot je znano, imel navdušen govor, ki je odjeknil bolj na obalah Seine kot pa v bosam skih gorah. Jean Cassou pomeni namreč v Franciji simbol antifašizma: celo sami komunistični voditelji so morali priznati njegove zasluge. Cassou ja poznajo vsi kot španskega borca, kot srditega nasprotnika muenchenskega sporazuma, kot zakletega sovražnika francoskih fašistov. On je predsednik odbora Francija-Španija in ima ob svoji strani komunističnega pesnika PAULA ELUARDA; razen tega je ravnatelj narodnih muzejev in predsednik Nacionalnega odbora intelektualcev. V zadnjih dneh je Jean Cassou napisal v katoliški napredni reviji «L’ESPRIT» članek, v katerem se obrača na vse francoske demokrate, in pripadnike odporniškega giba- radi pogubne centralizacije. Po mnenju Jeana Cassouja, hoče biti Sovjetska zveza, v nasprotju z načelom francoskega humanizma, središče vseh .revolucij; ne samo to, temveč hoče zanikati,, da bi bila revolucija napredna brez pomoči in vodstva Moskve. Prestiž iti vpliv Jeana Cassouja v Franciji je tako velik, da ntso m°9h mimo njegovih spisov niti pravoverni komunisti: samg ((HUMAN1TE’» mu je posvetila v odgovor dolg članek ki ga je napisal LAU-RENT' CASANOVA, komunistični partijski voditelj v odboru levičarskih intelekyxal-cev ANDRE’ VVURMSER eden izmed obtožencev iz Kravčen-kovega procesa je polemiziral s Cussoujem v «LES LET-TRES FRANCAISESii, revija «NOVVELLE CKlTIQUE». teoretično glasilo komunistične partije pa je organizarala o ki jo 'zagovarja intelek- nia ter napada lnformbiro in temi, ki jo zagovarja imeieK-obtožuje Sovjetsko zvezo za-1 tualni «odpadnik)>, vrsto k on- terene v Quartier Latin za študente in izobražence. Toda tudi druga dejstva, ki so morda manj znana, ne pa zaradi tega manj nevarna za J.omunistično Pravovernost, vznemirjajo sedanjo ideološko mirnost' v partiji, il. januarja, mesec dni po zadnjem kongresu enotne socialistične stranke, je v ((Humnnitejui> naslovil RAYMOND GUYOT, član politbiroja in bivši predi sednik mladinske Komunistične internacionale. ((BRATSKO OPOZORILO» voditeljem enotne socialistične stranke da bi odstranili iz svoje srede številno vrsto terenskih voditeljev. ki unisc hoteli obsoditi izdajalca Titan. Enotna socialistična stranka je precej močna; zlasti v pariški pokrajini šteje zelo mn o. go pristašev, med katerimi so številni odpadniki od francoske Blumove in Mochove socialistične stranke. Med vodi-telji tč stranke so osebnosti, ki so precej znane v “pariškem političnem svetu, med kateri-mi- ELIE BLOUCOUR POU-RIER GIGLEBER HERMAN GILLES in MARTINET kakor tudi dva člana nacionalnega urade SPLOSNE DELAVSKE ZBORNICE (CGT). Te osebnosti so — kot zatrjujejo komunistični voditelji ■— pristaši In čeprav linija teh socialistov ni bila še pojasnjena (nacionalni svet je bil sklican Za 6, februarja) je pravoverni tisk že opozoril nanje svoje pristaše, da ne bi pristali na vabo ((beograjskega heretika« Tudi med mladino je »nouo dejstvo« ustvarilo razgibanost. To potrjuje sam GEORGE S COGNIOT. eden izmed «velikih» od Informbiroja, ki je nedavno tožil o nezadostni proti-titistični kampanji med mladino ki je ((posebno občutljiva za ' odklone«. Georges Cogniot je na nekem sestanku centralnega komiteja Komunistične partije Francije še posebej po- udaril, da «se ne smemo vara. ti s tem, da titovci niso nevarni, kajti podcenjevanje bi moglo nujno dovesti do širjenja titovske „bolezni’’,,. Toda razvoj mtitizma» v Franciji beleži kljub naporom pravovernih voditeljev vsak dan nove korake naprej. Tako je n. pr. s to «boleznijo» okužen velik del tujega delavstva v Franciji, zlasti pa španski in jugoslovanski emigranti JO AN COMORERA, 'gene. ralni sekretar enotne socialistične stranke Katalonije (pred razpustom Komunistične internacionale je bilo to gibanje sestavni del Kominterne) je bil izključen iz zedinjene socialistične stranke Katalonije in iz centralnega komiteja Komunistične partije Španije, ker je, kot pravi neko obvestilo tajništva omenjene Stranke, hote; uuničiti vitalnost stranke in organiziral blok z republikansko buržoa-zijo, kmeti in intelektualci» in ker je eodklonil obsodbo titovske ideologije«. Joan Camore. ra ima številne pristaše pred. vsem med Katalonci: mogoče niso oni vsi ((titovci«, toda vsekakor splošni znaki te «bolezni« se pri njih dajo lahko ugotoviti. Kljub naporom Komunistične partije Francije, da bi pojav Ktitizma« zaustavita, kljub temu, da so razdelili 48.000 izvodov brošure JACQUESA DUCLOSA proti Titu, kljub 100.000 listom, ki so jih vrgli takoj po objavi resolucije IU proti Titu, kljub vsakodnevnim člankom,, ki jih objavlja o tem vprašanju .((HUMANI-TE’«, se «titizem» začenja širiti med množicami in ni izključeno, da bo Francija priča rojstvu tudi političnega gibanja v tej smeri. Mogoče je to zatrjevanje danes prezgodnje, toda — da ostanemo v realističnem okviru — ne moremo zanikati, da je spor med Moskvo in Beogradom imel ogromen odmev v Franciji in da je ta dogodek predhodnik sprememb na poprišču francoskih poli. tičnih strank. YVONNE BEANGER namreč prav dobro vidi ljudsko oblast Istrskega okrožja, jo gleda v vsej njeni življenjski sili in razvoju, sledi razpravam njenih skupščin, na katerih si delavstvo samo u-stvarja svojo bodočnost z nenehno borbo Za izgradnjo in gospodarsko krepitev ter kulturni dvig. Število ljudi, ki mislijo s svojo lastno glavo in ki se hočejo z rokami dotakniti dejstev ter zaradi tega odklanjajo ulissejevsko besedišče, postaja iz dneva v dan večje. Od tu izvirajo razne ((čistke« v vseh stopnjah, vse v imenu in-ternacionalizmti, a Za mišje cilje» Kominforma, ki jih nihče ne pozna. Toda resnica osta. ne. resnica postaja vedno moč-nejša, konkretno v Istrskem okrožju z gospodarskim planom, s katerim prevzema ljud. stvo v svoje roke vse gospodarstvo. To pa je seveda vse nekaj drugega kot pa naraščanje kapitalističnih in kulaških ele- -mentor’; gospodarski plan je namreč zakon, ki velja za vse prebivalstev. Vsi morajo sodelovati pri graditvi nove družbe! Brez policije in brez terorja. Ljudstvo je tisto, ki določa proizvodne načrte, ki zahteva, da morajo delati vsi, ki preganja lenuhe in saboter, je ne glede na njihovo ideologijo. Vsi morajo doprinesti k zgradnji boljšega življenja, pa . čeprav so med njimi tudi kominformisti; delavstvo jim ne bo dovolilo, da bodo lenarili in uganjali gospodarski defetizem! Seveda bo ipiel Gasparini zelo mnogo opravka, če bo hotel braniti podobne elemente, katere zasramuje vse delavstvo in jih razkrinkuje kot pa-razite delavskega razreda. Medtem pa se začenjajo tudi med njimi prepiri; kar ja poštenih, začenjajo uvidevati, da so odšli že tako daleč, da si bodo ob resnico razbili glave, resnico, ki jo dokazujejo neuničljiva dejstva. Zaradi tega se tisti, ki so iskali svobodo v kominformisličnih državah vračajo ped ((teror« cone B. Tega seveda Gasparini ne bo nikdar zapisal. On bo nadaljeval z lažmi, razglašal bo za heroja in mučenca tisto Uoc-go žrtev lastne nečistosti, povsod bo videi OZNO, fcjer si je ljudstvo svobodno zgradilo življenje, kakršnega ni še nikdar živelo in ki večno bolj plesti v svojem sijaju gospodarskega in kulturnega napredka. a. m. Proces v Stoiji proti bolgarskim teroristom SKOPJE, 26. — Danes se je v Skopju začela razprava pro-tj skupini teroristov, ki jih je bolgarsko notranje' ministrstvo poslalo v Jugoslavijo, da bi tam organizirali teroristične oborožene skupine, ki naj bi ustanovile vohunska središča ter navezale protizakonite stike z bolgarskimi »državnimi organi in vršile teroristična in saboterska dejanja. RATKE—a “VEST IJ WASHINGTUN, 26. — Republikanski senator Wanden-berg je podal ostavko na mesto člana parlamentarne komisije za atomsko energijo. Verjetno ga bo nadomestil republikanski senator John Bri-cker. ♦ BEOGRAD, 26. — Danes se je začelo šesto redno zasedanje ljudske skupščine LR Srbije. Na njem bodo razpravljali o proračunu LR Srbije za leto 1950, dalje o zakonu o likvidaciji proračuna iz leta 1948 in o drugih zakonskih načrtih. ♦ DUNAJ, 26. — Stavka tehničnih nameščencev v državnih gledališčih, ki traja že dva tedna, se bo verjetno raztegnila na druge stroke. Kaže, da bodo začeli stavkati tramvajski in železniški uslužbenci, t ~ 2 -5 27. januarja 1950 STAVKA SE SE M KOMCgM Jasno stališče naših staršev Starši učencev slovenske osnovne šole v Ul. sv. Frančiška, ki še vedno stavkajo, so poslali didaktičnemu ravnatelju Adalbertu Stublju naslednje pismo: Gospodu Stublju Adalbertu, didaktič-nemu ravnatelju, v vednost-gospodu prof. Andriju, šefu Šolskega urada ZVU, in gospodu prof. Rubiniju, šolskemu superintendentu v Trstu Zastopniki staršev slovenske o snovne šole v Ulici sv. Frančišku so ob svojem obisku pri g. polkovniku Marshallu in g. Prof. Andriju dobili zagotovila, da je možno na Vašo zahtevo urediti začasno razmestitev slovenskih razredov tako, da se bo pouk razvijal nemoteno tudi v času, dokler ne bo možen zopetni povratek v matično stavbo naše šole. Da se bo tudi začasen pouk v dodeljenih prostorih mogel v redu vršiti je potrebno: 1) za nižje razrede, t. j. za 1. in 11. razred osnovne šole, naj Se dodelijo učilnice v nižjih nadstropjih (priličje ali 1. nad-slr.), nikakor pa ne V IV. nad-stropju. 2) zn višje razrede, t. j. za JU., IV. in V. razred naj se oskrbe učilnice s tako opremo, ki odgovarja rasti otrok dotič-nih razredov in potrebam pouka (nižje klopi, črnilniki). 2) učilnice naj bedo na razpolago slovenski šoli tako, da bodo učitelji mogli v razrede namestiti omare, učila, slike, skratka vse, ker je za normalen pouk potrebno. Prosimo tudi, da bi bile učilnice v eni sami solski stavbi. Ko bodo izpolnjeni vsi zgornji pogoji, Vas prosimo, da nas preko tiska in radia obvestite, da se pouk obnovi, ker smo vsi starši zaskrbljeni nad šolskim napredkom naših otrok. Na podlagi izjav gospodov Polkovnika Marshalla in prof. Andrija Vas smatramo za odgovornega, da se zadeva v interesu šole čimprej reši. Iz zgoraj objavljenega pisma mora vsak razsoden človek spoznati, d., ne zahtevajo slovenski starši za svoje otroke nič nemogočega. Nasprotno, :ra. motno je za vso šolsko upravo od vrha do didaktičnih ravnateljev, da morajo njim, poklicnim pedagogom, dajati starši-laiki osnovne nauke o opremi šolskih učilnic, o razmeščanju otrok v šolskih stavbah in o potrebi, da ima vsak razred učil-r'co, ki, če ni SAMO NJEGO-VA, naj bo vsaj TUDI NJEGOVA. Cas je že. da se ugodi upravičenim zahtevam staršev in da t-e uvede rra slovensko šolo iz Ul. sv. Frančiška zopet red in normalen pouk. PRED SPLOŠNO STAVKO INDUSTRIJSKEGA DELAVSTVA Bojijo se odgovornosti Vida.ijevski sindikalisti in njihovi prijatelji iz Delavske zbornice so si z referendumom že v naprej umili roke Pri vidalijevskilv sindikalistih je vedno hujša zadrega. Oni, ki so si tako v svesti svoje oblasti nad delavskimi množicami, oni, ki jim delavske množice vedno in povsod sledijo, oni, ki v nobenem trenutku niti za hip ne pomišljajo, kadar je treba na čelu teh delavskih množic nastopiti odločno borbo za pravice delavskega razreda, oni se morajo dan na dan v svojih glasilih in celo na plakatih zaganjati v neznatno «Titovo kliko#, že stokrat razkrinkano, pomandrano in uničeno. Tako tudi po rezultatih referenduma ne vedo početi kaj koristnejšega, kakor da se ponovno zaletavajo v <{titiste». Nič zato, če so njih trditve kakor vedno kar najbolj neumne laži, glavno je, da njih čitatelij, kolikor jih še imajo, preveč ne razmišljajo o drugih, resnih in važnih vprašanjih. Kot je znano, se je delavstvo v pretežni večini (85%) odlo- Z žico ograjeni prostori V Trstu je nedolgo tega cestni promet zopet svobodneje zadihal. Za ta razveseljivi pojav ni bilo treba bog ve kakšnih odlokov ali odredb, zadostovalo je samo to, da so se pet let po končani vojni tukajšnje okupacijske oblasti končno vendarle spomnile, da bi bilo dobro izprazniti del Ul. Filzi, ki so jo bile pri njenem prehodu na Trg Dalmacija v svoje potrebe zabarikadirale z žičnimi ovirami in lesenimi plotovi, pozneje pa celo kar zazidale ir. s tem pretrgale prehod. Na smolo vozačev in vsen Tržačanov pa se okupacijske oblasti svoj čas niso zadovoljile samo z zabarikadiranjem te ulice ter tako po eni strani Zavrle tržaški promet, po drugi pa škodovale estetiki mesta. Zavezniki so tudi drugje razpeli žične ovire, vendar s to razliko, da jih še niso pobrali | in prostore vrnili mestnemu prebivalstvu. Tudi Trg Foro Ulpiano, ki je pred poslopjem sodišča, je delno ograjen z žico. Nesrečne žice nas spominjajo na dneve, ko so tukaj gospodarili nacisti in si gradili v svojo obrambo bunkerje, spominjajo nas na kakšno kolonialno mesto, ki so si ga oblastniki razrezali z žicami v svoje domene. No, vojne je konec in naše mesto ni v koloniji, čeprav si tako želijo tukajšnji hlapci okupacijskih sil. Zato proč s sledovi vojne, proč g sledovi kolonij, mestu pa proste ulice in trge in s tem njegov cestni promet in lepoto. čilo za stavko. Sklenjeno je, da se stavka prične I. februarja opolnoči. Res je, da že ni z obeh strani izrečena zadnja beseda in se lahko do tega datuma ae lahko kaj spremeni, kar pa je odvisno seveda od delodajalcev, kajti delavci so že povedali svojo zadnjo besedo. Kar je naš list pisal o referendumu, gospodom, ki na nesrečo tržaškega delavskega razreda vodijo Enotne sindikate, ni všeč. Vendar po svoji navadi na to ne odgovarjajo, temveč samo nekaj psujejo, ne da bi vedeli, kako bi prav za prav zabrisali vtis nažih trditev. Iz zadrege si pomagajo s tem, da vsakih par vrst vtaknejo eno izmed znanih, že silno zguljenih psovk. To je pač način «načelnega» pisanja, kadar ni pri rokah argumentov. Napisali smo že, da je razpis referenduma pomeni zvračanje s sebe odgovornosti z ramen sindikalnih voditeljev direktno na ramena delavstva, a po drugi strani pomeni nepoznanje razpoloženja med delavstvom. Ako namreč sindikalni voditelji poznajo razpoloženje med delavstvom — in kdo naj ga pozna, če ne oni — in poznajo ves kompleks pogojev, ki so važni, kadar je dozorelo vprašanje splošne stavke — in zopet sq prav sindikalni voditelji, ki morajo biti o teh stvareh najbolj poučeni — tedaj ni treba nikakega referenduma. Toda ljudje, ki danes kot ((sindikalisti« izrabljajo zaupanje delavstva, so pokazali, da niti glede prve niti glede druge zahteve ne odgovarjajo. Z referendumom so se hoteli v naprej otresti vsake odgovornosti. Kakor keli naj namreč splošna stavka uspe — gospodje ima- Ustanovljen je odbor za proslavo 1. maja 195fl v Trstu Dne 25.1.1950 so se sestali zastopniki masovnih organizacij: Komunistične partije Tržaškega ozemlja, Sloven-sko-itaiijanske antifašistične unije, Osvobodilne fronte, Združenja partizanov Tržaškega ozemlja, Antifašistične slovensko-italijanske ženske zveze, Zveze antifašistične mladine, Združenja političnih preganjancev, Slovensko -hrvatske prosvetne zveze, Zveze drušlev za telesno vzgojo ier zastopniki tržaških tovarn: tovarne strojev, Uve, koncpljarne in drugih tržaških tovarn. Na sestanku se je formira) odbor za proslavo 1. maja 1950 v Trstu. Soglasno je bilo izvoljeno tajništvo odbora. Začrtali so smernice dela za priprave proslav I. maja 1950 ter poverili tajništvu, naj takoj prične s konkretnim delom. jo že pripravljen odgovor: saj ste sami izglasovali stavko, saj vam nismo mi rekli, da stavkajte. Ce bi pa referendum izšel za stavko nepovoljno, bi jim bilo tudi prav, češ saj ni ste hoteli stavkati. . Vemo, gospodje, da j,e strahopetcem težko korakati na čelu take vojske, kot je delavski razred. Sramotno je namreč, če morajo »voditelje« porivati naprej množice, ki korakajo za njimi. Toda če ne prej, bodo te množice ob spepadu s sovražnikom spoznale, da jih vedi jo strahopetni izdajalci. Ni važno, d.a bodo tedaj taki ((voditelji« odleteli, bolj važno je, da bo zaradi izdajalskega obnašanja takih «vcditeljev» utrpela določeno izgubo vsa vojska delavskega razreda in da škode ne bo mogoče tako hitro popraviti. Pravijo, da obtožujemo oportunizma «sindikalno razredno organizacijo«. Dasi ni vredno odgovarjati na neodgovorno pisanje tako propadlega lista, kot je njih glasilo, bi hoteli samo poudariti: ne sindikalno razredno organizacijo/ ampak njene voditelje obtožujemo oportunizma in še marsičesa — in jdi bomo o-btoževali. Vse ostalo njihovo pisarjenje pa ne zasluži nadaljnjega u-kvarjanja, ker je le pobalinsko pocestno zmerjanje in izraža kvečjemu njihove pobožne in srčne (a nikoli izpolnjive) želje, da bi bilo res tako, kot označujejo psovke iz njihovega »krasnorečja«. 'TRUST je bil dolžan 127,630.99 2 lir j za socialno skrbstvo in bolezensko zavarovanje Zavarovanje svojih nameščencev od 1. julija 1949 do danes pa je TRUST še vedno dolžan plačati TRST, 26. jan. 1950 (PIO) — Ker je bilo v VVashingtonu rešeno upravno vprašanje plačevanja socialnega in zdravstvenega zavarovanja krajevnih uslužbencev pri ameriških četah v Trstu (TRUST), je poveljujoči general VVilliam M, Hoge danes izročil ZVU čeke, ki nakazujejo narodnemu zavodu za socialno zavarovanje (Istituto Nazionale per la Previdenza Sociale) vsoto 78 mili. jenov 24.128 lir in narodnemu za-voau za bolezensko zavarovanje (Istituto Nazionale per TAssicu-razione contro le Malattie) vsoto 49,606.864 lir. Ta plačila, ki znašajo skupno 127,630.992 lir obsegajo obveznosti ameriških sil v Trstu za socialno in zdravstveno zavarovanje za čas od 15. septembra 1947 do 30. junija 1949. Dodatna vplačila za tekoče finančno leto (od 1. julija 1949 do 30. junija 1950) bedo tudi izvršena. Vsi uradi TRUST-a zdaj prispevajo za svoje krajevne nameščence vplačila za socialno in zdravstveno zavarovanje na isti osnovi kakor ZVU za svoje krajevne nameščence. Prav gotovo se naši čitatelji še zelo dobro spominjajo, da je bilo ob priliki zadnjega procesa proti «Primorskemu dnevnikun pred višjim vojaškim sodiščem zelo mnogo govora o dolgu, ki ga ima TRUST za socialno in zdravstveno zavarovanje. Tedaj je dolg znašal okrog 90 milijonov lir. Kakor pa sedaj vidimo iz gomjegg uradnega poročila Urada za obveščanje javnosti pri VU(PIO), znaša dolg več kot 127 milijonov lir in sicer brez tistih milijonov lir, ki jih je TRUST dolžan za razdobje od 1. julija 1949 pa do danes. I Brez komentarja. KOLEDAR ^da£i^-'9(Uno--^ladio- Petek 27. januarja Janez Zlatoust, Dušana Sorice vzide ob 7.33, zatone ob 17.02. Dolžina dneva 9.29. Luna vzide ob 11.16, zatone ob 1.54. Jutri sobota 21. januarja Julijan, Dragomil SPOMINSKI DNEVI 1235 je umrl. sv. Sava, začetnik srbske književnosti in ustanovitelj srbske književnosti neodvisne srbske cerkve. 1944 so v Cerkno domači izdajalci pripeljali po skrivnih stezah nacifašiste, ki so na zverinski način pobili 47 tovarišev in tovarišic Primorskega in Gorenjske. 1S16 je bil prvi dan «Partizanskega tedna« po vsej Primorski. V Trstu je bila v ta namen prirejena umetniška razstava 28 tržaških slikarjev s približno 80 deli v galeriji «Trieste» na Akvedotu. OF Množični sestanek OF v Borštu, Osvobodilna fronta vabi vse člane in somišljenike na sestanek, ki bo jutri 28. t. m. ob 19.30 v društveni dvorani v Borštu. Na sporedu so razni organizacijski, gospodarski in kulturni problemi. Zaradi važnosti naj nihče ne manjka. Množični sestanek OF v Plavjah. Tudi v Plavjah bo jutri 28. t. m. ob 19.30 množični sestanek Osvobodilne fronte v prostorih kot običajno. Važni gospodarski, kulturni in organizacijski problemi, ki so na sporedu, bodo zanimali prav vsakega in zato pridite polnoštevilno. PROSVETNA DRUŠTVA Pevski zbor prosvetnega društva v Harkovljah nima danes petek 27. t. m. pevske vaje, ker je pevovodja bolan. Seja izvršenega odbora Kmečke zveze Danes ob 18. bo na sedežu seja izvršilnega odbora Kmečke zveze. Na dnevnem redu je 1.) imenovanje raznih strokovnih komisij, 2.) imenovanje krajevnih zaupnikov KZ, 3) program zborovanj po vaseh, ■1) rešitev nekaterih nujnih kmečkih vprašanj, 5.) slučajnosti. Z IZREDNE SEJE REPENTABORSKE OBČINE Neuspeli manever proti županu Kje se bo zidala občinska hiša, bo končno odločil, „kdorbo dal denar'* Vrabci i/ zgndnvini tržaškega mesta Leta 1950 na široko razpravljajo o njih občinski zapiski Akvedotski vrabci so povzročili v zadnjem času med prebivalci te ulice in med številnimi meščani pravcato paniko. Prvi se razburjajo zaradi ne-melodioznega koncerta, ki si ga krilati rjavci privoščijo s svojim čebmjanjem že na vse zgodaj zjutraj, ostali se pritožujejo nad nesnago, kapljajočo z drevesnih vej. Zadeva je postala tako resna, da je zašla s posredovanjem nekega sveto-italca celo v mestni svet, na široko pa so se razpisali o tem nekateri listi, ter z najrazličnejšimi predlogi svetovali občini, kako naj reši mesto teh nezaželenih ptičjih potepuhov. V ptičjem svetu predstavljajo vrabci v resnici neko vrsto nekoristnih, potepuhov, zmikavtov in delamrznežev, kakor jih imamo nemalo tudi v človeški druščini, toda spričo svoje demekrščanske pripadnosti, ki ne ljubi množičnih pokoljev, se je, tržaški župan takoj izrekel proti predlogu, da bi jih pokončali s streljanjem, ter se odločil za drugačen sistem. Vsako jutro več dni zapored je potem v Ulici XX. septembra nekaj mestnih uslužbencev nastopilo z močno brizgalno in skušalo razgnati drobne zaspance. Toda kljunati nepridipravi, vajeni pogostih deževij, so se kaj malo zmenili za nenavadne nalive. Sodeč: voda je pač voda in naj prihaja od zgoraj ali od spodaj so se spreletavali z veje na vejo in potrpežljivo prenašali neprijetno mokroto. In nekaj podobnega ni bilo težko predvidevati, kajti kako naj vrabci potuhtajo, da jih hoče tržaški župan s takim ukrepom preseliti v Ljudski vrt ali kamor koli, ko v,e-do iz izkušnje, da se dežju ne umakneš, čeravno se spreletiš nekaj sto metrov daleč. Toda to so stvari, ki končno zanimajo le nekatere meščane in morda Se župana ter občinske svetovalce. S svoje strani lahko ugotovimo nekaj povsem nasprotnega: da so ti čivkajoči siromaki vsaj v Trstu neprecenljivo koristni. Kajti medtem, ko ni mogla najboljša policija v Evropi pregnati s te ulice podivjanih šovinističnih rogovlležev skozi osa štiri leta, so to opravili vrabci mimogrede. Kljub malomeščanski vraževerni miselnosti, so se morali bahavi izprijenci končno le umakniti pregostim kapcem čilskega solitra, potem ko so se prepričali, da v obilici dragoceno gnojilo vendarle ne prinaša sreče, marveč kvečjemu škodo na ob. leki in pokrivalu. Mimo tega se je nesrečna ulica znebila tudi vseh onih južnjaških razpečevalcev vseh mogočih defektnih ostankov italijanske industrije, ki so navsezadnje prebivalcem Akvedota z nenehnim kričanjem povzročili dokaj več neprijetnih večerov, nego nedolžno čebljanje sostanovalcev pod okni. Zato naj se raje sprijaznijo z manjšim zlom. Povišanje glob TRST, 26. (AIS) — Na pod-lagj ukaza -t. 14 ki je bil pred kratkim podpisan, se zvišajo globL. 78 kršitve zakona 1822 pri rednem prometu s prometnimi motornimi vozili na zneske od 2,500 lir do 25.000 lir. Kršitve, ki ge nenašajo na varnost in pravilnost prometa s prometnimi motornim; vozili, se kaznujejo z najmanjšo globo 10.000 lir. Globo za kršitve rednega prometa s prometnimi motornimi vozili, ki vozijo brez uradnega dovoljenja, pa določajo že obstoječi fiskalni zakoni in predpisi. Ukaz št. 14 preklicuje Sle« 38 zakona it. 1822 ter bo stopil v veljavo na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja, ko bo objavljen v prihodnji številki Uradnega lista ZVU, verjetno dne 1. februarja. Včeraj dopoldne je bila izredna seja občinskega sveta re-pentaborske občine. Seji, ki se je začela ob 9 in končala skoro ob 13, so prisostvovali major Stiven, šef notranjega odseka pri VU. dr. Micelli s predsedstva cone, ing. Šorli, vodja tehničnega urada, in ing. De Dot-tori, šef urada za javna dela. Prisotni so bili vsi občinski svetovalci. Po čitanju zapisnika zadnje seje so prešli na dnevni red, ki je obsegal 14 točk. Nekateri občinski svetovalci so zahtevali pojasnila od župana, zakaj niso bili vsi svetovalci obveščeni o prihodu predsednika cone, ki je bil v Repenta-boru prejšnjo nedeljo. Zupan je odgovoril, da ni smatral potrebno sklicevati občinski svet, ker je bil obisk g. Palutana bolj privatnega značaja, obvestil pa je občinska odbornika in Z njimi pozdravil predsednika cone. Občinski svet je nato odobril načrt za napeljavo telefona v Veliki Repen, V to svrho je bilo že odobrenih 750.000 lir. Tov. Bizjak je za tem dal pojasnila o nekakem ((zavlačevanju« graditve občinske stavbe. Povedal je, da ro prebivalci vasi Femetičev in Cola vložili proteste proti sklepu občinskega sveta o izbiri kraja za zgrad-njo občinske hiše. Vsi lozadev ni dokumenti so bili poslani na predsedstvo cone. ki bo o tej zadevi dokončno določalo, kakor je po zakonu predpisano. V zvezi s tem je spregovoril tudi predstavnik cone, ki ie opozoril občinski svet, da je predsedstvo cone vprašalo upravo re-pentaborske občine le za nasvet, odločal po bo, kdor bo dal za gradnjo hiže potreben denar na razpolago. Nekateri svetovalci so se pred sejo pogovarjali, da bi bilo mogoče zadovoljiti vse občane, ie bi sezidali občinsko hišo na prostoru, ki je bil določen za graditev otroškega vrtca. S tem je bilo tudi to vprašanje zaključeno. Pri vsem tem pi so se osramotili le oni, ki so hoteli na 'ta račun vnesti razdor in sovraštvo med občane in so blatili župana, češ da zagovarja interese nekih zasebnikov, da dela po svoji glavi na škodo občine itd. Toda vsi občani repentaborske občine poznajo tov. Bizjaka za poštenjaka, ki skrbi le za dobro-1 't občine in mirno sožitje vseh občanov. Zato ne bodo zalegle laži nekaterih pisunov v Trstu, 5e manj pa kokodakanje »možaka«, ki je dolgo let zvesto nosil črni fes in bil naiožji konfident in prijatelj fašistič-nega hierarha Graziollja. Ni nam treba pisati njegovega imena, ker ga vsi prav dobro poznajo iz časa fašističnega terorja. Sledilo je poročilo o prevozu uradnlštva občine na delo in z dela, ker zaradi pomanjkanja stanovanj ne stanuje na Colu Občinskim svetovalcem je na. kako so bili sestavljeni občinski davki na podlagi ugotovitve dohodkov leta 1948. Kar se tiče občinskih kamne-lomov so ugotovili, da sta oba najenfnika Milič in Škabar redno plačala določeno najemnino za leto 1949 v skupnem znesku 52.000 lir. Tov. Bizjak j6 tudi pristal, da se za dobo 3 let lah. ko brezplačno poslužujejo njegovega zemljišča za redno delovanje novega občinskega kamnoloma. Glede občinskih komisij so ugotovil, da delujeta do sedaj le dve, ker druge, ki so bile že imenovane, niso bile še odobrene od conskega sveta. Tov. župan in prisotna dva inženirja so nato dali podrobna pojasnila o poteku javnih del v občini, q razpoložljivih sred- stvih in o potroienju denaHJa v ta namen. Vprašamo le, v kateri občini je občinska uprava do sedaj dala tako podrobna poročila o javnih delih s šte-vtlkami in točnimi podatki? Nobena. Poleg drugega so nato sklepali o plači župana, o urniku uradništva, o jami »Šablon« in o drobilcu kamenja. Neki svetovalec je ob zaključku še zahteval, naj občinska uprava ugotovi, zakaj je bil spremenjen uradni naziv občine, ki je bil do leta 1928 še: občina Velik; Repen, nato pa: občina Repentabor, in naj se zahteva prvotni naziv. Zdi se nam, da pod to zahte. vo igrajo največjo vlogo osebna nasprotstva in se skriva nevaren ter'nezdrav kampanilizem. Zopet je izšla revija „COMUNISTA“ ki jo izdaja KP Tržaškega ozemlja Za novoletno jelko so daiovali Prejeli smo januarsko številko revije sComunistav, ki jo izdaja Kp Tržaškega ozemlja. Uvodno besedo v revijo, ki je pričela zopet izhajati po daljšem presledku, ki s0 ga zakrivili dogodki po objavi nesrečne resolucije IU', ' je napisal Branko Babič (kar pa je bržkone pomotoma razvidno le iz kazala, medtem ko pri članku samem avtor ni označen). Sedanja revija «Comunista», pravi tov. Babič v uvodu, predstavlja po svoji politično-ideo-loški liniji nadaljevanje prejšnje revije, samo da ima danes še novo, zelo važno nalogo, da se namreč bori na ideološkem in političnem področju proti kominformovskemu revizionizmu. ((Naša revija bo morala častno izpolniti to važno nnlo-go», zaključuje svoj uvod tov. Babič. NEČLOVEŠKA MATI Svojo novorojeoho je mrtvo postila v cerkvi sv. Antona Novela Včeraj dopoldne ob 10.15 je Mario Vascotto, cerkovnik v cerkvi sv. Antona Novega odkril v notranjosti božjega hrama strašno najdbo. Ko je skozi kapelo sv. Antona odšel po stopnicah proti svojemu stanovanju, je na eni izmed stopnic zagledal z vrvico zavezano škatlo Iz lepenke, ki jih uporabljajo z?, pakiranje čevljev. Cerkovnik je bil v prvem trenutku preveč presenečen in prestrašen, da bi sam pogledal, kaj je v škatli, zato je poklical .na pomoč nekega zidarja, ki je zaposlan pri popravilih cerkve. Z njim je nat° pobral zavoj in ga odnesel v zakristijo, kjer ga je cerkovnik s tresočo se roko odvezal in odprl. Njunim očem se je nudil žalosten in strašen pogled. V škatli je ležalo truplo lepe no-vorojenke, ki Je bilo zavito v cunjo in komaj pokrito z malo slarne. Policisti, ki so n® telefonski poziv takoj prišli. «o tru. pelce uboge novorojenke takoj odpeljali v mrtvašnico v Ul. Pieta, kjer je ostalo na razpolago sodnim oblastem. Do trenutka, ko to pišemo, še n*80 znani rezultati obdukcije, zato ne moremo stoodstotno trditi, da gre za zločin, čeprav vse okoliščine vodijo k temu zaključku. Nečloveška mati, ki je ne- Cev mu je zmečkala prst Tudi včeraj je kot vsak drugi dan cevpr (tubist) Mer-kandel Josip iz Škofij 203, de-lul v rafineriji pri Sv. Savi. Med delom pa mu je na prst padla debela cev- in mu ga zmečkala. Pri zdravniški preiskavi so zdravniki poleg tega Se ugotovili, da ima verjetno zlomljeno tudi kost. Nesrečni dolžen sad svojega telesa takoj aretirali in odpeljali na glavno po rojstvu po vsej verjetnosti zadušila, je kot v pesmeh pustila poleg svoje mrtve hčerke listek, n£' katerem prosi, naj njeni hčerki preskrbijo dostojen pogreb, zatrjujoč, da je nesrečnica. Cim bo policija, ki je takoj pričela s svojimi najboljšimi člani raziskovati zadevo, izdala rezultate svoje preiskave, bomo o njej obvestili nase čita-teljc. policijsko postajo. Po zasliša nju jih bodo predali tukajšnjemu sodišču, katerega r,aloga bo, da bo s primerno kaznijo podučilo veseljake, da ni dovoljeno krasti, pa čeprav je suša v grlu. Uvodu sledi referat tov. Borisa Mraka, ki ga je imel na mestnem partijskem aktivu od gradiva z U. kongresa KP STO-ja pa je objavljena resolucija, ki je bila sprejeta na tem kor. ASlzZ IZ BORŠTA je nabrala za novoletno jelko 10.300 lir. Opčine io III. okraj: Simonič Karel 1.000, Simonič Žarko 1.000, Simonič Božena 1.000 Golob Iva 100, Gelb Milka 100 Sosič Josipjna 200, Bole Milena, 200, Spanger Srečko 200, Daneu Marija 300, Kalc Erminija 300, Suarz Gela 200, Guštin Angela 250, Daneu Fani 200, Skrlavaj Anita 150, Dolenc Ivanka 400, Šuligoj Angela 100, Kocijančič Valerij? 100 lir. Sempolaj: Furlan Vida 500, Kante Leja 200, Peric Jožica 300, Gruden Ida 100, Gruden Ema 100, Šušteršič Marija 15, Kosmina Amalija 50, Rebula Alberta 200, Rebula Ivan 50, Zidarič Marija 100, Gruden Anica 200, Peric Pavel 100, Kosmina Jolanda 100, Kosmina Rudolf 50, Kosmina Jožica 200, Kosmina Albina 300, Kosmina Marija 50, Milič Slava 100, Legiša Danica 50, Lupine Marta 150, Grassi Rcmagna Lidia 200, Zidarič Marica 100, Zidarič Rudolf 100, Kralj Nada 100, Trampuš Marija 50, Sardoč Štefanija 30, Šušteršič Janko 20, Zidarič Valerija 200, Turk Jožef 50, Peric Miro 100, Legiša Olga 200, Zupančič Josip 40, Uršič Alojzija 100, Šušteršič Jožica 500, Gruden Ivana 300, Gruden Nada 150, Stu-belj Ivanka 100, Gruden Olga 100, Fuks Ivo 135, Gruden Marija 200, Adamič Viktorija 117, Plesničar Alberta 200, ostanek od nabiralne akcije za II. kongres K. P. STO-ja 200. Prečnik: Knež Rozalija 500, Svetlič Kristina 300, Kuk Antonija 100, Vrabec Emilija 100, Serr.ec Josipina 100, Sem ec Marija 200, Pavlina Antonija 190, Marušič Amalija 100, Zidarič Marica 100, Pavlina Amalija 50. Šušteršič Marija 100, Legiša Srečka 150, Kuk Amalija 100, Svetlič Jožefa 100. Trnovica: Suban Olga 120, Švara Marijo 80, Skrk Josip 100, Škrk Vanda 100, Markuža Marija 150, Skrk Ema 240, Skrk Kr. 100, N. N. 150. III. rajon: Premru 500, X. Y. 100, Družina Faletič 500, Russian Pierina 100, Cotič Rudolf 300, Fišer Josip 200, Malenšek F. 300, Nada 1.000, Božič Ana 100, Premru Julin 200, Barej Ana 100, Kerti Stana 100, N. N. 50, Buliana 50, podpis nečitljiv 100, Požar Mara 50, N N. 50, ime nečitljivo 50, Slama 50, N. N. 50, Perin 50, nečitljivo 20, dr. Ferluga 100, Pertot 50, N. N. 50, N. N. 50, podpis nečitljiv 100, Mi- hačič 50, Franja Mislej 60, Skok gresu. Daljši članek aBorba 5vetko 10°' P0??*5 newo Nadaljnje] objavljanje prispevkov sledij. * * * Za Dijaško matico je darovala Križmančič Julija vsoto 500 lir. Obvestilo izletnikom na Črni vrh Udeleženci izleta, ki bo 29. t. m., naj poravnajo pristojbino za vožnjo v čevljarni Gec v Rojanu Trg Tra i Rivi 3 in v čevljarni Pirc Ul. Settefon-tane 3, do danes 27. t. m., ker drugače ne bodo mogli' potovati. V istem roku naj sc vsi udeleženci prijavijo na zgornjih glede potovanja. delavec se bo moral zdraviti 10 to odbornik Guštin obrazložil, I do 30 dni. 50 litrov vina so ukradli Včeraj ponoči ie neka patrulja civilne policije zagledala v Ul. Machiavelli štiri moške, ki so nesli 501itrsko steklenico, ki jo bila polna vin; . Pozna ura Pa je zbudila v policijskih glavah sum, zato so takoj pričeli spraševati neznance o izvoru steklenice. Niti njihovo opravičilo, čej da so vino kupili po izredno nizki ceni in da ga ne. sejo na stanovanje enega izmed njih v Ul. Mazzini 49, ni policistom zrdostovalo, zato so v«p štiri identificirali. Izkazal; so se za: Guida Giurmanlja in Giovannija Zornado, ki stanujeta v Ul. Mazzini 49, Angela Codcrina, ki je brez stalnega bivališča, in Oresta Cohoja iz Ul. Gozzi 5. Ko je bilo identificiranje končano, so eni in drugi nadaljevali pot vsak v svojo smer. V smolo začasnih lastnikov steklenice vina pa so policisti malo dalje v Ul. Machiavelli naleteli na kamion, ki je bil natovorjen 3 steklenicami vino Ker sc jim j« sum ponovil, so vprašali šoferja kamiona, če mu morda ne manjka 501itiska steklenica vina, kar je mo* potrdil. Urnih korakov so nato policisti odšlj na stanovenjp v Ul. Mazzini 49, kjer s0 vse štiri ljubitelje žlahtne kapljico presenetili, ko so srkali ukradeno vino. Seveda so jih takoj ji ie z na Vsa razburjena je včeraj pritekla na policijsko postajo v Ul. Romagna 29-letna Robich Italija in pričela policistom pripovedati, da ji je njena stanodajalka, 37-letna Gisella Ličen, v njeni odsotnosti kar na lepem zmetala njeno pohištvo na ulico. Policistom, ki so nato z Italijo takoj odšli na kraj dogodku v Ul. Romagna 106. je lastnica stanovanju odločno zabrusila, da noče nič več slišati o Italiji. Ker obe stranki policisti niso mogli pomiriti, bo o stvari odločala oblast, kateri mislimo ne bo težko pravilno rešiti nezamotane zadevo in dati pravico podnajemnici. socializem» je prispeval številko minister Ivan Regent. Avtor ostro kritizira kominfor. mistično pačenje marksističnih načel. članek, ki je pisan Z velikim znanjem, je vendar daleč od vsakega pustega doktrinar-stva, tako da je naravnost pri vlačen. Bartolo Petronio piše o sindikalnih vprašanjih Trsta. Skoraj polovico pr v e številke revije pa zavzema, članek Mi-lentija Popoviča «1 mpporti economici tra i stati socialisti», ki je svoj čas izhajal v slovenščini in italijanščini Uidi v našem listu. Objavo tega članka je narekovalo prepričanje, kot poudarja urednik revije, da bo ta razprava bistveno pripomogla k poglobitvi diskusij o vprašanjih, ki jih je kominfor. movska politika spravila na dan na mednarodnem področju, med katerimi so glavna prav vprašanja odnosov med socialističnimi državami ter nadalj. njega razvoja socializma v svetu. Pod zaglavjem ((Kritika in politični pregled» piše Dušan Hreščak o četrtem zasedanju glavne skupščine OZN ter o se. danji zunanji politiki Sovjetske zveze, iz gradiva iz predkongresne diskusije pa je članek o grški KP in protifašistični osvobodilni vojni. Pod naslovom ((Resnica sl utira potu raz. pravlja G. R.. kaj prav za prav pomeni kominformovski poziv na borbo sproti Titovi klikis ter poudarja, da ta poziv ne pomeni zgolj poziv na borbo proti Jugoslaviji, temveč Poziv na uničenje vseh tistih, ki pravilno smatrajo komunistične partije kot orožje revolucije in ne kot osebni fevd nekaterih, V kratkem članku piše nato M. V. o neuspehu sodne komedije v Sofiji, nakar sledijo ekratke vestis. Obširno, zanimivo, okusno opremljeno in na dobrem pa. (l|eSr8Čen skok S kdlTliOna pirjn tiskano revijo vsem toplo priporočamo, zlasti ker je tudi njena cena razmeroma nizka. SLOVENSKO—' Al d KO 0 IVI 0 (i LEO/1L IŠČE za Tržaško ozemlje V nedeljo 29. t. ra. ob 16. Ufi gostovanje v dvorani kiM v NABREŽINI s komedijo Branislava Nušiča »Sumljiva oseba1' II. smučarski izlet na Črni vrh V nedeljo 5. februarja p*«‘c' di Planinsko društvo v Jf^ drugi smučarski izlet na C® vrh. Vpisovanje V čevlja*®1 Gec v Rojanu. Trg Tra i Rivi A in v čevljarni Pirc, Ul. Seti8, fontane 3, do vključno P®1®" deljka 29. t. m. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 26. januarja 1950 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umri0 je 10 oseb, porok pa ta d8® ni bilo. -m Umrli so: 57-letni Alojz Ket' bovac, 81-letni Jože Pleterski 88-letna Zofija Canton, vd. ser, 85-letna Erminija Daubefc vd. Penso, 80-letni Josip Kra®*' 76-letni Alfonz Scrivanelli, ' letna Marija Brazzatti, por. V* iidori, 64-letna Ivana Stop8*1 vd. Godina, 84-letna Er mene gilda Rovis, vd. Mizzan ter dni stara Alida Gregori. i Nočna služba lebam v mesecu januarju Barbo-Carniel, Garibaldi)? trg 5, tel. 90-015; Benussi, v. Cavana U, tel. 52-72; Rav*8101' Trg Liberta 6, tel- 89-81; Salute«, Ul. Giulia 1, tel. 95-3™' Zanetti, Ul. Mazzini 43, j?T , 78-16; Harabaglia v Barkovli8^ in Nicoli v Skednju imata s*8 ! tt'J nočno službo. lekarne z nočno službo zapirajo ob 21, dodatne P stojbine pa se pričnejo P°B rati po 22. uri. cpOff 0«v v slov. in objava sporeda; Glasbene slike; 13.45: LjudsKtjo-niverza (v slov.); 14.00: Pojet* « naslovih zaradi važnih navodil i žo in Miško: 14.30: Pregled *'1(j TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8175-8225, pirnati šterling 1570-1600, dol8* 653-656, telegrafski dolar d®* 624,70, telegrafski dola* 6 . 667, švicarski frank ,r avstrijski šiling 2l’$v*2.50, W to 960. ■ :** ■II RADIO 10 JUG0SL. CONE TRSlij (Oddaja na srednjih val**8 240 m ali 1250 kc) PETEK 27. 1. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: čila v ital. in objava sf°**v 7.00: Napoved časa - poroči'8,,,, siov. in objava sporeda; 7.15: * tranja glasba. 12.00: Koncert godbe na p'*1, .«• ' 12.30: Tartini: Vražji trilček; jLf Poročila v ital. in objava 5Pt||j da; 13.00: Napoved časa - F° Planinsko društvo v Trstu priredi jutri 28. t. m. v dvorani stadiona »Prvi maj# ob 20 predavanje »Zapadne Julijske Alpe in Kanalska dolina#. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevali številni diapozitivi. Člani društva In (udi ostali ljubitelji planin ste vabljeni, da se udeležite polnoštevilno. $ A H Vse udeležence nagradnega šahovskega turnirja opozarja, mo, da je nocoj ob 20 igralni večer za IV. kolo Neupravičeno izostali bodo kontumacira-ni. Poročilo o poteku turnirja bomo prinesli jutri. « c- o Šahovska simultanka velemojstra dr. Milana Vidmarja bo v Kopru v ponedeljek 27. februarja. Pravico udeležbe imajo tudi tržaški šahisti. in poročila v ital.; 14.45: PrfF vpr*' tiska in poročila v slov 17.30: Aktualna politična Sanja (v ital.); 17.45: Ritnik., glasba; 18.45: Športni preglc® . ital.); 18.15: Iz Donizztitijevi® j per; 18.45: Poročila v hrvaJJ,* 19.00. Glasbena medigra; ' Poročila v ital.;. 19.30: Napoved L sa - poročila v slovenščini; Sindikalna ura (v ital.); Ig Uganite kaj igramo (v ital.); Radijski obzornik' (v ital.); * j«. Simfonični koncert; 22.00: Z|VI|f nje jugoslovanskih narodov ^ siov.>; 22.20: Lahka in plesna ba; 23.00: Zadnja poročila v 23.05: Zadnja 'poročila v * j, 23.10: Objava .sporeda; 23.15: b I ba za lahko noč; 23.30: KINO Rossetti. 21.00: Nastopa skdP1 Z ZAUPAIHIVII BOO TISOČ LIMI je odšel igral u benešKo igralnico Lastnik gradbenega podjetja iz Ul. Friuli 83 Vittorlo Pipps je v petek 20. t. m. izročil svo. jemu uradniku Angelu Pozzet. tu Iz Ul. F, Venezian 9 vseto 800 tisoč Ur, katero naj bi ta uporabil tako. da bi plačaj raz. nim tvrdkam dolg za poslani gradbeni material. Vittorlo Pip. pu pa je °d tega dne naprej za-man pričakoval, da bi se njegov, prej pošten uradnik, ki je zanj Izvršil ie več podobnih i opravil, vrnil s potrjenimi računi v urade podjetji Ko ga le ni hotelo biti nazaj, se je končno odločil ln Angela Poz- zetta prijavil na policijski postaj; v Barkovljah, ki je takoj pričela a poizvedbami, na podlagi katerih je ugotovila, da so Angela videli v znani igralnici v Benetkah, kjer je z ukradenim denarjem poskušal srečo. Do sedaj še ne vemo, če s0 mu ukradene lire prinesle srečo v Benetkah, dejstvo je, da bo moral za zapahe, kjer bo imel verjetno precej časa na razpolago, da bo v duhovnem premišljevanju prišel do zaključka. da ni vredno na tak nepošten način iskati srečo, zlasti pa nc v Benetkah. V glavno bolnišnico so v4e' raj ob 16.40 pripeljali z avtomobilom Rdečega križa 30-let-nega električurja Štolfo Germanu lz Ul. G Belli 4. Germano je delaj na račun okupacijskih vojaških sil v garaži v Ul. Mazzini. Med delom pa je poskušal skočiti z nekega kamiona, pri čemer je s svojo levo nogo tako močno udaril ob stopnico kirniona. da si ie pri udarcu zlomil piščal. Nagajiva soseda Včeraj opolnoči je policijska «emergenza» na telefonski poziv privozila v Ul. Leopardi 1 kamor jo je poklicala Etel Eleo/ nora. Policistom j<> povedala, da je neka Beucci, ki stanuje nad njenim stanovanjem, tako močno tolkla z nogami po po-du, da je s stropa v njenem stanovanju pričel odpadati o-met. Pristavila je tudi. da ji nagajiva Beltcoi že dalj časa nc pusti spati. Tognazzi Cortese. Ezcelsior. 16.00: «Zidovi Maj8' ge«, Isa Miranaa, Jean Ga®1 Fenice. 16.00: »Tretji mož»i Valli, J. Cotten. Filodrammatico. 16.00: «Do8,vj|i' ščine Don Juana«, Errol ™ | Alabarda. 16.00: «Tot6 le Garibaldi 15.0C: ((Stara Kalu01 ja«, Rav Milland. ,t- Ideale. 15.30: «Ali Baba In bejnikov«. -jg. lmpero. 15.45: »Trubadur«, 0 1 na Pederzim Halla. 16.00: «Tot6 le MoK8*’,. 1 «Sneguljčlca IO Viale. 14.30 škratov«. ________________ Vittorlo Veneto. 16.00:“«Bre* denih tednov«, Ester W>" Walt Disneyev r Adua. 15.00: ((Kriminalci«. Armonia. 15.30: «M!in na Y\tr Carla Del Poggio, Jacau®5 nas. en», j Azzurro. 16.00: «Cudežen č>°v Danny Kaye. ,„to»j Belvedere. 16.00: «Molk Je Z,M 4 Kino »Ob morju«. 15.00: «V“ ttil8 ljubezen na Donavo«, Hoerbiger In Hans Moser Marconi. 15.30: «Verige«. A Naiuari, Yvone Šanson. gjiT Massimo. 16.00: »Gospa iz Sar * ja«, Rita Hayworth. |! Novo Cine. 14.00: »SnegulJ8111 7 škratov«. Odeon. 16.00: «Noč v Broa' Aliče Faye. jjitj Radio. 15.30: «Zopet se boV8 jr bila«, Carole Lombard ln mes Stevvart. Savona. 15.30: «LepOtice |1J panju« Ester VVilliarr.s. Venezia. »Kraljevi kuri** no Brazzi. _* na ta način pocenili svo-. Eroirvode, kakor tudi pripo-k rešitvi vprašanja po- i v, - H ganizirale leta 1949 v okviru akcije «Vse za mater in otroka« 3 otroških vrtcev, v Piranu pa je kiila odprta posvetovalnica. Veliko skrb so posvetile žene počitniškim kolonijam. Tja so poslal« 760 otrok, ki so bili potrebni, da si okrepijo svoje zdravje. Posebne delegacije žen vsega okrožja m sicer 43, so obiskale kolonije jugoslovanskih otrok, ravno toliko delegacij žen pa je obiskalo bolnišnice, zlaet; ž2 porodnišnice in hiralnice, pri čemer so obdarile z raznimi dobrotami vse obiskance. Otrokom, nastanjenim po otroških vrtcih, so darovale oblekce in druge primerne stvari, S tem v zvezi je organizirala ASIZZ 66 predavanj, ki so po svoji vsebini seznanile naše matere z vprašanji zaščite matere in otroka. Ta predavanje so bila povsod dobro sprejeta. Pri tem moramo omeniti akcijo za novoletno jelko, pri kateri so obdarovale 8.300~ otrok koprskega okraja. Samo pri proslavi tega otroškega praznika so organizacije na bazah izvedle številne prosvetne prireditve, ki so dale vsemu terenu neizbrisen pečat nenehne delavnosti naših žen. Na splošno pa so organizacije ASIZZ v preteklem letu uprizorile 51 kulturnih prireditev in 42 pre. davanj, število naročnikov na razne demokratične liste in revije, posebej tudi na ženske, pa so isto tako visoko pomnožile. Kljub vsemu temu so prispevale naše žene še 38.874 prostovoljnih ur in s tem pomagale pri obnovi in gradnji raznih važnih gospodarskih objektov in podobno. V mnogih primerih so da.le zgled in vzpodbudo ter dosegle, da je vse delo oživelo, Ce k zaključku opozorimo še na 4 dobrodelne loterije, ki jih izvedla prav' tako ASIZz, smo šele deloma dali sliko o zares velikepi delu. ki ga je napravila ta organizacija v letu 1949. Vsi ti uspehi dajejo nijšim ženam po pravici naslov, da so eden najmočnejših in najbolj solidnih stebrov javnega delovanja v Istrskem okrožju. DELOVNE OBVEZE ZA LETO 1950 Letos hočejo žene doprinesti še ehkrat toliko dela, kot so ga izvedle v 1. 1949. Postavile so si nove naloge, ki bodo od žen iz koprskega okraja zahtevale na vseh področjih največjo aktivnost. V ta namen bo njihova organizacija pomnožena z novimi silami, ker predvidevajo, da bodo pridobile letos nad 1000 novih članic. Istočasno bodo reorganizirale razne odbore, izpopolnile upravno poslovanje edinic na bazah in v sektorjih, imele v evidenci vse težnje in potrebe, hkrati pa tudi vse sile, ki bodo takoj prijele za delo. V tem letu bodo organizirale 20 delovnih brigad, ki bodo dale svoje moči na razpolago predvsem za izvedbo gospodarskega plana Istrskega okrožja. Vrhu tega se bo ena brigada udeležila udarniškega dela v Jugoslaviji. Žene so prepričane, da bodo doprinesle v tem letu 15.000 ur prostovoljnega dela pri gradnji zadružnih domov, 3.000 ur v počastitev 1. maja, 10.000 delovnih ur na raznih delovnih objektih ter pri obdelovalnih zadrugah in 5.000 ur po tovarnah. ASIZZ b0 posvetila zopet posebno pozornost vprašanjem, ki zadevajo naše delovne žene kot matere in njihove otroke. V ta namen bodo ob pqmoči ljudske oblasti ustanovile tri ambulante, otroške i®sll v Izoli, 5 otroških vrtcev in 2 obednicj za otroke. Vse te ustanove, ki naj pospešujejo zaščito matere in otroka, bodo nadzorovale posebne komisije, tako da bo njihovo delovanje odgovarjalo načrtom in da bo v resnici izvršeno. Akcija počitniških koionij bo isto tako povečana, ker je v načrtu, da bo obiskalo te kolonije najmanj 1.400 otrok našega okrožja. Za ms tere- in otroke bodo ustanovljene posebej 3 trgovine, in sicer y obalnih mestih, dalje • pralnica, delavnica za popravilo oblek in perila ter 3 zadruge šivilij, ki bodo skrbele za izvršitev krojaških del materam in otro-kojn. Na kulturnem področju bodo pomnoženi večerni tečaji in tečaji za nepismene, bral-ni krožki itd. S tem se bo dvignila kulturna in ideološka vzgoja naših žena. Za to bodo pripomogla če predavanja (50 po številu), dalje prosvetne prireditve, športno u-dejstvovanje, sodelovanje pri stenčasih, listih in podobno. Tako bodo aktivizirane sko-ro vs€ naše demokratične žene iz vasi in mest. Zato smo prepričani, da bodo plan za 1950 tudi izvedle. Šahovske beležke PRIČETEK TURNIRJA ZA IZVEDBO KATEGORIZACIJE IGRALCEV 1950 bo v četrtek 2, februarja ob 20.30 v prostorih restavracije «Loggia». Prijave sprejema tov. Kravanja Pino (ZDTV Koper). Ob pri-četku turnirja bodo prijavljeni šahisti razvrščeni v skupine Po 10 igralcev, tako da bo vsakdo moral odigrati devet partij. Kdor bo od 9 dosegljivih točk dosegel najmanj 4 in pol točke, bo uvrščen y 5. kategorijo. Tisti šahisti, ki bodo dosegli najmanj 6 točk. bodo prestopili v 4, kategorijo. Igralna dneva bosta pone 'eljek in četrtek. Partije, dobljene s kontuma-cem, ne štejejo za kategorizacijo,' temveč se smatra, da je igralec odigral eno partijo manj. Turnirsko vodstvo bo v takih primerih poskrbelo za možnost, da bo igralec igra] me. sto izostalega 'ahista z drugim nasprotnikom. gibanja delavstva, -ki je ve-slasti v gradbeni stroki, btjjj^anes pomeni stroj naj-Prijatelja in zaveznika Pr^^la človeka. Dela je Bi trf,uaiEi toliko, da se nam cela . bati, da bo stroj do-je j, Odrinil delavca. Kar grad--. najvažnejše, delo pri šlo k-j11 n°ve osnovne šole bo koie, feie izpod rok in delovni «Edilita» bo gotovo daj 'V* svojo obljubo, ki jo je otrok Prikim ljudskošolskim leta i?’ cla bocJo imeli žc v staVL 1)0 svojo novo in lepo % °- Kdor je videl zadnje Zli, J^Bbilišče te šole. je opa-Sa’ ?,SG en trakt predvidene- tekli -ta bUža že sv°jemu l)en UBku, da bo kmalu postav-Več rtstreSni stol in da ne bo ,8o, ko bo ta stavba po- streho. iz Portoroža obirali oljke v Sv. Petru Zadnjo nedeljo, 22. januarja je bilo v Dijaškem domu v Portorožu izredno živahno. Ni čuda, saj so se skoro vsi dijaki in dijakinje odpraviti na prostovoljno delo v Sv. Peter, kamor so šli obirat oljke. Našo mladino je preveval ponos, da gre pomagat našemu kmetu, ki je s svojim delom prezaposlen. . Kljub divjanju burje m mrazu se je razlegala pesem mladine od portoroške obale tja do Sv. Petra, ko je drvel kamion zaseden do zadnjega ko-tiška od naših dijakov in dijakinj, po prašni cesti. Po prihodu v vas so se mladi prostovoljci postrojih, vzeli s seboj potrebno orodje ter z zastavo na čelu in veselo razpoloženi odkorakali na delo. Kmalu so jih bile polne vse oljke. Sleherni od njih je hotel nabrati čim več sadeža, čeprav so marsikomu od burje tako otrpnili prsti, da jih ni čutil. Vendar je posijalo tudi sonce in delo jim je šlo v naglem tempu ter uspešno od rok. Okoličani in domačini so strmeli nad požrtvovalnostjo portoroških dijakov in dijakinj. Mnogi so očito izrazili svoje veselje nad tako mladino. Vsekakor so naši prostovoljci delali prenaglo, kajti odrejene oljke so obrali tako hitro, da so končali delo že kmalu po poldnevu. Nad vse razveseljiv je njihov uspeh. Tovariš Span-ger jim je namreč sporočil, da so nabrali nič manj kakor 400 kg oljčnega sadu. Po okrepčilu so sc naši mladinci in naše mladinke zopet odpeljali s kamionom proti Portorožu. Vsakdo od njih je izreljel samo to željo, da bi šel rad čimpreje zopet na prostovoljno delo. Hiubiteljem Imjicj Ko pregledujemo pravkar prejete knjige ((Prešernove knjižničen je prav, da se spomnimo na naročila za prihodnje leto. Tako bogatega knjižnega daru in za tako nizko ceno ne nudi nobena druga založba, ((Prešernova knjižnica» želi postati prav tako ljudska, kot so pesmi Prešerna, po katerem nosi svoje ime. Zdi se mi odveč poudarjati vrednost ■naprednih knjig, ki jih bo izdala ((Prešernova knjižnica» za leto 1951. Izredno zanimivo in vsebinsko tehtno vsebino knjig bo nudila bralcem velik užitek, tako da bodo razširili svoje znanje in poglobili razgledanost današnjega človeka, ki ustvarja velika dela. Knjige «Prešernove knjižnice za leto 1951 bodo sledeče: 1. Koledar Za leto 1951, 2. dr. Anton Melik: vNaša velika delan, 3. Miško Kranjec: «Pod zvezdo«, roman, 4. Lev N. Tolstoj «Povesti» in 5. Manhattan ((Vatikan v svetovni politiki». Naročnino sprejemajo v Kopru knjigarna uLipa,, in njene podružnice v. Izoli, Piranu, Portorožu, Bujah, Umagu in Novem gradu. Naročnina za vseh pet knjig je samo 100 din, kar je izredno malo, ker že sam koledar skoro odtehta to malenkostno ceno. Cas za naročila je do 20. aprila t. I. Vse podružnice knjigarne «Lipa* so kot poverjeniki pooblaščene.daspre-jemajo člane in naročnino. Pri tem moramo omeniti, da bi naša prosvetna društva prav tako lahko postala poverjeniki zg zbiranje članov. Tudi to je njihova kulturna naloga. Za potrebne tiskovine naj se obrnejo tajniki društev na ravnateljstvo knjigarne «Lipau v Kopru, trg Brollo poleg pošte. j Koper za v Danes 20. uri bo 27. januarja ob v dvorani hotela Helios predavanje: »Gospodarstvo - osnova ljudske oblasti)). Predava Janko. Vabimo ležbi! tov. prol. Furlan k številni ude- Parlijska konferenca za cono B v nnieiio 29. ji Prihodnjo nedeljo dne. 29. januarja t. 1. bo partijska konferenca za Istrsko okrožje s sledečim dnevnim redom: 1. Politično poročilo. 2. Diskusija. 3.’ Organizacijsko poročilo. 4. Diskusija. 5. Poročilo o planskem gospodarstvu. 6. Diskusija. 7. Volitve okrožnega odbora. 8. Sklepi. „Razvalina življenja" v Šmarjah Mladinska organizacija slovenskega učiteljišča v Portorožu bo priredila v nedeljo 29. januarja v zadružnem domu v Šmarjah F. S. Finžgarjevo dramo: ((Ražvalina življenja*. Oddolžimo ce mladim igralcem — gostom s polno udeležbo! CEŽARJI-POBEGI POKRITJE ZADRUŽNEGA DOMA Kljub pričetnim težavam in delnemu nerazumevanju stoji danes naš zadružni dom, za katerega smo poleg drugega prispevali 30.000 prostovoljnih delovnih ur V nedčljo 22. januarja je proslavila naša vas svoj najpomembnejši praznik. Proslavili smo namreč pokritje domačega zadružnega doma. Pri tem smo se spominjali na pričetek prvih del jn to, kako smo praznovali pokritje prvega dela našega doma. Saj je b-lo komaj avgusta predlanskega leta, ko smo zavihteli prve krampe in z množično udeležbo prostovoljcev skopali zemljo za prve temelje bodoče stavbe. Toda treba je poudariti, da je ljudstvo obeh vasi mnogo žrtvovalo, saj so samo prostovoljci delali 30.000 delovnih ur. Ce to delo ocenimo, tedaj vidimo, da predstavlja najmanj 600.000 • dinarjev. Prebivalstvo pa je vrhu tega vsaj še enkrat toliko nabralo s prostovoljnimi prispevki V denarju, odnosno s prevzemom in poravnavo obveznic. Graditelji niso pozabili znanega gesla: ((Junakom borbe, naj sledijo junaki dela!« V času gradnje našega doma je bilo tudi mnogo delovnih prostovoljcev ^razglašenih za udarnike. Dogodek sam, to je pokritje zadružnega doma, smo proslavili z lepo kulturno prireditvijo, ki je obsegala obširen pro- gram. Zbralo se je gotovo okoli 1500 ljudi, med temi številni gostje iz Kopra ter zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Ko se je vse ljudstvo zbralo. je nato skupno odkorakalo do zadružnega doma, Tu jq tovariš Knez Ivan v svojem govoru prav lepo podčrtal pomen pokritja zadružnega doma, ki je za nas pravi praznik, saj bo ta dom gospodarsko in kulturno središče vseh domačih in okoliških kmetov, delavcev in delovnih in-teligentov. Besede tov. Kneza so navdušile vse navzoče. Po končanem uvodnem govoru je pričela prireditev, na kateri so sodelovali mešani pevski zbor Zadružne poslovne zveze iz Kopra, moški, pevski zbor in dramska skupina prosvetnega društva «0. Zupančič« isto-tako iz Kopra ter pevski zbor pevovodskega tečaja iz Portoroža. Ljudstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je sprejelo bogat spored z velikim odobravanjem, sledilo igri in pevskim točkam z zanimanjem ter nagradilo vse izvajalce s ploskanjem. Pevski zbori so naravnost tekmovali v lepem podajanju naše pesmi. Po končanem kulturnem sporedu je tov, učitelj iz vati prečital imena udarnikov, ki so se izredno izkazali pri gradnji zadružnega doma in ki so bili iz tega razloga odlikovani z zla-t® .srebrno in bronasto značko. Vsj prisotni so budno pozdravili vsakega posameznega novega udarnika. Prav nazadnje je sledila prosta zabava, med katero je zadovoljstvo prisotnih ob občutku važnega mejnika, ki smo ga dosegli z zgraditvijo zadružnega doma in po užitkih tako bogatega kulturnega programa prireditve, prikipelo do viška. Domačini smo pri tem želeli le še to, da bi bi! v naši sredini tov. Vatovec Narcis, predsednik odbora za gradnjo zadružnega doma, ki ima velike zasluge ravno pri sedanjem u-spehu, ki pa se zaradi odsotnosti, ker je na tečaju v Sloveniji, praznovanja ni mogel udeležiti. Odbor za gradnjo zadružnega doma Cežarji-Pobegi pa me je pooblastil, naj izrečem zahvalo v njegovem, kakor tudi v imenu vseh domačinov mešanemu pevskemu zboru sindikalne podružnice Zadružne poslovne zveze, dalje moškemu pevskemu zboru in dramski družini Prosvetnega društva «0. Zupančič)) iz Kopra, kakor tudi pevskemu zboru pevovodskega tečaja iz Vnrtoroža, zastopnikom ljudske oblasti in množičnih organizacij iz Kopra, avtopodjetju «Adria» za točen prevoz obiskovalcev in vsemu ostalemu ljudstvu z cr bilno udeležbo! PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN OPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • 01. S. PELLICO 1 ■ II.; TEL. 11-32 VLADA FLRJ ZAHTEVA V RIMU UKINITEV PROTISLOVENSKEGA ŠOLSKEGA ODLOKA, llalija naj da Slovencem lo kar da Jugoslavija Italijanom Italijani imajo v coni B Tržaškega ozemlja in v Jugoslaviji klasične in druge gimnazije, učiteljišča, obrtne šole, stalno gledališče in popolno pravico kulturnega izživljanja Borba slovenske manjšine v Italiji proti krivičnemu odloku št. 110-76 z dne 13. januarja t. 1. za šolsko leto 1949-50, ki ga je italijanska vlada, oziroma njeno prosvetno ministrstvo poslalo šolskemu skrbništvu v Gorici, s katerim prepoveduje obisk slovenskih osnovnih, srednjih in obrtnih šol otrokom tistih slovenskih staršev, ki so zaprosili' Za ita-lijansko državljanstvo — ter ‘nastop goriških vladnih demo-kristjanskih oblasti proti svobodnemu pisanju slovenskih listov — žanje ne samo med goričkim in tržaškim ljudstvom najširše simpatije, ampak so tej borbi prisluhnili in jo dejansko tudi podprli vladni krogi nove Jugoslavije, ki gledajo na življenje svojih zamejnih bratov z največjo budnostjo. Ta podpora jugoslovanskih oblasti je izražena v obliki protesta jugoslovanskega opol-nomočenega ministra v Rimu dr. Mladena Ivekoviča vladi italijanske republike, s katerim V imenu vlade FLRJ zahteva, da se ukine ukrep, ki prepoveduje obiskovanje slovenskih Šol slovenskim otrokom. V zahtevi je med drugim rečeno, naj se italijanska vlada drži danih obljub, ki jih je podpisala v mirovni pogodbi in ki so cbenem tudi najosnovnejše človečanske pravice nacionalnih manjšin. Jugoslavija skrbi tudi za zamejite Slovence Korak jugoslovanske vlade zgovorno kaže, kako jugoslovanske oblasti skrbno pazijo na tiste Slovence, ki jih je mirovna pogodba krivično odtrgala od nacionalne slovenske skupnosti. Tak korak pa lahko napravi samo tisti, ki ve in se po tem tudi dejansko ravna, namreč da polnopravno odpira tudi na ozemlju svoje države šole nacionalnim manjšinam, jih z zakonom prizna in skrbi zanje kot za šole svojega naroda. Zaman cone B bi iskal; na ozemlju pod jugoslovansko upravo in v Jugoslaviji, pa tudi če bi bili pri tem še tako prenatančni, kakršne koli pomanjkljivosti na škodo italijanske manjšine. Obstaja namreč dejstvo, da imajo Italijani y Istrsfcem o-krožju klasično gimnazijo v Kopru in gimnazijo v Piranu, šest nižjih strokovnih šol v obalnih mestih in v Bujah. Na teh šolah je 849 učencev in 91 profesorjev. Ni težko zračuna-ti, koliko učencev pride na vsakega profesorja. 0 italijanskih šolah v Jugoslaviji V Jugoslaviji >)u imajo Italijani v okraju Cres-Lošitij dve srednji šoli, po eno pa v Opatiji. Pazinu, Poreču, Vrsarju, Puljah, Balah, Tinjanu, Rovinju in Labinu. S tem smo našteli samo srednje šole, da ne govorimo o osnovnih, ki sb v vseh tistih krajih, kjer biva italijanska narodna manjšina. Pri tem naj omenimo, da nahajamo samo v okraju Cres-Lošinj pet italijanskih osnovnih šol. Poleg tega imajo Italijani v Jugoslaviji tudi svoje učiteljišče, stalno gledališče v Reki, otroške vrtce itd, Te pravice so dokazane z dejstvi. Zaslužili so si jih Italijani sami, ki so s svojo borbo proti fašizmu postali enakopraven narod v okviru več-narodne jugoslovanske družine. Jugoslovanski narodi se temu niti najmanj ne čudijo, ker ao globoko prevzgojeni y novem naprednem duhu nacionalne strpnosti. Zanje je popolnoma naravno, da imajo Italijani take življenjske pogoje, da lahko razvijejo vse možnosti za kulturen razvoj in zastavijo svoje sile za izgradnjo socializma. Narod, ki drugemu narodu ne prizna njegovih pravic, ni svoboden Jugoslovanski naredi bi ne megli složno i« v miru živeti z narodnimi manjšinami, konkretno z Italijani, če jim ne bi priznali vseh nacionalnih pravic. Toda te pravice pa jjm lahko priznajo samo takrat, ka- na tečaju v Sloveniji ne obvladate svojega jezika, ni vaša kriv-**> temveč krjvda vaših nekdanjih zatiralcev tern SL’°^em zadnjem dopisu DtOar a>n s7:0r°čii v glavnem čdja ',7riu ali učni načrt te-■u za zadružne junkcionar- ki (lam? S0 oa naže oblasti or-hani ‘rple v Pri Ujub-Ipn ' , naslednjem vam ženi,, !*e‘koliko popisati živije-tečamikov. hi *! Rajniki smo nastanje-to«trai ni znamenitega Li- ierti Ja.,v Šiški. Ze ob mo-60 tonh°du sem !lobiI 50 do Prav ,a,ria v dan, tako da nas nad l -n°b koncu oktobra že Selojc/ ‘. Tu smo Primorci, Goren,°.n:*ci• Prleki, Dolenjci, Bted nam, Prat’ tako s0 * tovarišice in tova- riši, stari in mladi, tako da je naš kolektiv zares znesen z vseh vetrov. Nekaj časa s?no sc nekam čudno gledali med seboj, toda ob vladala nas je zavest, da smo vsi Slovenci in po prvih sestankih smo se že docela zbližali. Vendar moram na tem mestu pripomniti, da se zlasti nam Istranom na jeziku pozna, da v svoji mladosti nismo uživali šolske vzgoje v materinem jeziku, katerega vsi c stali naši tovariši in tovarišice tako dobro obvladajo. Naravnost v tolažbo napi je bilo, ko nas je predavatelj in profesor Epih Tilen nagovoril takole: «V tem tečaju ste se zbrali od vseh krajev Slovenije in vem, da nekate- ri od vas ne obvladajo slovenskega jezika, zlasti Primorci. Teda to ni vaša krivda, temveč vaših nekdanjih zatiralcev, in ravno moja naloga bo, da boste spoznali lepoto svojega materinega jezika in se ga v govoru in pisavi tudi naučili». Za podlago svojemu kolektivu smo iz naše srede izvolili odbor, ki ima nalogo, da nas vodi na znotraj in predstavlja m zunaj. Organizirali srna tudi lastni pevski zbor in igralsko družino, ki sta že nastopila ob vsaki proslavi. Tako sta imela prvi nastop j. novembra p. I. pri proslavi oktobrske revolucije. Enako sta sodelovala pri prireditvi 29. novembra p. I, ko smo z vso slovesnostjo praznovali šesto obletnico 1. zasedanja AVNOJ-a. Naši igralci so dosegli lep uspeh z recitacijami, posebno pa z dvode-janko ((Vsakomur svoje*. Sedaj se pripravljajo naši pro-svetarji m proslavo obletni- ce smrti našega prvega pesnika Franceta Prešerna. Poleg teh prireditev smo imeli vmes še nekaj drugih lepih večerov, kot Silvestrov večer, ko smo zopet prav vsi — stari in mladi — preživeli prijetno ure dokaj pozno v noč. — Prikupno prireditev so imeli tudi tečajniki OF pred svojim odhodom. Ti so nastopili z igro <(Raztrganci» in raznimi recitacijami. — Prav krasna je bila odhodni-ca tečajnikov knjigovodskega tečaja. Oni so nastopili z daljšim sporedom, med drugim tudi z igro «Analfabet». Pri vseh teh nastopjh in proslavah so sodeloval i naš pevski zbor in naši harmonikarji. Toda latinski izrek pravi «Dulce cum utile*. kar pomeni, da mora biti poleg zabave tudi delo. Zaradi tega smo našli toliko časa, da smo opravili Še udarniško delo. Neko nedeljo smo v Ribnici naložili 15 vagonov drv za kurjavo v korist ljubljanskih delavcev. Razume se, da inia Ljubljana mnogo znamenitosti, ki nas vselej vabijo. V nizu ekskurzij smo si ogledali veterinarsko bolnico s kirur-gično dvorano, kjer operirajo bolne živali vseh vrst. U-pravnik zivinozdravniške bolnice nam je govoril o živinoreji, nakar nam je razkazal vse oddelke, zlasti tudi vsakovrstno operacijsko orodja, ki ga izdelujejo že v Jugoslaviji. Obiskali smo še plemenilno postajo ter aparate za umetno osemenjevanje. V hlevih pa smo videli lepo živino pri tem tudi bike raznih pasem, kot težkega simodolca, pincgavca in sivo-rjavega bika ter ovne merico z jezersko - solčavskimi ovcami itd. Tako nam hitro potekajo dnevi in tedni in kar neopaženo bo pričel konec paše ga petmesečnega zadružnega tečaja. dar so sami svobodni, ne pa zatirani po lastni buržoaziji. In jugoslovanski narodi so dejansko svobodni, ker pripada oblast delovnemu ljudstvu, zato morejo in morajo taki svebed-ni ljudje po vseh naravnih zakonih priznati vsem narodom vse pravice. Tudi neki goriški list v slovenščini je o jugoslovanski stvarnosti v zvezi z italijanskimi nacionalnimi pravicami moral ho (ješ nočeš priznati, da uživajo Italijani v Jugoslaviji vse potrebe nacionalne pravice, vendar pa jih zatirajo v socialnem smislu, ker živijo ped ((komunistično diktaturo«. Slovenci pod Italijo - brezpravna raja V diametralnem nasprotju z Italijani pod Jugoslavijo in v coni B Tržaškega ozemlja se nahajajo Slovenci pod Italijo. Prvo, kar lahko o našem nacionalnem žizljenju rečemo, je, da je vse to, če ne že izven zakona, pa vsaj neuzakenjeno. Slovenske šole ie obstajajo po nekaterih slovenskih krajih, čeprav velika večina teh krajev slovenskih šol ne pozna in jih sploh še nikoli ni poznala. Te šole so izpostavljene nenehnim napadom' s strani vsemogočih vladnih inžtanc ter postajajo žrtev šovinističnih intrig tako imenovanih italijanskih strank. Lahko bi naštevali v nedogled krivice, ki se delajo Slovencem pod Italijo. To pa se dogaja že po prej ugotovljenem in splošno znanem dejstvu, da neki narod ne more in ne bo priznal potrebnih narodnostnih pravic drugemu narodu, če sam ni svoboden. Zato od Italfle ne moremo pričakovati, da bo priznala naše pravice, dokler bo na oblasti bur-žoazija, ki zatira svoje ljudstvo in niti njemu ne prizna vseh potrebnih, niti nacionalnih niti socialnih pravic. Zato je naša borba logična Požar v gozdu Predvčerajšnjim popoldne se je vnel gozd v bližini Gabri) Najprej so ogenj poskušali pogasiti domačini, ker pa se je ta kljub vsemu njihovemu priza--devanju le razširjal v smeri proti vasi, so poklicali gasilce iz Gorice, ki so po treh urah truda s pomočjo tamkajšnjih o-rožnikov ogenj popolnoma pogasili. Požar je povzročil okrog 50 tisoč lir škode. in naravna posledica nacionalnega zatiranja s strani uradne Italije toliko bolj pa je naraven tudi korak Jugoslavije v Rimu, ki se ni nikoli odrekla pravicam po teh krajih, ker so vedno bili slovenski. Pozdravljamo novo Jugoslavijo, ki se vedno tako odločno bori v svetu proti kakršnim koli oblikam nacionalnega izkoriščanja ter izražamo svoje globoko prepričanje, da nas bo tudi v bodoče skrbno branila pred požrešnimi apetiti reakcionarnih drugonarodnih držav, ker s tem brani — svoj narod. Iz Doberdoba Tudi tukaj dvojna mera! V Doberdobu se dogajajo kaj čudne reči. Tamkajšnje oblasti namreč prepovedujejo lastnikom na novo zasajenih gozdnih predelov pašnjo živine v teh krajih, ker živina prizadeva rastočim drevesom nepopravljivo škodo. Medtem ko oblasti zahtevajo od lastnikov in domačinov, da se strogo držijo prepovedi, pa se popolnoma nič ne zmenijo za tiste ljudi iz Furlanije, ki prihajajo v te kraje in sekajo mlado drevje. Da je mera še bolj polna, kaznujejo lastnika tistega ' predela gozda, kjer so ugotovili, da je drevje posekano. Dvojna mera tamkajšnjih oblasti daje potuho, da bodo nekateri pritepenci še nadalje. uničevali mlado drevje, ker itak oni za svoja dejanja ne odgovarjajo, ampak lastnik, ker menda «ni dovolj pazil» na svojo lastnino. S takimi načini je treba prenehati, ker vzbujajo med prebivalstvom nepomirljivo ogorčenje. Seja pokrajinske deputacije Pretekli torek zvečer se je sestala pod predsedstvom odv. Culota k svoji redni tedenski seji pokrajinska deputacija. Na tej seji so odborniki med drugim preučili verjetno premestitev sedeža gasilcev iz Ul. Diaz v poslopje med Ul. Ristort in Tržaško cesto, ker je vojašnica v Ul. Diaz neprikladna za dela, ki jih morajo gasilci opravljati. Zato so pooblastili nekaj članov, da pregledajo sedanjo gasilsko vojašnico in ugotovijo znesek stroškov za nastanitev gasilcev v poslopje, ki je doslej služilo za njihovo ambulanto. Nato so obravnavali s tehničnega vidika razpadanje dela ceste v Steverjanu in sklenili, da si bodo prihodnji ponedeljek u-U torek to cesto ogledali in ti-gotovili, če je ta del ceste vredno popraviti, ali Pa io bo treba preusmeriti. Pred zaključkom so odborniki odobrili še nekaj sklepov navadnega upravnega značaja. m (PlimoMki dmimik l IZ SVOBODNE (»ORI^KE Po izpolnjenih obvezah preteblega leta naprej h novim zmagam v letošnjem letu iBMaMM——um—■■■——r i>i •mmmmmammmmmtmm Frontne organizacije sprejemajo nove naloge » Primer Rožnte doline in Rihemberka V okviru enoletnega plana, ki so ga podvzele frontne organizacije na Goriškem, so tudi člani Fronte V Rožni dolini sestavili svoj plan dela. Plan je bil sprejet Po živahni diskusiji Vsega članstva, ki se je obvezalo, da bo izvršilo vse obveznosti. Zveza borcev Je sklenila, da bo napravila pri gradnji zadružnega doma 2000 prostovoljnih delovnih ur. Tov. Jakopič Milica pa je predlagala ženski organizaciji, ki je njen predlog tudi sprejelj), da bo obdelala eno njivo in'pridelek poklonila v prid počitniškim kolonijam. Nadalje sr je Fronta obvezala, da bo izboljšala koordinacijo s krajevnim ljudskim odborom in pdmagala ljudski o-blasti pri reševanju gospodarskih nalog ter pri mobilizaciji delovne sile Za gradnjo Nove Gorice. Za kulturni dvig in za razvedrilo pa bo uredila rdeči kotiček, katerega bo opremila z radijskim aparatom in knjižnico, ki bo služila za nabavo knjig in šludij članstva. . Tudi frcntovci iz Rihemberka ne marajo zaostajati. Sklenili so, da bodo poživili kulturno prosvetno delo, zlasti Pa bodo napeli vse sile za čim večji obisk izobraževalnega tečaja. V letošnjem letu bedo napravili 25.000 prostovoljnih delovnih ur, o čemer bodo vodili točno evidenco. Zelo pomembno in nad vse hyalq vredno Pa je dejstvo, dafsežen. Požrtvovalnost svojih bodo v tem letu dogradili za- mater, delavnih članic ženske Žrtvi tragedije v Gradiški so pokopali Predvčerajšnjim popoldne ob 13. uri so v Gradiški pokopali Alojza Peteana. Pogreba se je udeležilo okrog petdeset vaščanov. Krsto so na ramenih odnesli brez duhovniškega spremstva na gradiščansko pokopališče. Dve un pozneje se je vršil pogreb Petean Milke, ki so jo pokopali v severnem koncu pokopališča. Grob Šanson por, Eetean Milke se na- haja prav na nasprotni strani gomile njenega svaka, Peteana Alojza. Krsti Petean Milke je sledilo okrog 150, vaščanov, med katerimi so bili številni sorodniki. Na grob Alojza so sestre položile venec z napisom ((Dragemu Alojzu, sestre«. Sedaj oba, Alojz tn Milka počivata ua vaškem pokopališču, kjer sta morda našla tisti mir, ki sta ga v življenju zaman Iskala družni dom, ki bo kot središče kulturno prosvetnega dela na vasi nedvomno odigral važno vlogo pri odpravljanju zaostalosti kot posledice fašističnih časov. Tudi rihemberške žene bodo v letošnjem letu obdelale s prostovoljnim delom eno njivo ter njen pridelek dale v prid počitniških kolonij. Poleg tega so se žene obvezale, da bodo uprizorile igro sMiklova Zala«, na jesen pa organizirale krojni tečaj. Delovni načrt, ki ga jc ženska organizacija v Rihemberku v pričetku preteklega leta sprejelo, je bil dosežen in celo pre- crgamzacije, naj posnemajo tudi člani mladinske organizacije. Predanost rihemberških žena v borbi za izgradnjo boljšega življenja in boljših življenjskih pogojev sebi in bodočim poko-lenjem moramo iskati predvsem v dejstvu, da se žene zavedajo, da ne živijo več v časih, ko so morala kot mlada dekleta iskati zaslužka pri gospodi v Trstu,' Milanu in drugih Italijanskih mestih. Zavedajo se, da gradijo boljše čase, zato se bodo tudi v tem letu aktivno vključile v borbo za izgradnjo socializma in utrditev ljudske oblasti kot temeljne pridobitve narodno o-svobodilne borbe. SODN1JSKA KRONIKA Sami odpusti Pred goriško sodnijo ■ se je predvčerajšnjim moral zagovarjati 581etni Jožef Marega in njegov 291etni sin Edvard, oba doma iz Moše. Prvi je bil obtožen, da se 8. novembre preteklega leta, ko je vozil očetov kamion, ni hotel ustaviti, kakor mu je to velela prometna policija. Drugi pa ker ni svojega vozila, kakor je bilo razvidno iz dokumentov, predložil obveznemu pregledu. Očeta je sodnik dr. Luridana oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, sina pa obsodil na 500 lir globe, ki je Pa zaradi odpusta za sveto leto ne bo plačal. ZBIRANJE DENARJA NI DOVOLJENO Na 2000 lir globe je sodnik nato obsodil 561etnega Russiana Karla iz Ul. Rabatta 19. Russiana je policija prijavila sodnim oblastem, ker je 6. novembra lani brez policijskega dovoljenja zbiral med gosti v gostilni «Pri sreči« prispevke, s katerimi naj bi pomagal iz težkega finančnega stanja vdovi svojega prijatelja, ki je nekaj časa prej umrl v bolnišnici pri Rdeči hiši. DELAL JE IN PREJEMAL PODPORO ZA BREZPOSELNOST Čeprav je bil 331etni Calliga-ris Alojz iz Podgore 76 že več času zaposlen, se vendar ni odpovedal dokladi za brezposelnost, ki jo je prejemal v dobi, ko je bil brez dela. Toda skrivanje zaposlenosti je urad za podporo brezposelnim kaj kmalu odkril in Calligarisa prijavil sodnim oblastem. Včeraj so ga zaradi tega obsodili na 19.040 lir globe, plačilo katere pa mu je prihranjeno zaradi odpusta za sveto leto. KINO 17: «Srnica», VERDI. 17: ((Srnica«, G. Pečk In J. Wyman. VITTORIA. 17: aKarmen in njene ljubezni«, R, Hayworth. CENTRALE. 17: «Karmen in njene ljubezni«, R. Hayworth. MODERNO. Zaprt. EDEN. 17: «Gospod Verdoux«, C, Chaplin, 27. januarja 1950 OB PONOVNI UVEDBI SMRTNE KAZNI V ZSSR ''Trgovina • TndUJtrUa • Crippsova „kvadratura kroga JUvrdba smrtne kasni v sedanjih razmerah, ko narašča socializem v svetu in obstaja sovjetska oblast še dva in trideset let, nikakor ne bo pripomogla k nadaljnjemu razvoju socialistične demokracije in humanizma, marveč ravno nasprotno Beograjska «Borba« je objavila 17. t. m. članek o ponovni uvedbi smrtne kazni v Sovjetski zvezi. Članek, ki je bil objavljen Pod naslovom «Značilen sklep», se glasi: 26. maja 1947 je bila z ukazom Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR odpravljena smrtna kazen v Sovjetski zvezi. V ukazu je bila tale politična utemeljitev: «Zgodovinska zmaga sovjetskega ljudstva nad sovražnikom je pokazala ne le naraslo moč sovjetske države, marveč predvsem tudi zelo globoko vdanost prebivalcev Sovjetske zveze sovjetski domovini in sovjetski vladi. Hkrati mednarodni položaj po kapitulaciji Nemčije in Japonske kaže, da lahko kljub poskusom agresivnih elementov, da bi sprožili vojno, menimo, da nam je mir za dolgo zagotovljen. Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR, ki upošteva vse okoliščine in hoče ustreči željam_ sindikatov, delavcev in nameščencev ter drugih mnenje širokih družbenih krogov izražajočih avtoritativnih organizacij «me-ni, da v mirnem času ni več treba uporabljati smrtne kazniv (podčrtali mi). Sovjetski tisk in teoretične revije so označile ta sklep kot začetek «nove dobe v razvoju sovjetske države in v socialističnem humanizmu)). Vsi komentarji so poudarjali, da je bila smrtna kazen v Sovjetski zvezi vedno izreden ukrep za boj proti sovražnikom sovjetske oblasti in države. Andrej Višinski pa je v uvodniku ((Pravde)) pod naslovom «Zgodovinsko dejanjen pisal: Za boj proti najhujšim zločinom, ki ogrožajo sovjetsko oblast in sovjetski red, je bila uvedena smrtna kazen z ustrelitvijo kot temeljno načelo ka-zensKe zakonodaje Zveze sovjetskih socialističnih republik in zveznih republik. Ta kazen je bila vzpostavljena kot izreden ukrep izven splošnega sistema kazenskega kaznovanja. Ze samo to dejstvo dokazuje, da je sovjetska zakonodaja v nasprotju z zakonodajo večine drugih držav, med njimi tudi takšnih, kakor sta ZDA in Velika Britanija, uporabo takšne ga kaznovanja, kakor je smrtna kazen, vedno imela ne za navaden ukrep kaznovanja v splošnem sistemu kazenskoprav nih ukrepov, marveč za izreden pojav, ki ga povzročajo nujnost in razmere, ki so tudi izredne« (podčrtali mi). Pred štirim; dnevi. 13. januarja, pa je Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR ((upoštevajoč izjave, ki so prišle iz nacionalnih republik, od sindikatov, kmečkih organizacij in kulturnih delavcev, naj se spremeni ukaz o odplavi smrtne kazni«, sklenil, da se ((dovoli uporaba smrtne kazni kot najstrožjega ukrepa za kaznovanje izdajalcev domovine, vohunov in subverzivnih elementov — diverzantov«. Sprememba ukaza z dne 26. maja 1947 se politično utemeljuje s tem, da so v Sovjetski zvezi «izdajalci domovine, vohuni in subverzivni elementi-diverzanti«. Smrtno kazen so znova uvedli čez pičla tri leta. To je zelo značilno. Smrtna kazen je neogibno orožje sleherne revolucije. Smrt na kazen je ena najostrejših oblik uporabe nasilja revolucionarnega državnega aparata proti sovražnikom. Leniri pravi: «Nobena revolucionarna vlada se ne bo mogla izogniti opo-rabi smrtne kazni. Vse vprašanje je samo v te,m. proti kateremu razredu bo ta ali ona vlada uporabljala smrtno kazen« (Lenin; Zbrana dela,' zv. 24, str. 455—456). V Sovjetski zvezi so razredna protislovja odpravljena. Tam ni več izkoriščanja človeka po človeku, tam so zgradili socia listično ekonomijo. Na teh spremembah v razredni in ekonomski strukturi temelji sovjetska ustava iz 1. 1936. Na XVIII. kongresu VKP(b) je Stalin govoril, da bo odmrla funkcija države kot aparata nasilja v deželi (notranja funkcija države) in da bo zamenjala to funkcijo druga — funkcija gospodarsko - organizacijskega in kulturno-vzgojnega dela državnih organov. «Zdaj je glavna naloga naše države,« je rekel Stalin na XVII!.. kongresu, (imirno gospodarsko-organiza- cijsko in kulturnovzgojno delo. Kar zadeva našo vojsko, kazenske organe in obveščevalno službo, njihova ostrina ni več naperjena protj notranjosti dežele, marveč na ven, proti zunanjim sovražnikom« (podčrtali mi). Na vprašanje, kako se bo sovjetska država dalje razvijala, odgovarja atalin: «Korakamo naprej, v komunizem. Ali se bo država ohranila pri nas tudi obdobju komunizma? Da, ohranila se bo, če kapitalistična obkolitev ne bo likvidirana, če ne bo odpadla nevarnost vojnih napadov od zunaj ... Ne, ne bo se ohranila in odmrla bo, če bo kapitalistična obkolitev likvidirana, če jo bo zamenjala socialistična obkolitev.« To je bilo malodane pred 11 leti (10. marca 1939). Od takrat se je položaj na svetu temeljito spremenil. Ce ne moremo govoriti o «socialistični obkolitvi« in o tem, da je odpadla nevarnost nove vojne, lahko vsekakor govorimo o silnem naraščanju sil socializma v svetu in pojemanju sil imperializma. Tretjina Človeštva gre zdaj v socializem. Na mejah ZSSR je na vzhodu in na zahodu vrsta socialističnih dežel V notranji politiki je CK VKP(b) že Pred vojno postavil geslo «Naprej v komunizem« kot akcijsko geslo Komunizem predpostavlja nadalj- nji razvoj socialistične demokra. cije. Na tej liniji so tudi komentirali ukaz o odpravi smrtne kazni z dne 26. maja 1947. Kako spraviti v sklad Stalinove teze, da odmira funkcija države kot aparata nasilja v notranji politiki, in geslo Bolj-ševiške partije o zgraditvi komunistične družbe z novo uvedbo smrtne kazni? Pojasnjevati njeno uvedbo samo z nevarnostjo pred imperializmom ni prepričljivo, tem manj, ker sovjetska oblast tudi doslej ni prizanašala življenjem imperialističnih vohunov in izdajalcev domovine, na pr. vlasovcev. Kaj se je spremenilo od leta 1947, ko vendar sile socializma nezajezljivo in silno naraščajo? Kako naj si v sedanjih razmerah, po 32 letih obstanka in razvoja sovjetske države, razlagamo ((okoliščine izredne narave« in »nujnost« (kakor razlaga Višinski uporabo smrtne kazni), da so v Sovjetski zvezi znova uvedli smrtno kazen? Kakšne so te okoliščine ((izredne narave« in kje so njihove kore. nine? Sovjetski tisk je obširno komentiral sklep o odpravi smrtne kazni. Pisal je o zgodovini uporabe smrtne kazni in si prizadeval pojasniti to kot logično posledico celotnega razvoja sovjetske države in sovjetske demokracije. Ko Pa so smrtno kazen znova uvedli, ni objavil sovjetski tisk nobenih komentarjev. To ni naključje. Od leta 1947 so se pokazala protislovja v samem socialističnem svetu kot celoti in v ZSSR. Sovjetski voditelji si na vse kriplje prizadevajo, da bi jih Prikrili, zamolčali in prepričali svet, da jih ni. Toda praksa jih postavlja na dnevni red in zahteva njihovo rešitev. Glavno protislovje v socialističnem svetu je neenakopravnost med socialističnimi deželami, komandiranje, politična in gospodarska podreditev malih socialističnih dežel Sovjetski zvezi, ekonomsko izkoriščanje malih in nerazvitih socialističnih dežel. Sovjetski voditelji se krčevito bore, da bi ohranili takšno politiko, pri tem pa odkrito in surovo teptajo načela marksizma-leninizma o enakopravnosti med socialističnimi deželami. Socialistično demokracijo so zamenjali s ko-mandiranjem in monopolom ((vodilne države v socializmu«. Na tej liniji je tudi poveličevanje ruskega naroda, njegove zgodovine pred Oktobrom, podcenjevanje pridobitev in zgodovine drugih naro.dov. podcenjevanje sedanjih revolucionarnih sil mednarodnega delavskega gibanja. Poveličevanje ruskega naroda, njegove kulture in znanosti naj bi na ideološkem področju utrlo pot sedanji veliko-ruski nacionalistični politiki sovjetskih voditeljev. V Sovjetski zvezi so na sestankih, posvetovanjih in konferencah znanstvenih, kulturnih in umetniških delavcev mnogo govorili o ((monopolih« na vseh področjih družbenega življenja. Mnogo so govorili tudi o pomanjkanju svobode, resnične kritike in samokritike ter demokratizma v življenju partijskih organizacij in vodstev. V vseh diskusijah so se očitno pokazali odpor proti ((monopolom« in zahteve glede demokratizacije družbene ga in partijskega življenja, čeprav so bile te zahteve v mejah, ki jih je postavil CK VKP(b). Poveličevanja ((velikega ruskega naroda«, tako da neruski narodi kratko in malo žive v njegovi senci, mora naleteti na odpor vseh resničnih internacionali-stov. Takšno stanje je seveda daleč od socialistične demokracije in socialističnega komunizma. Tu gre za fetišiziranje države/za strog birakratičen centralizem (s težnjo po nadaljnji birokratizaciji), katerega vršički imajo monopol na vseh področjih družbenega življenja. Ta birokratizem in vsemogočnost državnega aparata oziroma njegovih vršičkov duši in zavira nadaljnji razvoj znanosti, kulture, demokracije in družbenega življenja na'splošno. Odpor proti njemu je razumljiv in naraven. Sovjetski voditelji prenašajo to metodo monopola in komandiranja iz notranjega življenja države v zunanjo politiko, na odnose z drugimi socialističnimi deželami. To so zelo globoka protislovja, ki zavirajo nadaljni razvoj, ki so medsebojno tesno povezana in v medsebojni vzročni zvezi. Moč sedanjega razvoja jih čedalje bolj 'postavlja na dnevni red in zahteva njihovo rešitev. V sklepu o uvedbi smrtne kazni, je rečeno, da je ta kazen namenjena ((izdajalcem domovine, vohunom in subverzivnim elementom-diverzantom«. Nasta ne vprašanje, na koga se zdaj v Sovjetski zvezi nanaša ta formuliT' Po nekem nepisanem pravilu, ki ga sovjetski voditelji striktno uveljavljajo v praksi vZSSRin izven nje, se zvestoba nauku marksizma-leninizma, zvestoba in vladnost socializmu in internacionalizmu meri s slepo pokorščino velikoru-ski politiki voditeljev VKP(b). Sovjetski tisk je n. pr. priprav- ljen imenovati «izdajalce domovine«, in tudi imenuje tako, nekatere sovjetske učenjake, ki so se držali zgodovinskih dejstev in napisali, da je to ali ono znanstveno odkritje pridobitev nekega drugega, ne ruskega naroda, ali da so ruski knezi dobili prve igralce in gledališka dela iz pruskih virov in podobno. Sodeč Po tem, kar piše sovjetski tisk in kar se dogaja v deželah ljudske demokracije pod vodstvom soujetske vlade, so ((izdajalci domovine>> in ((vohuni« vsi tisti, ki se na katerem koli področju upirajo velikoru-ski politiki VKP(b). Koga vse bi hoteli sovjetski voditelji raz- glasiti za imperialistične vohune, je najbolje razvidno iz njihovega odnosa do naše Partije, ki jo v celoti imenujejo vohunsko in fašistično. Ni naša stvar prerokovati, proti komu je naperjena smrtna kazen, koga naj zastraši in kakšne cilje ima sovjetska vlada v notranji politiki, da jo je znova uvedla in objavila sklep o tem. Drži pa. da uvedba smrtne kazni v sedanjih razmerah, ko narašča socializem v svetu in ko obstaja sovjetska oblast že 32 let, nikakor ne bo pripomogla k nadaljnjemu razvoju socialistične demokracije in humanizma. marveč nasprotno. Britanska vlada je izročila | 720 milijonov funtov, v nasled- decembra odboru OEEC memorandum o gospodarskih perspek tivah Velike Britanije za leta 1950—51 in 1952—53 v obliki «bele knjige«. Uvod poudarja, da se Velika Britanija lahko reši, le ako se 1. plačilna bilanca funtovega bloka uravna tako, da vendarle lahko uvozijo iz ZDA najnujnejše potrebne surovine in živila: 2. utrdijo rezerve in položaj funta. Velika Britanija računa na ERP-fonde in sicer v 1950—51 njem letu pa 480 milijonov. Za 1950—51 se računa primanj. kljaj plačilne bilance na 52 milijonov funtov. Upajo, da bo uvoz nasproti stanju v letu 1947 za 50 odstotkov večji iz nedolar-skih držav v obeh prihodnjih letih. To velja zlasti za uvoz maščob, mesa, lesa, papirja in celuloze. Izvoz naj bi napredoval sledeče (v milijonih funtov): v druge dežele . • na področje dolarja skupaj 1948-49 1.603 176 1.779 1949-50 1.713 201 1.914 1950-51 1.807 268 2.075 1951-52 1.772 303 2.075 Glede položaja britanskih fi. nanc piše «Financial Times« ((Čeprav se je v zadnjem četrtletju deficit plačilne bilance znižal, ni vzroka za pomirjenje. Se vedno je precej visok. Poslabšanje gospodarskega položa- VTISI IZ AVSTRIJE V ZAČETKU 1050 I. živi od dolgov pa od obljub,.. * * ggpr .. . f " $ - * " # . - k' DUNAJ: RING S PARLAMENTOM Avstrija, ki je ena izmed marshalliziranih držav in pod dejanskim gospostvom okupacijskih oblasti, je s kaj negotovimi občutki pričakala novo leto. Sicer pravijo, da v povojnih letih še ni bilo tako živahnega slovesa od starega leta kot to pot, toda prav v tem je obilica tiste apatičnosti, ki je danes tako značilna za avstrij- SPLIT BO DOBI L VAZNO GRADNJA NOVE SPLITSKE LUKE in Železniške proge sput - livno Pretekli teden je bilo v Splitu veliko posvetovanje o vprašanju ureditve železniško prometnih vprašanj splitske lu. ke. Konference so se udeležili tudi zvezni minister za pomor, stvo Vicko Krstulovič, zvezni železniški minister Todor Vu-jasinovič, podpredsednik vlade LR Hrvaške Duško Brkič, minister za ribarstvo Vice. Buljan. pomočnik predsednika zvezne planske komisije tov. Morič in številni strokovnjaki. Proučili so načrt za gradnjo nove severne luke in za preureditev železniških naprav v področju Splita. V Splitu bodo zgradili nov mestni kolodvor, severno od mesta pa velik tovorni kolodvor Oba kolodvora bosta med seboj povezana s 1500 m dolgim predorom (namesto dosedanjega globokega vseka, ki ovira razvoj mesta). Ves blagovni promet splitske luke bo prenesen v severno luko, ki bo najmo-derneje urejena in bo hkrati lahko sprejela 15 velikih prekooceanskih ladij. Vranjiški bazen bo zgrajen za letni blagovni promet 1.2 milijona ton; sodobno bodo uredili tudi solinski bazen. Posebne industrijske proge bodo speljali do tovarn v Kaštelanskem zalivu in do nove tovarne «Jugovi-nil«, v Kaštelu Sučurcu. Tu bo tudi več novih tovornih postaj. Iz Splita do Solina pa bodo zgradili 35 m široko cesto in novo dvotirno železniško progo. V zvezi s tem načrtom je tudi gradnja normalnotirne železni, ške proge od Splita preko Sinj-skega polja do Livanjskega po- lja,-kar bo bistveno olajšalo izkoriščanje tamošnjih bogatih nahajališč prvovrstnega premo, ga, ki v tovarnah cementa že nadomešča antracit. Sedaj mo-rajo livanjski premog dovažati v Split s kamioni. Železnico Split—Livno bodo pozneje postopno podaljšali in zvezali z normalnotirnim železniškim o-mrežjem Bosne. Sm • SPLIT cko ljudstvo: »Misli na danes, jutri bo že kako.« In poleg poročil o živahnih silvestrovanjih so v listih stisnjene tudi vesti o mnogih samomorih prav v noči med starim, in novim letom Kakor je navada, so državni in strankarski voditelji pripravili obilico novoletnih voščil. V njih so marsikaj obljubili, pa tudi bolj ali manj prikrito povedali, da še ne bo »lepih zlatih časov«, o katerih tako radi tu sanjajo in jih skoraj raje iščejo v preteklosti kot pa v bodočnosti. Večina voščil je sicer vsebovala željo, ki jo je na prvi letošnji seji vlade izrekel tudi državni kancler Fiegl, da bi bi-la «letos uresničena dokončna osvoboditev Avstrije«, obenem pa je tudi mnogo pričakovanja, da bi Marshallova pomoč čim dlje trajala. Ker je avstrijska reakcija govorila tudi o načrtih za »gospodarski dvig« dežele in jih kar se da sladko pomešala med novoletne Čestitke, je jasno, da čakajo Avstrijo vse težji časi. Finančno ministrstvo si zamiš lja «zboljšanje» z upokojitvijo desettisočev delavcev in nameščencev, največ na železnici in pri pošti, pa tudi drugje. Toda upokojitev čaka predvsem tiste, katerim zaradi kakršnih koli vzrokov ne pripada pokojnina, Take vrste dejanska odpustitev naj bi omejila brezposelnost z nastavitvijo mladih moči. V res. nici pa bo brezposelnost na ta način še večja. S temi številk Ali in res le samo s številkami se različni listi različno bavijo. Cim bliže je list vladi, tem bolj skuša stanje zamolčati, listi KPA sicer z močnim tiskom objavlja, jo številke, toda v bistvu ostanejo le pri ugotavljanju. Zato lahko slišiš taka mnenja in to celo od človeka, ki se ima za komunista: «Avstrija se bo že kako zlizala, saj se je še vedno. Znano je, da živi Avstrija že od nekdaj od dolgov, ljudje pa od obljub« Stavke, ki so v novembru in decembru malce razgibale delavce, toda še najmanj od stra. ni KPA, kot bi upravičeno pri- čakovali, so se končale prav po tem starem avstrijskem receptu: dajmo nekaj ljudem, pa bo mir. Tisti, ki so stavke organizirali, so znali potem tudi ljudi potolažiti z «velikodušno» vladino začasno pomočjo — Ueber-brueckungshilfe«, pa naj je bila ta še tako mizerna in ni mogla prav nič preveč zboljšati božičnih in novoletnih praznikov. Kaj bo leto 1950 še novega prineslo? Program finančnega ministrstva obeta nove davščine ip povišanje starih. Ukiniti nameravajo zakon o zaščiti najemnikov. torej bodo lastniki hiš po mili volji višali najemnine. Qd lanskega maja in zlasti po razvrednotenju šilinga so cene narasle za 30 odst., stalno pa še rastejo cene življenjskim potrebščinam, zlasti tekstilnim in usnjarskim izdelkom. Premog je skoraj dvakrat dražji kot je bil pred kratkim. Cene uvoženih surovin za usnjarsko indu. stri jo so poskočile za 114 odst. Znano pa je, da Avstrija na splošno dvakrat več uvozi kot pa izvozi. Zatoke vse bolj pojavlja klic.po zvišanju produktivnosti, da bi z znižanjem cen [ domačih proizvodov konkurira, li na svetovnem tržišču in tako popravili sedanjo pasivno trgo. vinsko bilanco. Toda kaj spremlja v kapitalističnem sistemu zvišanje produktivnosti! Prvi znaki so že tu: v avstrijska podjetja uvajajo amerikanske delovne metode in razne racionalizacije s stroji, ki nadomeščajo mnogo delovne sile in še povečujejo armado brezposelnih. — Torej na splošno kaj slabe perspektive za 1950. Vse stranke se sicer v stolpcih svojih glasil in v govorih svojih predstavnikov »potegujejo« za ljudstvo in druga drugi očitajo razne napake. Kako pa napredne sile? Vodstva nimajo. Vodstvo KPA ge vneto drži moskovskih navo dil in čaka osvoboditve, ki jo bo prinesla sovjetska armada S tem pa razpihuje že itak krepko vsidrani oportunizem in nevero v lastne sile. Zato pa komunistični listi toliko bolj vneto obrekujejo Jugoslavijo in tako skupaj z ostalim avstrijskim tiskom še bolj zamegljujejo množicam perspektive v bodočnost. ja v ZDA bi lahko zmanjšalo ameriške nakupe in povzročilo novo dolarsko krizo. Smo še vedno na noževi ostrini«. Cripps je nedavno sam priznal, da je razvoj britanskega gospodarstva, kakor ga on napoveduje, odvisen od tega, ali ostanejo mezde in plače na se. danji višini t■ j■ da se ne poviša, jo. Ker pa se hkrati kot posledica devalvacije povišujejo cene (govore zopet o povišanju transportnih tarif),je vprašanje koliko časa bodo sindikati, bolje, njih članstvo t■ j. delavstvo in nameščenslvo to trpeli. Vladni krogi so na septembrskem kongresu laburistične stranke še pregovorili sindikate, tako da je glasovalo za zaporo nad mezdami in plačami 6,5 milijo, na članov in le 1 milijon proti, toda na kongresu sindikatov 12. t. m. so se vladine pozicije nevarno zamajale in je bilo oddanih z a zaporo le še 4,2 milijona glasov. 3,6 milijonov pa proti, t. j. za priravnanje mezd življenjskim stroškom. Re alna kupna moč funta je namreč močno padla, celo Cripps je priznal najnižji tečaj na belgij. svojih velikih kreditov, ki Uze pri angleških bankah (in ki j® je razrednotenje že enkrat oskubilo. kar je čisto v nasprotju s sklepi poživiti evropsko trgo* vino) Cripps se namreč borit kvadraturo kroga: Velika BritttJ nija ima sicer danes za 50 od' stotkov večjo proizvodnjo kakot pred vojno in tudi več izvali v ZDA. vendarle pa dobiva H to manj dolarjev, kakor jih jt prejemala pred septembrskim razvrednotenjem. Tako je M priliv dolarjev v zadnjem trn mesečju 1949 za 7 odstotke« manjši kakor v tretjem trimo sečju in celo za 22 odst. manj’’ kakor v prvem trimesečju. J* prav je bil izvoz v ZDA in X4* nado istočasno večji. Od 1. tc9° meseca dalje izvajajo sklep 0 25-odstotnem skrčenju uvoza * dolarskega področja. Ze doslej je Velika Britanija znižala delež uvoza iz dežel s »trdo« valUj to od 34 odstotkov v 1947 na 2i odst, celotnega uvoza v 1949-Po Crippsu je narasla proiZ* vodnja v 1949 za 5 odstotkov, «1 I odst. vsega narodnega dohodka pa je bilo investirano nanovoi Da v Angliji narašča stran pred posledicami devalvaciji funta, je potrdil tudi predsednik , ameriškega ((Institute of Mana* : gement« J. Martindell, ki je P°* toval po Evropi. Devalvacija .j* namreč privedla do ostrega b°: ja držav Marshallovega pladd • na mednarodnih trgih. Veliko Britanijo skrbi predvsem nenc ška konkurenca. Malo je nam’ reč znano, javnosti, da so za’ 100 it Izjava dekana filozofske fakultete pariškega vseučilišča znanega profesorja Cliolley-ja Dekan filozofske fakultete pariškega vseučilišča prof. Chol-, ley je po osvoboditvi že dvakrat obiskal Jugoslavijo; prvič leta 1946. in pa maja lanskega leta, ko je obiskal Beograd in okolico, Zagreb, Hrvatsko Primorje, Reko, Ljubljano, Slovensko Primorje in Istro. Sedaj je na konferenci centra za zunanjepolitična vprašanja v nabito polni dvorani poročal o svojih vtisih iz Jugoslavije. Izjavil je med drugim: «Poseben vtis so napravili name delovni ljudje nove Jugoslavije, njih polet, ponos in zavest o pomenu doseženih u-spehov v izgradnji države. Beograd bo postal eno najlepših mest v Srednji Evropi. Govorilo se je ,da je načrt Novega Beograda fantastičen. Bedite prepričani, da je jugoslovanska vlada sestavljena iz ljudi, ki realno ocenjujejo stvari in se ne lotijo ničesar, česar ne bi mogli izvršiti. Ogromen napredek je bil dosežen v intelektualnem življenju, silen je razvoj tiska založništva in umetniškega življenja v Jugoslaviji. Jugoslovanski voditelji imajo bogate življenjske izkušnje. Oni prezirajo birokratizem, podpirajo osebno iniciativo in kritiko. Dolgo sem se razgo-varjal z maršalom Titom. To je energična osebnost, človek močnega in odločnega pogleda, ki neumorno in vztrajno dela za svoj narod, med katerim uživa velikansko priljubljenost. Jugoslovansko ljudstvo se zaveda svojih uspehov. Jugoslovanski narodi gledajo v bodočnost in jih ne more nobena sila prisiliti, ,da bi se vrnili k staremu. Uspehi dela in poleta jugoslovapskih narodov morajo osupniti vsakogar. Treba je občudovati najpredek, ki se opaža na vseh poljih družbenega življenja. Vse ljudi preveva ista ideja: ohraniti dosežene pridobitve, korakati naprej in izrabiti vsa bogastva v splošno korist«. Profesor Cholleg je končno poudaril potrebo, da se vzpo stavi čim tesnejše francosko-jugoslovansko kulturno sodelovanje. , s Tečaj funta šterlinga, dolarja in švicarskega franka na fra«4^ skem trgu v 1949, po povprečnih mesečnih tečajih. 100 ^ stanj^ 1948. »Vie Financiere«, ki prinaša skico, meni, da pokazuje pitev Iranka. Treba pa je pomisliti, da je bil frank v 1949 dvaK1*’ razvrednoten, aprila in potem septembra, ko Je razvrednotene funta zadelo vse valute. Od septembra dalje velja za dola t Franciji samo svobodni tečaj okrog 350 frankov za dolar, vili pa so tečaj za nabave ERP in za zunanjetrgovinske posle frankov odn. 272 fr.). Kupna moč franka na notranjem trgu 1 je v 1949 še naprej padla, med tem ko se mezde in plače »M® zvišale. Vse to odseva iz neprestanih vladnih kriz. Padec »trd valut Je deloma v zvezi z deflacijsko politiko vlade in je približ® prav tak kakor padec tečaja zlatnikov. Funt šterling od srede ta naprej ni več vštric dolarja in švic. franka ter se je očitno V-premeni! v »šibko« veljavo. Dolar se je nedvomno okrepil na xi' čun funta, pa tudi ker se v 1949 niso uresničile napovedi o P°v' šanju cene zlatu,kar bi pomenilo razvrednotenje dolarja skem trgu 114 nasproti uradnemu 140. Čeprav se je zadnje dni funt nekaj okrepil pod vplivom dogovorov o uporabi ((zamrzlih« dobroimetij v funtih z država-mi-upnicami ali zaradi razpisa volitev, pa hkrati Cripps izjavlja, da bo Velika Britanija omejila uporabo teh kreditov, ker noče izvoza brez zamene za uvoz. Tako pravi «24 ORE«, da Italija ne bo mogla izkoristiti II. DEL SPISAL : To ni bila vojska, to ni bil boj, to je bil rop, naval, mendranje, klanje zverine, požig, pohod krvi žejnih panterjev. Njegove misli so bile visoko nad krvavim plamenom, njegov smoter je bil daleč prek ožganih grobelj, njegov meč ni zamahnil, odkar so se spopadli Sloveni in Huni. Tolpa je na pol trudna, na pol pijana goltala zmago s požirki pobesnele strasti, on je stradal vrh griča, njegovo dušo je že- na od brezdelja. Na dnu srca je začutil iskreno žalost, da je razvaijen Hilbudijev ostrog, da trohni on, tako vrl vojak, v soteski blizu gradišča. Da je živ! Da niso razgnane njegove kohorte! Da bi vsaj prišel kdo drug in bi se vgnezdil za Donavo! Azbad! O!, Da bi srečal vsaj Tunjuša! Tedaj bi se skrhal njegov meč, njegova roka bi ne bila trudna od brezdelja. In če bi padel on, zadnji Sva-runič, kaj za to. Padel bi ju jalo, njegova roka je bila trud- f nak, zadet od junaka, Iztokovo srce je zahrepenelo čez Hem. Zazdelo se mu je, kakor da bi ga klicala usoda, bogovi, in mu kazali proti jugu. Po licu se mu je razlil dvom. Usoda? Bogovi? Ne usoda in ne bogovi, nihče me ne kliče. Kliče me ljubezen do naroda in do Irene. In za glasom te ljubezni pojdem. Pojdem! Takoj do nje. Ce bi moral do A-ten, če bi potoval vso zimo, dobiti jo moram. Z njo in z njenim ognjem se vrnem. In potem? Z vojsko na jug, ker me kliče ljubezen. Iztok je odločno potegnil roke izpod glave, sedel, vstal in se ozrl na bojišče in pogorišče. uDovoljin Na njegovem obrazu se je začrtala sled studa fn gneva. »Dovolj klanja! Maščevan ste se. Sedaj hočem boja. Boja, da se prestraši Upravda, ko zve, kako je Orion pogazil legije hoplitov«. Takoj je segel po oklepu in si ga tesno pripel okrog prsi in nategnil jermenje ob ledjih. O-pasal je meč, si poveznil šlem in se naravnal k tolpi. »Zapodim jih domov! Jesen se bliža. Pozimi jih vojaki Sloveni zvadijo v orožju, jaz pa poiščem Ireno. In ko se vrnem, udarimo!« Prav ko se je bližal iztok vojski Slovenov, je zapazil, da se je dvignilo v ležišču veliko veselje. Tolpa je bučala in se gnetla krog jezdeca, ki je krenil proti oboroženim četam, kjer je taboril Rado. Kdo bi utegnil biti? Iztok se je oprl na težki meč in motril jezdeca sredi množice. Kakor bi bil Hun? In vendar ni. Drugače bi drhal sprejela Huna. Iz srede gomezečih vojnikov se je razleglo: »Plunk, plunk, plink, plunk!» Star, a močan glas je zapel. Narod je udaril v bojno pesem. »Radovan!« je izpregovoril Iztok glasno in veselo. »Od kod ga je prineslo! Prazen se vrača! No, njegovi obeti in njegove prisege, vse govorjeno v burjo!« Ob tem se je domislil Ljubimce. Prevzela ga je žalost. Koliko slov je razgnal v dežel. In vsi so se vrnili prazni. In prazen se vrača Radovan. »O, ne samo Upravda, tudi Tunjuš mora pomniti rod Sva-runoV! Prekletstvo tebi in grozno maščevanje za sestro!« Hitro se je spustil z griča proti vojščakom. Ko ga je zagledal Radovan, so utihnile strune, pesem mu je sredi besede umrla. Dvignil Je plunko visoko nad glavo in kričal: »Iztoče, Iztoče! Dobil sem jo! Na bogove, pokloni se kakor pred Upravdo!« Pognal je konja skozi gnečo proti Svaruniču. Iztok ga je počakal. Gorko mu je zaplalo po žilah. »Hazjahaj, starče in govori! Kje je? Zakaj je ne vedeš s seboj?« »Zakaj je ne vedem s seboj? Meniš, da je taka deklica kužek, ki teče za konjem? In še kužek bi iztegnil jezik in polegel v travo. Tako smo jezdili. Na Morano!« Nato se je okrenil godec do vojščakov in se razsrdil. «Pomagajte mi iz sedla! Zijala! Pijanci! Lahko se kleščite, ko se pasete kakor mlada pra-seta. Jaz pa trpim za vas žejo in lakoto!« Ceta vojnikov je s smehom priskočila in ga dvignila s konja. »Počasi!« je vpil poveljeva-je. »Zakaj ujahal sem si Aoge, da so lesene kot kobila pod brvjo sredi potoka!« Iztok je takoj velel, naj pripravijo za Hadovana jedi in medice. «Nimaš vina?« ga je pogledal mrko godec preko rame. »Nimam!« »Pa medice! Večkrat me je že črvičilo po njej. Toda če nimaš, nimaš!« Radovan je stopal trudno se zibaje ob Iztoku proti taborišču, kjer je bilo jedro vojske, Iztokovi oklopniki. Vsi so ga bučno pozdravili. Ko se je približal Rado, se je godec preplašil. Iztok pa mu Je vzkliknil: «Dobil jo je!« Rado je zgrabil starca za roko in ga stiskal, kakor bi v rokah iskal Ljubimce, da bi jo pritisnil k sebi. > , »Očka! Kje je? Govori, pripoveduj! In če je v samem Bizancu, ponjo gremo. Takoj!« »Vihar! Potrpi, da si oddahnem. In tudi potem se boš še postil. Najprej govorim s teboj, Iztoče! Na bogove, da se raz-plakaš in poskočiš kakor kozlič, ko zveš, kaj nosim na srcu.« Nadaljevanje sledi dele slovite «demontaže» v 1A\ padni Nemčiji predvsem zasta" rele stroje in naprave, ki i* zdaj z ameriško pomočjo nad0 meščajo z najmodernejšimi str0' ji, nasproti katerim so se stroji britanske industrije z“‘ stareli. * Po drugi strani kaže an0^e' ško-ameriški petrolejski SP° ' kako škodo povzročajo Londonu. Velika Britanija 1 nedavno odredila precejšnjo 2 ‘ poro nad uvozom amerišktd petroleja. Na pritisk Washi°^ tona pa bo najbrže spreie‘ kompromis, po katerem bi f* petrolej prodajale angleške družnice ameriških tvrdk, K* ■ jim angleška davčna uprava * cer pobrala 50 odstotkov d°bic' ka, toda preostalo bi venda1 morala Velika Britanija pl0*"* ti v dolarjih. Siamska vlada li Mia svoje zlalo v ZO* Zaradi ((nestalnega pol‘^."1 ga položaja na Daljnem vZ , du» je sklenila siamska vl° kakor poroča «United P'esS^ prepeljati svoje zlato, ki bili našli na Japonskem, na tllC' sto v Siam v New York. V namen je naročila siamska V banka prevoz zlatih v lic v vrednosti 50 milijonov larjev z letali «Transocean ■ lines» iz Tokia v Nevo York. d°' 0' iihitdnirtvo ULICA MONTECCHI St. h III. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA S. FHANCESCO št. 20 Telefonska št. 73-38 OGLASI- od 830-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 100 diD* Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. -