HZ. rtlKM
1 l|HP|Mff 1 INH ML JMJI 1MI»
ULHl
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^P           ^^^^^^^^^^^^^^W          ^^HV              •^B^^^^^B^^^^SBmS^^                   ^Bl^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^         ^^B^P^HB^BSIBS^                                                 ^BI^BSh^HBh^^V          ^BS^^^^V          •nBMMBB^BlBB^' ^^^^^^^^^^^^^^^^*      ^^^^^^^^^^^^m^^V        ^^SBM                     ^^^S^BiS^^^                        ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^             *         ^^p^p^pr
•^^^^^■J^*     wSPSB!BB»    SmBBSB    mjV^^V^PBTjp    "W^B^H    SSW^QsWJmg9J    S^H    ^PsTsVHHBSsWht
SftS aratl t Prostor 1 m/m X 5* **/m za navadne In nule ogUse 40 vUl, u uiadne razglase 60 via,   za  poslano  in  reklame 1 K.  -  Pri naročBa
nad 10 objav popust Vprašanjem  glede inseratov naj te priloži mtmki za odgovor.
Upravmtttvo „Slov. Ifsroda" ta „sTarodsui Tiskar**" Kaaflova ulica iL 5, prlflltao. — ToMoa iC to.
——flHsBSŠVSBnmsBSBvfl      BsTsBSVSBisflfl'      VbbIbbM      Vf      &^flssmmlfBŠBBBA      ^sm     flmssk   B^sssmssl SI vvSJOBlSVipi                                         • mmSBSBBWG>l
edoletno napiej plačaa     .   K M—     celotetao......K 95 —
poUetno   ..,....„ 42-—     poUetno.....•   •   », 50-—
3 mescčno......„ 21—     3 metečao .   •   ,   •   •   •   „ 26*—
17-—                                                                        Q>_
Novi naročnikl naj#poš1je]o v prvič naročnino  vredno  W po nakaznkL Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozlratt
^BlPS^sflBlfepVV^F   mJsB"slsBrWsi   ■sHU^^^sUnv^    ssBflU8SsVs9Vs%    VKUO^LV   •■)•     9a      ■■■     ssMBSspIPO'BhAa
TUafra «•*. M. ■V  Rohepiso« im vraia> *VS
Pommmsimi itevilka veUa 40 vinariev.
VABILO
na
zbor zaupnikov
Jigdinuke iKartniite stoile
ki se vrši
v nedeljo, dne 6. julija t. L v Ljubljani v Narodnem domu,
Zatetek zborovanju  ob  pol  9. dopoldne. *      Nadaljevanje ob 3. popoldne.
Spored:
1.  Nagovor strankinesra predsednika dr. Iv. Tavčarja in odposlancev »Demo-kratskega kluba«.
2.  Poročilo   o    delovanju    >Narodnega predstavništva«.
3.  Poročilo strankinega    zastopstva    v centralni     vladi     (minister   dr.   A. Kramer).
4.  Poročilo strankineKa    zastopstva    v ljubljanski  vladi  (podpredsednik de-želne vlade dr. Gregor Zerjav).
5.  Poročilo izvrševalnega odbora.
6.  Izpolnitev strankmesa programa    in snremombi  orcnrnzcicijske.^a  reda.
7.  Poročilo   o volitvah   v   izvrševalni odbor.
"$. Slučajnosti.
Ljubljana,    15.    junfja    1919. Naćefstvo JDS.
UldOU don 1389-1914.
28. juni 1389 in leta 1914 je najvaž-ne£§i in najpomembnejši dan za usodo našega celega naroda. Leta 1389. se je vršila ona strašna in za na§ narod tako pomembna bitka na Kosovem polju.
Srpska država, ki se je za vlade Dušana Silnega najbolj razvila, je začela po njegovi smrti hitro propadati. Srpski plemiči so pokazali tu, kakor i povsod dru£od, da jim ni nič pri srcu blasinja vsega naroda. Po smrti Dušana Silneofa so se sprli z njegovimi potomci, ne oziraje se prav nič na njegovoga sina Uroša in na tursko nevarnost ki je tedaj pretila ne samo Srbiji, arnpak ce-lemu Balkanu. Turfcl so izrabili to raz-kosanost v Srbifl in so potolkli leta 1371. ob reki Marici enegca izmed srpskih vladarjev, kralja Vukašina z njegovima bratoma Ugiješom i Gojkom. VukaSfn je bil oče našega najbolj prt-linbljenega narodnega junaka Kraljevica Marka. Nato so zasedli Turki velik del južne Srbije in so prisilili tuđi ostale srpske vladarje, da jim so morali plačevati  davek.
Narod sam se je v tem času zave-del in spoznat kam ga vodi razkosa-nost. Vse tedanje trpljenje srpskega naroda te najlepše izraženo v narodnih pesmih. Insriktivno se je začel zave-dati, da zasluži boljšo usodo in lepšo bodočnost. Zače! se je zbirati okoli kneza Lazara Hrebljanovića, da v zadnjem času resi svojo svobodo.
Toda bilo je že prepozno. Ponovno je sicer razbil Lazar s svojimi junaki turske vojske, toda iz Azije so prihajale vedno nove in nove tolpe. Nazadnje je prišlo do one slavne in vsled njenih posledic tako važne bitke na dan 28. j unija 1389.
Cei narod je zbral še poslednje sile na tem krvavem polju. Toda zastonj je bila boba. Trikratni premoči sovražni-ka so morali podleči kosovski junaki. Podlegli so premoči a nišo bili premazani. Vsi po vrsti so padli in se nišo hoteli umakniti. V tem leži veliki po-men tega dneva za naš narod.
Na bojnem polju sta padla oba cara. Turškega je ubil junak Miloš Obilić, a car Lazar kakor sca imenuje narod — je bil ubit od Turkov, ki so ga isti dan ujeli. Od tega dneva začne žalost-na usoda srpskoga naroda. Kosovska osveta — Vidov dan — bile so besede, ki so navduševale narod. Od generacije na generacijo je prehajal ta klic. Ti-soČi in miltjoni so padali §e v boju za svobodo — .toda vedno so se javljali novi heroji — nove" boji so se zače-njali, večkrat rudi brez upanja na kak-Šen uspeh, a boj se je vendar nada-ljeval.
Moralna odgovornost in dolžnost, ki se je je slehemi član srskega naroda zavedal, da se mora maščevati za kosovski poraz, so bile tako jake, da je to postal moralni dogma za ćeli narod. Tako je postal Vidov dan simbol svo-bode našoga celega naroda.
Po dolgih neuspešnih borbch so se sfednjič le pokazali nspehi tega velikan-skega boja. Leta 1804 se je začela Srbija osvobajati in ko se je ona osvo-bodfla, prevzela je vlogo našega Pije-monta, da co kosovskem porazu osvo-bodi naš cei narod. V zadnjih letih se je začela odločna bitka med našimi sovražniki in gospodarji. Leta 1912 in 1913 afe ?e zečefa velika vojska proti Tnrčijf, ki je končala s popolnim porazom Turčije. Tako je bit en de! kosovske prisege izpolnjen. Toda ostal je še eden sovražnik. mnogo večji in nevar-nejši — stara Avstrija, ki je hotela za-sužnijti cei jugoslovanski rod.
Vidov dan 1914 je dal znamenje za boj proti nj ej. Cei srpski narod se je dvignil proti vojnim tlačite!jem. Dogo-dek na sarajevski ulici 28 junija 1914 je bil začetek boja za svobodo, ki je nrinesel toliko gorja in bo!ečin, a ki je končno strl germanski imperijalizem ter nam prinese! zaželieno svobodo.
Vidov dan 1919 je prvi od Kosova* ki ga bo proslavi! cei naš rod ujedinjen in svoboden. Duh nesmrtnih junakov iz kosovskega polja živi nad nami, zado-volien nad maščevanjem. ki ga so izvršili njihovi potomci. Na ta dan se moramo spominjati ne samo teh kosovskih junakov, ampak vseh, ki so dali od Kosova pa do danes svoje življenje za našo svobodo. Ta dan nam mora biti vedno simbol naše svobode in do-kler bode Vidov dan ukoreninjen v duši našega naroda, ne bode nas nihče več podjarmi! in svobodna Jugoslavija bode procvitala in se krepUa, dokler ne za-vzame onega mesta, katero ji pripada.
Dr. F. Wifldlscher:
Rrone» inozemstvu in njih pokrltie.
Marka, v polpreteklem času še ponos in predmet pepomšnega zaupa-nja Nemcev, doživlia v inozemstvu svoje strašno ponižanje. Še je kljubo-vala nekaj mesecev ootem, ko je njena senca, avstro - ogrska krona, že uživala popolno zaničevanje nevtralnih tr-gov ter se je le nekako iz milosti še jemala v malih zneskih po 15 in 16 cts. Po novčni pariteti je nemška marka enaka 123*45 franka, začetkom aprila je pa strmoglavila čez borzne pečine v finančne prepade, kakor svoi čas v ameriško - špansld vojni Španski peze-ti. Od tedaj se, izvzemši kratko dobo pred izročitvijo mirovnih pofcojev, plaču je v Švici za marko do 35—37 cent Ali marka bo zOoet vstala. ćelo Antan-ta in nevtralci imajo interes aa tenu Med vojno se je na Dunaju z zadnjimi ostanki stare oholosti dopovedovalo. da so borzna notiranja na Holand-skem, Švedskem, v Sviei le nominalna in ne izraz notranje gospodarske vred-nosti krone ter da se bo po sklepu miru hitro pokazala nrava vrednost ali uprav po prenehanju sovražnosti je začela katastrofalna finančna razkrojba, Resnica, ki je prišla na dan, je bila strašnejša, nego so bila najbolj crna domnevanja nevtralnih finančnikov. Poplava s finančnimi novci v internem prometu v Nemčijf in na starem teritoriju Avstro - Ogrske, je secla čez mej-ne bregove, tuđi v nevtrabiih državah so silne množine mark in kroti. Ta pri-sadna obilica je morala reizbežno voditi v sedanjo mizerijo. ŠtevilČno navesti množino kron v celem Inozemstvu ali tuđi le v eri državi na or. v Švici, je skoro feključeno. Gotovo pa je, da vsote serajo v vrtoglave visine, okoli 100 milijonov teh metuljčkov, Donajveč v kosih po 1000 poznanih, ker je vtihotapljenje tej appointov naj-lažje, je samo v ŠvicL
Kronske note sa y nevtralneni inozemstvu prodrle v najširše plastL Nišo le v posesti bank in denamih za-vodov. Vsled špekulacije so bile zanesene med vse sloje. Zadnji dve leti je v Švici kolosalna šp_skulacija v kro-nah. Ćelo posli obeh spolov so se vdali tej nevarni igru Takozvani kurz za krone, — dnevna objava, po kakšni ceni banke kupujejo krone — pred voj-, no in začetkom vojne le denarnim ugodnikom znan, je postal silno dodu-laren. Normalno ni bilo obično, da bi banke izvešale table s cenatm* tujih de-narjev. Ker pa se je za vojne krog in-teresentov neverietno razširil in so si vpraševalci po menjalnicah kar kljuke podaj ali, je prišlo v Švici v mnogih kraj ih z razvitim tuiskun prometom v navado, da se vsak dan izvešajo cene za marke in krone. Ćelo desetletni otroci vedo, kaj jp kurz. Ko tekalo mimo bank, ne zamude pogledati na tablo z valutami in vzklikajo: »Glej, kurz je padel, kurz se je dvignil!« Širše ob-Činstvo izven borz naravno špekulira a la hausse, to je, računa s tem, da bo dražje prodalo, nego je kupilo. Pre-nmogi so bili pri tem tepeni in so izgubili svoje prihranke, osobito taki, ki so kupovali preko svoiih sredstev na upa-nje. Valutne špekulacije so mimo vseh drugih le za ljudi, ki morejo kupnino položiti. Valovanje cen je šio gor in dol skoro tri leta. Mnogi so seveda tuđi zaslužili. NajveČ naravno menjalci v Švici. Promet je živahen in menjal-nice si režejo de%ele kose kruha. Če so na primer kupovali krone jx> 30, so jih prodajaH navadno po 35 in 36. V borz-nih mestih je dobiček manjši, ker je treba računttl s kookurenco in le treba dati prostora za zasražek tuđi denarnim zavodom na odmaknjenih krajih. Pa tuđi v borznih mestih se kupuje redno znatno pod denarnim kurzom.
Vsa ta rgra s kronami in markairrf je dofco trajala, vrsiiti sta se sreča in smola. Medtem je iz teritorija stare Avstro - Ogrske, kakor tuđi od vseh dnifrih vetrov na pr. iz Ukrajine, pri-hajalo na nevtralne trge vedno več teh kronskih podobic, saj so na pr. voja-§ka oblastva avstro - ogrska, ko so bila na zmagovitem pohodu v Rusiji, trošila brez glave papirnati novec po znanem vojaškem nazoru, da v vojni ne igra denarjftobene vlosre. Iz nevtralnih dežel je šio zelo malo te dename robe, pač pa se je znašalo na pr. v Švi-co kiron po najboijŠi možnostl. Tiho-tapljenje je cvetelo, afi tuđi sicer je bil transport živ. čim više so stale oseb-nosti na socijalni lestvi, ali čim boli ifm je žarela sreča volnA zaslužkov, tem izdatneje so navadno množile inozem-ske kronske zaloge. Tuđi kričavi In bleščeči patrijotizem na zunaj navadno ni oviral pri tem tmotapskem zna-šanju na varno.   Ko se je na ozemlju
stare Avstrlje začelo nacionaliziranje bankovcev, ko se je ena nova država za drugo zaprla proti importiranju .vedno novih novcev z Dunaja, kjer so s tiskarskimi stroji idealno preskrblje-ni, ter so finančni minisn^ v nacijonal-nih državah začeli odklanjati odgovornost za graditev papirnatega babilon-skega stolpa na Dunaju ^o prišli tuđi v Švici vodilni finančni krogi do zave-stL Marca meseca 1919 je izšlo iz Berna oficijalno svarilo, naj švicarsko pre-bivalstvo ne kupuje več avstrijskih kron. Sočasno je bil izdan poziv, da! Švicarji deponirajo v njihovi posesti se nahajajoče krone pri švicarskih de-narnih zavodih. To je ceno kron £& bol| vrglo, ali Švicarski denarai zavodi so nekaj dnl pozneje zopet pričeli kupovati avstrijske krone. Nekolkovano krone imajo sedaj nekaj nižjo vrednost. Švicari so dobri gospodarji in imajo zelo razvit čut za pridobivanje in za denar. Pas d' argent, pas det Suisse, so rekH Časih Francozi. Naravno, da stoje na stališču, da nočejo izgubiti, kar so naložili v kronah. Na-sledniki stare Avstro - Ogrske da so odgovorni za flotanten novec. V obrambo sv«ih interesov so že storili korake in jih bodo Se. To je povsetn pravimo in umevno, ali interesira nas merilo za porazdelitev in ključ. Običajna merila, kakor jih imajo na Ehfna-ju po poiotnu pri rokah sa lake prilike, kakor število prebrvalstva, obseg terV« torijev, gospodarska moć, davčna sflai v tem primeru za nas v Jugoslaviji od more priti brez pridržkov v poStev. To vprašanje trna svoje zaidmrve posebnosti. VpraŠatl se moramo slasti, kdo je znašal avstro - ogrske krone v Švico? Komu gredo v breme? Kdo sa je okoriščal s prodajo teira denarja?, Mislimo na Jugoslavijo; Kol&o Hrva-tov,Sloveocev, Srbov iz stare mo«arht-je je za vojne smelo in modo v Švico? Ceđilo je bilo za nas zelo gosto, emf-grantje iz in preko Srbije pa nišo Imeli kron. Kar je priSlo južnih Slovanov iz stare Avstro - Ozrske, so MH red-ko oblagodarjeni z bogastvonu vrhute-ga so vsakogar avstrijski policaji na meji preiskali do kože kakor httdodef-' ce. Meja je bila za naše deželane efektivno hermetično zaprta. Kontrola je bila simo stroga. Vsakega posa^iezni-ka, ki je šel v Švica se da še danes ugotovitf ne fe po registrili, marveč do fotografijah. Nakup živu, boste rekli, prihaja za vse v poštev. Predvsem se je za žrvila dajalo« če je le Slo, kompenzacije, pa tuđi denkno, da bi se plaćalo vse s kronaiuL ie dejstvo, da so našim deželam od teh dobrin odkazo-vaJi le neznatno malo. Časih je izgreSfl pot k nam sir, morda kakšne konzerve! ali slabo peciva Kar je bilo res dobre-ga, čokolada, kakao so ngerodajna gospoda pridržaH za izvoljence na Dih
LISTEK.
Dr- Jos- O Oblak:
Noio seuerno melo.
Nekoliko  pregleda*).
(Dalje.)
Dr- Carantanus predlaga pa sledo-če: Tuđi on prične pri Pontebi in gre po stari laškoavstrijski meji, po dolini potoka Pontebe (Pontebane), do podolja Lance do Vrat (Torlhohe), dalje do Fnidenika fai Straniške planine (Fni-denigkogel in Straninger Alpe)- S Straniške planine bi mu šla meja v dolino potoka Staranioe (Straningerbaoh), po tej dolini do izliva Stranice v Žilo-Dalje bi ma bila za mejo Žila do izliva Cerknice, tako da M pripadli isloven-ski< Cerkovčani, Dropoljci (Dobro-poljci) i. di^ Jugoslaviji- Dalje bi mu šla meja po Cerknici čez Sedlo (Sattele 1180 m) k potoku Crni (Schwarzen-bach), ki se pri vlšprijah izliva ▼ Gosrinjo (Grt3ssering). Od vaši Višpri-je bi nm šla meja na sedlo Križna gora (Kreuzberg), potem pa k Belemn je«e-ru (Weifi8ensee)* Toda dr- CaranUnofl sili odtod z grebena Zilskih alp k Be-lemu jezera in odtod v dolino potoka Bela ter proponira neko dndno — T9ft] meni se dozdeva tako — mejo po dolini potoka Bele do njegovega izliva ▼ Dravo pri Brezah (Fresach), prvi postaji od Patenujona proti Berjafai, torei ne-
koliko  eevernozahodnejse    od Gom^rč v Mrsi Spodnji Dravski dolini-
Neumljivo &e mi vidi zakaj ne potegne dr. C- ako že proponira to varijanto, ki se da zlasti v crti čez Karnij-sek planine tuđi geografsko (morda manj etnografsko) utemeljiti, iz Zilske doline meje na v tem predelu najvišji greben Zilskih alp na Sattei (2032) in potem dalje po grebeno, po katerem teče tuđi meja okrajnega glavarstva do Križne gore ter zato izloči ravno čeprav nemški kraj Gdssering, ki gravitira na to stran proti Višprijam- Točka Kreuzberg bi bila torej gotovo neeporen kon-fin- Glede ozemlja, ki leži med Zilski-mi planinami in Radnim gorovjem na eni strani, in dolino Weiasenbacha na drugi strani, ki vaekako ni preobljn-deno, moram priponmitt da ni ▼ njem skoro nobenega Slovenca; za aneksijo le-teh pa ne navaja dr- G nobenih pravih razlogov, ker jih najbrže ni! Stojim namreč na staliseu, da se anektira le tište ponemčene kraje, ki jih niti raz geografsko niti ras gospodarsko stali&de ni mogoee odloeiti* torej sa stališdn skrajne potrebe, kar vel]a n-pr- za kraj Goseering r test slncsja*
Od dravske sotesks SjmsjerSfce bi ila naravna meja čss preseko med Am-berfiko planino (1897 m) TPaiak^l) te Voiavnikotn (WoUanig 1238 ») v otko «o«*iato dolino Kohfftsga potoka (Affrits), katero bi praskala in U prešla od tod na pdbočje visoke Grli-ške planine, U stoji kot mogočBa stra-
ža (1910 m) na severni strani Osojske-ga jezera- Potemtakem bi nam v tem predelu pripadlo tuđi se neka] nem-ških vaši, med katerimi so znamenite jše Šmartin, Sv* Lenart, Laže (Grose Wassach), St- Rupert in Trebnp (Tref-fen). Prelepa Gorliška Planina nad peeniškim Osojskim jezerom bi bila poleg Zilskih alp in dragega gorovja naravnost krasna naravna meja med nemškim in slovenskim ozemljem*
Od pobočja Gorliške planine bi bilo potegniti mejo proti vzhodnemu# koncu Oaojskega jezera, kaierega bi eventu-elno rezala ter preskočila nad Osojami na greben takozvanih Osojskih Tur, katerih povprečna visina je 1000 m)-Osojske Tore, na široko razprede-no gorovje brez posebno znaSUnih grebenov, ločijo kotlino Osojskega jezera deloma od gornjega Roža in kotline preslavnega Vrbskega Jezera- Po tem gorovju bi se dala izvesti lepa nar ravna mejna crta tja do okoliša Blatne-ga Grada (Mossbarg), kjer po^ivajo kosti našega Urbana Jarnika- Odrast-ki takozvanih Osojskih Tor segajo od Blatnega Grada naprel MeS kotli-no Vrbskega jezera od doline reke Gline, tja do kolsna, ki gm tvori reka GU? na tik pod mostom St- Vidom, ki Je de*
qht&   ^9OlH0HDOQIsl^r^    X^%J   Wb^BI    m^V^Wv^Xvs>    Ss^BO1
ptiili do dt. Tkho— fora ss^srao ed Olovoa, ki kraljoje nad mgodovinsko gosposretsko okoHoo- Meja skr^nska bi fila na skrajnem sevsni tsca našega Gospesvetstoga polja r Ui&o
St- Vida ter bi preskočila odtod čez Magdalensko goro ali Visoko Ostrovioo (Hochosterwitz) v dolino reke Krke pri Mostiču, od ta pa na pobočje lepe Sinje (SvinSke = Saoalpe?)- Planine, ki je bila vedno najmogočnejši jez proti po-tujčenju, in je torej najlepša naravna meja v tem^ predelu koroSke Slovenije in tretji nesporni konfin- Vsaj Sinja Planina je tista trdnjava, ki nam je resila ono kompaktno slovensko ozemlje in velik del oelovške kotline. Sinja planina v svojimi odrastki pada proti za-hodni strani v dolino reke Labađnice-Do Sinje planine bi torej segal nekako drugi del naše severne meje od Gorlioe som- Tadi v tem predelu se predlagajo razne varijante-
Predvsem naj omenjam nacrt drja-Garantanosa- On bi potegnil mejo od Gorlice nad Osojskim jezerom, dalje severno nad Trgom (Feldkirchen) po razvodju med Krko in Glino, tako da bi bila železnioa St* Vid - Beljak še v Jugoslaviji; torej po Vimiških gorah (WindtseT Berge) do St. Vida, St- Vid naj bi bilo obmejno mesto, ki naj bi bilo ooensm oolninsko mesto*
Od' St Vida bi ma Sa severna meja Jugoslavije po dolini na Dobro polje (Krappfeld) do Svinea (Eberstein), od ta ▼ rtnasko dolino Gorieioe (Gor-tsohtotal), ki bi jo samo presekala, potem dalje, da M dospela na Sinjo planino- C torej Uključuje garonji del Goriike dolino s Hattenbergom, ki hi bil, ker le« t ogki dolini, čisto odre-
zan. In ravno radi rndnikov v Hutten-bergu se zagovarja raz gospodarsko stališce mejo, ki bi obsegala poleg Št« Vida tuđi rodovitno pokrajino okott Brez, ki gravitira gospodarski v Celovec, in na rađati bogati Huttenberg« Isti oziri, kakor zgoraj govorijo tuđi proti tej meji-
Pa se vrnimo zopet na greSen Sit nje planine, do tega morda najmar* kantnej&ega konfina! Tu doseže v sre-dišču te planine (takozr- Speikkogel]] slovenska narodna meja svojo najse-vemejšo točko na Koroškem- Od Speik-t kogla se obrne proti jngovzhoda. na Pustrioo, od nje pa se spušča polagomai v dolino Granice in liabodnice.
V blizini starodavnoga mesta Št« Pavla je iskati zopet jezikovno meja med Labudskimi Slovenci in Nemci, kl pa v tem malem okoliša ne igra velike: vloge in ki ne bo delala nikomur belih* las, kajti tu smo se skoro tik ob meji slovenskega Stajerja, ki ga ločijo od nas le se zadnji odrastki planine Kori*4 oe (Koralpe).
Dr- C- predlaga ođ Sinje planino: živo narodnoetno mejo tuđi sa državno mejo- Bodi8i! Od St* Pavla namrsč do Laboda tvori mejo do izliva w. Dsave Labodnica- Ta prsstopi meja Dravo, gro na vzhod akozi St- Lovrene (se slovensko - nemška župnija) te Kos^ jek na Korico (Koralpe 2140 nv)
(Dali© Prftodnflč.)
Str*P 2-___________            •________________                                      JUMTPBUi NAROCT j— It, JmniJ« Itll,___________________________________________________142, Hev,
Daju, v BudimpcM. ORiejmo si osobni promet v Svico za vojne. V Svlco so prihajali pridao in brez težav iz Av-istro - Ogrske rasni dobro zapisani krogi nemSke in ogrske narodnosti. (obilo Židov. Kdo in kako se je kontroliralo vse te stebre zaupanja, potem frazne priliče, grofe, kneze. »diplom*-Itec, »zanpne emisarje«* kadar so hodali — često kot kurirji — v raznih zade-vah, ali in koliko so nosili na varnp zase ali za druge. In po razsulu monarhije, koliko visokih jdav se ie resilo na jtla gostoljubne republike! Koliko kron Se treba za tako gospodo v teh Časih In razmerah! Ali smo bili mi Jugoslo-ivani tišti, ki smo pošiljali in vzdrža-vali ćela krdela raznih špijonov In kupljencev na tem važnem teritoriju? Ce si se le ganil v srotovih mestih, na pr. v Ženevi, t\ ie sledila taka osrabna kiuša. Razni *akentje in kupČijski po-verjeniki so navzlic splosni stro<r<w tzlahka drčali čez mejo, iz naših krajev pa so ćelo dame na obisk težko bolnih, morale delati neusmiljeno karanteno. So to čudne okolnosti, in vobče ne sna-'dajo ravno y razgovor, če se nai odlo-ča o važnem £osDoda£s]££m vprasanju, ali za nas v tem pruneru so to važne in ćelo odlocilne okolnosti. Naposled vendar ne borno jemali naše Še tistih dolgov, ki so nastali iz vzdrževanja Špijonov proti Cehom ^Slovencem. Hrvatom, Srbom. Razume se, da bomo piačniki za det ki zadene nas, ali pri tem bo treba tehtno upoštevati naše posebne odnošaje. Stremljenje pri tem svoječasnem pokritju starih kron bo šio za tem, da se jim izposluje gotov sredni kurz, ki bo Dač predmet kompromisa. Pri tem bo treba upoštevati okolnost ,da je mnoso tega kronskega materijala ne v rokah švicarskih pod-jetnikov, ampak rudi internacijonalnih Špekulantov od Rusa do Grka. Mnogo teh srečolovcev se ie zateklo v okrilje bank in deponiralo predmet svojega upanja. Ali ti krogi zaslužijo, da se jih potom kompromisa ščiti in varuie izgube, da se jim za na borzi kupljeno lipanj e izplača kompromisni kurz?  Ju-
toslovanskih kron ie sedai še malo v vici. Malo poznane so, za enkrat je to le ugodno, ker ne bremene trga In ker formalno vendar s tem »kolkom« še nišo za veliki svet. Neugodno je pa ta da se naša valuta, odnosno naša deviza v Ženevi ne notira ločeno zase, kakor Češka. V tem pogledu bi bilo pač potrebno, zganiti se čim fjrej. Manjka pač Jugoslaviji v Švici gospodarsko orijentirane reprezentance, tuđi v tem pogledu bi imela mnogo velevažn.^:^ posla. Formalno bi glede jugoslovan-skih kronskih bankovcev trebalo, _da se opremijo s pečatom ali kolkom. ka-teri bo vsaj nekoliko oviral Donareja-nje, NajboljŠe pa da se nadomeste z novim denarjem. Žigosanje, kakor Je sedaj izvršeno, ne daje nobene garancije zoper svojevoljno kolkovanje, nekoliko močno naiven u ris nareia na inozemce. Priznai\ odkrito, da sem danes v zadregi Dovesil oči. ko mi ie bančni dirigent demonstrira! nekoHko liudomusrio raznovrstne naše »kolke* an to na tisočakih. Navzlic temu pa imajo vobče p Jugoslaviji dobro mne-si)& in račimajo z leDO prihodniostio. O Slovencih vedo malo, o nas se sme jmenda vse pisari. Tako piše danes neki 'člankar v »Neue Zuri eh er Zeitung^ z dne 11. junija 1919, št. 861 naslednfe: »Ste (d! sloveoische Sprache^ lefcnt slch, obschon eine slavische Sprach^. ntehr an den ftalienlscnen Diafekt In Friaiđ an.«
0 pollsko - raskem raiirji.
Pariška konferenca se počasi pri-biižuje    problemu,     določiti    vzhodne poljske meje.    Ravno v zadnjih    dneh prihajajo prve vesti, da je postalo   to ! vprašanje aktualno,                                 j
Ker se ml zdi. da se pri nas po ve- j čini premalo uvažuje    izredna važnost j te točke mirovne konference, naj opo-zorim v naslednjem    na    dalekosežne i posledice    napačne     razrešitve     tega vprašanja, kakor se očividno pripravlja. Obenem pa naj pokažem dosedanii rusko - poljski spor v pravilneiši luci.
Prevladuje naziranje,  da je  ruski imperijalizem  pred  poldrugim    stolet-jem spodkopal m uniČU staro Poljsko, i ■V resnici pa je bila stvar   čisto   dm- | gačna, zakaj ruska  agresivnost    proti i Poljski ni bila nič drugega, kot osvo- ! .bojevanje slare ruske zemlje, ruskega j naroda.
Stara ruska država, kakor je stala na višku svoje moči v XI. stoletju, je imela svoje jedro v porečju Dnjep-rovetn, glavno mesto ji je bil staroslav-ni Kijev. Pripadalo H 5e vse ozemlje *tja do Karpatov, do* Sana, dalje ozemlje čez Bug (Vislin pritok) do WieDrza in Se čez srednji Njemen. Navedena crta je bila v tej dobi rusko - poljska meja; petrificirana je bila ta tneja za vse naslednje čaše s tem, da je postala tuđi verska meja, pollsko ozemlje le postalo katoliSko ,rusko, ozemlje, ka-inor je za VlacVfmfra (okrog 1. 1000) prišlo kršćanstvo po posredovanju Bi-zanca, pe jrjško - orijentaM«) pravoslavno.
Navedena ineia je ostala y veljavi 'dotnala pol stoletfa. Politično razmerje se je popolnoma spremenilo Seje z mongolskim navalom, ko je prišla vsa Rusija pod tatarsko nadoblast in se ie obenem rasko itarodno in politično središfce pteneslo na severo - vzhod v Dorečfe gorenje Volse z jrlavnim me-stom Sttzdali, poenefe Moskva, kler Se bilo vse prvotno finsko - mongolske a tekom časa po RusRi kolonizirano *cr  Pgn^seno^ oflgemlje. To.^dobo tgske.
PoUaka in Utva, da sta ^ otvejft o%* mejne rusko pokrajine.
Poljak! so si ocvoliB aredl XIV. stofetia Hattč (Vzhodii (kUdBi}.   sa
kfttaco so se g Rusi hnmm^m toi-stovali dotM ncštetoknrt; oSk ie ostala Vzbodna Oalidja ▼ iMlaki obUstL Hkrati so si otroiiM In« da Votirirje.
Nekako istočasno m |e povzdic-nila mala Utva, ki je morala prvotno priznavati rusko nadoblast, v veliko m močno državo. Ko je ječala Rusija pod tatarskim jarmom, so si v XIV* In začetkom XV. stoJetja Litavd osvajali po vrsti ruske obmejne pokrajine ob Dnjepru s Kijevom vred. V krađd dobi je bilo vse Podnjeprije, jedro stare Rusije, v oblasti tedaj še poganske Litve,
Naključje je hotelo, da se ie ože-nil litavski knez Jajrelo z Jadvijto, d©-dinjo - kraljico Poljske (1386), in obr enem prestopil v kršćanstvo ter po-stal tuđi poljski vladar. Vsled tega sta bili odslej Poljska in Litva združeni, spočetka le v personalni uniji, poznele pa tvoreč tuđi v realnem oziru eno državo. Tako so prišle po Litavcih osvojene ruske zemlje pod poljsko vlado. V njih kakor tuđi v manj civilizirani Litvi sami se je sedaj v vsakem oziru širil in iačil poljski vpliv; plemstvo se je popoljčilo, enako tuđi meŠČanstvo, oziroma povsod so se priseliU Židje iz Poljske, tvoreć pole« Poljakov pretežno meščanski element. Priprostega ru-ske$:a ljudstva oa nišo mogli raznaro-diti, zakaj nepremostljivo oviro ie tvorila — verska razlika.
To politično stanje je ostalo v glavnem nespremenjeno od začetka XV. stoletia do druge polovice XVIII. veka. Medtem se je na severo-vzhodu vršila velika regeneracija Rusije pod vodstvom Moskve; Tatari so postali iz gospodari ev — podložniki. Rusi pa so po vrsti osvojili ali boljše osvobodili nekdanje ruske pokrajine na ćeli zapadni crti. Tako je postal neizogiben spopad s Poljsko: treba ie bilo zopet osvobodiri staro rusko zemljo, rusko cerkev. To je tendenca ruske politike napram Poljski, pa naj se je izražala v tej ali oni obliki. Tako se nam delitev Poljske z ruske strani ne pokaže kot akt imperijalizma, marveč kot osvobo-ditev. Pri vseh treh delitvah 1. 1772., 1792. in 1795. si ni Rusija vzela niti 1 km2 poljske zemlje, marveč le stare ruske pokrajine. In še teh ne vseh, zakaj rusinska Vzhodna Galicija je pri-padla Avstriji, ki si je ražen tega vzela južno polovico poljske^a ozemlja, do-čim ie pripadel poljski sever in zapad z Varšavo vred Rusiji.
Ko je Napoleon obnovil Poljsko, io je šestavil le iz etnografsko - poljskega ozemlja; po njegove^ padcu pa jo ie dunajski kongres prisodil Rusiji, ražen Poznanjske, ki je pripadla zopet Pru-siji. Od takrat sele je većina prave Poljske (»kongresovka«) v ruski oblasti, dežela pa je imela spočetka zelo obsežno samoupravo, ki je bila zmanj-šana, oziroma ukinjena sele po pone-srečenih poljskih uporih leta 1830. in 1863.
Pri revolucijonarnem gibanju za vzpostavitev Poljske je bila vedno krepko zastopana struja, ki je zahteva-la Veliko Poljsko z Litvo in naveđe-nimi ruskimi pokrajinami, takoimeno-vano »historično« Poljsko, torej ne le etnografsko poljsko zemljo. V lepem primeru smo videli takšne tendence v Galiciji, kjer so Pol jaki absolutno stali na stališču nedeljivosti Galicije, torej proti politični osamosvfiitvi ruske ali rusinske Vzhodae Galicije.
V zadnjem času so poljske armade prodrle v Litvo, v Belo Rusijo, Volini-jo in Vzhodno Galicijo. Gotovo to nišo le preventivni    koraki    proti    invaziji boUŠeviške    vojske,    marveč    obenem utezi za pariško tehtnico:    argumenti, da se Poljakom prisodito te pokrajine ali vsaj njih deli. Slučaj, da se jim to posreči, smatram  za izredno    usoden, za vso slovar^kor in tuđi za našo jugo-slovansko bodočnost neugoden. !        Pomislimo  le,   da je bil eden iz-med ciljev, zaradi katerih ie šla Rusija v vojno, osvoboditev Vzhodne Galicije izpod avstrijske    ter    poljske    oblasti. Računati je treba z gotovostio, da se Rusija v kakršnikoli obliki    rekonsti-tuira; ako pripade navedeno rusko ob-I mejno ozemlie    Poljski,    bo stremela 1 Rusija znova za tem, da ga osvobodi. j Posledica tega bo, da bo v slovanskem j svetu znova zazeval razdor nasprotja j med Rusi in Poljaki. — Vprašanje, kaj bo z ukrajinskim    gibanjem, na stvari ničesar    ne    spremeni,    zakaj napram Poljski bosta imeli v navedenem   slučaju  samostojna   Ukrajina ali celotna Rusija iste težnje; to nam je pokazala. \ tuđi polpretekla doba. !        Razumemo   poljske    gospodarske | argumente, dasi seveda  prepričevalnl, | pač ne morejo biti. Vtemeljevanie aspi-| racij na podlagi dosedanjega kulturna-! civilizacijskega vpiiva, na podlaci pol|-skega značaja mest iezikovnih otokov in veleposestva na rusinskem ozeralju natančno tako malo velja, kakor nem-šlce   zahteve po KoroSki ali dravsko« mariborskem okrožjn.
Kdor je uvide! potrebo, da bomo morali mi iskati moČne   poHtiSne   za-slomb* na vzhodu in kdor vzame v9+~ slovansko vzaicmaKKt reftfistt£no,  k»-kor ie treba, ta bo % skrbio pričakoval oariških odločitev.   Zakaj   med   Rurt (oziroma Ukrajinci)   in   Pobaki   tapp dolgo ne bo resoičoega aporazmiuu 4o-kler se ne   bodo   sjeđnjl   odpoveđafi vsemu    kompaktno   tfUlonttkemtt   hi4 belornskemu ozemthi. Ce se uto vć in, pot ustanovila vzhodna mete   P#ter t ^troto na fsff 6rt!, kfer orcttaic IMI-; i paktno  PoWto \n kmtoVSto  flr#t#%l
2j "Sff 'JlfiL ffimtt rStif W. lUkor x«od(M»a, mnaO* ta«
nj^oj^Nu  d*mm mmam • koiiu
Poijaki »nrodalU Inkor H tu« tcžfi odpove^rti se Lvoy fci f1™*** ton sim noflotai mrniHrtni iBoloo^Bn nft vzhodu.
Vpvdbmje ostaMi rmMh serero-zapadni la jugo - tttMMfnih obrobnih pokrajin, katere hočetai kakor Je po-doba. v Parizu ločttt od RusUe. tvori poglavje »se, za nalo bodočnoet val-nejših. kakor pa Je videtl na prvi po-gle<L________________________A. M.
Rasto PMlMlrađek:
M i dimsti piki ii dnoAi nijinuRlL
Razpad Velike Rusije je došel ta-Jk6 nepričakovano, da je našel ves svet, pređvsem  pa nas   Jugoslovario  docela' nepripravljene-                                       I
V3a naša v resnici narodna politi- j ka je bila tako pred vojno, kakor zla- \ sti nfed vojno orientirana v smeri proti vzhodu to je proti slovanski Rusiji- Ko so leta 1914- ruske čete. za-sedle Galicijo do Krakova in kasne- j je prodrle preko Karpat na Ogrsko, j smo bili vsi mi v dno duše uverjeni, 1 da se z velikimi koraki bliža velik dan naše osvoboditve in da nam zasije-jo prvi njeni žarki z vstoka- In v tem našem trdnem prepričanju nas nišo mogli omajati niti številni ruski porazi, ki so sleilili na to z železno do.slednost-jo drug drugemu- V teh porazih smo zrli sredstvo, ki očisti težko ozračje v Rusiji in vzbudi iz sna speče orjaške sile ruskega naroda k odločilnemu. zamahu* Za to smo naravnost z zadoŠ5e-niem in radostjo pozdravljali oni nam vsem toli simpatični pokret, ki je na-pravil z nekrvavo revolucijo konec nemškega duha tako prožetemu in nemskim vplivom tako zelo pristopnemn carizmu- Sele ko sta z nemško pomoč-jo splavala na površje in zagospodo-vala na Ruskem Ljenin in Trockij, ki sta z razornim svojim delom mahoma razbila preje veliko in mogočno slovansko državo na kose in atome, smo se zavedli. da Rusije, ki smo jo vsik-dar smatrali za svojo zaščitnico, v ka-tero smo upali in verovali in v katero smo stavili vse svoje nade, ni več- V našem življenju in čustvovanju je nastala globoka vrzel, praznina, ki je nismo umeli izpolniti in zamašiti dru-gače, kaor da smo jeli upirati svoje oči proti zapadu, nadejajoč se, da nam vziđe in vznikne spas od tamkaj.
Odkrito smo priznavali svoje razočaranje glede naše z ruskimi jedini-cami in vrednotami računajoče politike ter oznanjali z oduševljenjem novo blagovest, da nam prihaja određenje zgolj in jedino z zapada* V tem uvere-nju smo r ravnali svoje politične ure po pariškem in newyorškem   zvoniku-
Med tem je poteklo Bedem mesecev in Jugoslovani smo doživeli bolj gor-jupo razočaranje, kakor smo ga bili deležni kda] preje- Osvedocili smo se v grenkem izkustvu, da je bil preokret v našem mišljenju in v naših nadah v njegovem temelju zgresen in sedaj se vračamo spokorjeno in skeeano k prvotnemn svojemu evangeliju, da nam more zasijati luč samo iz istoka- Razpad Rusije je vplival na nas tako konsternujoče in katastrofalno, da smo si domišljali, da so se s tem razpađom spremenilitudipiirodni zakoni, — đa bo nam jelo vzhajati solnce na — zapadu- Danes je nam padla mrena z oči, danes se zavedamo, da je naša resitev samo v nas samih, združenih v najtesnejsi zvezi s nasirni krvnim! brati na severu in vzhodu-
K temu naziranju in prepričanju smo se povrnili po težkih in britkih iz-kušnjah, in zdi se nam, da dele to miš* ljenje z nami i naši bratje Cehi in Poljaki«
Vsi trije smo se uverili, đa ne naj-demo pri svojih zapadnih prijateljih v svojih stremljenjih in težnjah tistega Tazumevanja, ki smo ga zaslužili in a katerim smo upravičeno tuđi računali, in da TiiTn5urw\ pričakovati od njih nobene dejanske podpore in pomoči-
Politična naša orientacija se bo torej zopet okreoila proti vziiodu, proti — Rusiji«
Toda ne proti boljševički, ki sedaj tišči hujše, nego nekoč caristiška, ruski narod ob tla, marveč napram oni mladi, novi Veliki Busiji, ki se sedaj poraja in čije konture so že vidne na obsorju.
In predstavitelji te nove, prerofe-ne Busije skusajo sedaj znova srezati niti, ki so jih vojni dogodki pretrgali med slovanskiiii vzhodom to slovan-akini zapadom- Poenajo jfli tisil, ki mo •e t pretekloati* saoiniaU sa eiovmnako vprasanje in ki so pozorno štetili po-^MtUt da ae udejatvi miael   alovansk*
So im >*momot%oci<i r ta o&Uk j« issrvul prvi po«dr»vf ki gm ie priob- ' ai te ia oni aloveofiki UsC ko *o ti I«-fimMMHBi, itnmimjrt 'm »# »*^» alovan- ; 4» mt0]iiil4^ popili t^n*^tov«tt-4*8+3. •fera* oko«, ak# m Itgm ».
o njih fidiM !•*• aa trebahu pred rmmimi boHjfcoviškimi ualiki 1đ<Ud»-6«jo pHts«a nauka* da M Idenin in ĐmvMUia tvorila Budio in mU naio&
OmoaoiMoi! Prav dobro jih po-nuo» rat at> to pristali Pariflkfivida, ki «o dookdao pobijali tlovanako idejo, aimpatisiraU z Nemd 1b se derotno klanjali nanškemu VHjenra Slovanska miael je bila sa te 1 jnđi • •edmerimi pe* čati satrorjena knjiga* V najstrosjem naaproQn a temi življi ao bili krogi, ki ■o iskali atikov z oetalimi Slovani ter zastopali naćelo, da' je preporod Rusije mogoe* samo, ako ee je osvobodi vaeb tujlh vplivov in se jo postavi na krepak temelj slov&neke politike- Ti elementi nišo nikoli uživali simpatij med onimi, ki so imeli državno krmilo carističke Busije v rokah- To dejstvo je tako notorično, da nam ni treba nava-jati nobenih dokazov. Radi pa pri tem priznavamo, da so slovansko mlsel gojile pred vsem meščanske stranke, dočim so delavski sloji stali na strani topi in nepoučeni, ne da bi se jim sploh sanjalo, da obstoji slovansko vprašanje, ki bi utegnilo biti važno tuđi za ruski narod in rusko državo- Đa je bila ruska država gnjila in narod ruski bolan in da sta oba bila potrebna leka, o tem so soglašale vbo stranke« Iskali so zđravila vsi, jedni v elovan-stvu, drugi naslanjaje se na zapad, pred vsem na mednarodni, v bistvn pa samo nemški socializem* Oni so romali na slovanski zapad, da se utrđe v veri v slovanske ideale, ti pa so iskali novih potov in ciljev ponajveč med Nemci- Oboji so skušali eprejeto seme presaditi na rodna ruska tla* In zgodilo se je, da so bili sejalci nemškega se-mena urnejši in spretnejši- Obsejali so rusko njivo z novim semenom, toda ta njiva ni rodila zlatega žita, marveč plevelj in osat — boljševizem, ki je zamoril in zadušil Še tište zdrave biljke, ki so preje rasle na ruskem polju«
Rusijo so položili v grob, ali vsta-ne še kdaj iz njega? Lek, ki eo ga pri-nesli iz Nemčije, je bil za njo strap, morda jo zdrav i lo, ki bo zajeto iz slo vanskega studenca, pokliče k novemu življenju- Morda? Ne, trdno gmo prepričani o tem, uverjeni smo, da bi bila Rusiji in ruskemu narodu prinranjena strašna Golgata, ki jo preživljata se-daj, ako bi njiju zdravnild in operater j i hodili po lekovita sredstva mesto v Nemčijo na slovanski zapad-
Toda sedaj je računati z dejstvi Težka preekušnja je prestana- Na potu je nova prerojena, v krvi oprana, v ognju prekaljena Rusija- Njena bodoča pot vodi odlocno na slovansko stran-Poklicana je.da vodi kot prva med jednakimi kolo v družbi in tesni zvezi z ostalimi svobodnimi slovanskiml dr-žavami-
Bodočnost je Rusije, bodočnost je Slovanstva, zato nas za našo prihod-n]ost ni strah in naj se zbirajo nad nami še tako grožeči oblaki!
vnie slovenjkesa Misa f Maribora.
Maribor, 16. junija.
Zakaj doslej v Mariboru ni bilo stalnega slovenskega odra, je pač razumljivo vsakomur, ki vć. kako ogromno in drago podjetje je gledališče. Mi, mariborski Slovenci, o njem nismo mogli niti sanjati, saj je bila izključena vsaka državna, deželna ali mestna subvencija in vrh tega v mestu ni bilo za-dosti slovenskega občinstva, kl bi s pridnim posečanjem predstav omogočilo finančni obstoj gledališča.
Sedaj se je stvar korenito izpreme-nila. Živimo v svoji državi in mesto je v naših rokah, torej država in mesto lahko stori ta svojo dolžnost. In publika? Število slovenskega občinstvo je hipno kolosalno poskočilo in raste z vsakim dnevom. S ćelo vrsto slovenskih trgovskih in obrtnih pođjetij je prišla v Maribor tuđi masa slovenskih tislužbencev, v ?o!e so prišli slovenski profesorji, učitelji in učenci, v državne in mestne urade pa stotine slovenskih iiradnikov s svojimi rodbinami Ne ifo-vorimo o tisočerih mlačnežev, ki jim je naš prevrat vzbudil in vzdignil narodno zavest Maribor ni dobil le na videz slo-venskega lica, Maribor postaja pravo slovensko mesto.
S tem pa je tuđi vprasanje sloven-skega gledališča v Mariboru postalo aktualno. Gledališče je nam postalo živ-ljenska potreba. Tisočl in tjsoči mariborskih Slovencev. da, ćeli Spodnji Sta-jer hoče in mora imeti svoje svetišče dramatske umetnosti, vse je do neznos-nih letih suženjstva potrebno duSevne hrane. In te jim naš dosedanji diletantski oder ne more več dati.
Smešno je misliti, da bo danes še kdo hodil k diletantskim predstaVam t&A radi tega, ker $e ijtra slovenski kakor se je to godilo faktično takrat ko si sk>vei8ko govorico tako redko slisal na mariborskih ulicah in v javnih lokalih. Takrat ie slovenska covorica raz oder imela «voi čar, naj si je tuđi igralec bil sploSno štab. Sa! Smo vendar hodili y Narodni dom bofle radi-tega, (& bi se narodno navđiiSevali, kot trn, đa bi naSli «tie(n|Sko «»đovolie-it)ft. Mfstfra, da vsak lajjk vć in nzum, ; da ojtrooiBi aptarzi, a katerhtat se Je po-t ffdravtitl Parmov mari »Mladi voiakl«
tam korafinice, tanvtfi faktu, da je to skladba slovenskega ttasbenflca. Da-nes, ko smo si prlboriH svoje narodne pravice, pa ne bomo veC samo radi tega hodffi v gtcdaliKe, đa bi se tam narodno nmvduScvali, danes bomo zahte-vali. da irledališče vrli svoj sveti bi vU soU smoter, namreč nam nudi umetni-Ski užitek in zadovoUuje naie estetlčno čuvstvo. In to je ravna česar nam diletantska predstava ne bo mogla več nuditi.
Vrh tega tuđi ne prenesemo konkurente nemike operete, in kakor bo tuđi to ne bilo žalostno. bo naie občinstvo kakor preje raje hodilo v nemško gle-dišče in pomilo nemike žepe, Z drugim! besedami: Slovenci bodo s svojim denarjem v slovenskem Maribora vzdr-ževali nemško gledaliSČe. Da ubijemo to konkurenco, moramo imeti svoj stalni oder, ki bo stal na umetniško višji sto« pinji kot nemški in bo obsegal poleg drame opereto in svoječasno tuđi opero. Drama sama ne more zasigurati podjetju finančnega obstoja, ker ono lahko uspeva le takrat, kadar vporabi v svrho predstav vsak dan. S šestimi ali sedmimi dramskimi predstavami na te-den pa mi ne bomo dosegli polnih dvo-ran in naj bi bile predstave kakor drame vzvišene nad vsako kritiko ali pa ako bi igrali edinole »Krpanovo kobilo«. GlediŠče, ki je finančno navezano na publiko, ga mora z neštetimi triki vabiti v svoj hram, kar je pa mogoče le z raznovrstnostjo repertoarja. Potrebna je torej tuđi opereta (klasična in v resnici dobra, novejša) ter opera, v začetku v manjšem obsegu in lažja (komična) in uverjeni smo o polnem uspehu. Tuđi Nemci bodo radi hodili k nam. zla-sti če sami ne bodo. imeli gledališča in bomo mi nudili v resnici umetniški užitek. Imamo, ako ustvarimo opereto In opero, uže velik plus v našem vojaškem orkestru. Orkester, ki stane druga stalna gledališča skoraj toliko kot vse ostalo artistično osobje, bo tvori! pri nas najmanjši del stroškov.
Poglejmo si sedaj razne mogočno-sti naše bodoče sezone.
Prva: Mi ostanemo dalje pri diletantskih predstavah v Narodnem domu, Nemci igrajo v Mestnem gleđališču. Ne glede na narodno sramoto, ki bi jo po-menile take razmere, bodo naše predstave prazne in Slovenci bodo plače-vali nemško gledališče.
Isto samo bo v drugem slučaju, ako napravimo stalno dramo v Narodnem domu. Finančni polom je neizogiben.
Tretja eventualnost ie ta, da se s stalno dramo preselimo v Mestno gledališče. To pomeni konec nemškemu odru, slovenskemu pa tuđi ne bo blago- • slova, ker še enkrat pribijemo, da drama sama ne more financirati podjetja. Uničili bomo nemško gledališče, ki sicer samo po sebi ni predstavljalo mnogo, no, je bilo vendarle nekaj, ustvarili pa bomo sezono, ki se po vseh pravilih gledališčnih izkušenj mora končati s fijaskom. Gledjšče bo prazno, kasa tuđi in nezadnovoljnm bosta pnblika in konzorcij.
Cetrta in edlno le pravilna mogoč-nost je ta, da se otvori v Mestnem gle-dališču sezona (drama, opereta, opera, ki se v letnih mesecih nadaljuje v Ro-gaški Slatini, po enkrat na tedejn pa gostuje v Ptuju in C^Un. Država In mesto nam bosta brez dvoma ŠU v finančno pomoč, zlasti državi ne more biti vse-eno, kako se razvija kulturno življenje v naši obmejnj trdnjavi. Da bo pa tuđi publika storjla svojo dolžnost, to bodi dolžnost artistlčnega In adininistrativ-nega vodstva, kakor tuđi — našega Časoplsja,
Besedo ima se4aj naše »Dramatično društvo«. Ker je poslednji čas, ga opozarjamo na njegovo kulturno dolžnost pred narodom in mestom. Zaveda se naj, da so njegovi ukrepi zgodovin-ske važnosti v razvoju slovenske kulture in da od tega momenta vsa Slovenija upira svoje oči v njegovo delova-nje. Brez strahu in ozkosrčnostt naj koraka čez filistroznost in rovtarstvo gotovih vplivnih nazadnjakov, nemudoma naj pozove izvedence ter se loti organizacije podjetia, Odločnost v trenutku, ko stojimo tik pred 12. uro, pomenja pol uspeha, Id ga vsi tako željno pričaku-jemo.
Politične vesti.
Impozanten protestni »hod proti razkosanju našega naroda so je vržil te dni v Kočevju- Predsedoval mu je prvi slovenski notar ▼ Kočovjn dr- Vil-ko M&nrer* Glavni govornik dr. Iv-Sajovicje pbdal i«ftrpni pregled do-sedanjega razvoja svetovne in naše politike ter pokazal na silno nevažne politične in gospodarske cilje, ki Jib zasleduje Italija % mostio! na ▼shodni obali Adrije, kaplan Pirkovift je bičal tunazanost imperijaliKma ter do-kazal, da nima trajnosti v sgodovtai in ]e zato tuđi na slovenskih tleh ne bo imel g- dr- R a j h je pa predlagal in prepričevalno ntemeljil rezolucijo proti razkosanju, ki se je takoj odposlala ljubljanski in beograjski vladi. V njej se zahtev&jo analogno kot se priznavm Nemžki Avstriji, servitutne pravice luk in Seleznic na nekdanjem narodno me-sanem avstri]skem ozemlju v korist kraljestva SHS, v kolikor te Inke in ie* leznice pripađejo Italiji- Vspt>dbu}eya}-ne besede gospoda predsednika in pa >I>epa naša domovina« eo sakljiiftUi ta flhod, ki je bil eden najlepšili, kar se jih Je Se doslej vrtilo t Kočflrrjn, k^ Je Jasno dokumentoral narodno saredBoet in stapnl driavnl dol kooerskegm Iw
itev. 142.
.SLOVENSKI NAROD-, dne U. jsnija 1919.
Stran 3.
MedJiiMit* t BM^nfo Protekli tođen se je mudila v Beograda deputacija medjimurskih kmetov, da icposluje dovoljenje, da lahko obdelujejo polje in gorice tuđi onkraj Mure* Medjimuroe sta sprejela tako vojvoda Mišić, kakor tuđi regent prestolonaslednik Aleksan-der- Deputacijo je ljubeznivost in pre-prostost kraljevića naravnost očarala* Tako-le opisuje v >Volji Naroda« spre-jem pri prestolonasledniku: >Ako budemo Četiri dni čekali, mi nazaj ne idemo, dok ne vidimo kraljevića, rekli su naši muzi vojvodi Mišiću- >Pak ga budete vidjeli«, odgovoril je slavni vojvoda. I za kratki čas došel je jedan oficir i rekel: >Medjimurci, kraljević va8 čeka!« Za kratki čas stajali su Medji-murci pred njim- Sam je»bil- A govoril je tak, da smo mogli razumeti, kak da bi pravi medjimurec bil- Prava istina je, da imademo vladara, koji prima drage volje svakoga muža, koji mu se hoče kaj potužiti, kak se on ne boji i ne sra-muje primiti i stisnuti tvrdu kmetsku ruku - • . To je bil prvi sastanak Medji-murcov sa svojim vladarom. Oni ga ne budu nigdar pozabili- Budemo čekali, da se podpiše mir, a onda bude naš Aleksander sigurno došel, da si pogleda Medjimurje- Onda budemo vsi vidjeli, da imademo vladara, da si boljšega od Boga ne možemo prositi«
Naše porodilo ti Zagreba, SEJA   DEMOKRATSKE   ZAJEDNICE.
Beograd« 16. junija. (Zakasnelo.) Danes se je vršila pod predsedstvom poslanca Ribnikarja seja Demokratske zajednice. Dri kateri je prišlo do zelo živahne debate o valutnem vprašanju. Vsi govorniki so izrazili mnenje, da so do-sedanji vladni čini popolnoma nedostatni in da na ta način ni možno resiti to perece vprašanje ter so opozarjali na veliko opasnost, ki grozi državi s strani Dunaja in Budimpešte, kjer se Še vedno tiskalo novi bankovci in vtiho-tapljajo v našo državo. Demokratski klub je sklenil, da bo podvzel kar naj-energičnejše korake, da se tej neznosni valutni  krizi napravi že enkrat konec.
Beograd, 16. junija. (Zakasnelo.) Danes se je vršila pod predsedstvom | ministra Davjdoviča seja Demokratske zajednice o tekočih političnih vpra-šanjih. Sklenilo se }e, da se mora z vso silo delovati na to, da se osnova za agrarno reformo za Bosno in Hercegovino, Dalmacijo in Macedonijo, kakor tuđi za vse ostale pokrajine naše države čimpreje definitivno izdela in predloži parlamentaraemu odboru v razpra-vo, da na ta način Narodno Predstavništvo še pred parlamentarnimi počit-nicami resi zakonski nacrt o agrarni reformi.
Beograd. 16. junija. (Zakasnelo.) Na današnji sejf glavnega odbora Demokratske zajednice je bil izvoijen štiri-članski odbor za definitivno redakcijo strankinesa programa. V ta odbor so bili izvoljeni: bivši ministrski predsednik DraŠkovič, bivši minister dr. Marinko-vič, Bozo Popovič in Adolf Ribnikar. INTERPELACIJA POSLANCA RIBNIKARJA RADI PREPOVEDI MANIFE-STACIJSKIH  SHODOVVLJUBLJANL
Beograd, 16. Junija. (Zakasnelo.) Radi zabranitve manifestacijskih zboro-vanj v Ljubljani je vložil poslanec Adolf Ribnjkar  vprašanje  na   ministra  notra-
niih zadev Svetozar Pribičeviča, v ka-terem protestira proti vmeŠavanju ino-zemskih držav v notranje zadeve naše kraljevine. Pričakuje se, da bo minister Pribičevič v eni prihodnjih sej Narod-ne^a Predstavništva odgovoril na to vprašanje.
VSTOP V DEMOKRATSKO ZAJEDNICO.
Beograd, 16. junija. (Zakasnelo.) Poslanec dr. Milko Brezigar, znani nacijo-nalni ekonom, ki je bil na mesto odsto-pivšega poslanca dr. Trillerja poklican y Narodno Predstavništvo, Je vstopfl v Demokratsko zajednico.
MINISTRSKI SVET. Beograd, 16. junija. (Zakasnelo.) Danes dopoldne se le vršil ministrski svet, ki se je bavil z mednarodno situacijo naše kraljevine. Seja se bo nada-lj evala jutri popoldne.
VIDOV DAN.
Beograd, 16. junija. (Zakasnelo.) Sestanku jugoslovan. Sokolstva na Vidov dan v Novem Sadu bodo prisost-vovali od vlade ministri: Davidovič, dr. Kramer in Kapetanovič, od strani armade pa vojvoda Mišič. Isti dan bo v monastiru Ravanici pri Rumi, kjer je grob carja Lazarja, velika sokolska svečanost, ki ji bo y imenu vlade prisost-voval vojni minister general Hadžič.
DEBATA O ZAKONSKEM NACRTU
3ELDE DRŽAVLJANSTVA. Beograd, 16. unija. (Zakasnelo.) Danes se je vršila v Narodnem Predstavništvu debata o projektu zakona o državljanstvu. V specijalni debati je bilo vloženih več izpreminjevalnih pred-logov. V debato so posegli: Čeda Ko-stić, Ilija IUć, dr. 2arko Miladinović in minister dr. Kramen Osobito živahno se je razpravljalo o § 82„ ki vseboje kn-terije državljanstva. Za kraje bivše av-stro - ogrske monarhije je bil edino mo-goč kriterij domovinstva v eni izmed občin, ki pripadalo našemu kraljestm Narodni klub je zavzei drogo ^tali^ ter je po poslancu Policu predlozil tekst, ki govori o hrvatsko - slavonsko-dalmatinskem   državljanstvu.      O  tem
vprašanju se je vnela nato zdo flvih-na in oštra debata, v katero Je opetovano posegel tuđi minister dr. Kramer, ki je odločno odklanjal to staliSče. V de-
tato se it vmtfaval taH mšnm U*
| ttafe oOtajofi, da temelje imaittrova I izvajanja na nepoznavanju hrvatske«« državnega prava. Drugi poslanci, kakor Miladinovič, Kostič in Ilija llič so se izrazili za predio« vlade. Končno se je minister dr. Kramer zavaroval proti domnevanju, češ da bi bil predio« na-perjen proti sijajni in občudovanja vred-ni borbi hrvatskega dela našega naroda proti Madžarom, in izjaviU da nima ničesar proti temu, da se najde kaka formulajci bi ne kvarila jasnosti zakona, na drugi strani pa tuđi ne tangirala slavne tradicije hrvatskega dela našega naroda. Na podlagi te izjave se je zakonski nacrt vmil odboru, da se §^2. nanovo stilizira tako, da se zadovoljijo Hrvati. Debata je bila nato prekinjena in seja zaključena. Nadaljevanje debate se bo vršilo v sredo. 18. t m.
ZAKONSKI NACRT O ZAŠČITI
DECE.
Beograd, 16. junija. (Zakasnelo.) Včerajšnja seja parlamentarnega odbora se ie bavila z zakonskim nacrtom o zaščiti dece, ki ga je izdelal ministrski podpredsednik dr. Korošec. Parlamentarni odbor je ugotovil glavne principe, na katerih naj se izdela zakon. Treba bo opustiti vsak birokratizem in cdo akcijo, kolikor je le možno, prepustiti privatni inicijativi naroda samega. Za zaščito dece naj se ne osnuje posebno ministrstvo. ampak nnj se osnuje pose-ben oddelek v ministrstvu za socijalno skrbstvo, ali pa v ministrstvu za narodno zdravje. Pri tej akciji naj se v prvi vrsti vpošteva tieca padlih vojakov in vojne sirote. Parlamentarni odbor ie> odklonil nacrt ministra dr. KoroŠca ter pooblastil poslanca Ribnikarja in mini-sterijalnesa načelnika Popoviča, da še tekom tega tedna predložita nov zakonski projekt na temelju sklenjenih prin-cipov.
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev-
SHOD JDS-
LDU- Zemun, 16* junija* Vffcraj je bil tu velik shod demokratske stranke, ki se ga je udeležilo rudi 30 poslancev iz Beograda* Sklenjeno je bila osnovati organizacijo demokratske stranke za mesto Zemun-
Slovenija protestira.
Ljubljanski dopisni urad poroča 17. t m.: Deželna vlada za Slovenijo je prejela nadaljne izjave, ki protestiralo proti krivičnomu in nnsilnemu razkosa-nju jugoslovanskega ozemlja in ki so jih poslali: Učiteljstvo krške.^a okraja, podružnica Slovenske kmetijske družbe v Pesnici r>ri Mariboru, primorski begun-ci v Kočevju, primorski begunci v Ver-žeju, krajevni odbor JDS v Gorenji vaši, kraievni odbor JDS v Dolu pri Ljubljani, krajevna organizacija SKZ za Ka-i^elo <I?rc!: • ' "" ■ ■"hi^vo za Kapelo, krajevni odbor JDS v Moravčah, žu-panstvo Ribnica. županstvo Lobnica. županstvo Smlednik. krajevni odbor JDS D\ot pri Žužemberku. kat. slov. izobraževalno društvo »Tabor« v Lo-škem potoku, Izobraževalno društvo y ^kofji Loki, »Orel« v škofji Loki, obči-na Cerklje. Kmetska zveza v Cerkljah, krajevni odbor JDS v Radincih pri Rad-goni, županstvo Prevalie.
Temešvarskl Nemci za Jugoslavifo.
LDU. Beograd, 16. iunija. Javljalo iz Temešvara, da priđe v kratem v Beograd delegacija najodličnejših temeš-varskih Nemcev in Madžarov. Iz Beograda odpotuje v Pariz, da prosi mirovno korferenco. n?\ Temešvar ostane v našem kraliestvu.
Admiral Priča.
LDU. Beograd, 15. iunija. Povelj-stvo plovbe je bilo poverjeno admiralu Prici, ki *je v imenu ministra za vojno in mornarico prevzel vse brodove in ves plovni park, ki je bil stavljen na razpr>l?.o:o  ministru   za   promet.
Srbski otroci v Dalmaciji- Po inicijativi Narodne ženske zadruge v Splitu so je pričela akcija, da priđe meseca julija in avgusta več siromašnih otrok iz Srbije, ki potrebujejo okre-pila, v splitske morske kopeli«
Graditeljsko Solo otvorijo s pri-hođnjim bolskim letom na državni obrtni soli v Splitu- Sol a bo imela 4 razrede-
Neodrefena domovina.
»La Voće đeUf Istrla« (Glas Istre) se imenuje list, ki ga izdajajo Lahi v Lovranu pri Opatiji. Naslov ie laško-hrvatski većina člankov v hrvatsk em jeziku. Hrvaisko je opisano, kako je neki profesor Urbanaz razlaffal ljudstvu po hrvatskem razne aktualne stvari. Z ljudstvom v Istri treba torej govoriti hrvatsko, v Parizu pa trde na vso silo, da je Istra čisto laska zemlja. Na Goriškem izdajajo list »Goriški Slovenec«, ki je ves pisan slovensko, v Parizu pa trde na ves glas, da je Go-riška od nekđaj laska dežela in da so tamošnje prebivalstvo od resili izpođ tujega jarma. Kai res ne čutijo v Pariza te nesramne laske ine s konfe-renco in afi naj res zrnaca laž nad pravico in samoodločbo? Tuđi ako U se-daj zmagala, trajna ta zrnaca ne more
DitL
hallia kote Istro »MPodbnfcD po-pohrani vtfcm Porocaja da )mg laska vlada nacrt da unići Istrska vino. ^radništva da ne bo delalo kookuren-ce laškemn vten. MnoKradnlštvo hoCe-Jo nadomestttl s čebeUrstvtn ta laflte
debele bi Stanete USko stcvo oo Wr-skjh ravnlnah ni brdflL fTimiaui 4i tadi faftl   Mm ▼trtftiijt   p6   H*t>-
ko je bila Gorilka veliko bojilce. jejfl nai Kras temeljito opisan v tuiem ča-sopisjo. Dobili so se med vojatoom kmetijski iiobraženci, ki so se čudom čudili, kako se more na Krasu kaj pri-delatL ln oofrledali so si pobližje Kudi, izpraševali in se prepričali, da je kraški rod izrcdno žilav, vztrajen in nadarjen rod. Le tak more tukaj iz zemlje spraviti kak pridelek. Pray lepo so opisali tujci, kako nai Kraševg; z železno vztrajnostjor dela in odiemlje zemlji sad. Svoje začudenje in priznanje so mu izrekli, dostavUajoČ nado, da tak izreden rod utegne res Se kedaj napraviti na Krasu krasno pokrajino, kakor je bila nekoč, ko so se kraški dobi borili z vetrovi. Kaj pa bo, ako priđe Kras pod Italijo in Kraševec po-begne pred Italijo, ker od nje ne pri-čakuje nikakejra kmetijskesra orocvi-tanja? Kjnetijska slika v Italiji ga utr-juje v tem mnenju. Ako se to zgodi, da Kraševec zbeži pred Lahom, ki hoče ugonobiti Primorje, potem bo takoj za Trstom, v prvem delu »hinterlanda«. velika puščava. kaj ti ni ga Laha, ki bi vztrajal na Krasu. Tam more vztraiati samo naš Kraševec in ta bi naDravil, ako bi bila Trst in Primorje naša, ču-dež ,da bi bil Kras res kras našega obmorja in Čarovito zaledje Trsjts. V Jugoslaviji caka Primorje sijajna bo-dočnost vod Italijo je ob soj eno na pogin.
Bančnl posll v Trstu ne uspevajo tako, kakor so prvotno mislili razni la-ški finančniki, ki so silili v Trst s oo-družnicami raznih bank. Pri marsika-teri je poslovanje globoko pod normalnim nivojem. Da popravijo svoje nepovoljno stanje, so se spravili na do-tlej v Trstu poslujoče zavode in tako so rudi nemškim bankam zabranili novo poslovanje. Tako ni kazalo druga-če, nego nasloniti se na kak laški zavod, da si rešijo kapital. Tako je na pr. »Centralbank der deutschen Spar-kassen« odstopila svoje nadaljnje poslovanje zavodu »II Banco dl Roma« in s tem prenehala delovati v Trstu.
Štrajk laSklh učiteljev v Trstu In Istri, štrajku učiteljev v Italiji so se pridružili tuđi učitelji v Trstu in Istri. Na zborovanju v Trstu so izrekli svojo solidarnost z Učiteljsko zvezo v Rimu ter hočejo vzdržati Ž njo v štrajku do končne zmage. V resoluciji očitaio la-§ki vladi, da se ni nikdar brigala zsl Solo in da je ona kriva, da šteje laški narod toliko analfabetov. Učitelji za-htevajo pošteno plačo za svoje delo in temeljito preureditev ljudske sole.
Slovetiskega trgovca Albina AnžI-ča Iz Trsta so are ti rali karabinjerji na Krasu, ko se je peljal iz Trsta. Imel je pravilno dovoljenje s strani karabin, poveljništva tretje armade, vendar p» so ga ustavili, gotovo na kako ovadbo. Prebrskali so inu avtomobil in kar je bilo v njem, baje nekaj pišem na ose-be v Jugoslaviji in zavoj kron, zaple-nili. Anžiča so nato izročili vojaški sodniji v Trstu. »La Nazione« pravi, da se je AnžiČ vozil s svojim avtomobi-lom kamor in kadar je hotel; vedno je dobil dovoljenje. Med drugim navaja. da je Anžič vozil rudi dr. Otokarja RybaFa, preoblečenega po kmcČko, v Trst in iz Trsta v Jugoslavijo.
Dr. Toma, znani bivši vodja socijalne demokracije, je svojega sina po-slal študirat na vseučilišče v Rim. Sam se obnaša  zelo Lahom prijazno.
Iz Gorice. Naša slovenska inteli-genca v mestu in na kmetih je izpo-stavljena vedno hujšim šikanam z laske strani. Laški vojaki imajo strogo
naloge?, pr#iti  nanje,  zasledovati jih in
naznaniti 'vsako reč, ki bi mogla služiti v svrho preganjania slovenske inteli-gence. Radi tega pa slovenski inteli-gent ni nikjer varen. Ako bi na cesti ne pogledal prav spoštljivo laškega vojaka, bi bil pozvan k vojaški oblasti, ki bi sa zaprla in poslala pred voja-ško sodnijo v Trst; ako v gostilni za-kruli laški vojak prav neubrano kako popevko in bi morda kakemu Slovencu ne bilo to všeč, nastane iz tega razža-Ijenje laske armade. Ako je Ide v okolici skupaj par Slovencev, že skujejo Lahi kako reč proti njim. Tako so bili pred kratkim pri jeli neko slovensko družbo in nekega slovenskega uradnl-ka so bili laški divjaki vrgli ćelo ob tla in mu zlotnil roka. Iz takega posto-panja se lahko sklepa, kako ie razpo-loženje med Slovenci. Begunci prosilo za dovoljenje. da bi smeli dotnov na GoriŠko. Ali za vsakega se vrši na-tančno poizvedovanje in marsikdo je razočaran, ko dobi pri laški komisiji v Ljubljani odgovor, da je njegova prošnja za dohod na Goriško odbita. Pa naj si bo pristen GoriČan. Slovenec ali Lah, ne dobi đovoijenja, ako mu ga ne priznajo izvestni svetovalci laske oblasti v Primorju. Tuđi iz Goriške na Kranjsko prjti, ni lahka stvar. Nekdo je hotel k svoji družini, ki ie v begun-stvu. Pa mu nišo hoteli dati dovoUe-nja. Pov^dali pa so mu dovolj jasno, da je pri njih zapisan za Jugoslovana in da kot Jugoslovan že lahko gre v Jugoslavijo in se ne vrne več na Gori-ško, kjer mu je tekla zibeflca. Kaj je hotel? Odšel je v Jugoslavija ker dnt-fače bi morda čez tedeo dni odšel aa Sardinija Iz Italije so pošiljafi v Gorico vse pobio trgovcev in prekunčeval-cev, češ, tam )e polje za vas, da boste kaj zaslužili. Povsodi so ponujafi svojo roba Nekateri so prav slabo opnnitt in odšU drugi oa hočeio tepodrliOfl slovenske pa tuđi laske domače trgovce. Jako trdo je kfleo postopasie s itovtmkteri *&*m. Z vso sflo orttte-
ilniiHsfcu deco.   pMšađ* lm v rtto
vab, otrod nosijo im male zastavice. AU nalili dobrih otrok se uoče prijeti laški »trup. Naši malčki so zavedni Ju-goslovani, kakor je zavedno jugoslp-vanska vsa dežela* Opaža pa se« kavo hočejo Lahi zlomiti to zavednost potom ženstva, kateremu se posebno la-skajo in mu obetajo vse lepše življenje pod Italijo, kakor je bilo poprej. ali kakor bi bilo pod Jugoslavijo. Pa tuđi ta laska ofenziva ne bo uspela.
Granat je še vedno PoJno po goriškem polju zakopanih jn tozadevnih nesreč ne bo še tako kmalu konec 22-letni Fran LasiČ je kopal na svoji njivi v Šempasu, kar je zadel na granato, ki je eksplodirala in ga strahovito po-
škodovala.
Vozni   listki   Rek»-Opatija*     Ugar-
sko-hrvatsko parobrodarsko društvo izdaja vozne listke za vožnjo Reka-Opatija v hrvatskem jeziku- Reski list >T1 Popoloc je radi tega ves iz sebe in se kar ne more načuditi >Reki-Opatiji< na voznih listkih- Se bo moral privaditi že še marsičemu, kar ne bo laska-
Slovmskiliičt.
BOJI  NA  SLOVASKEM.
LDTJ. Praga, 16. iunija- (CTU) Situacijsko poročilo- Madžari so včeraj obnovili napade, nišo pa nikjer uspeli* Armadna skupina Hennoque: Zapadno Sabinova in severovzhodno Margu-ceana (?) smo odbili sovražne napade* V odsekih Eožnava in Tisovec se je sovražnik moral umakniti proti jugu-Tisovec j© v naših rokah- Armadna skupina Mittelhauser: Zapadno Loviće smo zavmili močen  napad sovražnika.
Mirovna honferenca.
USODNA SOBOTA- # LDU- LyoH, 16- junija. (Brezžič-no-) Kakor poroča >Tempsc, je bil iz-ročen odgovor zaveznikov na nemške protipredloge brez vsakrsnih ceremo-nij- Petdnevni rok, v katerem mora Nemčija odgovoriti, potege v soboto, 21- jnnija popoldne in obsega tuđi one tri dni, ki morajo poteci med odpovedjo premirja in pričetkom eovražnosti* Ako izjavi nemška vlada pravočasno, da hoče podpisati prenarejene mirovne preliminarije, se bo v ponedeljek ali v torek po poteku roka mirovna pogodba svečano podpisala v dvorani >Gale-rie des glacee na versaillskem gradu« Navzoči bodo vsi delegatje aliiranih in asociiranih držav, ki so zastopane na mirovni konferenci-
ANTANTA    DIKTIRA    CESKO-OGR-SKO MEJO-
LDTJ. Pariš, 16. junija- (CTU) Ministrski predsednik Clemenceau je v Budimpešto in Prago poslal brzojavko, kjr sporoča češko-ogrske in ronran-sko-ogrske meje- Dejanski stan se ne priznava, vsled česar so nadaljnji boji brezuspešni- Madžarske čete se morajo umakniti na Ogrsko- Čehi ne smejo nadlegovati umika- Kljub povelju An-tante zasedeno ozemlje se mora izpraz-niti
BROCKDORFF V WEIMAR,
LDU. Lyon, 16. junija. (Brezžično). Grof Brockdorff-Rantzau je odpotoval danes ob 22. uri v Weimar. Spremlja ga 70 članov nemške delegacije, oziro-ma svetnikov, talnikov in drugega osobja. V Versaillesu ostane torej kveč-
jemu še 100 o-seb, ki spadaio k nemški delegaciji. Podpolkovnik Bourgeois spremlja Nemce do Kolna in se bo vrnil z njimi vred v Versailles, ko bo pote-kel rok za odgovor.
ZAKAJ NI ORLANDA V PARIZU.
LDU- St- Germ&in, 16- junija. (D-kor- ur) >Matinc poroča: Orlando je 12* t* m- odpotoval v Rim* Odločil se je
za odpotovanje sele popoldne iz dveh vzrokov: 1. Ker nima ničesar več v Parizu opraviti, 2- ker ga kličejo nujni posli v Italijo. Zbornica se bo sešla 19* t- m- in se bo o neuspehu italijanske delegacije v Parizu razvila takoj debata-Pri tem mora biti navzoč Orlando, ki bo poročal v tajni seji o razvoju pari-škega poslovanja- Urad za prehrano le nezaseden* V Milanu in Neaplju vlada-jo resne stavke« Končno se nameravajo važne vojaške vamostne odredbe ob koroški meji, ki jih bo nadziral sam general Diaz, ki spremlja Orlanda- Na drugi strani nima Orlando v Parizu nobenega opravka več, ker je odgovor Nemčiji skoro že gotov*
Mirovma pogodba, — Odgovor Nemeem-
LDU* Lyon, 15. junija- (Brezžic-no-) Kakor poroča >Tempsc, bodo za-vezniki v svojem odgovora na nemške protipredloge dovolili Nemciji petdne-ven rok (do 21* junija) za sprejem ozi-roma odklonitev izpremenjenih mirovnih pogojev- Eventualna odpoved premirja se mora naznaniti tri dni poprej, M pa še Jasno, dali obsega gori ome-bjeni rok tmH te tri dni* V tem prime->u bi odklonitov mirovne pogodbe po Nemfiiji imela sa poeledioo, da bi blokada in druge nameravane vojaftke odredbe stopile v veljevo ie 21- jtmija, tragače pa šeie 34- junija- Glede Tiso-Unm etelsšer, dovoljeni sa nemsko ar-■siin. so isjortH isredenel, da mora eelokapno »jyfla nsmMrtt čet ma dobo prfkodnjlk tnfeL.moj0Qe5r. nesefti    naj-
Je snišal to stevilo na 200000- Odgovor aliiranih in asociiranih držav vseboje odredbe,  ki    omogočajo    Nemčiji,    da predloži tekom štirih mesecev po pod% pisanju mirovne pogodbe ponudbo gle« de okrogle vsote za vojno oddkođnino. I Razume se samo po sebi, da bo komisi-| ja za obnovo imela   popolno   svobodo pri odločevanju glede sprejema oziroma odklonitve  te ponudbe-  Clen 231* mi« rovne pogodbe, ki je ostal v odgovora na    nemške   protipredloge   popolnoma neizpremenjen,  nalaga Nemčiji   obveznost, da popravi vso   škodo, ki jo   je povzrocila civilnomu prebivalstvu oziroma privatni  lastnini  v aliiranih in asociiranih državah, VBeeno,    ako    je škoda nastala radi nemških   napadov na suhem, na morju ali pa iz zraka, ter sploh vsako vrsto škode, ki je našteta v prilogi 1. — Grof Brockdorff-Rant-zau je dobil oficielno obvestilo, da mu bodo izročili odgovor na nemške protipredloge v ponedeljek* Od trenutka« ko se to zgodi, prične teci znani petdnevni rok za sprejem ali odklonitev* Akt, ki vsebuje    odgovor    zaveznikov sestoji iz nastopnih listin: a) iz pisma, ki ga je napisal Clemenceau v imenu aliiranih  in  asociiranih  držav  -   ude-ležnic mirovne konference; v tem pismu, so razložena, glavna načela, na katerih temelje mirovni pogoji; b) Iz prilog, vsebujočih ekspozeje, ki se nana-šajo na vprašanja, katera se stavijajo v nemških protipredlogih; c)  iz izpre-memb k določbam, ki se nahajajo v pri-logah  mirovnih  preliminarijev;   d)   iz določeb, ki jih je svet četvorice prena-redil- — Kakor hitro bodo imeli nemški  delegatje odgovor    zaveznikov    v rokah, bodo najbrže odpotovali v "Neimar- Da grofu Brockdorff - Bantzau in njegovim sotrudnikom n^e bo treba pre-kiniti  delo med vožnjo v Weimarf so namestili v posebni vlak, ki stoji na razpolago nemški delegaciji, ves    potrebni pisamiški materijal
Pred podpisom-
LDU- Lvon, 16. junija- r(Brez'žic-no*) Iz okolice sveta treh poročajo, da je postal političen položaj na Angle-skem, Francoskem in v Italiji zaradi rovarjenja radikalnih časnikarjev zelo kritičen- Cenzura podpira nehote nemire, ker seje povsod nezaupanje, kljub temu, da ima naročilo, zatreti samo nezmiselne članke o mirovni konferenci in o uporih v vojski in mornarici. Angleški gospodarski krogi se strastno zavzemajo za koncesije Nemčiji, da bi resili Evropo pred revolucijo. Od prejšnjega tedna na 12* t. nv odložene interpelacije v franeoski zbornici so vzbudile viharne prizore* Uspeh ni znan- Clemenceaujevo stali-šče se smatra kot omajano- Svet Četvorice se je 12- t* m- posvetoval o položaju na Ogrskem* Sodijo, da je Ogrska dobila od popolnoma nepričakovane strani (Lahi!) pomoč, kar je odnošaje v svetu štirih precej zmedlo*
Romnnsko - ograka meja-LDU- St. Germain, 12- junija- (Du-najski kor* ur. Zakasnelo*) O projektirani romnnsko - ogrski meji se nadalje poroča: Pogodba od avgusta 1916 priznava Komunom levi breg Tise do južno Segedina ter ozemlje vzhodno približne crte Segedin - Debrecln, katero mesto samo bi imelo ostati Madžarom- Nova meja poteka bolj proti ▼«-hodu ter prepušča Madžarom na jugu
izliv Maroša v Tiso, na severu pa pretrga izbočena ogrska meja železni-co, ki naj spaja Cehoslovaško z Ro-munijo- — Bratianu je izjavil, da se s tem nacrtom ne more strinjati in želi
obvestiti o tem svoje ministrske tova-riše in ostalega delegata Miša.
Iz Avstrije, Nadjartke, Nemčije, Turske.
INOMOST PROTI LAHOM.
LDU. Inomost, 13. junija. (Dun. KU. — Zakasnelo.) Med ogromno udeležbo vsega prebivalstva je bil danes proti raz-kosanju Tirolske velik shod, ki ga Je sklicalo društvo »Heimatc. Italijani so vse svoje tukajšnje čete zbrali ter pu-; stili patrulirati po mestu, močne oboro-žene straže.
Sokolski Savez-
SNa     seetanku     arbskihV hrvatskih*  in  slovenskih sokolskih    delegatov    dne   26-januarja 1919 v Zagrebu   je bilo     sklenjeno     ustanoviti Sokolski Savez SHS in prirediti     prvi    jugoslovanski sabor    (zajedno    ustanovni občni zbor Saveza) dne 28* junija — na1 Vidov dan-
Predpriprave so izvršene in So-kolstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev • nestrpno pričakuje dan, ko bode prvi-krat nastopilo svobodno v svoji državi ter izvedlo to, po čemur je vedno hre-penelo, da tako močno, navdušeno na* stopi novo pot dela sa svoj narod* Z narodnim ujedinjenjem in osvobojenjem sokolski program nikakor ni iscrpan —^ ravno v teh časih čakajo Sokolstvo a nove težke naloge, ki postajajo se ogromnejše, če pomislimo, da Je aedem-letna, omiroma petletna vojna, nai narod skoraj isčrpala in uničila. Narod potraboj« Ulecn* in daštmm pn&m* J^^ fa Stfutiatnk   wn' sHit ^|
Stran 4.
.ILOVEhBKl NA*OQ*, *» II Jiftijt 19»;
142 Jtcv.
Selovatl- Sokolstvo je pokllcano t ehil-tjp naroda, da skrbi sa povzdigo njego-▼Ih vsestranskih moči, da otiranja narod pred notranjo gnilobo, đa ga obdr-ii pri tišti čiloeti in acvežosti, ki ne do-pudča, đa bi narod sačel iznmirati, da povzdigne vee narod telesno in nrav-stveno, ga vzgoji do moči, neustrašeno-«ti ter plemenitosti-
Sokolska društva so nam šola te-fosne vzgoje, a 8 tem še daleč ni izčr-pan njihov pomen- Ona nam morajo biti tuđi vadnice naj vis jih in za naš© iŠivljenje naijporaembnejših čednosti. V njih se hočemo okrepiti v bratstvu, disciplini, vztrajnosti in neustrašeno-sti, v čistosti značaja in ljubezni do domovine- Brezhibna Čistota nravi pred-Tsem diči Sokola; vsak razuzdan narod jppadel v zaslužen pogin, ko je v odlo-čilnem času zadonela nad njim strašna ura izkušnje- Pred tem moramo obva-rovati narod in v tem vidimo najlepšo in najvišjo nalogo  Sokol stva-
A danee je naloga Sokol stva SHS iudi še v drugem oziru važna in to mo-samo zlasti v teti časih posebno in po-ysod poudarjati- Naše Sokolstvo je moralo skrivati svoje delo pred avstrij-sko vlado in le tiho in polagoma je moglo izvrševati svojo nalogo, povsod to se nam stavile največje ovire- Vzlic ▼sem poskuFom so se ujedinjenju So-koletva stavile od strani vlade najvecje zapreke, sokolske voditelje se je pre-ganjalo, društva razpusčalo itd- Toda vzlic vsomu temu je Sokolstvo vztrajno gojilo misel ujedinjenja in danes ne iz-■ dam nobene tajnosti, ako povenu da je zlasti slovensko Sokolstvo po zaslugi našega staroste dr- Oražma gojilo naj-jožje stlke z srbskim Sokolstvom, ki so bile ravno tik pred vojno najprisrčnej-ši in obetali mnogo, katerih udejstvi-jtev je pa vojna preprečila, kakor je tuđi razbila vse naše delo. Nekoliko let še in prepričan sem, da bi to delo rodilo popolnoma druge sadove- Danes pa ko so vse te zapreke, vse umetne meje padle, danes mora tuđi Sokolstvo prvo in povsod visoko dvigniti prapor ujedinjenja- Vsi pomisleki morajo izginiti-Sokolstvo vseh treh plemen se mora združiti v enotno, močno četo, ki stoji na čelu vsega naroda ter ga vodi v boljšo in srečnejšo bodočnost.
Tzpeljati popolno ujedinjenje, z načeli bratstva in demokratizma, izbri-jsati vse razlike in nasprotstva posa-maznih plemen, preporoditi cei narod iV tem smislu — to bodi v teh časih naj-isvetejša naloga Sokolstva- Biti mora jVsenarodna, državo ohranjujoča orga-Inizacija. samostojna, neodvisna od vsa-jkogar, država v državi, ki ima samo en 'cilj:  sreča in blagostanje narođa-
>Sokoli hočemo. da bodi domovina jvelika in slavna: velika v blaginji. tslavna v dejanjih svojih otrok! In kdor taazdira na?e delo in kdor s klevetami jocvira naš pohod v bodoenost zemlje in naroda in kdor drobi skupnost naših jmoči ter jih naravnava v strugo samo-jgoltnosti in zaklepa v službo kakršnih-fkoli strankarskih ali neskupnih, ten- I jileneioznih nagibov — ta zavedno ali ! |nezavedno sovraži svojo domovino*c H(E- Gangl-)
Sokolstvo je bojna organizacija, ^kadar je treba braniti obstoj in svobodo naroda ter čistost narodne misli- S tem Ina čelom smo stopili pred narod in pri jtem načelu mora tuđi združeno Sokolovo uravnati vse svoje delo, ki naj stremi za tem. da združimo ves narod ;pod sokolskim praporom v boju za svo-4x>do našega naroda-
>V pesti sila, a v sili lepota! V sr-jbu ođloenost. a v odločnosti dobrota! JEa povsod pravica in resnica! Tako smo oboroženi — tako stojimo pripravljeni na začetku novega dela!
Vse bo naše, kar je đanes tujčevo! [Sokoli smo bojna organizacija, revolu-jeionarji smo. ki hočemo zs^aditi v ži-yih dulah nove svetove. Temelj bratstvo; vezi — enakost; smoter — svo-boda! In ko se dvignejo vse duše v lrognju volje, v sijaju kreposti — takrat ■se nagnejo Crni prapori in troje pla-"inenečih jezikov — v eno celoto zlitih —se- požene od meje do mej — od be-ineskih ravnin #o Carigrada!
Nas sokolski prapor — in pod njim *es narod, združen v jugoslovanskem Sokolu!«
brngoslovanskim    prostovoljcem   —  So .                            kolom«
Pozi vi jamo vse Sokol e-prostovolj-ce, ki so se borili v srpski vojski ali kugoslovanski legiji in ki so bili ali so *elani sokolskih društev. bodisi srpskih, [hrvatskih ali slovenskih, bodisi v Ev-Iropi ali v Ameriki. ki so na dopustu kli v službi, ali so že odpuščeni, da se »rijavijo v pisarni Slovenske 8okolske 'iZveze v Ljubljani (Narodni dom) vsak pponedeljek, sredo in petek od 6- do 7-ure popoldne ali v kancelariji Sokol-skega Saveza SHS v Zagrebu, Bogovi-čeva ul- 7 (dvorana Sokola) od 5. do 7-vsaki dan ali pri bratu Toso Janjani-nu, Zagreb, Šenoina uL 17/11- od 1- do 3> popoldne-                                          #
Oni prostovoljci, ki se ne morejo losebno zglasiti, naj to Javijo pismeno !na iste naslove s sledeSimi podatki. fl- Ime in priimek Sokola-prostovoljca-[2- Kraj rofBtra in psiatojnoet- % Uofatr
njen ali ne, ima otroke 7. KdaJ in kje )r> bil član Sokola- 8- Kedaj iB kate Je vstopil v srpsko vojsko ali legijo, kako dolgo je tam služi 1, boji t kalerili je sodeloval. 9- Zdravstveno stanje (ranjen, bolan itd) 10- Kje se aeda] nahaja in v kaksni službi- 11* Naslov (meoto, oeta itd) 12. Starši, bratje, sestre, kje in kako žive- 13. Kakžne želje ima (služba, pomoč itd-)
V vsakem slučaju se morajo predložiti vojaški dokumenti, ki se takoj po vpogledu vrnejo- Ravno tako je potrebno potrdilo od sokolskega društva, katerega član je bil- Če je Sokol-proeto-voljee padel ali umri, prosimo njegove sorodnike,  da vposljejo to  prijavo.
Sokolski   Savta   8HS-
Iz 104- in 105. seje
deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
Tnjski promet- Razhod deželne zveze za tujski promet in turistiko na Kranjskem se odobri- Izreka se zahvala vsem članom društva in ravnateljstva za njih vzorno delovanje- Pred-sedniku dr- Valentinu Krisper so se posebej za neumorno in zaslužno po-žrtvovalnost sporoči priznanje in zahvala- Izrazi se želja, da odstopivši člani posvetijo svojo dosedanjo vnemo tuđi ustanavljajoči se organizaciji tuj-skega prometa za ćelo Slovenijo.
ljekarne v Sloveniji- Sprejeta je naredba, s katero se začasno prepove-duje vsaka odtujitev ali obremenitev realnih lekarniskih pravic in istotako vsaka odtujitev inventarja personalnih lekaren ter se do preklica ukine pode-ljevanje novih  lekarniskih  koncesij-
Veselični davek v Ljubljani* Sprejeta je naredba, po kateri se dovoljuje mestnfc obftni ljubljanski, da sme v le-tih 1919 in 1920 pobirati veselični davek v prid mestnemu ubožnemu zakladu.
Vodovodna naklada v Kranjn* Potom naredbe se dovoljuje mestu obeini Kranj, da sme vodovodno naklado, uvedeno z zakonom z dne 26- mami 1911 dež- zak- štev- 17, pobirati do SI- decembra 1929-
Imenovanja. Abs- jur- dr- Slavko Barle se sprejme v državno službo in dođeli kot vladni konceptni praktikant poverjenistvu za notranje zadeve v službovanje. Zivinozđravnik Leopold Vari iz Radovljice se sprejme v državno službo kot veterinarski asistent in se prideli v službovanje okrajnemu glavarstvu v Radovljici- Živinozdrav-nik Simen Žibert iz Malega Rakitovca se sprejine v državno službo kot veterinarski asistent in prideli v službovanje okrajnemu glavarstvu v Krskem-Bivši kanclist pri okrajnem šolskem svetu v Sežani, Rudolf Smerdu se pre-vzame kot kanclist v XI- činovnem razredu v službovanje pri poverjeništvu za notranje zađeve-
Izstop iz državne službe- Gradbe-ni nadlvomisar inž- Vaclav Racek in gradbeni komisar inž- Robert Ballon se na lastno prošnjo odpustita iz državne službe-
Naredba
o prepovedi    j*01^^!]2-15]3- zelonega (se
nezrclega)  žita,    pšenice,   rži, jecinena
in ovsa-
§ 1- Od dneva izdanja te naredbe, pa do Časa žetve se prepoveduje vsako porabljanje posejanega žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa, osobito košnja žita. sečnja ter porabljanje za pašo živine- Od te prepovedi so izvzeti pri-meri, kadar je vsleđ elementarnih uj-mov: pozebe, poplave, mraza in podob-ne^a onemogočeno, da bo žito dozore-lo- V teh primerih more politično oblastvo I- stopnje dovoliti, da se žito še pred žetvijo porablja-
§ 2- Prestopke pređpisov v § 1- te naredbe bodo kaznovala politična oblastva I. stopnje (mestni magistrati, okrajna glavarstva) z zaporom do 6 teđnov in z globo do 20000 kron.
§ 3- Prepoveduje se pridelek žetve vnaprej kupiti ali prodajati- Pogodbe, ki bi se zoper to prepoved eklenile, se smatra jo, da pravno ne obstoje; ražen tega bodo pogodbeniki kazno vani v smislu § 2 te naredbe-
§ 4- Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve v uradnih listih-
Beograd, dne 5- junija 1919-Podpredsednik ministrskega sveta, mi-nister   za   prehrano in obnovo   dežel
dr- Korošec »• r.
>Zveza poitnih organisaeij v Ljubljani« naznanja svojim članom, da se vrši od aedaj naprej redno vsak po-nedeljek in četrtek ob 20- uri fikupna pevska vaja s tovariši ieleznioarji in sicer v društvenih proatorih >Zva«a jugoslovansMh železničarjer« v Na-rodnem domu- Vabimo in pozivamo tn pevce, da se odzovejo temu Tabilu* Pri* čakujemo in prosimo tozadevno medn sebojne agitacije, zlasti pa da posa-mesni društveni odbori stare stoJo dolžnost Nadalje naproia Zves* po* novno sodelovanja sa naia glasila >Podta<- Vabijo w k tenu đ«bi *«t 61a-ni druitva- Pokasimo tvoj* ntlmst in sposobnost sa &Yij*aJ«, delafsso kat bratje za sroj lasto! bls«Qr
Izpiti BnflMfttf iiiiif.
TflMapeisB Kfipesik - stnđ*
Tukajsnje porotno sodišee je vee-raj obraTnavalo sanimiv slučaj: V noti od 9—10. aiaja so prifili ▼ Kresnice pod PUč ob iif-fnftr%ft^^< Crti trije Hrvati: Franc Fojer, Frano Petrinjak in Fr- Matkovič ter Danica Sporiš iz Zagreba- Prinesli so seboj več blaga, slasti masti, katerega so hoteli vtiho-tapiti v NemŠko Avstrijo. Najeli so si viničarja Simona Hauptmana, da jih skozi straže popelje do meje ter mu za to uslugo plačali 100 K- Prenoćili so \ri njem, ob 2. po noči pa je bil dogo-vorjen odhod- Med tem ko je hrvatska družba pri Hauptmanu počivala, je Hauptman odšel do svojega eoseda viničarja Lorbeka in do Dankota, pri ka-terem so dobili še Cvetkota in kjer bo napravili nacrt kje in kako bodo hrvatsko tihotapsko družbo V3tavili ter ji odvzel! blago* Za vse slučaje in da bi nacrt imel značaj civilne patrulje, &o vzeli seboj tuđi lovsko puško in staro polomljeno pištolo- Kakor dogovorje-no, tako storjeno- Ko je Hauptman oko-li 2- ure zjutraj pripeljal Hrvate po stezi skozi gozd, se je naenkrat zacul glasan Holt! in pred Hrvate, katere je Hauptman že spotoma opozoril, da se morda si'ečajo s kakšno civilno patru-ljo, je res stopila >patruljac obstoječa iz Lorbeka in Cvetkota, dočim je Dan-ko iz previdnosti bolj v ozadju ostal->Patrulja< je od Hrvatov zahtevala legitimacijo ter je še precej po patrulj-sko nastopala tuđi s telesno preiskavo. Eden je držal puško namerjeno pod prsa, drugi je >vizitiral<- Hrvati so dobili ukaz, da vse blago puste tam na mestu- Hauptman je med tem >urado-vanjemc opustil vlogo vodnika in v primerni razđalji čakal na konec te KSpenikijade- Do tu se je nacrt izvrsil še prcej točno po dogovoru- Po Haupt-manovem narooilu bi tihotapci morali v slučaju, da jih prime >civilna patru-ljac, bežati naprej proti nemški avstrij-ski meji, nikar pa ne nazaj- Hrvatje pa nišo bežati ne naprej, ne nazaj, mar-več so se pustili spremiti po Lorbeku in Cvetkotu skozi gozd- Pred razpot-jem jim je Lorbek pokazal cesto proti Ernovžu in Mariboru- Hrvati so do zjutraj obtičali ob razpot ju, z jutra j pa so se podali k svojemu >voditeljuc Hauptmanu zahtevajoč svoje stvari nazaj- S tem pa Hauptman ni bil zadovoljen, še manj pa njegovi tovariši. Porazdelili so si blago in mislili, da je s tem zadeva končana- Ilrvatje pa so bili drugega mnenja- Ovadili so ćelo zađevo in kmalo je ćela ta >civilna patrulja« romala kot nevarna ropar-ska družba v preiskovalni zapor- AU državni pravđnik s svojo obtožbo ni imel sreće- Med razpravo se je vnel hud boj med njim in zagovorništvom; zlasti najmlajši zagovornik dr- Štor (pisama dr« Rapoca) je mestoma v burnih nastopih pokazal, da razume obtožence »ven jematic, kakor jih je — še pri zadnji poroti — kot zastopnik državnoga pravdnistva >notri tlačil«* Njeerovim in izvajanjem dr- Irgoliča ter dr. Leskovarja se je posrećilo porot-nike prepričati, da se tu ni šio za rop« Ker 30 porotni senat odklonil dodatna vprašanja, so porotniki za vse 4 obtožence soglaeno zanikali edino glavno vprašanje na rop« Oprosčeni obtožen* ci so s solzami v očeh se zahvaljevali porotnikom ter zagovornikom ter svečano obljubili, da s tako nevarno Kope-nikijado ne bodo nikdar več posku-eali-
Spomnijajte se
Dražbe sv. Orila !n Metoda.
Dnevne vesti.
VidoT dan v Ljubljani- Gospodične in dijaki, ki so pripravljeni sodelo-vati v proslavo Vidovega dne pri prodaj a nju cvetlic na korist invalidom, se vabijo, da priđelo v petek, dne 20- t. m. ob 6- zvečer v magistratno posvetoval-nico- Ker je to prva proslava velikega jugoslovanskega praznika, prosimo, da se gospodične in gospodje udeleže tega »ostanka v največjem žtevilu* Hkratu se vabi ves odbor!
N« feodisMi Taščanj«! Vse, kar je prav- Toda Ljubljano po vsej sili tl»-Citl na nivo vaški, pa vendar ne gre* Saj nič ne rečemo proti temu, da eo ljubljanske krčme in beznice zapirajo ie ob 10» Ali da s* satvarjajo oelo na&i prvi hotelski reatavraati, karoor saha-|a itak le inteligenoa, tuđi ie ob desetih. Je preiliistnkD. Tajci gostje, U se sađrie ▼ okolici aU v gledaHMa, ne imffejo dobiti od K10- niti eaie piva ve«; no, niti v kavani ne dobe niee-sar, ker od XII. dalje se ne servira ni-6esar vet To je pa veadar prehvđo* Predstave v obeh natih gledališta tra-|ajo od 8- do ia aH 11- V gostiliio nika-kov Bi boJbo ve* dospeti pravočasno, a t kavami ti ne daje viti a»toove»K te ftiai po4 atr^e ie pred XU- TakiB <ngkSk wmmm m »ftjer, te iq»wriaMM>
tako mistretvo, W goni ljudi iejne spat, ko bi se v stdanjih prekrasnih aočeh baš najprijetnejše sedelo pred kavarnami* Prosimo torej: podaljSafte polici jake «ro sa hetele in kavarme 4e 12-t — Gledaliaki poeetnik-
Pe4 arftavne naisorstvo je postavljeno premoženje Karla Teppeija, trgovca z lesom v Celju in I- Jeschouni-ga, veleposestnika v Arji vaši pri Sv* Petru v Savinski dolini. Za nadzornika je imenovan stavbeni mojster Vin- Kuko vec v Celju* Pod nadzorstvom se nar haja tuđi tovarna za kvas v Račjem- Za nadzornika je imenovan Jakob Volk iz Šoštanja-
Pravoslavna liturgija. Pevd in pevke, ki žele peti pri pravoslavni liturgiji (v nedeljah in praznikih ob 9. uri), naj pridejo k pevskim vajam v Narodni dom. Prva vaja v petek zvečer ob 6. uri. Sestanek na vrtu Narodnega doma. Potrebujejo se Še 4 sopranistke, 4 altistke, 4 tenorje in 6 basov. — Joško Zorman. oDerni pevec.
Afera Svetek. Sarajevsko sodišče zahteva, da se mu izroči bivSega stot-nika avstro - ogrske armade A. Svet-laa, ki se nahaja v preiskovalnem za-poru tukajšnjega deželnesra sodiSča zaradi zločinov, za^rešenih leta 1914. v Bosni, ker se vodi pri istem sodišču tuđi preiskava proti Svetkovemu so-krivcu Rateju. Sodisče je tej zahtevi ugodilo. Stotnika Svetka torej posije jo v Sarajevo.
Ne delajte krivice! Z ozirom na donis iz ^marja pri JelŠah, priobe^n v 114- številki našega lista, ugotavljamo, tla jo bil je?, sodni svetnik Mladić v Šmarjju pri Jel^ah še pod avstrijskim režimom jeden izmed onih redkih sod-nih predstojnikov na Štajerskem, ki so bili vedno odločno sloveDskega mi§ljenja, zato je pač krivično, ako se mu se-daj očita narodna mlacnost in zanemar-jenje uradnih dolžnosti- Ker nikomur namenoma nečedno delati krivice, naj-monj pa zanesljivim na§im ljudem, ob-žaluiemo, da je dotični dopis našel me-sta v našem listu- Prosimo g- dopisnike najvecje previdnosti- Krivico je lahko napraviti, a težko popraviti-
Tržaška mladina je vabljena na nocojšnji sestanek, ki je zelo važen in se vrši ob 20- v Narodnem domu- Vsak mladi narodni Tržacan ima dolžnoet odzvati- s© vabilti. "Dnevni red: >Orga-nizacije tržaške mladine«* — Sklica-telj.
Brivnice bodo v cetrtek na ev« Resnjega telesa dan do 12- ure opoldan odprte- — Dezelna zadruga brivcev, frizerjev in  lasničarjev v Ljubljani-
Letov?ščarjem fn turistom na znanje. Od pristojne strani se nam piše, da bode ostal hotel sv. Janeza ob Bohinj-skem jezem letos zaprt. ker ni bilo mo-goče dobiti primernega najemnika. da se pa bode poskrbelo, da se v prihod-njem letn hotel s^et pravočasno odpre.
Izsell se Iz Celja gimnazijski profesor EnsreJbert PotoČnik. kakor že ime kaže, trd Nemec. SlužU !e na ceU-ski gimnaziji okro? 30 let. Nastani se v Nemški AvstrijL
Za uradneša zdravnlka v Celiu v X. činovnem razredu je imenovan na nredlotr ministra za narodno zdravlje dr. Andre.l J e n k o, okrožni zdravnik v Št. Vfdu pri Zatičini.
Zdravniska služba v Radencih* Dezelna vlada za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika v Raden-cih- Tamošnji okrožni zdravnik je ob enem kopališčni zdravnik in ima kot tak prosto stanovanje in od okrajnega odbora poseben letni pavšal- Radenska lithion - vrelec se razpošilja po celem svetu in ima em»k učinek, kakor mineralna voda slovitega francoslćega ko-pali^ča Vicby-
Obrt je odvzelo mariborsko okraj-fio glavarstvo dimnikarju Karlu Herb-stu, ker je neprestano ščuval proti Jugoslaviji.
Izpuščeni internirane!. Izmed Ce-Ijanov, ki so internirani v Ljubljani, so izpustili te - le: Zintauerja, brata de Toma, Wusserja in Findeisna. Dne 12. junija so se vrnili v Celje.
Iz preiskovalnega zapora so izpustili v Celju trgovca z lesom Ljudevita Schuberta, ker se je izkazalo, da je bil po krivem obdolžen, da je ščuval vojake proti orožnim vajam.
Preprečena železnfška nesre^n. Vr1 upoko^enec. Dne 7. t. m. ropoldan je bil vpokojeni sprevodnik Josip Cer-njač stanuioč v Zeleni jami št. 90 na svojem polju blizu smodnišnice. Nekako ob polu šririh zapazi od daleč, da se premika devet Železniških vozov samih brez spremstva in da prihajajo v vedna večji tek. Mož sluti takoj, da preti tuka i srrozna nesreča. ako ti vozovi priletijo v Moste, zato se spusti v tek, kar so mu njegova stara leta in oslabelost dopuščala. Z največjim naporom in takorekoč s smrtno nevarnostjo dospe srečno do dirjajočih vozov^gn^bi zst edini voz, kateri ie imel zavoro, in uoči nani. ZaČel je zavirati z vso močio in posreći se mu vstaviti vozove, predno so prišli na oni veliki padec proge na katerem bi iih ne bila mogla živa duša več ustaviti. To je opazoval od daleč Rospod Praprotntk občinsk! svetnik iz Jenkove ulice; ki Je strme gledal, kako da je stari mož preprečil grozno nesreća Seveda Isti ie bil vožnje navajen, toda .pr] tem bi bil lahkb zgubiT svoje življenje, ako W bfl priSel pod kofesa. Kedo Je tuka) kriv da so vozovi vSIL nam ni znano?? Ce že kedo, zasluži gotovo sprevodnik Cernjač dobro nagrado za svofo vrlino in za ntdčloveški napor, s katerim ie pre-
b Bele Krajine nam pi$e potnik: Prepotoval sem Belo Krajino na vse strani in si iz zanimanja ogledal tuđi razna šolska poslopja. Začudil sem se, da nisem skoro nikjer naše! v učnih sobah slike našega vladarja kralja Petra »odnosno regenta prestolonasledni-nika Aleksandra. Bil sem tuđi v Cr-nomlju, a tuđi tu nisem našel nobenih slik. Kako to? Čemu se jih ne nabavi-jo? Baje se izgovarjajo krajni Šolskl seti fda so slike predrage. Tako! Lep izgovor, ki pa ne drži! Svoje dnj pa so gole kar tekmovale katera si bo preje nabavila Karlovo sliko. Si bo treba stvar dobro zapomniti, saj čez sedem let vse prav priđe.
Razne lopovščine- Kolo je bilo ukradeno Francetu Kramerju in sicer v Selenburgovi ulici, kjer je on kolo samo za trenutek pusti 1 na ulici pred vratini neke trgovine, v katero se je podal- Kolo je sistema >Liuksus«, imelo je obode poniklane a v sredini obodov imelo rdeče barvan trak« Vilice ima bolj po koncu stojeće, a držaja ima svetlo-siva- Noailo je torbico, rujavo usnjato, zaokrogljeno, z napisom >Diana<- Pred nakupom se svari« — Zaradi trpinče-rija živali je bil naznanjen Prepeluh Viktor, mesar v Ljubljani- Imel je na vozu 5 telet, katere je pripeljal iz Škofje Loke* Ker istih ni zamogel takoj obdačiti, pustil jih je v tesnem vozu od 23- ure pa do jutra drugega dne skup a j stisnjene v vozu ležati- — Denarnica s približno 300 K je bila ukradena Anici Babnik iz Besnice pri Litiji- Mudila se je na trgu pri branjevkah in pri tem ji je bila iz košare ukradena denarnica od dosedaj nepoznanega tatu* Ljudstvo se opozarja, da naj pazi, ker v zadnjem času so tatovi in postopači znatno preložili svoj đelokrog na trg okolu bra-njevk' — Les za stavbo kozolea je bil ukraden Perles Adolfu iz Ljubljane. Les je imel spravljen na svojem trav-niku v Linhartovi ulici- Sumi se, da je bilo pri tatvini več oseb udeleženih in da se je les odpeljal na vozu. Za eto-rilci se poizveduje- — Milo je hotel ukrasti iz jugoslovanske tovarne za milo neki Lenarčič Franc iz Cernuč"-Hotel ga je kar cei zaboj odnesti, a srb-ski vojak, ki je pa tam na straži staL ga je aretoval- Ođđal se je sodišču-
Umrla je v Ljubljani ga. Serafina Sabothy. roj. Debelak. N. vm. p.! Hotel Bellevue na vrtu z lepim razgledom se vrši na praznik v cetrtek ob UH (^3.) popoldne veliki koncert — svira orkester >Daliborc Dirigent J-Drechsler- Vstopnina 1 K 50 v-
Kino Ideal vprizaria še danes fn jutri v četrtek lepo filmsko dramo v 5 dejanjih z naslovom: »Dekle iz trgovine X.« Je to tragična zgodba lepe a lahkomiselne prodajalke v velemestu, kt hladno zapusti svojega zvestega za-ročenca. ker k> omami blesk in boga-stvo, s katerim jo obda nien drugi ča-stilec in poznejši soprog. Toda nezve-stoba se maščuje. V zakonu ne najde prave sreče, zato začne liubimkovati. Soprog 30 zavrže, Ijubimec se je nave-liča in ko zapuščena tava po cesti postane žrtev nesrečne vožnje. V rokah svojeg r»rve!Gra ljubčka izdihne. Leon-tina Kuhnbersr igra to vlogo moj-stersko, ker je kakor nalaSč ustvarje-na za njo. Vrh tega burka: Stanovanje se išče. — Pozor! V petek drugi del znamenite Kajn-serlje »V zlati o poj nos ti. —  Kino  Ideal
Kultura.
Repriza opere »Madame Bntter-fly« je bila v vsakem oziru dovršena« Gdč- Thalerjeva je podala svojo naslovno ulogo v pevskem in igralskem pogledu prav dobro; njene toalete so ne le krasne, nego tuđi — kakor njena maska — vzorno pravilne- Iznova se je odlikoval tenor g* Drvota. Oba prva solista sta žela mnogo priznanja ter je prejela gdd- R- Thalerjeva dva šopka in g- Drvota venec. Tuđi ostali solisti, na čelu jim gdč- Medvedova In g« Le-var, so bili vrlo na svojem mestu* Gle-dališče je postalo vzlic tropični vročini premajhno ter so morali postaviti še stole, mnogo oseb pa je moralo oditi brez vstopnice- Nove dekoracije moj-stra slikar ja g. V* Skružnega so, kakor v vseh dosedanjih operah in v dveh operetah, tuđi v >Madam Bntterfly< žele pri občinstvu vseobčno pohvalo, če-prav večina obiskovalcev ni vedela, da je velik del japonskih predmetov prieten, kakor n« pr- kip Bude, med in krasni paravent. Pa če tuđi ne more vsakdo poznati, ali so predmeti pristni ali ne, in vkljub temu, da se Čut za ■ opremo interieurjev pri nas ni gojil, (— tuđi to je vzgoja h umetnosti! —), smo vendar obeutili in videli, da je scenerija zopet nekaj posebnega, nekaj značilnega, in đa izpopolnjuje harmo-nisko celoto skupaj z igro, petjem in godbo-                                           —a—
Dramsko gledaUSe* Vtisk včera]-šnjega večera je bil medel- Najprej so igrali Mirbeaujevo >Listnico<, nato Courtellinovega >Neizprosnega straž-nikac* >Listnicac ima v sebi marsika-tere oštrine zoper kazenska đoločila, zlasti to, đa policijski komisar vtakne v zapor poštenega siromaka Guenilla, . ki prinese najđeno listnico z desettispd franki, da ga vtakne v zapor sato, ker nima svojega doma, ker je torej vlafio-gar- Ta oštrina pa bi se morala polag đragik   elegantno labrositi,   kakor   M •
142. stev.
,*LUVCftdtU MAKM4T- Qm  19   JlIIU|*  i«I«.
Stran 5.
ti humom! esprit, đa bi dosegla uspeh* Zal, da smo od takega igranja to jako
daleč, ker se take feljtonistične cause-rije dajo pri nas premalo uglajeno in preveč masivno- Ni namreč verjetno, da bi oba stražnika, ki priženeta naj-prej komisarjevo ljubico in potem se onega nesrečnega listničarja, vprifto komisarja nastopala tako robato in krupno; treba je pa tuđi, da se vrši dialog hitro, mah na pah, brez čutnih presledkov, kar je seveda mogoče samo, ce ni presledkov v znanju zlasti komisarjeve vloge- Romantično nadah-njenega komisarja je igral gospod D a-n i 1 o , ne da bi bil posebno dokazal svoje sicer priznane zmožnosti za predstavljanje bonvivantskih tipov, in zato tuđi njegovi paradoksni dokazi o >ljubezni< do Flore Tambourjeve nišo imeli pravega učinka. Gospod Loč-n i k je bil kot Guenille jako značilen, tako v maski, kakor v igri; gospodična V« D a n i 1 o v a je podala Floro Tambourjevo rezno, kakor je treba, ustvariti pa ni mogla iz nje kaj poseb-nega- Vsa igra je bolj groteska nego komedija in tišti sestanek policijskoga komisarja s Floro v dokaj bizarnih okolnostih služi največ za folijo prizoru med komisarjem in Guenilloin, ki bi sicer zadoščal samo za dovtipen nedeljski podlistek- Vobče bodi še omenjeno, da se komisarjovo sakra-mentiranje, neženirano govorenje o >vipah< in istotako poudarjanje o Chienillovi kili ni čulo kdo ve kako prikupno z odra. — >Neizprosni straž-nikc je zanimal sa;: o. ker je v njem po nekaterih letih zopet nastopil na slovenskem odru gospod Šest fer ustvaril skrbno proučen lik omejene-ga, pa đobrosrčnega aristokrata, in ker je gospod Danilo imenitno pogodil naslovno vlogo- Drugače pa ideja, na kateri sloni igra — cclo za grotesko je krščena ta enodejanka! — ni ne originalna, ne groteskna; zakaj da mora biti človek najprej neizprosćn proti samemu sebi, ako hoče biti neizprosen proti drugim, je tako banalna, da ne utegne, najsi zavita v satiričen pla-šček, nikogar presenetiti, tuđi ne ob-iskovalcev naiskromnejsega diletant-skep:a  gledališča-                         —n—
Repertoir Narod- gledali??a- Drama-18- juni ja sreda Za hčer- — Amnestija, popoldne dijaska predstava- Izven abonma- 19- junija četrtek Listnica; Veizprosni stražnik. Abonma A 65-20. junija petek zaprto- 21- junija eobo-ta Bajka o volku- Abonma B 66- 22- ju-nija nedelja Bajka o volku- Abonma C 66- Opera- 18- junija sreda Mada-me Favart- Abonma B 2/61. 19- junija četrtek Žongler- Izven abonma. 20- junija petek zaprto* 21- junija sobota Madame Butterflv- Abonma C 64 22- junija nedelja Jevgenij Onjegin- Izven abonma*
Iz gledališke pisame- V četrtek, dne 19- t- m- se vprizori zadnjič v sezoni opera >Žongler< izven abonma-Opozarja se slavno občinstvo in rodoljube iz dežele, kateri se dosedaj te predstave nišo mogli vdeležiti, da bi ee pravočasno zglasili v pisarni radi eventuelnega reserviranja sedežev ce-njenim obiskovalcem iz dežele.
V Mariboru ee snuje >Glasbena Matica*. Pevski zbor snujočega društva priredi svoj prvi koncert v soboto, dne 21- t- m-
Člani Hrvatske Matice dobe knjige za 1- 1918- pri poverjeniku na mestnem magistratu- Članarina je zvišana na 10 kron, poštarina znaša 2 K. IzMe so 4 knjige-
»Times« o češki koralni in orkestralni glasbl. NajugledneiŠi angleški list »Times« nrinaša nad vse laskavo sodbo o Čeških koncertih, ki so se vršili koncern maja in početkom junija nod patronatom anjerleškega kralja v Londonu. Med družinu* Piše list sleđe-če: »Ako govorimo o korih, govorimo za to, ker mi nimamo prav nič sličrtega. Ali žaliboor nimamo tenori ev, ki bi mogli no poljubnosti izvajati visoki C forti-ssimo ali pianissimo. in pa basov z c:!obokim C v žepu. ki razpolagaio ž njim, kador je to potrebno. Naši pevci naj se pri Cehjh uče, kako se morajo zadržati Pri petju, in naj gledajo kako vsak izmed Čehov poje nenrisiljeno z glasom, ne pa z ustnicami. Naši pevo-vodje naj dobro opazuiejo. kako vsak pevec zna vsako noto na pamet jn misli, ne na to. če je kaka pasaža prijetna za rijeka, ampak kako da se bo izkazal urorabljivcjr?.. Ne! Mi nikakor ne mo-remo za enkrat tekmovati z njimi. Kar se tjče orkestra, imamo rno.eroče malo bolje šanse, toda meriti se nikakor ne moremo z njimt. Ritem teh mož je tak, da mi niti sanjati ne moremo o njem. Rcdko smo čuli take nenadne izpremi-njave v kakovosti tonov in takih »trc-mo!o«, končujočih se tako fino v tihih nasažaTi Seveda so tu nekatere stvari, k] jih že poznamo; toda po vsej pravici moramo hvaležno priznati muzikalne zaslusre dnijrega naroda, zasluge, ki so nrecej razHčne od naših. — Ali ne bi mo^la naša Glasbena Matica v inozemstvo? Ali naše gledališče?
Darujte za nafto
ftolsko drntbo!
POOLAVJE   O   CARINI.
Društvo tiskarnarjev v Sloveniji je izročilo v Ljubljani se nradečemu ministru za finance k**p. dr. Momčila Ninčiću sledeoo spomenico:
Tiskarnarji v Sloveniji smo si do-volili že v vlogi z dne 28. aprila naslikati svoj žalostni položaj slede uvedbe carine na rotacijski papir, ki je ogro-žala zgolj obstoj listov - dnevnikov. Prebolevši niti tega udarca, smo bili tem boli iznenađeni, ko smo občutili nepremagljivo pezo v pretiranem za-carinjenju ostalih naših potrebšein. V času, ko smo popolnoma izprti od dr-žav, tako prijateljskih kakor sovraž-nih, ki so nam dobavljale le s pomočjo kompenzacije manjše potrebščiue, se nam je diktirala brez vsakega urad-nega obvestila carina, ki ne ogroža le naše eksistence, tomveč vso naŠo sto-prav se  razvij a jočo kulturo.
Do malega vse tiskarne so imele z naročniki srotove sklepa ki iih ni moč stornirati. Započeli smo izdaiiti liste in revije, ki naj bi širile jusoslo-vansko probujenie med naš narod. Uničili smo stare, z avrstrijskim duhom prožete šolske knjige, hiteč z novinu izdajami srbsko - slovenske tendence, a carina nam je prekrižala vse račune. Založniki knjisa: odpovedujejo tisk, stroje in za tisk potrebne predmete, kl jih moramo vsled oomanjkania doma-če industrije naročiti le v tuiini, smo morali stornirati. Ostali borno na nižji stopnji ko doslej, medtem ko imajo naši sovražni sosedje priliko, poplav-ljati naš trse s tuio literaturo, tuiiml izdelki. Mesto da nam da naša država slične ugodnosti, kakršne na pr. nudi Nemška Avstriia z raznimi subvenci-jami, hoteč povzdierniti do viška kulturni napredek. Se nam hoče doma ubiti z vpeliavo carine vsak napredek.
Do malesra vse naše ootrebščine so danes okroglo 1500 odstotkov draž-je kot pred vojno, z aprilom 1°l° vne-ljana carina pa pndraži vse to še okro-Rlo za 1000 odstotkov. Si more li urad-nik ali delavec nabavliati potrebno čtivo? Zmore li ubocr šolarček obligatne liudsVoSolske. diiak srednie?ol-cke knjige, za kar treba že premozenia? Se li ne bo sleherni mani imovit oče premislil, dati sina y sole. predno bo založi! vse premoženie za knfi<rc? Ima li država hasek pri svoiih tiskovnih potrebšČinah. v katerth bo carina itak zapopadena? Ima li država obstoi brez intelicrence. brez n?.ra«čaja. brez pro-cvita točili   državi ianov?
Da podkrenimo svoi ugovor srleđe pretirane carine, naj navedemo par slučajev, ki so nas zadnji čas s carino seznanili:
Vagon barve je sta! pred vojno franko Ljubljana 10.00 kron — carina 54.000 K; vasron valjčne mase 25.000 K
—  carina 27.000 K; va^on črk 24.000 K
—  carina 84.000 K; va^on rotaciiskega papirja 2800 K — carina 8400 K; vagon   časopisnega   papirja  v  polah  3000 kron — carina 8400 K; vagon kancelii-skega papirja 4500 K — carina 42.000 kron; vagon kartona 5000 K — carina 9400 K; vagon Chromo - kartona 8000 kron — carna   14.700  K:  vagon  zavit-kov 7000 K — carina 63.000 K: vagon pismenega  papirja  v  maDah   10.000  K —■ carina 63.000  do  126.000  kron.
Poleg označene naklade se zahte-va pri tiskarskem crnilu, črkah, zavit-kih, pisemskem papirju ćelo carina na taro, kar znaša pri zavitkih in Crnilu 15—20 odstotkov.
Trgovske zavitke smo zaračunavali pred vojno s tiskom vred 6 kron, danes znaša carina vračunšj embala-žo 30 kron. Vse označeno blasro se nam je dostavljalo prosto voznine. danes plačujemo 3000 kron od vagona. Uvidevamo, da ie carina potrebna na gotove predmete, ki jih ima l2stua država v izobilju, ne na na one, koje si moramo nabavljati le s pomočjo izme* njave.
Popolnoma umljivo je. da bo nemška konkurenca preplavila ves jugo-slovanski trg, medtem ko nam preti pogin. Kaj si naj mislimo, da tiska zagrizena nemška tiskarna Holzhausen na Dunaju za Beograd uradne tiskovine, da se oddaia državne potreMčine ne direktno tiskarnarjem, pač oa potom posredovalca v natis. — da. oferi-rajo češke tiskarne tiskovine polovico ceneje od jugoslovanskih? Ni li vzrok temu carina, ki je v zaščito tuiih dr-žavlianov, nas pa izganja z domače grude?
Podpisano društvo tisk^marjev v Sloveniji anelira na razsodnost vele-rodnega ministra za finance in ored-laga:
Z ozirom na Domanikanje vsejca tlskarskeea mater"jala, tako stroiev, črk, papina, kuvert ftd^ najl se odpra-vi vsako jaka tozadevna carina, uvede naj se pa na vse v tuj?h državah Izvršene tiskovine, bod i si knii^e, ocledni-ce, trgovske In uradne tiskovine. Do-sedanii carinski Izdatk! na] se tiskar« narjem p«vrne}o. V dogledoen časa pa, ko si bomo ustalili samostoino In-dostHio, nai se vpebe na taje Izđelke v zaščito domače trgovine, ntJTfšia carina.
Trgovski ^omet z inozemstvom po sklepa mira. Tvrdite, ki ee zanimajo za uvoz raznovrstnih izdelkoT iz sele-za, strojev, ^ođbenih instrtunentov, ke-miSnih prodnktov. barv\ jestvin, olja, voska in drog iz Amerike, dobe t pisarni trgovske in obrtniške zbornice naslov neke importne firme, ki name-rava takoj ko bo sklenjen mir, otvoriti v naši državi svojo podružnleo* DoU6-na tvrdka omenja v «vojem dopisa, da maj M in*ree*na *• •odaj rtepUi i ale
▼ đopiaovaoj^ — Trrdktm, M hoćejo ■topiti ¥ trgo vake sresa a neko fevaraa m motros is čevljartke pre|o v Svlci, ie v pisarni trgovtke In obrtniike sbornice v Ljubljani na vpogled po-nudba dotične firme.
O čekovne« nmmmf Ražen bim-gajniikih in imenskih . čekov imamo tuđi skupne čeke. Ta vrsta čekov je pri nas še malo znana, dasi se v na-vadnem prometu lahko zeio pogosto rabijo. Do sedaj so se jih posiuževafi navadno le uradL Urad je moral n. pr* izplačati prvega svojim dvajsetim ali tridesetim usluibencem mesečno pla-čo. Namesto da bi izjrubil en uradnik cei dan s tem, da bi bodil od usluž-benca in jim razdeljeval plačo* napiše urad en sam ček za vsoto. ki je tako velika, kakor plače vseh uslužbencev pri tem uradu skupaj. Čeku priloži se* znam, v katerem so navedeni posa-mezni uslužbenci po imenu in bjvališču in koliko plače prejme vsak izmed njih. Tiskovina za seznam se dobi pri čekovnem uradu. Vsota na tem sezna-mu je seveda enaka vsoti. ki ie navedena na Čeku. Seznam mpra biti rav-notako podpisan kakor Ček. Dotični urad posije ček in seznam skupaj če-k ovne mu uradu in s tem je izvršeno vse njegovo delo. Vse ostalo pa izvrši čekovni urad sam. Ta namreč odoiše vsoto, ki je navedena na čeku, od imovine dotičnega urada ter posije posa-meznim uslužbencem po poštnine prosti čekovni nakaznici zneske. kakor jih je navedel urad v seznamu. Dose-daj so se skupnih čekov posluževali skoro sami uradi. Ker pa priđe vsak človek večkrat do teza, da mora na-enkrat poslati petim, šestim ali še več osebam denar. je dobro, da se tuđi občinstvo seznani s to vrsto čekov. Če uporablja skupne čeke, prihrani precej na času in na denarju. Tiskovine za seznam se dobe, kakor že po-vedano, vedno pri Čekovnem uradu v Ljubljani.
Gospodarske težkoče v Italiji. Jean Carrere, rimski dopisnik Le Temnsa, brzojavlja 11. junija o težkem parlamentarncm položaju, kateremu se nridružujejo težkoče v prehrani kakor tildi števjine stavke v Rimu in Napolju. Koncem meseca ootečeio začasne dva-najstine in trebalo jih bo obnoviti. Spri-ćo obširnih debat o teh nujnih vpraša-niih bi moral prlti Orlando iz Pariza zastopat vlado. Zbornica se otvori 19. t m. Ekonomske težave *n vprašanje prehrane so vedno večje. Draginja raste vzncmirljivo; delavci in nastavijenci zahtevajo povišanje plač. Kadar se to povišene s trudom doseže, raste draginja znova, kar povzroča nove zahte-ve. Neizbežne Dosledice so mnogobrojne stavke. Med temi stavkami, ki se že vrše ali šcle prinravljajo, ie najbolj gro-zeča stavka učiteljev, katerih plače so zares čiste nezadostne. Tak štrajk bi bil veliko zlo. Mislimo, da se mu bodo izognili vsled sklepov, ki so nastali v sporazumu z g. Bereninijem. naučnim ministrom, in Strinjrheriem. finančnim ministrom. Je pa še več korporacij y štrajku, žanje ne more vlada skleniti nič neposrecineea kakor za učiteljst\ro. Vse te stavke so ostale povečini krajev Italije doslej zgolj gospodarskega značaja, lahko pa bi postale prej ali slej politične. Zato se bodo storili potrebni koraki, da se priđe v okom rastoči živ-Ijensk] draginji. Upati je. da se bo sporazumno z zavezniki dalo znatno iz-boljšnti  anrovizaciisko  vprašanje.
Subskrfpciia 4^r državnih bonov: Pri Ljubljanski kred tni banki v Ljub-l;-an? in njenih podružnicab ie podpisalo 1735 strank skupno K 19.842.000.— 4% državnih bonov. Med drusimi so sub-skribirali še sled. zavodi in gg.: Vev-ške raDirnice, Devica Marija v Polju K 100.000.—, Mestna-hranilnica v Kra-niu K 100.000.—, Mestna hranilnica v Novem mestu K 60.000. Kmetska poso-i?In?ca ljubljanske okolice, Ljubljana 350.000-—, Mestna hranu*, v Radovljfci. nadaljnih 15.000 K, Okraina bolniška blajDrajna, Sevnica K 2.500.—, Telovadno društvo »Sokole, Trbovlje K 2.500.—, P. Majdič, Jarše - Mengeš K 10.000.—, Fran Ksav. Souvan, Ljubljana nadaljnih K 30.000.—f P. M. Schmitt, Ljubljana K 10.000.—. L. Mjkusch, Ljubljana K 10.000.—, Grof Olivier Lamezan, Ko-
kra   K   100.000__,   Ivan  Kenda.   Bled
K 25.000.—, A. Vodnik, Ljubij. K 69.000.—, Ivana Scunig, Ljubljana K 10.000.—, Darinka Andrejević. Beograd K I0 000-— Ferdo Roš, Hrastnik K 10.000.—, K. B. Mallyf Tržič K 50.000.—, Mally in Dembergcr, Tržič K 50.000.—, štajerska hranilnica. Gradec, za svoje poses'vo v Ptuju K 500.000.—.
Državna posredovahVca za delo. Podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 8. junija do 15. ju-n?ja 1919 je iskalo delo 190 moških in 63 ženskih delavnih moči. Delodajald so iskali 149 moških in 80 ženskih delavnih moči. Posredovani se je izvršilo 144. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. janu-arja 1919. do 15. jtmija 1919. iskalo delo 8114 delavnih moči, delođajalci so pa iskali 7375 delavcev. Posredovani se je izvršilo v tem času 1998. Delo iščejo: pisarniške moči (335), trgovski sotrudniki In sotmdnice (201), sliikf-nje (134), strof. ključavničarji, strojniki fn kurjaci (100). uradni in trgov. sluge (125), bišniki, pazniki, mesarjL peki, mlinarji, natakarji, natakarice, točilcu tov. in poljski delavci in delavke, ie* lezostrujrarji, kovači, mebaniki, elektron tehniki. ekonomi, oskrbniki, dninaiice, dimnikarji, zidarH mizarS. pleskarfl, krojači, Siviljeitd. V delo se sprejmejo: mdarji (900), služkjnje in kuheric« (130), težakj, hlapci, pomof. delavci v ptetil-ni Soli, konjski hlapcl čevOarfi. tesar)!, poljski In vinog. delavci In dehvrke. sf* dartL jniaarji. iris. moS, opek. Mavd»
V Utiji ae vrii iiviaaki semenj v poMielfek, dne 28- jnnija t. 1-
• Ceae v Bereltea- Ka« prijatelj nam je pokmsal pismo svojega znanca lm Berolinav datira"^ 22. maja. t- 1-, v katerem mu trn navaja tamkajšnje tržne eene in z&služke.   —   Delavec zasluži
tam od 100 do 150 mark na teden- Cene so pa sledeče: 50 kg kromplrja 60 M, 1 kg surovoga masla 60 M, 1 kg moke za kuho 8 M, 1 kg sladkorja 20 M, 1 kg slanine 56 M, 1 kg svinjskega međi 32 M, 1 cigareta. 15—40 pfg, 1 smodk* 90 pfg do 3 M-
Nainoveiša poročila.
(Naša izvirna poročila.)
ITAUJANSKA   MN1STRSKA
KRIZA.
Milan, 16- junija- Kriza v ministr-stvn še ni končana. Danes prispe v Rim Giolitti- On je glavna opora Or-landa, ki se nadeja, da bo z njegovo pomoć jo ostal na krmi 1 u- Proti Orlandu rujejo na eni strani ogorčeni nacijona-listi, na drugi strani pa socijalisti in katoliki- Zunanja politična vprašanja so potisnjena docela v ozadje- Kakor vso kaže, ostane Orlando z rekonstruiranim kabinetom še nadalje na površ-ju, ako končno ne priđe v kombinacijo Tittoni- Za danes je bila napovedana seja ministrskega sveta v Kimu, na kateri bi se naj odločilo o krizi. O iziđu te seje ni bilo do poznega večera še no-bene vesti- Bivši minister Nitti, ki je zelo vplivna oseba, naetopa z vso od-ločnostjo proti Orlandu-
KOMPLOT PROTI CADORNI-
Mil&n, 16* junija- Odkrili so zaroto proti bivšemu generalieimu grofu Ca-dorni- Komplot 30 imel naz&en Cadornu odvzeti njegove na vojne operacije se nanašajoče dokumente-
ITALIJANSKI   SOCIJALISTI   PROTI VERSAILLSKEMU MIRU.
Milan, 16- junija. Glasilo italijan-skih socijalistov >Avanti< priobčuje uvodnik z debelo tiskanim nadpisom >I1 trattato di Versaillesc in s podnaslovom >Dvoboj med delavekimi sindikati in meščansko demokracijoc- V članku razpravlja o nasprotju med do-ločbami glede delavstva, ki jih predla-ga Antanta, in noto grofa Brockdorffa, ki se naslanja na bernske principe-Clankar se z vso odločnostjo zavzema za to noto, kar izpričuje, da je ta na-stop italijanskih socijalistov v zvezi z neznško  propagando.
STAVKE V ITALIJI-
Milan, 16- junija- Kakor zatrjujejo najnovejse vesti, se stavkarsko gibanje v Italiji silno širi- Danes se je pri-družil stavkujočina velik del državnih uslužbencev« Cenzura zabranjuje vsako vest o tem dejstvn- Naša poročila so v tem oziru absolutno zanesljiva- V Bologniji se je vršil kongres poljedel-skih delavcev. Po končanem kongresu so zborovalci vceraj priredili velike manifestacije- Sprevod po mestu je tra-jal dve uri- Udeležilo se ga je petdese^ tisoč oseb, ki so manifestirale za socijalizacijo pokrajine- Med policijo in neko skupino anarhistov, ki so nosili Crne zastave, je prišlo do krvavega spopada.
DA    BI    JUGOSLAVIJO     RAZBILI PODPIRAJO   ITALIJANI MADŽARSKE   BOLJŠEVIKE-
Lucern, 16- junija- V >Bemer In-telligenzblattuc objavlja neki odličen nevtralec, ki se je pravkar povrnil z Dunaja, senzacionalna razkritja o ita-lijanskih spletkah. ki imajo namen podpirati madžarske boljševike, da bi s tem oslabili Jugoslavijo- V noči od 27- na 28- maja je italijanska vlada dobavila ogrski sovjetski repnbliki dve bateriji 750 mm to po v, 11 vagonov ži-vil^ ogromno količino orožja in streliva ter veliko množino tekstilnega blaga*
ZAVEZNISKI ODGOVOR   NA   NEM-ŠKE PROTIPREDLOGE.
Pari«, 17- junija- Odgovor zavez-nikov na nemške protipredloge je iz-delan v 200 eksemplarjih in bo objavljen* Revidirano besedilo je spisano samo v enem izvodu- Spremembe so izvršene z rdečo tinto nad prvotnim tekstom- Ta zadnji dokument ne bo objavljen-
WILSONOV POSET V BELGIJI-
Pariš, 17* junija- >Dail3r MaiU javlja, da odpotuje Wilson v Belgijo danes zvečer v spremstvn svoje soproge in admirala Gravsona-
TURSKA   DELEGACIJA.
Pariz, 17. junija* Turska mirovna delegacija ostavi Vaucre&son, ker so prostori ▼ tem poslbpju premajhni za številne njene člane-
BELA KUK NI BIL POZVAN V PARIZ-
LncerB, 17. junija- Iz zanesljivega vira i& vaS korespondent dobil to-le pojasnilo o povabilu Bele Kuna v Parić- Odbor Četvorice je sklenil poslati ▼ Budimpešte noto, v kateri se je mad-jaraka vlada pozvala, naj takoj ustavi avoje prodiranje proti Ceho -Slovaski-Redakcija te note se je poverila tajniku Lloyd Georga- Tajnik je na svojo pest v noto vstavil pasna, đa bo Ogrska itak ie ▼ najkrajsem časa povabljena t Pariš* Zato eo U Pariza prvotno vest o jovabilu mađjarake sovjetske vlade v FarU dtauntfral^ kaUr Jo |t   de>
mantiral tuđi vaš korespondent- Ko eo v Parizu dognali dejanski položaj, je prišlo do velikoga skandala-
POGOJNO PRIZNANJE NAŠE DRŽAVE,
Lncern, 17- juni ja. Današnja večera na izdaja >Zuricher Zeitungc javlja, da so Amerika, Anglija in Italija priznale kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov samo pod pogojem, da ostane Crna gora še nadalje neodvisna država- (Ta vest gotovo ne odgovarja res-nici, že zaradi tega ne, ker Italija doslej še ni priznala naše države- Zdi se, da hoče Italija staviti tak pogoii Opomba uredništva.)
Vesti LDU.
ČEŠKA DUHOVŠČINA   ZA   NAROD* NO CERKEV-
LDU- Praga, 14 junija- (Dun- kor< UT- — Zakaenelo-) >Narodni Politika« poroča: Te dni se pelje deputacija zve-ze čehoslovaske duhovščine v Him, da izposluje pri kuriji med drugim tuđi ustanovitev samostojnega čehoslova-škega patriarhata, odstranitev celibata za duhovščino in uvedbo češkega je^ zika v celotni službi božji- Češka du-hovščina je baje odločena, da ne odne-ha od svojih zahtev*
ODBOR PETORICE. NE VEC ČETVORICE.
LDU- Berlin, 13- junija. (Dun- kor* orad- — Zakasnelo) >Berliner Tage-blatt« poroča iz Versaillesa.: Iz sveta' četvorice je postal v6eraj svet petorice« V zadnji minuti je bil poklican prvi delegat Japonske baron Makino k po-gajanjem o odgovoru aliirancev- Brž^« kone se hoče na ta način preprečiti mo-rebiten poznejši protest Japonske-
Društvene vesti in prireditve.
Zveza vojnih invalidov za Štajersko naznanja, da brez odborovega do-voljenja ni nobena oseba opravičena nabirati darila v prid vojnim invalidom« Takega dovoljenja nima g- Ivan Topolovšek iz Celja- Nabiralci darov. se bođo izkazovali z dovoljenjem ZV©-ze- — Odbor.
Kočevska Citalnica ima dne 19* t* m* v prostorih gostilne Beljan ob 3. popoldne ustanovni občni zbor- Priglasilo se je že nad 150 članov; dramatični in pevski odsek žfe sedaj poslujeta- Ob-enem se zbirajo knjige za knjižnico-VeČ o tem za kočevsko Slovenstvo ve-lepomembnem  podjetrju prihodnjič!
»Društvo tehnikov v Ljubljani« ima odborovo sejo v soboto, dne 21- t. m- ob K2L uri- Dnevni red: Porobilo o sklepih zagrebškega seetanka*
Poizvedbe.
Izgubil se je bel zdravniški plaSČ iz platna od pod Tranče do kavarne Eggia 16- junija dopoldne. Najditelj naj ga prinese v Gorupovo ulico Stev. 3» II- nadstropje levo-
Dotična gospodična, ki je v nedeljo 15- t- .m- pozabila dežnik v cvetličarni Viktor Bajt, naj priđe ponj«
Našla se je pred Skofijo pozlaćena igla- Izgubitelj 30 dobi v pisarni mest-ne pristave, Cesta na Kodeljevo št- 8 med 9- in 10« uro dopoldne-
Kdo vć kaj? Komur je sedanje bivališče pešca Bratuža Josipa, doma iz Čepovana, Dol št 23. znano, se prosi, naj naznani na naslov: A. Pođ-gornik. računski podčastnik, toDniSka vojašnica v Ljubljani.
Par (teških čevljev fn nogavlc se je našlo danes na Prulah. Dobijo se na Prulah št. 17 pri družini Davoršek.
Be^unec s Pr|morskesa. vešč vseh gospodarskih in kmetijskih poslov z večletno prakso išče službo kot oskrb-nik kakeg^ večjejra posestva ali kot kletar pri kaki vinski trgovini. Ponudbe naj se pošljejo na posredovalni urad za begunce v Ljubljani.
Našla se je v torek zjutraj v vinar-ni gr. Mencingerja vratna verižica z obeskom. Dobi se v vinarni.
Zgubila se Je zlata ura dne 16. t. m. v Tivoli med parkom in glavnim drevo-redom od pol 7. ure do pol 8. zvečer. Ker je ura dragocen spomin, se prosi naiditelj, da jo izroči proti dobri nagradi v pravništvu >Slov. Naroda*?.        (6112)
Izdalated tu odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnloa fn tisk »Narodne tiskarna«.
Poslano."
Važno za salonske orkestre.
Radi subskripdie za novo izdanje glasb za orkester komponista Ant Jakla naj se p. n. interesentie blago-voliio obrniti na trgovino z muzika-liiami
Kletanuiyr & Banb«T v UobtiaiiL
• Za vsebino tega spisa ie uredni
M?q etaottea* kpUkot đotote Mko%
diran <y.             ________________                                                             »SLOVENSKI NAROD" da« iS. Jani]a 1918.              ______________________________________________142, Ste v.
■pada n P*r novih, Crnih mosTdh Cev-riOld U Ijev Ste?. 42. Gleaallska alica •fe*. lt/Ul. L. Franke                        6149
■fkUf3Bi •*■■ l5če uradnik. Ponudbe Klilf UN IWl na upravništvo »Slov. Naroda" pod .Stoveaec/6148".        6148
bflll9 IH popolnoma nova svilena or> rlUlM K leka po ugodni ceni. Broo; Ote*. 14/1.                                     6147
Buda li skoraj nova moSka obleka, rHU 3PJ crne hlače, fina Žepna ura. Breg 8 L                                        6041
ftpadg |g lahna, pol krita kočija In rltad U kolesa; zamenja se tuđi za seno. Poizve se Kladent šlica 13, Kra-km, Traoro.                                  6139
lita t trtom ft kitili v Ro2nl dolini
UH Z finU K lUPI ali periferiji me-sta. Ponudbe Marijo Torosllo ooata it. 19/11/107.                                 6135
Prevažanje pramena io dnr dvo^t
blaga na kolodvor najceneje in točno. Zglasiti v trafiki v ftolOBOargavft a. 6082
iHIftaiamfl 30° n* prvorazrednoga biie-riUUaJClilU loga vina godište 1918. Cijenjene upite moiimo na Krapinsko trgovačko drnitvo, Krapiia, Hrvatska. 5076
Bmritfill žepnih ur» zlatnine in sre-rulllulllll brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne poSte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev.            5531
4Cfin U dotičnemu, kdor mi preskrbi 13IIU R lepo 5-6 sobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Sio-venskega Naroda* pod .J. K./6074".
Tfltarii kakor tudi več nčc»ceT sc iBduljI sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Stelner, mestnl tosarokl mofster, Ljnbllana, Jera-»ova nlica it 13_____________4844
Znnniinfnfta za vrtilni tok (Dren-UBSElfllDl]a strom> s priklopltenim vzbudilnikom (Erreger-Maschine) vsaki po 150 KVA, 3000 voltov napetosti in 42 perijodami, 173 tur na minuto, izvršeni po tvrdki Ganz & Comp., so AMO oddaata. Ponudbe na Vevške papirnice, VevČe pri Ljubljani.      6036
fin sto pnn hm ujA "Str
upravništvo »Slov, Naroda«.          6146
Dudi ta salonska obleka, Zaket s te-rllH K lovntkom. KoHioJOfia ođlaa st U, TtJbaJteau_____________6145
Dfadi aj slovenska zastava, Stedilnik, rliM K nov ročni voz. Poizve se v ■m—kl mMI ata, promajo-    6142
DaHm fMkflfo k»terabl«ialat»di rHlCH flOIHli šivati, se sprejme, Bartaua at Bleea.                           5760
Dnifl U lepa» nova 5P°rtnj obleka xa riOlfl tx gospoda po nizki ceni pri Alotait« Loaaoar, otv. la TOf. lurofć Sa, ilaka, Colovaka starta tS 6132
Dltafi ftfHl naJbolieg sestava, sasma rlMLl illUJ, nov ili malo rabljen želimo kuDiti. Ponude tvrtci Sctwarezi drag, Zagreb, Preratf«viće?a 1.          3347
MofclDtgai nizana""SSS. SSL"
željene   i   bravarske   rob«   f   Kaanika.
6105
Flaktrifaa iira za »ODr>° instalacijo LKlUlUd Uli se kupi takoj. Ponudbe na Kopitar, Resljeva cesta S Lji-
bljasa.                                                6067
0»a galitijslia kOBjiiii ir 3™/;:?a
stara, rjave barve, uvožena, proda Ed. S u p p a n c, Pristova, SI. Štajersko. 6123
nntnmnailn svih 'vrsti, sa i bez gume, HUlOIHUllIE kao i gume posebno kupuje i prodaje Anton Neidharđt, Zagreb, Prerado viceva 22.                              6115
M IDSDOMii LnadPerveah°2SeeniSobrh nite na GosDodar^ko pišamo Dr, Itaii Cerne. Ljubljana, Miklosičeva cesta 9 (nasproti Hotela Union) telefon 37._______4911
Bivii mtoffl stražmoisfer. S:
sljiv, oženjen, trez otrok, išče primer-ne službe, bodisi kot hišnik, uradni sluga, kjer bi imel tudi stanovanje Polož' lahko tudi kavcijo. Prijazne ponudbe na upravništvo lista po šifro .orožnik 60*3                                      6053
ZAHVALA.
Za obilc dokaze iskrenega sočntja, ki so nam do5H povodom smrti našega nadvse Ijubljenega soproga, oćeta, starega očeta in tasta, gospoda
Fran Jamnlka
izrekamo tem potom naSo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo darovateljem krasnega cvetja in vencev, kakor tudi vsem, ki so spremili dragega nam lajnika na njega zadnji poti.
Vsem tisoCera hvala!
V LJnbllani, dne 18. junija 1919.
2alnl«čl ostalL
Potrti nelzmern« žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žaiostno vest, da je naša vedno ljubljena soproga in najboljša mati, gospa
Ua W roi. DPbelaK
danes zjutraf ob 1. uri po dolgotrajni zelo muCni bolezni previđena s tolažili sv. vere v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnke bo v četrtek dne 19. t m. po-poldne ob 4 uri iz hiše žalosti Miklošičeva cesta štev. 28 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 18. junija 1919.
Alofili Sabothv, ravnatelj zemliiške knjige v p. sopros. — Henrlk Sabothv, major v Mariboru, Dr. Beno S*bothy, odvetniK v Kranju, sinova. — Ela Sabothv roj. HarO, Inka Sabothy roj. IStlamberger, sinahi. — Lea 8abothy, vnukinja.
Letovišče Police na Gorenjskem.
617 m nadmorske visine, svež gorski zrak, proti mrzlim severnim vetrovom zavarovano od Karavank, krasna senčnata izprehajalijča, lepl izleti po okolici kakor tudi na gore, kopaliSče, ribolov, tennts. — Električna raisvetljava, vozovi na kolodvor Lesce kakor tudi za izlete na razpolago, v hotelu pošta, brzojav. — Sob za letoviSčarje je 45 na razpolago. — Za rekonvalescente, slabokrvne zračna   lopa in  solčne kopeli.  —  Pojasnila in prospekte  daje
HZ   lastnica hotela STURM.   ==—
"~         Natežai.
Na  Driavnl obrtni ioll  ▼ LI«bliaai je pričetkom  šolskega   leta 1919/20 popolniti devet profesorskih mest IX. ozir. VIII. čin. razreda, in sicer : 1. tri lniftneraka nena m«ata sm stavbno strakft; S. tri taitanertka nćna aitsta 1a strotao str oko |
3.  eao latenerako očno mesto 1a «lektrot«feuUk« |
4.  eno nćno asesto ma dekorativno tm ttfjivadaio rlsauajoi
5.  mo «too amatsto sm obrtmo-trgovak© pro4aoto.
Za razpiaana mesta se zahteva visokošolska izobrazba. Na w>verje-jeniStvo za uk in bogočastje naslovljene prošnje je vložitl pri ravnaleljttvu do SO* l*aU|« 1010« Natančnejl pogoji se nahajajo v Orada«« ltetai z dne 26. maja 11. štev. XCVm.   Pojasnila daje tudi ravnateljstvo.               5644
HavMtellstro drtavM •brtaM Mto.
V Ljubljani, 30. maja l<>19.
Slavnemu občinstvu vljuđno nazninjava, da da sva otvorila dne 16. junija 1919 na novo pre-urejeno restavracijo
▼ CMposkl «M«1 it. 3 v UrtlfftaL P. n. občinstvu zagotavljava, da bode vsaki čas postreženo z izborno domačo kuhinjo, z gorkimi in mrztimi lediti, s pristaimi vini ter vsaki dan s svežim pivom. Za obilen obisk se najtopleje priporočava udana
-lwa« ls Noiliui mo¥ar.
■ Iv^l Ov Kjcu* pttf% iiBfava —Slov€w* «a»g» NarodjL                         ^§140
I^Ul «j dva leoaija aaradi prete* rnHI ■ Htve. Kje, po^t spravn. .Stoveaskaga Naroda«._________ 6137
aj>wl|ajaiiL ti___________6080
UlM llM prvovnte« *• prodajo. mBm Um Poandbe aa upravntftvo .Slov. Naroda* pod .FrtaM/im*    6129
MM HlAlib f Petnfeami brti kotla UH tlcmil te proda. Vpraiaaia pod •Pcfafeca« poste restante LjuUjana. 6118
tjlitba mWlli imu za par konj AniMl HKmI ipren skoral novo proda Šr. J. rretaar, Marljii trr S/IIL 6128
Mn Blmina m im ^
H. Haaikaa^ Karik^va cesta 127 Siika. Ljailjana.                                            61tt3
Vadi iz trdega lesa in nflvn, po 2— ftHl Okrogel, železen lUClUI 3000 lit. vsebine. se kupi. Ponudbe na Zatret k K«at»„ Britat pri Kralja.                   6049
....................__________________________________      4              | |
Faatlf ki bi °PfavlJal lahka dela. se I UlU sprejme za takojSnji nastop. Pojasnila v AnoaCni ekspediciji Al. Matelič Ljibljaaa Koafresoi trg 3.                  6251
Dl?SlIilSI ffli79 dobro ohranjena se po n«IUufl llllul ugodni ceni proda. Naslov v Anončni ekspediciji Al. Matelić Ljabljana Kongresa! trg 3.                                 6152
Klin hl VTll 5 letneKa zdravega in le-IlUU II ItCl pega fantka za svojega Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda'1 pod „Zdrav fastek".                           5978
inifiib*tss>M.>lS&!attl
ima veselje in spretnost za to. Ponudbe na upravniStvo »Slovenskega Naroda" pod „ISletsi fant 6127*.                    6127
Dob   išče v naJem (od ' 1920) Pe~
rCK kamo v Ljubljani ali na deže-li, katero mu hišni gospodar po 19 letnem obrtovanju odpoveduje, da bi najbolje vpeljano obrt sam vršil. 6061
IMziiriEas stnmirafnje ii inr-
odvetnik. CelOTec                              6088
(fanfivanii z dvema sobama, kuhinjo UlflllUlDuJC in pritiklinami blizu glav-nega kolodvora se zamenja z istotaklm. Naslov se izve v upravništvu »Sloven-skega Naroda'.                                 6064
fiopopsoirelBf les. C^'T*
si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v v,ieon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana.                         2048
Tpn U dobi oni, ki mi poISČe stano-tUu ll van je z eno ali dvema sobama in kuhinjo ter nekoliko vrta za novo-poročenca, če je mogoče v okolici Ljubljane. Naslov pove upr. »Sloven-skega Naroda«.                                6040
Prozni premtdanc koL zts&p
gozdne železnice v stalno mesto, t. j. za celolfctno stalno delo se iš£e. Pismene ponudbe na upravniStvo Dod „šter.fOOS".                                        6008
Hnnmrtni blnir Marschall, brezhlbno nODlBriHI IIBlir ohranjen, palisander z viožkami iz medi in bisernice, izboren glas, je na prodaj. Dopisi na upravništvo »Slovenskega Naroda Dod „Maršcnall it «U9".                           6119
HliflfafmfariSI ^20^8* »pretnega, lujUUfOiUlIjd, ozenjenega, za takoj-šen vstop ob prostem stanovanju in kurjavi iSčemo za našo tovarno v Medvodah. Ponudbe je nasloviti na „Papirnict Ooričaie, pt«ta Heiftdc, Oo-renjsko".                                             6047
Hopiin ni librs oltnoitiili mitsr-DiiminavtBiiiAfliifiinfiinei-
m^tiba vsake vrste za kolesa, motor je UIbIIII in avtomobile. — horlaniole. Seleabirgtva alica t.                      4273
I] indfli srT1ia^ ^ ^e*° 8tar popolno-lla plitn) ma krotak in srniea leto-Šnja mladica. Cena za prvega 400 K, za drugo 100 K Nadalje puSka risa-nica (BockbGehsflinte) popolnoma nova kal 16 in 9/3 s peteltni. Cena 1200 K. Vzame se v zaračun ft rabljena ri-sanica. Ponudbe pod »Ufec/IO57# na upravništvo .Slov. Naroda*          0057
tfalbiifa obstoječa iz dveh bi vi ih »IIIIIIU, vojaSnic, jakainic in hlevov v mestecu na Stajerskem. ob prometni progi, oo aw pretBf. Stavbe so moderne in v najboljsem stanju ter pri-merne za tovarniSko podjetje, posebno papimico ali tovarno za lesne izdelke, ker je v obližju dosti lesa. Električna in vodna moč se labko vpelje. Po ogledu se dogovori kupntna. Posredovale! izkljugeni. Pojasnila^daje mtmtšmi wwš v WtoWm Molrtol, nafonko)«
>    Velika izbira    *
pokraiinsiuh, umtt-
nBkili in drugih
BPljBMI tmjl)gll
■B|BPI radi hof li wlje. Ponodbe
M oj dobro obrani«« Uvalni stšofl g^M* Ceiij.  potittdbe  na fftoahoi,
99m anBjojoi ajajojoB IL Mb                6133
■jajflojM At malo »Njeno, pioda UolHU, Jakao Klaav Bfcoka, Ceoapo dogmom._______________________60ŽO
flMK n mbbU     dobavila tvrtka Žalce pri CdjuT^_______________6096
Im ajni prekrasna lega, dobro zem-U| PH, Ijiiče, se proda. Naslov pove oprava .Slov. Naroda.                       6154
Wn prMta 381 Itttrtt W
kapi Strajliaa tovaraa Karta * Wildi a« P*li*!i fti Gcljm.                           5918
Tm* m PJoio vcč BMiklk ••lek. klo-\Xm K pltU taka?, kra?at !■ •▼ratil* k«f. Kje pove upravntStvo .Slovenskega Naroda*.                                      6060
TphojmU aaoiaraih železnlnske itroke UPlUI PIMUII se sprejme takoj pri tvrdki Scbaeider k Tertfiek, trftfiaa z teleaaioB t LjuUjaai.                      5931
^Mrttfl tahd z ali brez hrane ia KKIH MH takoj iiče zasebna urad-nlca. Sporočila te prosi na Anenčao eks-tedidj« Al. Natelić LjiMjaaa Keagre"* trf itcv. S                                          6150
tfillfl hi flMIlI kuPaJ« P° dnevnih ce-iCH U iMlIB nah vsako množino Izvozna in uvozna družba .Imneks* v Ljubljani, kjer se je ustanovil poseben oddelek za seno in slamo.               6159
iKll] T3|lll? 13^1 nija%?ijazaraz-kUdanje na kolodvoru, denar ob raz-ložitvi, se kupi. Ponudbe: Zaafger. Celje.                                                  5999
Izmtn llnir. ^•^i.'^r.'lV-
lof aa«aMo kolo. nokat volaoaoffa blafa te plstea, citro ua mlloraaa se radi presclitfe preda. Trtoika ooota at. 43.                                          6144
Uli plireUfttUI čevljarska pomoćnika in več Stcparic, katere vzamejo delo tudi lahko na dom. Pismene ponudbe se prosi pod Stevilko 100, poltno ležeče Ljubljana.                                           6116
8pr#)|M« so) mi projvtzljsklli
potnikov
dobro vpeljanih v mest u in na deželi za razpečavanje kroaM^ ta čorlfe. Ponudbe nod »Krema* se prosi io na Aboičm ekspedicija Al. Matelie, Ljibijaaa. 6100
Tniiii! za bat Sini
izborne tudi za med rezanico konjem, Ima naprodaj  po  40 vinarjev kilog.
Sever A Eosnp.,   LJiiUiaaa.
Vzorce posljemo na zahtevo zastonj, Utotaaa so dobi tmđl ovoo.
8? JAJCA«
jajca za čaj (temno rumena) 80 v. la jajca (čez 50 g težka) 70 v. lla jajca 65 v. Plavci (Schvvimmer) in umazana 60 v. en komad. »• prodajajo v originalnih zabojih pri EM. SUPPANZU t Rtgatci, Slofeoško Štajerska.       5919
Bivši dalje služeči podčastnik,  oženjen,
z 1 otrokom, ima večletno  prakso vseh
strok trgovine,  želi službe kot
vodja trgovine
s kavcijo na Stajerskem. Ore tudi kot oskrbnik h kakemn veleposestvu. Pisma se prosi na upravniStvo .Slovenskega Naroda- pod .SIofeaec/9117-.          6117
Za pisarno
se oddaste sobi.                                6161
Zamenja
se stanovanje s 4 sobatni proti manjše-mu. Več pove uprava  »Slov. Naroda'.
Kupi se!
Deželna zadruga sodavičarjev za Slove-nijo v Ljubljani rabi dva vagona koksa v kosih. Cenjene ponudbe takoj na imenovano zadrugo, Martinova cesta it 11 Ljubljana.                                           6141
Na prodaj so
: TRAVNIKI:
za Južnim kolodvorom v Ljubljani s površino 4 na 49 a 11 m3; zadnja cena 5 K za m*. Pojasnila daje pisama Dr. It# leakftflca, odvetnjka v Ljubljani, Miklo-sičeva cesU6._________________61«
- Tr^abc -
krHkoCune zfodbe, »piaal Hat PoHo.
Halambavacjat berito aa ammske in po-
io r—r I Coaa a pofttao  K 3*50l *Na-
iočs te v
Bo^BjBpaojBo^BDi     ^^aVaVHaaB^B^Bi'
a^^^aa^^^r
za veliko In malo delo. Sa oo dalo tMIaa aoaa.  flota a»ttgpok<kl
•a^afaailMMU   __________6081
Proda se gnoji
fVoaiai se tuđi več vozov 1 lovski voz, (brek) in zapravljenec ter ena elegantna kočija, proda se tudi tri leta star konj izvrstne angleške pasme. Poizve se Ro-žna ulica št. 15.                   6073
loto so aooioaloa
•£ mlinar
»za v kmetiški vodni mlin in dva hlap-ca, kl se razumeta pri vožnji v gozdu. Ponudbe na Jasez LotIIb, mlinar, pos. in iagar v Želožju p. Dolenja vas — Rlbnica.                                             6021
jfi^^^Sf^.    _>^—_  ^^a\c^p   ^"""^^~
^lpafy& hl^li, Htti, mthiM, Izrlatl taje
J©^f5^%   tnrloe,   prepreci   uutnpljesje
SJ^N®^^  krrl bi operacije. VpoilIJ« i»o
^/^SeUk^k ^0*1  pTcdpI*«la franko K 830
T^T|HffBr^y za 1 dozo tvornica Tbterry-ja t
Pregradi ta glav. zaloga t Ljnb-
.ja»i ickana R, SuSnik, Marijin trg 5
——— ti ne drage lekarae. ^———
trgMnu
z zraven držečimi se skladišCi, prvo-vrstno mesto v Mariboru, se lahko spremeni v vsako drugo trgovino, prav nizka najemnina, se zaradi pre-vzetja dru šega podjetja lahko prevzame s 1. julijem. Naslov pove uprav. Slov. Naroda._________________________6085
ČrtroIkTii ^ voziiki.
Nekaj otroSkih vozičkov, za sedeti in za sedeti ter ležati, je na prodaj. Na ogled dne 20. junija t 1. na Resljevl cesti štev. 3 I. nadstropje levo.              6066
Posorl                      |          ■•dkoatl
tes 40 (itiHdoaot) lot stara
: SLIVOVKA:
se proda. Poizve se pri tvrdki FRAN GUŠTIN v Metlikl.                           6045
^                     dPi    p»^
^^^^T       ^a^^^4[Bnaas^aj|^acdu^dBjBjB^aa^pBj         —      _ ^_      . _.
Komad 28*— in 34*65 K. Sahtorafi«
veliki cenlk s to« nooo 1OOO all-
kamlorovalatao.         349
E. Loma, Maribor it. 74.
Preprodajalti!
Kremo za čevlje, vaselino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pišem-ski papir v mapab, fino toaletno mflo n drugo blago dobite pri
Hahler i Oplatka
iagenturni 1 komislonalni posao Zagreb Jetatičev ttf 38 (poleg Narodne kavarne
Josip Jug
stavbnl In pohlitvenl a:  pleskar in HCar ni
Rimska cesta St. 16.
naznanja, da Še vedno dela s prlstnim blagom.
IivrittOT toćaa. laaomo oobo Za ?sa tzvrSena dela jaaićiai   d?e  leti.
SOL
? nečih iz £ohaalOYaiko9 teč vagtao?. 1OO kg-------K 52.—
U olivno olje in od repice, v so-dih po 200 kg a K 26.— franko.
Vprašanja na
Franjo  Krepeki
koaUatjaaatrgovlaa, Maripor o/P.
f    Eđlaa    1
#tIkalKB#3laaal
#Jt4aaM C« ral
M iloaktiTBa ter- 1
# au aa kcatteeatal
LIPIK
tanaajao hi Uoiao ktooJEffo w SmooJI
m laM sknunao) \
m fOMoatlzoaa, mof, m ■ orotM, oksaaita, a I ItMiM li MvXm  1
■  ovlou ttMRIff HNiasf m
■   a^OaTDUOaaaojo Bojam  v
■         ta      ni    it - -* *------—          ■
■        m afianosaioroio.      m
I——-""""I
ff rtMMHi f*m* «• »*!"<* 1
f          4*]c tntpUtm          \
I Uprtv* k«paHtta Uffk. 1
spdrva^:
meterska, Žagana in cepljena se dobijo v Kolodvorski 31.       5587
Prodajalka::
iz boljSe hlie, izveibana v manufakturni stroki, z dobrim spričevalorn, išče službe v mestu ali na deželi, najraje v mestu. Naslov pove upr.    Slov. Naroda*.   6015
Filatelisti!
Happodai imam znamlie:
3 serije SHS jubilejne znamke 29/10 1918. 2 crnogorski jubilejni znamki 1/3 1917. 19 vrst madžarskih znamk s pretiskom S.HS. Hrvatska. 20 vrst bosanskih znank S.H.S. 3 vrste znamk Reke. 8 vrst znamk češke republike. 20 vrst ruskih znamk. 10 vrst madžarskih znamk s pretiskom KBztars^safc. Imam poleg tega še starih znamk S H.Š. in tudi drugih držav 1.200 kom ado v. Vkupno, 2 500 komadov. Kdor želi kupiti, na} se javi na naslov 0. Matić Vila Roiko, RogaSka Slatiia.             6059
!!■■■■■■■■■■■
Ženitbena ----------- Donudba!
Intetlgenten 32 1. star gospod, posestnik in trgovec, se Želi seznaniti v svrho Že-nitve z značajno simpatično gospodično trgovskega stanu oziroma kl ima veselje do trgovine z nekaj premoženjem v starosti do 30 let. Le resne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, na upravništvo .Slovenskega Maroda' pod Šifro „Letos". Za strogo tajnost se jamči v vsakem oziru.                                                 6143
■■■■■■■■■■■■
„ADRIJA"
Mirodilnica in zaloga
fotografskih aparatov ter
potrebščin.
y iNia a. $tln toim iL 5.
Btrvlii m obleke „TEKLA*4. Pralni praški. Čistila za slamnike „STRO-BINM. Nadomestilo tobaJu. Nadome* stilo toaletnega mita. „R0ZN1 PRA-ŠEKU najbolji sređstro za negova-nje porti. PrcizkuSeno dobra sredstva proti moljem. — Parflmi hi diSave. Sredstva za konzerviranje jaje — — Koncesijonirana zaloga stnpov.
Julij MEINL
:   Ljubljana   :
Emwm tgaoa
ff      9mW9M
Karat prldatek OIIvbo olfo la. Svila« aalbollia wrsto TrapistonU rir a S 18.—
Kakit
Marmelada Paradlina koaurva Ktt
Koadeastraao   mlako  a iladkorjam.
Razpošilja po celem kra-ljestvu   od 5   kg   naprej franko.
Fina inozemska
kolesna
(kaaaplatM   ianaltort)
J. GOREC
trfovtu a kalaal
IMK mti Ternlli l U.
142. Itcr._______________________________________.SLOVENSKI NAKUU«, dug 18. Junij«   ittitt.                           ^^^                                                             Stran 7.
Prosim mMe pmmdbe z uvedbo dobimga raki a
20 vagonov ^^^s = bukovega oglja.
Valentin Urbančič, Ljubljana, Btetwdsow ctste st is.
I Mila SEŽE! Srna I
I               IM đcitl* lm nt prckosl mobtno drag* »lio.              I
j Tvornica mila in sode I6NAC FOCK, Kran). |
UPSKG   KOSG
dobi ta teden in se priporoča za cenjena naročila tvrdka
F. S- Skrabar v Višnji gori.
1    y^^^LJUBLJANA /SS^^       H
6 V/^U/olfova ulica l.A<ss~f            11
Srdi         .^^                                                                  ^r     ^^#^^9   ^r                                              fe^Sl
Razglas.
Pri rudatkn Brezno*Hadatstna trbovelfs^c* pi-evnogo-bopne dražbe se  razpisujejo sledeča mcsta za takojšnji nastop :
1)  enega ruđai&kega inieolrja z  dovršeno   rudarsko   visoko solo in državno skušnjo.
2)  enega famOTnarskega poduradnlka z  rudarsko   šolsko  izobrazbo, znanjem vseh zadevnih  na-  in  podnevnih   merskih del ter leporisanjem.
3)  enaga  računskega  pođnradnlka   z  dopadljivo pisavo in znanjem vsega materijalnega in mezdnega računstva.
4)  treh famaklh pasnikov z rudnlško šolsko izobrazbo.
Samo prosilci, kateri odgovarjajo pogojem, imajo prakso, so slovensKega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni, naj pošljejo svoje lastnoročno pisane prošnje s priložitvijo prepi-sov spričeval — kateri se ne vrnejo — ter z navedbo domovin-stva in kedaj morejo službo nastopiti, ter z zahtevo plače in sicer: za 1 na trboveljško premogokopno družbo na Dunaju I, Falkestr. 1., za 2-4 na rudniško vodstvo Brezno-Hudajama trboveljske pre-mogokopne družbe v Laškem (Spodnje Štajersko).                          '
T--m---iia—Mlia ^^^^^^^_^ VriPVINV   a^wa^^Fw»^^W   ^^^^^^^^^^^^^^^m
Wm~   Wm~    Jo etMefM* •* 1. JmiJ«.    ~»M   ~*|
Prehrana sagotovltefta. — Pojasnila da e idravil.ška  komiti)* H »fgaste.n — Dohodna  dovollla  izposluk  ravnatelj a> Kjtar.  hlrtaf, ft—a Jaaifc>a«tc 1».
! SUETLH !
Bateiifa, iarafta«,  ala)ktrt)ta)fciil*al pradaaatl,  (iidelek avetovne stovanske tvornice.) Generalna reprezentanca trn en groš v kraljeatvu SHS
JANKO POGACAR, ZAQREBf      1882
žačiano Ljubljana^_______________________IHralf mHmm Ittll
liUllOlrljKlL
vlast.ti i kom.
NAKLADE ST.  KUGU,  ZAGREB:
Tnrić Jare, dr :   Osnova   za pn-obraževanje
naroda §kolom.........K   5*—
IP EUlcr-JeliMć   Socio!og>ia ili  nauka o ro-   '
stanku  i  lazvitku ljudskog školstva (u S ampi)........K 10.—
Ritti^Ivaa: Blagostanje kraljestva SH5 . . K 4*— Kralj Viktor: O reformi naSih srednjih Škola K 1 40 Brleox-Vdi'<anorić: Strada ci, drama u 3 Čina K 4'— Otmhlt Daiaa: O temelju izgradnje naSe ju-
goslov. kutru e (sudja)  .  .  .  . K   i*— »         : Utilzersal-Kausalprozess alt unscr oberstes Naturgeset^ (filozofijska studija)........K 18*—
Komitić Tomo,  dr.:   Pflen  (Apsint),  Izvorni
roiii'in. (Ilustrirano) (u btamni) . K 8'— Rotkrić Vjekoslav. tfr.: O moralnom nadpre-
tku   Studija..........K   6—
Orlovlć  Mllan:  Mot  tivot   Pjesma i proza
18M-1014..........K   5*—
Appletoa 0  W.:   Gospodja u krznu.  Krimi-
na na prip vijest........K   7'—
Pryt>jszcwsky Stanislav:  U virovi toj   struji.
Roman......K    4 70
»                 : U valove. Roman . K   4*20
Ncera: Sedam smrtnih gri'eha, Na sastanku
i druge pripovijesti......K   4'—
Dal as Richard: LiSen baštine. Krimin roman K 3*— čehcT A. P.: Ubojstvo. Anadnai .PripovjesH K 2*— Potapeiko I. N.: Što je upravo ljuba?? Klau-
dija Mihajlovna i drage pripovijesti K 3'— Ove i sve ma gle oglaiene knjige nimčala se az ori-finalne cijene i unaprijed poslaai aovac viie K 1*50 p* kilogramu za pakovaoje i poštarini III iz p—zttt ko4 ST. vUSIiI knjižara jigoslov. akademije I krt. tre-ičiiiita o Zagreba. Pozor knjiiare I šaljemo kn}tfe dragih izdanja i naklada iz oiig. popast i aajpofoljtijc —   —   —   —   —      ifjete.     —   —   —   —   —
■                                                                           M
VINO. -"•! tm~ VINO.
Belo Ijtttommko . . ldrrfk 1918 RđeCe (cviček) . . m letnik 191S
Belo romansko.  # . letnik 1917 Crno.......letnik 1918
izborne kikovosti, t& nudim najaižje cene. Kupim vsako množino in vseh veiikosti vinskih sođov. — Trgovina vina Iftlka) Jttlkg 6165                       Ljubljana, Florijanska ulica 36.
Skladiščnik
mm vefije  »kladiičo  z  letom  se   sprejme.
Reflektira se nm prvo vratno moč, ki ima ▼ tej atroki že večletao prakao.  Pod. je nasloviti na „IMPEKS" Ljubljana.
$? limin nili piinn. ?$
Odlična đelniška družba namerava organizirali prodajo velikih množin najfineje zmjetih prvovrstnih produktov izključno iz svojih lastnih rudnikov na Čehoslovaškem, v Nernški Avstriji, na Poljskem, v Jugoslaviji, Romuniji in Ukrajini. Ponudbe samo prvovrstnih ka« pitalno podprtih tvrdk pod .GlUck auf! 147* na anončno eksped« J. RifaH, Dunaj (Wien) I., Graben 28.                                         6156
[■^           Slaviti zdpavllnl vralel (kopaliić«)            ^Hj
Krapinske Toplice (Hrvatska)
zdravijo z zanesljtvim uspeh om vse
vrste revmatičnih afekcij mišić in Člen-
kov, protin, vse živčne bolezni (ishias, nev-
rastenijo, nevralgijo, histerijo, botečine v hrb-
tenici), dalje vse kronične bolezni na ledičan in*Swr
hurju, zastrupljenje s  kovinami   in   kožne bolezni.  Pri
ženskih boleznih vplivajo dobrođejno na nervozne pojave v
klimakteriju, pri vnetiih maternice ter eksudatih. M«tain6ti€)4«
Informacija In  prospekte daje zastonj ravnateljstvo«
| Izvozna i uvozna tvrtka fl
I Lavoslav Poljak i drug 1
B         Središnica: SPLIT, Dalmacija.         M
Ejl P^irmtnUe: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm- O Hl             strasse 11.                                                        |Q|
Q\                    Bavi sa sama aa veliko -                     Q
|B||  tsTOsam I liiipavaalem: svih domaćih zemaljskih pro- IJRJ
m|                izvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, ete- |W
W|                ričnih i jestvinih ulja itd.                                         IM
Ml  avosam 1 prddalom: inozemnih proizvoda, svakovrsne VM
Affl                prekomorske robe itd.                                           DUI
M] 3533            Brzajavni naslov: Pollakđrag.                    HQ|
HRVATSKA TRGOVINSKA BANKA D. D. U ZAGREBU.
ZAGREB, 15. lipnja 1919.
POZIV NA SUBSKRIPCIJU.
P. n.
Temeljem ovlasti izvanredne plavne skupštine dioničara Hrvatske TrgovinsVe Banke n Zagrebu, obdržavane 17. travnja t. g., Eav kljuŽilo je ravnateljstvo, 8 obzirom na to, da je netom dovršena II. emisija dionica HrvaUke Trgovinske Banke u Zagreba znatno preaubakri-biraua, da provede povišenje dioničke glavnice                                                                                                          ■
a dalji K 6.000.000-, tt od X 2i.0M.D00- Di x JOJOJtr-, mm mili 30.1 Mgi po R 21- mit
Od ovih novih 30.000 dionica, izlnčuje se 11 250 komada za nove n otpi »atelje II. emisije dionica Hrvatske Trgovinske Banke u svrhu, da se uzm gnu po njima potpisane dionice u punom broja dodijeliti. Preostalih pak 18.750 novih%dionica po K 200*— nomin&le ovime stavljamo na subskripciju uz slijedeće uvjete:
1.  Svim    dosadašnjim    dioničarima    koli   onima    I.,    toli     onima    II.     emisije    pripada     na    rečenih    novih    18.750    dionica pravo opcije i to: aa ivakiJi ledam itarlii  dl03iC9 po  |edia nava, dakle  na dosada subskribiranih i dodjeljenih 131.250 dionica ukupno 18.750 novih dionica ove em nije, uz  cijenu od K 240"—  po   komadu  nove dionice ta 5 % kamatima od 18. srpnia 1918   do dana uplate. Na slomke izpod se^am k nm ari a ne<5e se uzimati obzir.
2.  Pra¥O općila aa nova  dionica aoia sa lxvri U od 2t* Upa|a do St. Hpaja L o  kod Brvateko Trgovinska Banka d. d. n Zagraba 1 nfaiina podraialca ■ Oslika; maHai kod Ljakljaaaka Kradltaa  Banka n   Ljnbljanl 1 njezinih podrainlca a Splltv, Calovcn, Marlbom, Cal)n 1 Sarajav«.
3.  Nove dionice imadu kupon za prvu poslovnu godinu, te im pripada pravo na dividenda za istu.
4.   U svrhu izvršenja prava opcije val ju us predodžba   ■pmnjen>g i pripisanog odnosnog očitovanja   —   koje leži   kod   pođpisnih mjesta   na  dispozicija   —    doprinjeti medjutomnice dionica I   emisije odnosno blagajničke potvrde vrhu potpisanih i uplaćenih dionica II. emisije.
5.  Ujedno vaija kod prijave, opcije platiti u gotovom Čitava vrijednost po tečaja i s kamatima kako je pod toČ. 1. označeno.
6.  Tečajni (azijski) dobitak, koji će aa polučiti kod izdanja novih dionica ide a  korist  redovitne  pričuvne zaklade banke (odbivSi troškove emisije i pristojbe).                                                                                                                                                                .              0
1. Eventualno neoptiiane dionice preuzima posto jedi sindikat, koji zajamčuje uspjeh emisije.
umuiEusm nunu neovnoRE um d zagrebu.
Stran 8.__________________________________________________»SLOVENSKI NAKUU«, «a» 19. j«JJa 1H9________________                                                                     142. Utv.
kompletnih sobnih oprav
l ilmniraml  nt vzmete ter navadnimi  iimnictmi.  Naslov se izve v Aatatal ________tfa»miiHl MU Mafrli« M»Hjama ate«ajri«l trf >■         6153
250.000 u.«, zidne opeke
ima na nasepolago
Valentin Urbanfič, Ljubljana, Bleiweiso¥a c 18.
»uspori CifoHcl/D banliira a^«tra«© *ata*a«o ua**.
\#       JVCUdKC  Kd|IIJIle *ito araaatr© pr#ttv *r#-
H       tavslh orpana I svit* tolftstima i«l«doa.   U sijed njihovr
Yq        djelatnosti i ugođnogi nagorkog teka jesu već više od stotine
■n        godina  najobljubljenje  djetičko   domače   sredstvo.   Podra2uje
c MtKL       te^f ^UJU želudac, pospeSuju probavu, oblažuje grčeve, razre-
^JrlSffl      diuju sokove i uredjuje stolicu. Odstranjuju Btnčslnm, potrt-
^553^       *&i n« povraćanje, if aravlcii i ostale ialvaata« Ugoa+. ri&E?*^?*«                    Prave a«, aaato sa »Salvatar'' markom.
:l5BfcJ s. MimiMB. Jaliatuf lelaraa l Ingerija Zagra Jelafičet trg 2. Zaloga pohištva ln tapet
£ ERNST ZELENKA, ^
oblaatvoao saprlsetonl Ixve4«a#e
Solika ulica 5          MARIBOB       Oosposka ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnih. jedilni'i sob kJubnih garaituf, divanov, otoman, zime za madrace itd.         2236
NafTečfa lsblra.    Zmerno era*.    Solidna postreiba
poznate agenture in komisije (specijaliteta: toaletno milo)
mr LIOPOLD ZEISLER, Zagreb
se nahajajo sedaj:
Berislavićeva ulica štev. 16. I. nadstr.
Restavraclja pri ,Zvezdf
(preje Ferlinc)
Podpisana naznanjava,  da je  novo urejeni \Tt, vrtni salon in kegljišče zopet odpriO.
Postrežba točna in solidna. Priporočata se Peter in Josipina Košak.
I Posoli Inki w Maribora Ohrodri dom)
obrMUtf* Ml 1. Jorilja MM napr^ dm ■»•»•-» klioa hranilM *!•*• na knjiti** lm vtog« w
t*ko&*M raAunn
brez odpovcdi po                      •                             /
proti trimesečni odpoveđi po
31.V
St«!« vtofl E M,t0ft.0M*—, Usta« pr«B«ira!« aađ K —0.00»'   t •s«BlateM«s«to aprava« l«ta.                 6075
Ing. Dr. Miroslav Kasa!
oblastveno powerjeni stavbni Inlsnir.
Spedjtti stari udjttjt za btttukt, Uraktrnta ii nioe zpOe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica *t. 7.
IV  Izvriuie strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne Žage, elektrarne, betonske in
železobeton. ježeve,  mostove, železobetonska tovarniška poslopja,
skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko  oporno Sdovje in
vse druge betonske in želczobetonske konstrukcije.
Piefzna i strokovoo izvriite? ni u&tc itartin itininke Mi
Telmlčna mnenja. rastopiti« straak v talmiikUi zadevab.
Irgmiu liia u nliki
m- Andrija Golubić Zi
Zagteb, Jvriiitova ulica 10.
PRODAJE:
Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma, Slivovko lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na vagone in manjših količinah, hitro in točno odpremljanje! Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-izvodov itd. — Zastepnlk za L|«bl|auia lm abalioa
Ivan Koieli, Triaika <*sta «v. 27.
Prave Wertheimove blagajne.
V par Udaih priđe BOpct vat blagajn ft 0f 1, 2 In 3. — V zalog! ao kasete St« 00, 0 in 1, kopirna itlskalnice in •aaaa* a« iiliail Te omare ao varne proti ognju, nadomettijo blacajoo in stanejo samo »/4 blafmjne. — ToTanriHd laitopnik ia Slovenije: K«W IUflal«!, Ma^jaMuJTil^^M*^ ti.    5733
METLE ^^=
z metlišči. krtače iz rirka za ribanje nudi za trgovce, pootavoo
Velika Gorica
Prwa Hrwataka T^ornlea Metala. ¥aHfca flftoa,
KoTtreba?
PtoBle«, Minu, mM (ma), !•«■•, kal« (Ctnrtl),
prinu (#taM, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno i
SV« vrttt ■•■ulfiklk prolsvoia« neka u obrati na tvrtka
JOTAMOTIC I Tome, lOTBOTICm (1BHI).   5594
Javna dražba
trpežnesa pohištva se bo vrSila v skladišeu »Balkan* dne 20. t m. _____ob 9. uri dopoldne.       6o91
Banatska moka
Komisija „BALKAN"
pradala daklar trala zaloga
lepo belo moko
—F" *mbm !■ trn hnđu OMala nm «el« yre6e. ^aj
mm- MODNI SALON -mm          |
STUCHLV - MASCHKE
\A      UUeUMM — ŽIDOVSKA UL. S — DVORSKI TRO I.       A|
&   priporoia največio izbiro   ^1
finih slamnlkrn, svneaUi klobuka« hi Zepk za dame in dcklke.        I
Popravila se sprejemajo In tožno izvrše.
L.                                                                                                                                                                                                                     ■
NARODNA BANKA D.D. U ZAGREBU.
v                                *                                                                                  -                      -                                                         Zagreb, mjeseca juna 1919.
POZIV NA SUBSKRIPCIJU
U kom&đa inia glaseOli ih Uli po R Uf- udnK vnledaosti i Dimi inu 01K 19,110'-
P. n.                                         I
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo      J
je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju      I
novih dionica pod slijedećim uvjetima^                                                                      j
1.  Dionička glavnica od K  10,000.000-— povišu je se iidtnjem novih 25.000      | dionica po K 400*-~ nom..   dakle za K 10.0OO.0O0-— na K 20,000.000' -.      1
2.  Posjednicima starih dionica pridržaje se 18.750 komada novih dionica,      j i to tako da svakome dioničaru pripada pravo na 4 stare dionice opti-      1 rati 3 nove uz cijenu od K 440*— po komadu nove dionice, zajedno      I sa 5% kamatama od 1. siječnja 1919. do dana uplate.                              I
3.  Nedioničarima (novim potpisateljima) i starim dioničarima za dionice,      1 koje žele podpisati preko broja, koji im pripada u razmjeru od   4      i stare na 3 nove,  nudi se 6.250 komada  dionica po tečaju od 475 K      S za dionicu od 400 K nominalnih sa 5% kamata od 1. januara 1919.      J
4.  Stibskripcija počinje 15. juna, a sttsiti 31. jila 1919.                                    I
5.  Nove dionice imadu kupon za godinu 1919., te im pripada pravo na      1 dividendu za istu.                                                                                         I
6.  Protuvrijednost potpisanih dionica valja uplatiti odmah,  a najkasnije      1 do 31. jula 1919. t. g.                                                                                 i
Uplate za nedodeljene nove dionice povratit će se drapa sa 3 7j % ka-      I
mata od dana uplate do povratka novca.                                                    i
t               7. Subskripcija se obavlja odnosno primaju prijave:                                      I
U ZAGREBU: Narodna banka d. d.                                                           |
, BRODU n/S.: Banka i mjenjačnica Đrdarić i drag, kao afilijadja      I
Narodne banke.                                                               1
, DUBROVNIKU: Srpska centralna banka za Primorje,
Dubrovačka trgovačka banka i
Pučka štedionica d. s. o. j. , LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d.
Kranjska deželna banka. . OSIJEKU: Srpska štedionica, na RIJECI: Hrvatska centralna banka d. d. u RUMI: Zadružna banka d. d. m SARAJEVU: Hrvatska centralna banka. 9 SPLJETU: Zadružni savez. , VARAŽDINU: Varaždinska štedionica. „ VIROVITICI: Virovitička štedionica. , ZEMUNU: Zemunska štedionica
dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala.
8.  Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. opti rati nove dionice, valja, da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije: točno  ispunjenu  i  potpisanu  prijavnicu  uz naznaku popisa brojeva starih dionica (a koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica.
9.  Reparticiju  dionica  subskribiranih   u smislu točke 3. pridržaje sebi ravnateljstvo.
10.  Tečajni (azijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivši troškove emisije i pristojbe.
11.  Za provedbu ove misije stvoren je sindikat, koji zajamčuje uspjeh po-viSenja dioničke glavnice.
RAVNATELJSTVO NARODNE BANKE D. D. U ZAGREBU.