*9k.W-
Izhaja trikrat n* tede* - SeatUV Izdanjlh, in, sioer: vsak torek, ftetrtek in soboto, zjutranje Iz-danje opoldne, vegerno tedanje pa ob 3. uri po. poldne, in stane t mednSkimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom pošiljana: ¦
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta ........6 , 60 ,   ,    ,   3-30     .
"Setrt leta......¦\"*.'*.*-?-44-i{r-, *,-   1-70-
roštuhiSne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravnistvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabreSek vsak dan od 8. ure zjutraj do ti. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 19. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo.
»PRIMOREC" izdaja.neodvisno od cSo5e»" vsak petek in stane vse leto 3 K "20 h aTTgld/ 1-00.
«Soca» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvrarz v Šolski ulici in- Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenfiiS na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
...........^...J^arS^i^d^
SOČA
tis^itiar
(Večerno izdanje).
UredniStro
se nahaja v Gosposki nlioi 8t 7 v Gorici v X nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in prasnikib od 9, do 12, dop. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici št 9.
»opisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne \ spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo 1«V. upravttiStvu.
Neplačanih pisem ne šprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ....,___
Oglasi in poslanic« ¦se raounijo po potit-vratab, če tiskano 1-krat 8 kr., Srkrat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
„Gori8ka Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soce* in »Primorca« še »Slovansko knjižnico*, katera izhaja meseCno v snopifiih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseleteo 1 gld. 80 kr. — Oglasi v .Slov. knjižnici, se nonnijo po 20 kr. potit-vjsioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog m narod!
tGor. Tiskarna* A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in zal.
Zaupni shod
jarfubMaprtta stranke" pa Goriškem.
Danes ob 11. predpoldne jo pričel zaupni shod nage ril«' narodno-napredne stranke v dvorani »Slovenske Čitalnice* v Gorici. — Brez slehernega hrupa, brest posebnih priprav, kar tako samo po sebi je dozorelo vprašanje, katero so »prožili razni rodoljubi že lani, t. j. da se naša stranka .organizuje na demokratski podlagi po shodu zaupnih mož iz cele dežele, ki iz vole svoj i z v r š e v a 1 n i o d b o r, kateri bo vodil vse delovanje stranke na podlagi jasnih načel.
Danes so se zbrali zaupni možje i/ rele dežele, da postavijo delovanje nase stranko na tako podlago, ki zagotavlja popoln vspeh. <Nas ni ugoden, potovanje od daleč ni prijetno, vendar se je zbralo danes v Gorici odlično Število mož, ki se Štejejo meti napredne Slovence.
Tem odlienjakoni nagega naroda veljaj danes naš presrčen pozdrav: Dobro došli v solčni Gorici! Seme, katero vsadite danes v rodovitno zemljo, obrodi gotovo obilo dobrega sadu. Bodite si vedno svesti te svoje velike naloge in ostanite vedno in povsod zvesti delavci za vsestranski svobodni razvitek našega naroda po zdravih načelih naše stranke. Sklonimo svoje vrste v čvrsto, nepremagljivo četo, ki ve, kaj hoče, in je tudi sposobna, da doseže postavljeni namen.
Pripravljalni odbor je predložil v razpravo ti dve resoluciji:
I. Zaupni    shod    * n a r o d n o - n a -'prodne   s t r a n k e n a   Goriške m , zbran dne  8. marca 1;KM) v Gorici, naglasa  potrebo  ožje organizacije na temelju teh načel:
MARCO VISCONTI
Zgodovinski roman
italijanski napisal <L*cmmaso 6rcssl
(»aijet
Od kod zajemaš te prazne strahove '<»
«Zajemam jih od tod, da Marko, kateremu sem jo le tako od daleč omenil, da bi ga počasi pripravil, in da bi izvedel njegovo mnenje, — kaj mislite?*
«Kaj? ne mara nič več?»
cPresneto! — Kaj pravite, da li mara i •— Hotel ga je snesti živega tistega mojega sla. Meni pa je pisal, da glede nje in Ottorina naj se ne vkvarjara več. Da bi ga bili nemara opravki ozdravili od ljubezni ?»
* Toliko boljše, če mu je ta neumnost prešla iz glave. Tako se tem ži-vahneje loti resnih in važnih zadev, ki bojo v hasek njemu in tudi nam».
«Že razumem. Toda kaj naj jaz počnem s to klepetuljo ?»
«Pač to, kar sva že sklenila: pripraviti jo z lepa aH z grda, da ugodi Marku. Kaj misliš,   da,  ko se on vrne
1.  Vsestranski svobodni razvoj slovenskega ljudstva v duševnem in gmotnem oziru.
2.  Vsem stanovom se priznavajo enake pravice, pa tudi enake dolžnosti; zato se izključuje nndvladjo kateregakoli stanu.
i). V verska in cerkvena vpra&enja se stranka kratko ni malo ne vtika, obsoja pa profanaeijo in zlorabo vero in cerkve v politiške svrhe.
4. Svobodna šola in svobodno uči-teljstvo, kateremu je zagotoviti po državi in deželi stanu primerno gmotno podlago, da more skrbeti za potrebni ugled in vsestransko daljno izobraževanje.
». Obžalovati je dosedanje popolno zanemarjenje našega posestnika od struni vseh poklicanih činiteljov, zahtevati nujno povzdigo živinoreje in mlekarstva, vinarstva in sadjarstva, delovati na intenzivneje gospodarstvo in odpreti domačin) pridelkom stalen in ugodnejši trg.
(i. Vsled posebnih politiških razmer v deželi se pokazuje čimdalje večja važnost trgovskega in o b r t n e ga stanu z ti boljšo bodočnost vsega našega prebivalstva; zato treba posvetiti temu stanu največjo pozornost. ¦ - Izključujejo se zadruge, ki služijo politiškim svrham splošne klerikalne organizacije.
7.  Pozdravljamo gibanje d e 1 a v-s t v a, želimo mu ! krepke organizacije, katero hočemo pospeševati.
8.  <0 Zahtevamo popolno enakopravnost in e n a ko, ve 1 j a vnos t slovenske narodnosti in jezika v vseh državnih in avtonomnih uradih, v cerkvi, v šoli in sploh v vsem javnem življenju.
h) V deželnem in državnem zboru ter v trgovinsko - obrtnijski zbornici mora biti slovenska * s-ska večina pri merno zastopana. Izvode naj so splošna volilna pravica za trgovinsko in obrt-nijsko zbornico in V. kuri j a za deželni zbor.
semkajr in jo najde že pregovorjeno za se, ti ne bo hvaležen za to ? — Gotovo bo, in to tudi, če mu je prvotna gorečnost nekoliko upadla .
.«0» da bi res bilo taktf! Toda vi ne. veste, kak težaven opravek je ž njo! Pomislite: že dvajset dnij je tu. in je vedno še . >ga mnenja, da biva v Castellettu. In se nisem upal še»...,
cO, izvrstno si napeljal! Da bi te vrag»....
«Kak«'> naj bi bil pa?»
ti, no! ko si videl, da z lepa ni nič, si mogel začeti na drug način. Se vidi pač, da nisi vajen ženskam«.
•Toda vi ne veste, da ona omedleva za vsako ničarijo*.
• Pusti se jo, naj se pači, kakor ji je ljubo, in se gre po svoji poti naravnost naprej >,
«Vam je lehko govoriti, a da bi skuhali vi imeti posla ž njo! Četrti dan potem, ko je došla sem, jo je prijela taka vročica, da sem se moral že bati za njo, in sem mislil, da vsaka ura utegne biti njena poslednja. .Ce bi bila umrla res, pomislite, kaka zmešnjava ! In kaj bi se bilo počelo potem z uno, ki je ž njo?»
«A, z deklo misliš? Ali bi bilo treba pač mnogo pomišljati! Poslalo bi
c) t Državna uprava mora obrniti veliko *reč pozornosti na našo pokrajino ofe* italijanski meji, skrbeti za dobre prometne zvezo po vsej deželi, za potrebne eetto in železnice, ki zvožejo mojo z osrčjem državo, za uravnavo rok in hudournikov, za ureditev zdravstvenih razmer, v obče več brigati se za moralno in matorijalno povzdigo slovenskega ljudstva.
9.  Narodno - napredna stranka na Goriškem bo iskala vedno najožjo do-tiko z narodnimi strankami na Slovenskem, no pustivši nikdar izpred očij vzajemnosti z vsemi slovanskimi narodi.
10. Stranka stoji na stališču narodno samouprave.
II. Da so izvede organizacija stranke po gornjih načelih, so izvoli i z v r š e v a 1 n i o d b o r 21   članov, kateri ob vseh važnejših vprašanjih poprašujo za mnenje    zaupnikov,    sklicuje    zaupne shode, kedar se mu zdi umestno, zlasti ob vseh načelno važnih pojavih, in vodi politiko stranke na znotraj in na zunaj. Odbor je sklepčen,  kedar je navzočih 1) članov, in se popolnuje  do   prihod-nega zaupnega shoda sam.
Trgovsko in obrtno Hi,
VI. Naša obrtnija dandanes in v prihodnosti.
(Dalje). Pred. vsem moramo obrniti velik del svoje pozornosti - rokodelstvuv obče, da bo napredovalo s čedalje večjimi zahtevami časa. Obče priznana resnica je, da odjemalci vseh naših rokodelcev so v svojih zahtevah veliko bolj napredovali z duhom časa nego večina rokodelcev s svojimi izdelki; in ti poslednji Cesto majajo z glavo in se čudijo, kako nobl« da postaja današnji rod, ki od ubogega rokodelca toliko in toliko zahteva......kakor po
se je bilo spremljat gospodinjo, da bi4 se ta ne.bala, ko bi morala sama spati... KoneČno kak6 je zopet vlovila sapo?»
«Vlovila jo je s pomočjo nekega pisma, katero je dobila od svojega ljubljenca*.   ,
*Od Ottorina ?» je vprašal Lodrisio na pol zbegan in na pol neveren.
*Od Ottorina, da.... toda ne jezite se, ker tisti Ottorino sem bil jaz*.
¦Ti si pisal pismo ?»
«Du, jaz sem ga pisal, in dobro posnemal pisavo».
iln kaj si ji rekel ?»
»Najprej ji je bilo treba razložiti, zakaj se nisem k nji vrnil, kaj ne? In jaz seni ji dal tak6 razumeti: da Marko me jo vsprojel jako ljubeznjivo, da me namerava poslati v Toskano, a da imam toliko opraviti, da nisem prost niti po dnevi niti po noči. Da sedaj se ne upam še omenjati mu najine poroke, ker vidim, da ni še popolnoma goden za to; a da kmalu, ko mu storim neko veliko uslugo, se nadejam, da bo. mogoče o tej stvara z vspehom govoriti ž njim. Skratka: brez števila takih in jednakih pravljic, in vse zabeljeno z zatrjevanji in prisegami, kakoršne so v navadi med zaljubljenci, ter oslajeno z vročimi besedami — srce moje! moja sladka- lju- J bežen! jedina moja nada! —•• in z vsa-
velikih mestih. Ali nespametno je tako tar« nanje. Treba bo^dasetudi »okodelstvo povspne na vrhunec današnjih zahtev, da naši rokodelci lehko postrežejo Čedalje bolj »sitnim« in »razvajenim« odjemalcem, sicer bodo ti čimdalje več potrebščin naročali iz mest — navadno od tujcev. Z narodnogospodarskega stališča moramo torej v prvi vrsti skrbeti za to, da za rokodelske izdelke ne dajemo denarja tujcem. Vsak tako izdan novec viša naša gospodarska pasiva in nas dela odvisne od tujcev.
S t a r o k o p i t n o s t je velik podedovani greh tudi pri naših rokodelcih, kakor je po večini še pri kmetovalcih. Sin se je izučil rokodelstva pri očetu; od sina preide vsa rokodelska umetnost zopet na njegovega sina; kar je znal prvi, toliki znata tudi drugI in tretji. Veliko imamo takih krojačev, Čev» Ijarjev, šivilj, mizarjev, kovačev itd. v deželi! Od takih pač ne moremo zahtevati, da bi mogli ustrezati zahtevam pokvarjenih« otrok sedanjega časa. Vendar imamo tudi mnogo rokodelcev, ki so se izučili ali so vsaj delali po več časa na tujem, toda doma so se navadno zanemarili, da niso prav nič več napredovali..... Koliko je pa naše ljudstvo napredovalo tekom samih 20 let z ozirom na nošo ali hišno opravo, to ve* pač vsakdo. Ker premnogi naši rojaki ne dobe pri svojcih po svojem ukusu ne obleke, ne obuvala, ne hišne oprave itd., naročajo vse to iz drugih krajev, cesto od tujcev.
Naši rokodelci morajo torej napredovati z duhom časa! Dobri mojstri morajo biti vsestranski kos svojemu rokodelstvu, pa tudi drugače se jim je vedno izobraževati..... Za bodoči naraščaj naj skrbe že oni s tem, da sprejemajo v nauk letake dečke, ki so dobro dovršili ljudsko šolo in kažejo veselje do rokodelstva, katerega se hote naučiti. Kjer je le mogoče, naj hbdijo učenci v nadaljevalne in strokovne šole. Takih šol je še veliko premalo! V vseh trgih in v znanih obrtnih vaseh (Solkan, Miren) bi jih morali imeti.
Naloga »Trgovskega in obrtnega društva«, torej bodi, da bo skrbelo za na-
koršnim sličnim javkanjem, s katerim so vajeni ti blagodiseči gospodiČi beliti srce takih mladih ljubeznij potrebnih golobic«.
Lodrisio se je glasno zasmejal, in na to je dejal: »In ona je vse verjela, ter ni ničesar sumila ?»
«0, glede* tega se lehko zanesete na me», je odgovoril Polagrua. «Ce bi isti Ottorino dobil pismo v roke, je stavil, da bi se tudi njemu jelo dozdevati, «?a ga je sam pisal*.
<In ona?»
«Ona je odgovorila, in .Ottorino je zopet pisal. Ona v drugič, Ottorino pa tretjič, in takd gre stvar naprej, da je veselje. In da bi vi slišali, kake sladke, nežne besede mi piše! Da bi videli, s kako udauostjo odpira moja pisma* kaktf požira črke z očmi, in kake debele solze spušča na nje! In potem kakd zopet spravlja ljubeznjivo list s svojima belima ročicama, ter si ga stavi v nedri a na to ga zopet jemlje ven, da ga z nova prebira in poljublja! Jaz uživam vsaki dat toliko veselja, gledaje jo skozi neko razpoko v leseni steni, in prisezam vam, da mi ta igra že začenja ugajati*.
(Dalje pride). ,
daljevalne in strokovne šole v de-1 želi; Naraščaj, ki pride iz takih šol,,bo gotovo kos svoji nalogi. Tako izučene in izobražene rokodelce — najboljše med njimi! | — je pa treba pošiljati še malo po svetu, j da vidijo napredek v velikih mestih..... Po- j sebno pa bo treba paziti, da pošljemo vsako | leto po nekaj izučenih rokodelcev v znane j mojsterske tečaje na tehnološkem muzeju na Dunaju. V tem oziru je naše društvo že z vspehom pričelo jako hvaležno delovanje. Opozarjamo vse rokodelce na oddelek »Narodno gospodarstvo« v *Soči«, kjer društvo pravočasno vabi mizarje, čevljarje, krojače itd., da se oglasč tisti, ki čutijo željo in sposobnost za višjo izobrazbo v svoji stroki.
Vsestranski napredek naših rokodelcev docela osamosvoji narod v navadnih življenskih potrebah, da ne bo treba nikomur naročati rokodelskih, izdelkov na tujem; ves denar ostane doma - in že to bo jako vspešno množilo naša splošna aktiva.
Toda tak napredek naših rokodelcev bo treba Še vse drugače izkoristiti! Ne sme nam biti dovolj le toliko, da rokodelstvo vredno zadošča tudi najmodernišim zahtevam našega ljudstva, pač pa, da se izdela vsaj v nekaterih strokah več nego doma potrebujemo; te izdelke treba spraviti na trg v drugih deželah, posebno v onih ob Sredozemskem morju, s katerimi imamo najkrajšo in najlepšo zvezo iz Trsta In z Reke. Ta rokodelstva so zlasti: mizarstvo, kovaštvo, Čevljarstvo.... Toda treba bo; da se ta rokodelstva dvignejo vsaj v nekaterih bolj obrtnih krajih do tvorniškega izdelovanja. Združiti bo treba rokodelce ene stroke v zadruge, ki bodo skrbele za izvoz.
—  O tem nekoliko več pri posamičnih rokodelstvih in obrtih.
Treba bo tudi skrbeti za reklamo, t. j, naši rokodelci in obrtniki sploh si bodo morali pridobiti povserod dobro ime. Poleg navadnih sredstev pa bomo morali storiti tudi mi korak dalje in ustanoviti —stalno razstavo v Oorici in Trstu. Take razstave so najboljša reklama za vsakega obrtnika, ki je kaj lepega razstavil. — Za tako razstavo je treba le velike dvorane aH več sob, kjer posamični obrtniki postavijo svoje izložbe; poleg so vsakemu gledalcu na razpolago ceniki ali sploh reklamni listki. Na tak način pridejo pred oči kupu-jočega občinstva izdelki drugače najbolje neznanega ali pozabljenega rokodelca, ki je pa po svojih izdelkih sposoben, da lahko prav dobro postreže. Gledalec, kateremu so v razstavi bili povšeči izdelki kakega rokodelca, si vzame ondi na, razpolago postav- j ljeni cenik ali vsaj reklamni listek, na kate- j rem je točen naslov; ob potrebi poišče rokodelca alt mu piše, in tako dobi slednji delo, katerega bi ne bil nikdar dobil, ker je premalo znan ali ker ima svojo delavnico preveč v strani ali na kakem skritem kraju.
—  S takimi razstavami pa se v vsem ljudstvu dviga ugled domačih izdelkov, da
'   se počasi odvadi hvalisanju vsega, kar je ptuje. In to je pri nas še posebno potrebno I
—  Na to razstavo bo treba vabiti ljudstvo od blizu in daleč; prirejati bo izlete iz bližine v mesto, da si ljudstvo ogleda razstavo I in čuje kak umesten govor. Tako se razširi dobro ime domačih obrtnikov, katere bo
ljudstvo poznalo in čislalo......Načelo »Svoji
k svojima na ta tak način najlepše prodre v široke vrste naroda. Pa tudi ostali kupujoči svet spozna naše rokodelce in obrtnike.
Marsikdo se utegne nasmehniti, ko j čita te stavke. Ali nič modrijanskega nasmi-havanja, kajti za važnost in praktičnost takih razstav govori skušnja v drugih narodih. Zakaj pa imajo velike tovarne v raznih mestih svoje izložbe? Zak«r imajo drugod po svetu podobne obrtne razstave, kakoršno smo omenjali poprej? Naši podjetni bratje Čehi nam dajejo tudi na tem polju najlepši vzgled. — V B r n u so za Čehe podobne razmere kakoršne so v Gorici za Slove- ',e. Tudi tam se bore češki trgovci in obrtniki, kakor naši v Gorici. Ustanovili so si tako stalno razstavo, ki je rokodelcem in obrtnikom najizdatniša reklama. Prav zadovoljni so z vspehom v razmeroma kratkem času.
Taka razstava je že bila predmet razpravam v odboru našega »Trgovskega in obrtnega društva«. Uresničenje je sicer zamudno in težavno delo, toda upamo, da se posreči s pomočjo »Trgovsko-obrtne zadruge«. Ko bo slednja mislila na svoj dom,
in to bo treba v kratkem, takrat naj vsi prizadeti krogi mislijo .tudi na primerne prostore za stalno obrtno razstavo, (ki bo razstavljene predmete tudi prodajala po stalnih cenah).
Tako si mislimo mi na sploh povzdigo našega rokodelstva za domačo potrebo in za izvoz.
Nekaterim rokodelstvom pa moramo posvetiti nekoliko več pozornosti, ker bodo v prihodnosti lahko izdaten vir dohodkom za cele kraje...... Ta so:
(Dalje pride).
Dijaštvo in klerikalizem.
(Konec).
Vpliv klerikalizma ne izvira samo iz njih organizacije, ampak tudi vsled tega, ker se duhovnik na kmetih pokmeti v dobrem pomenu besede, ker je v vedni dotiki z ljudstvom. Naravno je, da se klerikalizem oprijema religije kot sredstva za svoje namene. Religija je ogromna sila. Kaj imamo nsi nasproti temu ? Vse govorjenje je zaman« dokler ne bomo moralnejši in premetenejsi nego so oni. Tako prihajamo h kritiki, kako#živi raz-umništvo, kake so naše družinske razmere. Govori se o morali ljudstva — kaka je morala inteligencije ? Želeti bi bilo, da bi se ne bojevalo slepo proti klerikalizmu. Ne iščimo vsega zla edino le v klerikalizmu l Klerikalizem je jeden izmed onih elementov, ki so napačni. Treba ga je zasledovati, in potem, kar dela dobrega, priznavati, kar slabega, ne priznavati. Glavno pa ostane vedno versko vprašanje. Na kako filozofično stališče se postavimo ? Jasno je, da proti sistemu moramo postaviti sistem. Dokler ne bomo trdni v moralnih vprašanjih, toliko časa vedno propademo in moramo propasti. Razumništvo je brez prepričanja, živi nemoralno in površno. Bojevati se proti klerikalizmu se pravi: reformirati življenje a začeti pri samem sebil Za vsakega bi moralo biti konkretno vprašanje to: Kakšen bom jaz kot advokat, zdravnik, učitelj? Opustiti moramo neplodno posedanje po gostilnah, ves družbeni formalizem, a za to delati.
Koliko bi mogel koristiti ljudstvu moderni zdravnik, sodnik, ki imata sedaj navadno človeka v rokah le tedaj, ko,»mu ,je sila, a sicer se ne' zmenita zanj. Podcenjuje se drobno delo. Vplivajmo na to, da se pre-osnujejo n. pr. posojilnice, ki s svojim sistemom izsesavajo ljudstvo, da rajštf zahaja k zidom, kjer si na lažji način, takoj, brez formalnosti izposodi denar. Snujmo zategadelj Reiffeisenove posojilnice, skrbimo za preosnove na socijalnem polju itd. — to je tako drobno delo. Predvsem pa začnimo z reformo pri sebi, a to v resnici. Mnogo se govori o demokratizaciji dandanes, ta se ne uresničuje z obleko, s krojem, ampak' s poštenostjo in odkritosrčnostjo nasproti vsem, s tem si pridobimo ugled. Ljudstvu ne smemo vsega dovoliti, česar bi poželelo, toda imeti moramo zmisel za njegove potrebe.   .
Tako poučuje in vzgaja češko mladino mož, ki je odkritosrčen nasproti sebi in drugim, svobodomiseln ne samo zase, ampak tudi nasproti drugim.
Boj proti klerikalizmu je torej pravzaprav reforma, zboljšanje samega sebe. Dokler se ne povspnemo do tega, dokler svojega boja ne proglobimo, dotlej mlatimo prazno slamo.                                    D. L o nčar.
(O p o m d a uredništva: Baš , vsakega stavka iz članka ne podpišemo; pri-občujemo ga iz razloga, kakor pravi g. eTan-kar; da je povedal grof Masarvk v društvu „Komensky* na razgovoru »mnogo bridkih resnic, ki naj jih za naše razmere uvažuje tudi slovenko dijaštvo in razumništvo").
DOPISI.
Iz goriške okolice. — (V odgovor »Gorici«). — Oprostite jim, gospod Ga-bršček, ker so sespravli še nad Vas ria moj račun, misleč da Ste sami ob sebi isti dopis »iz Goriške okolice" napisali, t. j., da je iz Vaše kovačnice, — na kar pa slovesno protestujem, ker  ni Vaše niti besede pridjane.
Glejte no! — Kdo bi mislil, da taki siromak kot sem jaz, — da dregnem v sršenovo gnjezdo doktorjev, velikašev i. t. d.
Priznati moram, da grofa C. niti ne poznam. Vsled tega je bila moja skromna Želja — da ubijem dva zajca hkrati — namreč pripomorem »S. d." za 100 kron, in zraven zvem resnico o pobožnosti našega ztiovič izvoljenega poslanca — v nasprotju framasonskega dr.  Staniča. —  Pa  vrag —
j oboje se je spotaknilo (ker ne morejo nič dokazati), ampak stresajo zdaj na obeh njihovo žolč, in posebno meni dajejo vsa častna imena.                                            „
Toda »Goričani", — čemu lažete? — V prejSni št. »Gorice« Ste imeli obilo prič, zdaj pa niti dveh ne! — Ali sem jaz kriv zato?! — Pravite, da sem nesramno lagal. Kje ? Kako ? ~ Saj nisem nič trdil  — am-
| pak samo prosil sem pojasnila  v plačilo za
trud 100 kron, Torej Vi tiamesto dokaza ~ j me kar meni nič tebi  nič — imenujete nesramnega  lažnika.   Dragi   moji   doktorji   et Comp! To  se nikakor ne  vjema.  —  Zato Bog Vam odpusti grehe, ki jih delate narodu!
Da me imenujete »budalastega* — to Vam pa ne zamerim — ker jaz nisem pol življenja trgal hlač po šolah kot Vi drugi, — ampak pohajal sem le v obč. šolo, dokler me stariši niso mogli za domača dela porabiti. — No — veseli me — da sem vsaj toliko .budalast", da sem še doktorjem storil poskočiti od jeze, — in da mi ne morejo z dokazi postreči.
Imenujete  me  »poštenjakovič«   — ob j
to — pa prosim — ne  drezajte se  — ker j
potem se vidimo v Transvaiu s polnim ime- j
nom — da veste —  se Vas nič ne bojim i J
Tisti oni.
li Brd,4. marcija. (O cestah). — Pri j nas smo še vedno slabo oskrbljeni s cestami. Cestni odbor goriške okolice trosi naš denar za manj potrebne ceste v ravnini, mesto, da bi se oziral  na  nujne  potrebe  naših  cest. : Cesta Vrhovlje-Višnjevik, za katero je morala | občina mnogo žrtvovati, da se je zgradila, je še vedno  občinsVa;  cestni  odbor je  noče i sprejeti med skladovne. Skiadovna cesta pa j iz Št. Martina v Vipolže  dela  res   sramoto j cestnemu odboru. Kedor je že še! po  njej, | si   gotovo ni   mogel   niti misliti, da je ta j skiadovna.   Še hoditi  po   njej  je   težavno," kako pa voziti —•! V Št. Martinskem klancu j so se godile že vsakovrstne nesreče.   Vozovi s polnimi vinskin« sodi so se odtrgali, drčali navzdol po strmem klancu, se polomili, sodi se razbili  in  vino izteklo na cesto. Kedo je plačal te škode ? G.  KocjanCiču iz Podgore je zdrčala  navzdol kočija, se  polomila  ter | on in konj je bil v smrtnej nevarnosti itd.     j
A Se vedno je tako ! Cesarski namestnik j sam je sprevidel nujno potrebo  poprave te | ceste in je obljubil delovati na to, da se ta i klenec popravi,  a cestni odbor še  sedaj ne j misli na to delo. Cestni odbornik župan Ant. j pl. Reya, kakor smo slišali, se je že potegnil večkrat pri seji cestnega odbora za to cesto, ] a vse nič ne pomaga. Skrajna sila je, da se j zvrši to delo, in ako se cestni odbor v najkrajšem času (že to pomlad) ne   zmisli   na nas, se bodemo pritoževali na vso sapo, dokler se naša želji? ne uresniči. Toliko za zdaj, bodemo  videli,  ako   bo  to   kaj, pomagalo. Opomniti je, da odkar je predsednik cestnemu odboru g. Klančič iz Podgore, je bil   vsako , leto in tako tudi letos prevdarjen strošek za to cesto, a  namesto, da  bi  se  bil   porabil zanjo, se je potrosil za druge manj potrebne. Torej kedaj se izvrši to, kar mi  nujno potrebujemo ?!        *
Iz Prage. (Petdesetletnica prof. Masarvka.   —  Politični spisi Karla Ha v lička). —•  Prof. Masarvk je praznoval 6. t. m.  petdesetletnico svojega rojstva.  — Vse njegovo delovanje stremi  proti  indife-rentizmu, frazernosti, proti zastarelim geslom, romantičnosti,   laskanju  širokim  masarn  — nasproti   temu   poudarja   notranjo   reformo človeka in vsega narodnega življenja, razmi- I šljanje, primerjanje z drugimi  narodi, delo, odkritosrčnost   in   svobodo  besede  v  vseh življenskih vprašanjih. To je program njegove stranke, realistov, S svojim nastopom je re-volucionirai češko javnost, začelo se je pre-j mišljati, uvaževati,  kritikovati. —  a  na te-I melju  spoznane  resnice zidati. Vse  mlajše i češke stranke so pošie iz njegovih  nazorov. I Masarvk je močna osebnost,  ki ima lastno sodbo, dostikrat čisto nasprotno vsem .tem stotisočera in slotisočem nezavednih, gesel se oprijemajočih mas. Eden proti celi javnosti, I rekel bi skoro, proti celemu oficijeinemu na- I I rodu, ne boječ se ničesar razven svoje vesti j — za to je treba  velike moralne sile,  he-roizma. Irapozanten je n. pr. način, s katerim nastopa sedaj proti  vraži ritualnega  umora. Znan je kot učenjak daleč po svetu, njegove spise poznajo Rusi, Nemci, Francozi, Angleži, Skandinavci itd. — le v svoji  domovini ga skušajo   z   molčanjem ubiti,  kar kaže  vso j inferiornost njegovih političnih nasprot-I nikov.' Dijaštvo ima v njem svojega najbolj-I šega učitelja in  vzgojitelja, ki mu kaže pot I k premišljenemu delu in moralnemu življenju, j I Zlasti dogodki zadnjih časov so to vez le še ! utrdili  in   okrepili.   Njegovo  petdesetletnico I praznuje dijaštvo  najlepše s   tem, da  razglablja njegove  nazore, črpa iz njih življen-J sko silo ter širi dobro med narodom. — i           Dr. Zd. V. Tobolka je začel izdajati po-
litične spise Karla Havlička,  najboljšega češkega  novinarja,   moža  velikega  duševnega j oozorja in modernega svetovnega naziranja. Za sedaj izide prvi del političnih spisov Hav-ličkovih v 15 zvezkih po 32 vin. zvezek. Prvi del bo obsegal doslej še ne ponatisnjene spise. Ob priliki podani morebiti kak primer I iz te zbirke. (Prosimo ! Ur.) Kdor bere češki in teži po globlji ; politični   naobrazbi,  temu priporočam te spise. Havlieek je v marsičem I nad Palackiml             .
Domače in razne novice.
Zaupni shod »narodno - napredne stranke« na Goriškem se je izvršil danes na prav lep način. Blizu 100' odličnih mož-veljakov je bilo prihitelo v Gorico na shod, na katerem se je ustanovila stranka, ki nosi ime »narodno-napredna stranka«, kateri naslov je bil na shodu sprejet skoro soglasno. Vse resolucije so bile sprejete brez oporekanja, nekatere z glasnim odobravanjem. Izvoljen je izvrševalni odbor 21 članov, ki bo vodil v sporazumu z zaupniki politiko stranke na znotraj in na zvunaj. Shodu je predsedoval dež. poslanec Muha. Govorili, so: dr. Turna, Gabršček, Zega, dr. Gruntar in dr.
Slabo vreme je zadržalo naše gorjane, kateri bi se bili radi udeležili v obilnem številu shoda. Duška svojim čutilom za novo stranko pa so dali v brzojavih in v posebnih pismih, kakor tudi so došla pritrjujoča pisma iz Dornberga, kjer razsaja influenca. Kaj značilno in lepo je bilo tudi pismo dr. Trillerja iz Ljubljane. S kratka: velikanska večina naše dežele se je izrekla posredno ali neposredno danes za našo »narodno-napredno stranko" ! — Več prihodnjič I
Osebna vest. — Za učiteljico na Premu na Kranjskem je imenovana g.čna Alojzija Dela k, doslej učiteljica v »Šol. domu" v Gorici.
Pogreb g. Franca Toroša iz Krmina v Medano je bil nepričakovano veličasten. Ves Krmin je bil na nogah? prišlo je ninogo čestilcev pokojnika iz Gorice, Trsta, iz okolice, zlasti pa iz Brd, da so izkazali vrlemu možu poslednjo čast. Pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil blagi pokojni Franc Toroš. Počivaj torej mirno v slovenski zemlji, tvoj spomin pa naj bo vzgled vrlega moža sorojakom in preostalimi
»Gorica" in današnji shod. — »Gor.1 je posvetila našemu shodu kar cel uvodni članek, tako jo skrbi — naša stranka. Ali storila je 16 na svoj stari način, da jo zopet udarila pa  Gabrščeku   in   Turni,
—  O Gabrščeku pravi: »Kdo se ne smeje, ki čita Gab. ime med liberalci?« Kdor pa je čital »Prim. Lisi", ve dobro, da je veliko takih, ki se ne smejejo, marveč imajo ga za prav grdega Jiberalulia Že od nekdaj. Saj so je I. 1892. ustanovil ,P. L.*  proti njemu!
—  Dalje spravlja Gabr. v zvezo z liberalizmom »Slov. Naroda*. Svobodno! — Celo „Ka~ 1 o m o n" *) je mora) zopet priti na pomoč 1
Dr. Turni j« posvetila še večji del in hoče oblatiti njegov »značaj«. O značaju se mi z »Norico* ne bomo prepirali, ker njenim patronom je ta pojm jako mračen. Neznačajneži navadno drugim očitajo neznačajnosl. — Tudi deželno odbor-ništvo jej ne da miru! Ali mi smo že rekli, da dr. T. je ohranil zaupanje svojih volilcev, dočim ga pristaši »Gor.« nimajo več, da bi se morali odpovedati! Dr. Turna bo še poslanec in odbornik, ako bo živ in zdrav, ko o njegovih nasprotnikih ne bo več sledu 1
Kar kvasi »Gor.* o Turni in Gabr. z ozirom na današnji shod, je navaden izbruh, kakoršnim smo vajeni. Današnji shod je najlepši odgovor na njene neslanosti! Zaupni shod je govoril — izbral je izvrševalni odbor, v katerem sta sicer tudi dr. T. in Gab., kar se uroeje samo po sebi, a imata od L1 le ž glasova. — »Gorico" seveda jezi, da ne bo mogla več tako brezskrbno udrihati po dveh osebah, ker nima smisla za stvaren razgovor. -* Naša stranka pa pojde previdno naprej po svoji poti, pa naj se nasprotniki še tako jeze penijo!
Za shod zaupnik mož so došle že do včeraj izjave od vseh možnih stranij: iz Kanala, Tolmina, Kobarida, Bolca, s Pečin (z mnogimi podpisi), iz Ceikna, iz Čepovana (ker vsied zime, ki je tam prav huda, ne morejo priti), iz šempaske županije, iz Dornberga, iz črniške županije, iz Ajdovščine, z Nabrežine, iz Zgonika, iz Sežane, iz Divače, iz Trsta in Ljubljane. — Nekatere teh izjav so prav obširne in zanimive. Vseh na shodu ni mogoče prečitati, ker bi čitanje vzelo preveč časa.
Kar je došlo izjav in pozdravov danes, jih omenimo jutri v »Primorcu*.
*> Čitaieljem ni znan ta slavni  »Kalomon*, ki straši po glavah »Goričanske*  bande. Red je ta-le : Pred kakimi 3 leti je prinesla neka ženska  tiskat v .Soriško   tiskarno*   neko   .Molitev". .Vodja, tiskarne g. Jos. Krmpoti<3 je naročilo prevzel in izvršil,  čez nekaj   Jasa je »Prim. Ust* omenil to »Molitev* in  rekel, da je le neslana vraža.,. Iiaslnik tiskarne   Gabršček je izvedel o vsem tem šele iz , »Prim. L.*, kar je, v »Soči* .tudi izjavil, Gospodje I pri »Prim. L.* so sprejeli reč lojalno na znanje, in reč je bila  pozabljena.   —   Zdaj   pa  glasilo   naših »narodnih voditeljev" nima hvaležnišega posla nego da slepari svoje čitatelje s — »Ralomonom*. Prosit! S takimi postenjakoviči je vsak trezen razgovor ne-I mogoč!                        '     .¦'.'•.    ,   ;    . ,
Odprto pismo E. Klavžarja. — De- I želni uradnik g. E. K. je osrečil slovensko javnost z »odprtim pismom* v zadnji »Gori ci". Pred vsem on zanika, da bi bil kakorkoli v z r o č i 1 znane napade na dr. Turno v zadevah deželnega odbora. Radi verujemo, da mora zanikati; ne verujemo pa, j da je res, kar trdi. Mi smo in ostanemo pre- i pričam", da g* E. Kv zira^M^svojo-tstežboi dar služi »Goričanški* bandi — seveda ne zastonj. Nadalje je naštel vse svoje zasluge za goriške Slovence, kako in kdaj se je prikazala njegova -luč. v Gorici itd. Vse to nam ne impoimje, ker vemo. jjo.bro, .zakaj sploh so ga Slovenci trpeli v svoji družbi. Ako hoče, mu dokažemo, da so ga vsi prvi naši možje (— vštevši celo Gregorčiča, Coroninija ven doprof. Berbuča! —) imenovali kratko, a-značilno: Ein nothwendiges Ubel! Možicelj je takorekoč vzrastel z našim deželnim odborom, pozna ves ta aparat, je tudi drugače jako nadarjen in agilen: pa je tudi še marsikaj drugega, kar mu ni pridobilo ugleda, ne veljave, ne...., ostal je le »-potrebno zlo*. Še v decembru 1. 1898. je grof G, silno razgrajal proti njemu; in v 1. 1899. se je hudoval, da prof, BerbuC prijazno ž njim občuje.... »Goričanska* banda, s katero je »socius dolorum*, kakor se tolaži, ga isto toliko ceni, kakor mi, aH zdi se jej — »potrebno zlo* | moža izkorišča, da jej v'aje na razpolago ffoje dolgoletne skušnje v deželnem odboru, kjer je pravi »Goričan-sk;* zaupnik...., da pile članke v .Gorico", kajti nekaj vredno je bilo doslej edino to, kar je on napisa).
DrugaCe pa bodi g. K. K. le uverjen, da ga cela banda prezira iz dna duše. Naj le ostane v njeni družbi: »Sočani" ga prav nič ne potrebujemo v svoji sredi I
Kadaljevanja nI. — Z zanimanjem smo čitali v predzadnjem „Pr. listu* prvi del dopisa iz Oseka, v katerem dopisnik obsoja G r C e v o županovanje, kakor smo že omenili v »Soči*. Ko smo pregledali zadnji „Pr, list*, smo iskali zaman konca dopisa. Sempaški župnik-župan Blaž je že kako posredoval pri milostnem g. dr. Pavlici samem ali pa je teran ,pri treh kronah" v četrtek vplival, da je storil solkanski kapelan Črtati konec dopisa, v katerem se ne hvali Grče* vega županovanja v šempaski občini. Vrana vrani pac ne Izkljuje oči t
Pomanjkanje duhovnikov. — V pastirskem listu, kateri je izdal kardinal-nadškof, se toži o pomanjkanju duhovnikov, zbog Cesar bi trebalo ustanoviti novo deško seminišCe z mnogimi prostori, iz katerih „bi mogli dobivati leto za letom do-voljno število bogoslovcev, goreCih, požrlo« vainih duhovskih kandidatov", kakor pravi BPriiru list". Kardinal je ž« nakupil v tako svrho Bdckmahovo vito, in zdaj je treba §e drugega denarja, kateri bo treba nabrati medljudstvom T—Da bi bilo tako velikansko pomanjkanje duhovnikov v deželi, da bi bilo potreba celo iz ljudstva prispevkov v to svrho, tega ne vidimo. Kardinal je ukupil poslopje, in kolikor poznamo njegove dohodke, razširi lahko svojo darežljivost takd, da tudi vzdržuje tako semenišče, ako že res ne mere drugače. O tej reči še spregovorimo obširneje, za danes naj pokažemo drugam, kjer je nam veliko potrebneje naraščaja, to je v naši posvetni inteligenciji. Izmed abiturijentov srednjih šol jih gre veliko preveč v semenišče in veliko premalo na vseučilišče. Ha to stran bi mi potrebovali prav izdatnih podpor od vseh stranij, ker s tem, ako si vzgajamo vedno več posvetne inteli-gencije, ako imamo vedno več slovenskih višjih uradnikov itd., rešimo velikanski del našega narodnostnega vprašanja ter pripo-moremo v obiii meri k toli zaželjeni ravno-pravnosti.
Zato bi bilo umetnejše, darovati denar iz naroda v tako svrho mesto v pomnožite* članov stanu, kateri je ne potrebuje ! — Stcer pa o stvari obširneje o prvi priliki l Občni zbor kolesarskega društva .Gorica« je bil dne 6. t. m. ob 8Vi zvečer v h6telu ,pri treh kronah*.
Začasni predsednik g. Vek. Zajec je otvoril zborovanje, konstatoval sklepčnost ter nato posvetil nekaj lepih besedij umrlemu gosp, predsedniku Ceju; v znak so-žalja so se dvignili s sedežev vsi zboroval«. Nato je poročal na kratko društveni tajnik o gibanju društva v preteklem letu, g. blagajnik pa o denarnem prometu; oboje poročil je bilo sprejeto z odobravanjem na znanje.
"Vršil se je nadalje dnevni red po društvenih pravilih.
I           Pri volitvi predlaga g. Rudolf Konjedic, I
naj se izvoli per acelamationem g. e. kr. prof. Ivan Kranjec predsednikom," kar se tudi izvrši. V odbor so bili izvoljeni gg. dr. Rudolf Gruntar, Rudolf Konjedic, Dudolf Dni-fovka, Avrelij Bisail, Franc Kavčič, Ernest Sirca in Peter Mozetič.
Preglednikom -računov   pa gg. Jernej |-KopaLia.jrri»u.Kacii|inčič.
Predlogi g. Vekt Zajca, da se priredi po j Veliki noči društveni elitni ples, ter o Bin-J
koštih velika record-dirka Gorica-Tolmin, so
J bili sprejeti soglasno.                                       I
j           Društvo se-preseli iz dosedanega lokala
J h6tel „ Union" v ,h6tel tri krone*. Društveni
večeri so tudi nedalje ob torkih, — Novi g.
I predsednik je zaključil zborovanje, zah valje vaje
sedosedanjemu—odboru- na -delavnosti  ter
požrtovalnosti, ter poživljal gg. društvenike,
naj se tudi v prihodnje zanimajo za ta  lepi
i Šport  ter  omogočijo   oni   vspeh,  katerega
društvo potrebuje.
O občinskih volitvah v Šmarjah pri Ajdovščini smo dobili poročilo, da sta bila I glede na volitve, ki so se vršile v soboto 3. t. m., nastali i stranki — -stara* in »nova*. Zmagala je »stara*, stranka. Udeležba pri volitvah je bila velika.
Se enkrat mestno doki »de na ulit- j nlno. — »Gor.* je odgovorila. Ponatisnila ' je del našega odgovora, dostavila nekaj j svojih navadnih ljubeznivostij in rekla: »Torej iz obzira do goriške uprave in pa do g. Gorupa trpite vi goriški slovenski k r C m a r j i raje sami škodo. Se li pravi to ščititi koristi slovenskih obrtnikov P* Saj smo že povedali, da »škode* ne trpe krčmarji, marveč pivci, konsumentje, a za te bi se morala potegniti »Sloga«.,.. Ako krčmarji užitnino plačujejo, je vino za toliko I d raze; brez užitnine je vino ceneje,... »Go-rica* se je zopet enkrat korenito osmešila I Deželni zbor goriški bo otvorjen, kakor trdi1 luška poročila, okoli 20. t. m. — Deželni glavar dr. Pajer je bolan. Italijani mu žele, da ozdravi ter otvori on deželni zbor, ker drugače se italijanski poslanci naj-brže ne udeleže niti otvoritvene soje, in bi v takem slučaju zopet ne mogel zborovati dež. zbor, kakor zadnjič, ko še ni bil imenovan  dež.  glavar.
Komati Je v Rim se bo vršilo, kakor, naznanja tukajšnji v to določeni odbor, iz Gorice dne 13. aprila popoludne. Romarji se ustavijo prvo v Loretu in potem v Rimu. Poročilo o računih glede* na delovanje dež. poin. društva »Rudcce^a Križa* za Goriško in Gradiščansko leži pred nami. Iz istega posnemamo na kratko to : društvo izkazuje premoženja v gotovini 449 gld. 43 kr.; naloženega denarja 14.860 gld. 99 kr.; inventar je vreden 3S0O gld. V društvenem vodstvu so sami Italijani in Nemci. V izkazu članov, ki so tudi plačali pristojbino za 1. 1899., čitamo lepo število Slovencev ter 48 skvenskih občin, in sicer v goriškem pol. okraju 31, v sežanskem 7 in v tolminskem 10. Poročilo pa je le nemško!
V Doberdobu razsajajo raznotere otroške bolezni, kakor difleritis, oslovski kašelj, itd. Ta teden je umrlo že troje otrok. Šola je zaprta. V J a m 1 j a h imajo ošpice.
Opozarjamo na oglas g. Mihaela Potočnika, kateri ima veliko izložbo vsakovrstnih petij iz majolike in porcelana v Židovski ulici št. 8. V zalogi ima vse druge ilovnate izdelke, kakor ognjišča, dimnike itd., s katerimi lahko takoj postreže. Izdelki so vseh slogov in jako ukusno izdelani in v ceno, kar ga jako priporoča.
Pri nikrnki rodbini ne bi smeli pogrezati najbopih dveh ljudskih n domaftih sredstev, namreč: Dr. Rosa balzamza želodec in pražko domače mazilo. Ista se debita tudi v goriških lekarnah.
Razgled po svetu.
Odgovor ministerskega predsednika r debati o vladlncm programu. — O tej
debati se nahajajo krajša poročila v prejšnjih številkah lista. Ministerskega predsednika je kaj trdo prijel češki poslanec Stranskv tako, da se je Čutil ministerski predsednik pi. Korber primoranega, odgovorili. Rekel je;
„Moja izjava, s katero sem zbornici predstavil novo vlado, po mojem prepričanju ni mogla povzročiti odpora pri nobeni stranki. Namene je mogoče doseči, ako pokažejo dobro voljo vse stranke, katerim je na zboljšanju naših javnih razmer. Ker se vlad; očita, da je njen program le v besedah, izjavljam, da sem takoj pripravljen od besed prestopiti k dejanjem, ako zbornica boče podpirat: vlado. Vlada sami ne mote rešiti raznih  vprašanj, ampak   potrebuje  pomoči
ljudskih zastopnikov. V prvi vrsti pa je treba j rešiti narodno  vprašanje. Res je, na Češkem in Moravskem  je  že  star boj mej češkim in  nemškim   narodom;  ta boj je v zadnjih letih dosegel vrhunec.  Vprašanje je, j ali je mogoče končati ta boj. Državne koristi v prvi  vrsti  zahtevajo  spravo in red.  Drž. organizem je  bolan,  dokler divja boj   med Čehi-in Nemcu Toda" navzlic temu še trdim in upam, da je sprava mogoča.  V to pa je v prvi vrsti treba, da  zastopniki češkega in nemškega naroda   o p u s te   m ej s e b o j n o I nezaupnost.   Ako  se  to  zgodi,  potem res ne vem,  zakaj  bi" se ta dva  nadarjena, marljiva in napredna naroda ne  mogla  pobotati na svoji zemlji. Da bode mogoče  rešiti jezikovno  vprašanje, morata obe stranki nekoliko žrtvovati.  Vprašanje je  le, koliko. Tudi  v tem ozira je mogoč most čez pre- | pad. Treba je le več zaupnosti.
Vlada meni, da stori najbolje, ako obe prepirajoči   se   stranki   zbližuje   korak za   korakom.   To  nit, ki   naj bi  vezala oba naroda, bode predla vsaka vlada, dokler niti  ne  dokonča. Vlada  bode delo dovršila, kakor  je obljubila,  in  stvari   tako uredila, kakor je  pravično za obe stranki. To je in , ostane   moj«   stališče.   Skrivnih    potov I j vlada ni nastopila, kakor se jej očita, in jih j j ne nastopi, vlada nima skrivnih name* | nov, tudi krinke ne nosi.                               j
Gospodarski program vlade ugaja na' vse strani, kar me jako veseli. Zato pa tudi Želim, da bi se izvršil. Dr. Stranskv meni sicer, da vlada ne misli resno s svojim programom. Mislim pa, da češko prebivalstvo višje ceni svoje gospodarske koristi, kakor g. posl. dr. Stranskv. Naglašati moram, da je na vseh poljih mnogo dela in tožijo vsi produktivni stanovi. Imamo zastarele zakone, na drugi strani so ovire za razna podjetja in čutimo tudi pomanjkanje prometnih sredstev. Prebivalstvo težko pričakuje pomoči obrti in industriji ter raznim drugim podjetjem. Vlada pa jo pripravljena podpirati vse v tem oziru. V to vrsto spndajo tudi investicije, bi bodo v korist, prebivalstvu. Da se pa to zgodi, treba je odstranili politične ovire. Ta država ima lepe tradicije, in ena najlepših je la, da so narodi vedno pripravljeni zastaviti vso svoje moči za čast in veljavo države, in na to tradicijo apelujo vlada, da se jej posreči sprava. Vlada pa upa, da se tudi zbornica zaveda te tradicije.*
Lepo se glasi ta govor, in verjeli bi vladi, ako bi ne bilo tako očilo, da je izšla iz levice, na kateri premoč še vedno ni za ravnopravnost, kakor jo zahtevajo Slovani. Ako vlada res tako gori za spravo, tedaj naj le potrka na levico ter jo priprav« do tega, da bo mogočo izpolniti ravnopravnost za vse, kakor piittče, pa bo kmalu mir! Drugače bo težko kaj I
S" Slovani se v Avstriji ne bo več pometalo tako, kakor doslej.
V gospodski zbornici. — Dne 6. t. m. je bila v gospodski zbornici debata o vla-dinem programu. Knez Ane rs per g seje zavzemal za nemški državni jezik ter za to, da se sme nenemškim narodom dovolili le omejen razvoj. Grof M e r a n jo bil tudi za nemški državni jezik. Dr. Rieger pa je rekel, da mi Slovani imamo bodočnost le v Avstriji, da sla torej dinastija in slovanski narodi navezani drug na drugega. Jezikovno vprašanje ni le del narodnega, ampak je tudi politično in nrlavno vprašanje. Napačno je sploh misliti, da. državni zbor kedaj uveljavi, .nemški državni jezik. Z nemškimi radi-kale!' je mogoč samo boj, na kako spravo ni misliti. Jezikovno vprašanje se da rešiti naravnost polom dogovora naroda z narodom, j Nastopili so za njim še drugi govorniki.        J
Grofa T h ima, bivšega ministerskega predsednika, je izvolila desnica gospodske. zbornice soglasno svojim načelnikom.             j
Državni zbor. Vlada je predložila zakonski predlog o dovoljevanju olajšav pri vračevanju državnih predujmov pri tistih, ki so trpeli na ujmah ter o odpisovanju takih posojil v izrednih slučajih.
Na to je bila volitev 1. podpredsednika zbornice. Po izvolitvi se je Prade zahvalil. zagotavljaje, da bo nepristranko opravljal svojo častno službo. Mladočehi in del Jugoslovanov so se odstranili med njegovim govorom iz zbornice ter se vrnili šele, ko je ^končal.
. 'Hortis je interpeloval ministerskego pred- | sednika radi prepovedi, po kateri je brlo za-branjeno, prenesti kosti velikega Italijana Re-vereja v Trst!
Prade. — Prvim pudpmUudnikom zbornice poslancev je izvoljen Prade, levičar velikonemške barve. Dobil je od oddanih 317 glasov 163, Začek 93, 52 glasovnic je bilo praznih.
Drugi podpredsednik Rumun Lupul se je odpovedal. Zato pride na njegovo mesto kak slovanski poslanec z desnice. Tako so Slovani zastopani v predsedstvu po krivdi nemških klerikalcev in Poljakov!
»Hrvatsko   pravniško   društvo*   v
Zagrebu je praznovalo v soboto s^ojo 25-letnico. Slavnosti so se udeležili tudi dr. Ferjančič, dr. Krisper in dr. Majaron iz Ljubljane kot odposlanci društva „Slov. Pravnik". Slovenci so bili sprejeti navdu-I Seno, zlasti govor dr. Ferjančiča o pobratim-stvu med Slovenci in Hrvati!
Občinski svet ljubljanski je v sobotni seji sklenil vložiti rekurz na roinister-[ stvo za notranje reči radi utikanja kranjske I deželne vlade v avtonomna prava ljubljanske I občine. Rekurz še dotika  vladne prepovedi, napraviti  v Ljubljani samoslovenske ulične napise. Takih vlada noče, ampak.dvojezične. Za Ljubljano hoče imeti dvojezične, v Gorici, v Celju in drugod  pa trpi le enojezične v prilog Nemcem in Italijanom, Po stari  navadi: dvojna mera!
»Modus vlvendl" t istrskem dež. 7,boru. — Pred kratkim je bilo zborovanje laških dež. poslancev v to svrho, da se pride do nekakega sporazumljenja med Lahi in Slovani v dež. zboru, Na zboru so bili pre-čitani predlogi posl. Spinčiča, po katerih bi se prišlo do »modusa vivendi* l
Izvolili so v odsek 3 laške poslance, kateri naj se razgovarjajo o tem s slov. poslanci ter potem poročajo o vspehih ! Kakšni bodo ti vspehi, si  mislimo lahko že naprej!
Za slovenščino na glninazljtt t Trstu je preskrbljeno, kakor poroča »Edinost", naravnost »imenitno«! Soba, v kateri | se poučuje, celo zimo se ni bila zakurjena. I Če se učenci priložijo, jim rok6: Pojdite domovi V (i. razredu je 5 Italijanov, 25 Slovencev. Italijani imajo določeno sobo za pouk v materinščini, Slovenci pa ne ter jo morejo vsakikrnt šele iskati po gimnazlju, To je škandalozno, ali prav avstrijsko l
Vojna v južni Afriki. - Pri Don-dreehtu so bili Buri odbili ter so zasedli Angleži njihove pozicije. Tako trde angleška poročila, General Clements naznanja, da njegova prednn straža je zasedla Achterdank, odkoder je odprta železniška zveza v Jon-berl - Sidingt — Število Burov pri Stornt-bergu se je skrčilo znatno, kakor poroča general Gatacrc. Iz Mafekinga javljajo, da jo tam vse zdravo, — Minister drž, zaklada jo predlagal v angleški drž. zbornici za prihodnje finančno leto vojni kredit v znesku 38 milijonov Lst. Primankljaj za sedanje upravno leto, ki skonča z 31, t. m., znaša okoli 18 milijonov. Ker ne ve, kake izredne potrebe še utegnejo nastati, je želel, da se sprejme resolucija, po kateri sme najeti v slučaju potrebe posojila do 35 milijonov, kar je bilo sprejeto.
Buri so sklenili za trdno, da narede mir z Angleži, ali le v tem slučaju, ako jih Angleži puste povsem neodvisne Ne udajo se na nikak račin brezpogojno, marveč so pripravljeni celo, izseliti se iz Transvala in Oranja, ako bi Angleži hoteli imeti nadvlado nad njima j takrat bi požgali mesta ter opu-stošili deželo.
Angleži se premikajo v večjih oddelkih od Kimberleja proti severu. Okoli reke Oranje se že vedno drže Buri; mostov niso še nobenega razdrli. — Zadnje dneve je krožila vest po Evropi, da Buri so ujeli generala Bullerja. Vest doslej še ni potrjena.
Raznotero. — Dr. Srb je potrjen županom v Pragi. Slovesno umeščenje bo .14. t. m. — Država Gostaricca v Ameriki se pripravlja, da napove vojno državi Niearagua. Torej zopet vojna! — V tobačnih tovarnah v Lilleu na Francoskem so štrajkali delavci. 5. t. m. je sprejel francoski finančni minister odposlance delavcev v avdijenci ter jim obljubil izpolnitev nekaterih zahtev, druge pa prouči. — V kaznilnici v Turi pri Kajiru v Egiptu se je uprlo 70 kaznencev. Poklicali so jih, da se udado. Tega pa niso hoteli storiti, zato so vojaki ustrelili nanje ter jih ranili 5, 2 smrtno; potem so se udali. — Srbska kraljica Natalija je baje napravila oporoko, po kateri se razdeli njeno premoženje med reveže v Srbiji in na Francoskem. Kralj Aleksander ne dobi nič! — Potres v nedeljo so občutili tudi v Ljubljani. — Avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand ,je dospel v Rim. Vsprejme ga < tudi papež v posebni avdijenci. — Umrl je .dnč 5. t. m. dr. Jos. Hubaček, glavni urednik »Hlasa Naroda". Pokojnik je bil jako odličen češki žurnalist. — Iz Capstadta brzojavljajo, da so konstatovali na nekem parniku iz Rosarija slučaj kuge. — Poroka nadvbjvodinje Štefanije bo v dneh od 10. do 17. t. m. v Mi-ramaru.
Narodno gospodarstvo.
Predavanje »Vinarskega lu sadjarskega društva" v Kamnjak. - Iz Kamenj na Vipavskem nam pišejo :
Dne 4. t. m. je priredilo tukajšnje.flVi- -naisko in sadjarsko društvo" kmetijsko .pre.. davanje. G. predsednik Jan. Vodopivec, naduči-
teij, je v kratkih, stvarnih potezah predori« vzgajanje cepljenih sadnih drevesc.
Povedal je dalje, kako . zabraniti uhod' raznim žuželkam v sadna drevesa. Nadalje: da je treba zalego teh škodljivcev (cvetoderov) iskati po sadnem drevju, kjer je sVriia med malimi košeefci ilovice (zemlje), kojo je plodna samica pogrnila cez na deblu in vrh drevja položena jajceka, kar se zdi navadnemu očesu, da so prišle te lisice le slučajno.
Društveniki so se ob enem prepričali o prvič dobljenem vinu na cepljene amerikans-ko trte, da ni istina, kar se prepogosto razglaša, da vino na cepljenih amerikanskih trtah je  slabše   kot na prvotnih domaČih.
Splošno se je priznavalo, da to vino presega celo vsako najboljših tukajšnjih vin. Na željo je bilo dano vsakemu udu* da zamore dobiti do 10 cepljenih sadnih dreves iz društvene drevesnice proti malenkostni odškodnini,
Društveniki so radostno segli po lepem drevju vesele, se na društvenem napredku v prvih treh letih.
Občno dolžno zavarovanje proti bolezni in nesrečam je sedaj predmet zelo živahnih posvetovanj v Švici. In pri nas? Nič!
Na Bavarskem se je ustanovila zveza posredovalnih zavodov za delo s središčem v Monako vem. Okolu zveze je sedaj že 21 mest.
Lačne nasititi.....  Zanimivo  podjetje
so ustanovili v poslednjih dneh v Berlinu: velikanska kuhinja, kjer se vsak dan pripravlja za 6000 ljudij obed. 1000 se jih na mestu nasiti, za ostalih 5000 se pa vozi po mestu. Rogovi opoldne naznanjajo, da se vozi obed. Za liter obeda se plača 10 pfenigov; obstoji pa iz krompirja, mesav brullonov itd. Ppvpra-sanja in naročbe za ta obed so takšne, da se je uprava odločila, da v kratkem podvoji svojo produktivnost. Kuhalo so bo tedaj za 12 tisoč ljudij.
Vabilo k občnemu zboi
frgovsta-okrtae registrovane zalrq
v Gorici z neomejenim jamstvom,
kateri bode dne 11. marca 1900. ob 11 predpsldne v prostorih .Slovenske pitali
Dnevni red:
a)   Poročilo ravnateljstva o poslovanj leto 1899.
b)   Volitev overovateljev zapisnika o nem zboru in odobrenje zapisnika prejši občnega zbora.
c)  Volitev osmih članov ravnateljstva, ] namestnikov, pet članov nadzoroval sveta in pet namestnikov istega.
d)  Sklepanje o letnih računih in bilar
e)   Razprava in sklepanje o pred ravnateljstva, nadzorovalnega sveta in g meznih  Članov.
Rudolf Benedetič
čevljarski mojster
v Gorici, ulica Morelli št. 5.
Priporoča svojo čevljarsko delavnico vsem domačinom, ter rojakom na deželi: gospodom, damam, gospicam, trgovcem in obrtnikom za izdelovanje bodisi pri-prostega ali najfinejega obuvala. Izdelek je trpežen delo pa ukusno, po ugodnih cenah.
l^arol praščiV
pekovski mojster in sladčičar v v Gorlei na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
jvlaurenčič prane
čevljarski mojster v ulici sv. Um (Kijačeva toa) it se preporoca svojim rojakom, žagi ljaje  dobro delo in točno postrežt zmernih cenah.
v Gor
»a sredi Rsštelja 1.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nlrnberškega in drobni blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE        *
za pisarnice, kadilce in popotnil
Najboljše šivanke za šivalne stro, POTREBŠČINE
za krojače in Čevljarje.
Svutliijicc. —"Kožni venci, r- MaS knjižice.
fiišna obuvala za vse letne ča: Semena za zelenjave, trave in detel
Najbolje oskrbljena zaloga za krama:
krošnjarje, prodajalce po sejmih in tr
ter na deželi.      2 35 -8
Objava.
Veliko prostorno kovaenieo ffu
kojo goni vodna moč ležeča nadeželn cesti,  na kateri je živahen promet, t: za  dva  kovača, odda takoj pod   ugi pogoji s stanovanjem vred v najem Lttop.  Deklet
mlin* in posestnik v Koša ni pri Št. (Kranjsko).
i    1 .  1
Zahvala.
Ganjeni, po tolikih dokazih sočutja povodom nenadomestne izgube, ki nas je doletela s smrtjo našega preljubljenega, nepozabnega soproga, pceta in brata                               '                                ¦
Frana Toroš,
veleposestnika, bivšega župana v Medani itd itd.
izrekamo  tim  potom vsim  blagim srcem   za izkazano spoštovanie  do ranjkega najglobokejšo zahvalo.
Zahvaljujemo nadalje: prečastito duhovščino, preč. gosp. župnika iz tfiljanc, kurata iz Medane, župnika iz Slovrenca in čC\ gospoda-iz Krmina: ogromno število udeležencev iz Trsta, Gorice, Renč in' celih Brd; krminsko •županstvo, pevce za,krasno petje in vse cenjene vaščane; krminsko društvo »Austna« z na čelu krasno zastavo; vse gg. krminske uradnike, kateri so re& poveličevali žalostni sprevod; slavno županstvo iz Medane. katero je z lepim sprejemom dokazalo, kakoie cenilo ranjkega; vse gg. pevce, kateri so s tuzmm svojim petjem privabili marsikako solzo v oko udeležencem: »vinarskemu nvsadjarskemu društvu« za prekrasni nagrobni venec; vsem častitim darovalcem nagrobnih vencev, kateri so tudi s spomini pokazali ^^l&^^J^^11 ter slednjič novo pogrebno društvo; katero ilfiiS? -w^ P^PJaMem pogreba res hvale vredno. Vsa čast, izkazana iSKS • ,Ia uamie «a. tem prehudem udarcu velika tolažba, na kar se oodemo s ;posebno.hvaležnostjo vedno spominjali. Rajnkega priporočamo
ranikemu. bila hahi bodemo s ;posebno.„.„,_ v, blag spomin in molitev.
jEn«»i„dne,6. marca 190a
Žalujoča rodbina Toroi.
t t    t    t    t