I z h u i ji vsak <*etrtok Cena mu ie 3 K na leto f£a Nemčijo 4 K, za Ameriko in dru^e tujo državo e K. — Pnsumozne številko so rTodn-aio 1 po 10 vinarjev 1 Spisi in dopisi so pošil iaif Uredništvu .Domoljuba" Mublinna. Kopitarova ulica. Naročnina roklamacije in in-sorat.i pa; Upravništvu „Domoljuba*. — Ljubljana. Kopifariova ulica — Štev. 34. V Ljubljani, dne 23. avgusta 1917. Leto XXX. Delo za m:r. V četrto leto že gre strašna vojska, ki namaka s krv jo bojna polja in dan га dnem nalaga narodom Evrope strašne žrtve: Naš cesar je že prvi dan svoje vlade očitno povedal vsemu svetu, da je za mir, a nasprotniki te plemenite izjave niso hoteli vpoštevati, ampak iz-kušajo vojsko vedno bolj razširiti in vedno nove države zaplesti v krvavi plee. Na čelu vojnih hujskačev stoje povsod framasoni, ki združujejo svoje protiverske namene s kapitalističnimi interesi. Oni upajo. da. no tej vojski nastanejo divji prevrati, da ljudstva izgube vso nravno misel in da bodo oni potem po splošnem polomu s kulturnim bojem uničili Cerkev ter postavili svoje ljudi na čelo novemu gi-1'anju. Kapitalisti, ki od vojske ogromno zaslužijo, se tudi ne branijo, če se nadaljuje prelivanje krvi, ker tako kot sedaj niso še' nikoli žele judovske družbe. Zato angleški kapitalisti Neprenehoma hujskajo na vojsko in so zapletli vanjo že skoro vse države sveta. Amerikanci, ki so od nekdaj molili samo enega boga, namreč svoj dolar, spse z vso vnemo lotili vojske, ker sluzjo od nje številne milijarde. Zlato gre ocean v Ameriko, koder noč in dan delujejo za drag denar našim sovraž-111 kom vojne potrebščine. Ravno tako S(| tudi rumeni Japonci uvideli, da je n.t'm lo na korist, če se belo plime v neizprosnem boju samo uniči, in zato Pošiljajo vsaktero pomoč na evropska ,l0Hšču z edinim namenom, da se Evro- Popolnoma razmesari in postane »Jiliova zadolžena sužnja. Evropa je ziel in središče krščanske omike, in to "°čejo zatreti temne sile to- iti onkraj '-'eana, ki podpihujejo narodno sovra- u"o evropskih narodov in jim radodar- no pošiljajo vsa mogoča ostudna uničevalna sredstva, da bi se čimprej med seboj pobili. To je zmisel te grozne svetovne vojske. Ljudstva zdihujejo pod vojnimi bremeni. Socialni demokratje, ki tudi med vojsko samo to premišljujejo, kako bi pomnožili svoje vrste in ljudstvo prepričali, so začeli pri nas nastopati kot prijatelji miru. Pa samo pri nas! Pri sovražnikih podpihujejo vojsko. Sklicali so mednarodno konferenco v Stockholm na, Švedskem in delajo velikansko reklamo že več mese-ccv, kakor da bi edino le od njih mogla priti rešitev. Pa kaj se je zgodilo? Naš in nemški cesar sta svojim socialnim demokratotn dovolila, da smejo svobodno iti v Stockholm delat za mir. A vse nam nasprotne vlade so svojim socialistom prepovedale iti tje, namreč tistim, ki bi res za mir kaj storili. Samo vojni hujskači imajo svobodno pot, da po celem svetu nete soyraštvo in poživljajo na uničenje in nadaljevanje vojske. Francija ima socialnodemokraško vlado, pa ravno ta vlada je vsem prijateljem miru prepovedala, da še ne smejo udeležiti mirovnega pokreta. Anglija je istotako odrekla dovoljenje svojim državljanom delati za mir in je s svojim denarjem podkupila tudi socialnodemokraško ruske revolucionarje, da s ponovljeno divjoStvo nadaljujejo vojsko, dasi jim je zopet naša vlada ponudila priliko za mirovna pogajanja. In tudi Združene države ameriške, ki se nam vedno hvalijo kot vzor demokracije, so odrekle potue liste onim prijateljem miru, ki so nameravali potovati v Stockholm. V Ameriki pač ukazujejo samo milijarderji, ki so svoje tovarne uredili za izdelavo lopov in streliva v pomoč našim sovražnikom in jim je Ic na tem, da karmoč dolgo vle- čejo iz njih svoje ogromne dobičke. Tako izgeda od blizu tista hvalisana »demokracija«, za katero se tudi pri nas nekateri vnemajo. Socialni demokratje ne bodo prinesli svetu miru, ker njihova vera ni vera ljubezni, ampak je vera boja in. pohlepnosti. Ti nam bodo vojsko samo podaljšali. Sedaj pa gre Sirom sveta vest, da je sveti oče stopil do vseh vojskujočih se držav in tudi do nevtralcev s predlogom za mir. Te dni je bilo papeževo pismo dostavl jeno vsem vladarjem in zastopnikom držav. O vsebini poročamo na drugem mestu. Naš cesar se je izrazil proti nunciju, ki mu je izročil papeževo noto, da je pripravljen storiti vse za s,yoje narode ter jim prinesti mir in pravičnost. Bolj kot vsak drugi vladar se prizadeva cesar Karti, da bi uresničil načela krščanske pravičnosti, izražena v besedah sv. očeta. A takoj so napadli nekateri angleški listi svetega očeta, češ da je njegovo posredovanje samo nam na korist. Tako hočejo že vnaprej zatreti vsak uspeh, ker proglašajo tudi papeža za strankarskega, če se le oglasi za mir. Ti ljudje hočejo res vojsko brez konca — do uničenja. Istina pa je, da sveti oče neprestano na tihem dela za mi r. On hoče pripraviti sovražnike do tega, da bi se vsaj enkrat vsedli skup k razgovoru in povedali drug drugemu, kaj pravzaprav hočejo. Samo iz odkritega pogovora more priti sporazum za mirov, pogajanja. Katoličani vsega sveta spremljajo s svojimi molitvami prizadevanje svetega očeta in ga po svoji moči podpirajo. Tretjič stopa sedaj Benedikt XV. pred svet. s pozivom na mir. Italijanska vlada se je bila prvič takoj uprla in je papežu zagrozila, da bi vsako posredovanje za mir od njegove strani 1« smatrala kot sovražno dejanje proti sebi in da ne more potem več jamčiti za osebno varnosi, njegovo. Pa tudi ta grožnja laških framasonov ga ni ostra-šila. Papež izvršuje dalje svoj apostolski poklic. Podpirajo ga pri tem katoliški možje. Osnoval se je mednarodnika-toliški odbor v Švici, ki izkuša pripraviti najprej katoličane do sporazuma. Ravno sedaj so v Curihu zbrani vplivni katoliški možje: voditelj katoliškega Centra v nemškem državnem zboru, Erzberger, ki je s svojim nastopom v zbornici strmoglavil mogočnega državnega kancelarja Bethmanna in izjavil, da je mogoče prav kn*alu mir narediti, da bi le mogli vplivni državniki priti skup; dalje je tam avstrijski krščanski socialec dr. Mataja, izboren poznavalec mednarodnega prava, in deželni glavar Kranjske dr. Š u s t e r š i č. V Curihu izhajajoči katoliški list je te dni prinesel prav temeljito pojasnilo o jugosloyanskem vprašanju. V odboru so še voditelj katoliških Čehov dr. Hruban, voditelj katoliških Mažarov grof Ziči, Poljaki in zastopniki drugih nam prijaznih držav. Ti iz-kušajo privabiti v svoj krog katoličane iz sovražnih držav, da se naredi vendar enkrat vsaj nekaj stika med sovražniki. Framasonske vlade so seveda temu skrajno nasprotne, a trajno se vendar ne bodo mon'le upirati -želji po miru, ki mora med ljudstvi pridobivati vedno več tal, čini dalje vojska traja. Ko je šel načelnik naše stranke dr. Šusteršič iz Ljubljane in je izročil posle svojemu namestniku, je dejal: K a j l i o r e m v t e li r a z m c r a h boljšega storiti kakor da grem delat za mir? Dobrotnik človeštva je, kdor tudi samo za en d an skrajša to grozno uničevanje in strašno zmedo pojmov ! Tako je. To vojsko jc satan naredil. Samo Bog jo more končati. Za pozabljene... Delo ljubezni do bližnjega ni imelo izlepa tako obsežnega torišča kot v dneh sedanje vojne stiske, Ranjenci, invalidi, bolniki, sirote, vojaki na bojišču: vsi pričakujejo upravičeno naše pomoči duševne in telesne. Zgodi se pa menda le prevečkrat, da pozabimo na tiste, ki o njih mislimo, da so na varnem in preskrbljeni: na ujetnike. Ti reveži so morda povečini najbolj Zapuščeni in najbolj revni. V tujih, neznanih krajih trpe, zdihujejo, hrepene po domačih, po rodni hiši. Ne znajo jezika, ne poznajo nobene izpremembe, isto težko delo ob pičli nezadostni hrani dan na dan, raztrgani po telesu, razdrapani na duši, brez tolažbe in dostikrat brez glasu iz domovine ... To je muka, ki se ne da opisati! Najhujše je pač, če ne dobe od doma nobenega sporočila. Z ozirom na uboge ujetnike v tujih deželah se uveljavljajo besede Gospodove: -Bil sem bolan, v ječi — 2» pa me niste obiskali.« Nekateri so res čisto pozabljeni, ker ne znajo pisati domov, pa če pišejo, pismo zaradi slabega naslova ne dojde; največkrat tudi ne sporoče pravilnega haslova nase — in domači žalostnega in potrtega srca tarnajo, ko ne morejo odgovoriti. V takem slučaju ne preostane drugega, kakor v goreči molitvi prositi ljubega Boga, naj pošlje tolažbo ter potrpežljivost, vztrajnost in udanost hudo preizkušenim ujetnikom, da ne bodo zdvo-jili, marveč nosili težki križ s krščanskim junaštvom. Globoko pretrese človeka, kar je pripovedovala neka sestra avstrijskega Rdečega križa, ki je smela obiskati ujetniška taborišča na Ruskem. Našla je veliko duševnega trpljenja in reve, ker ujetniki nimajo, ali imajo vsaj premalo dušnega pa-stirstva ne svojih katoliških duhovnikov. Kako so bili reveži hvaležni in dovzetni za tolažilne besede in zveličavne nauke, s katerimi jih je skušala samaritanka okrepiti in dvigniti! O dveh mladih kadetih je pripovedovala, da sta v obupu klicala: »Ne verujeva nič več ne na Boga, ne na cesarja, ne na domovino — vse naju je zapustilo!« Čelo uro se je pogovarjala z njima ter s svojo gorko besedo zopet vlila v njiju srce vero v Boga in božjo previdnost, kar sta solznih oči potrdila. Našemu pokojnemu cesarju so se orosile trudne oči, ko je dobra sestra te in enake slučaje pripovedovala; Vojaki na fronti, po bolnišnicah veliko trpe, so mučenci, ako vse križe prenašajo iz prave ljubezni do Boga; a vendar so vsaj od časa do časa deležni duhovne pomoči, dušnopastirske tolažbe; večinoma tudi ne pogrešajo družbe in delnega razvedrila. Ujetniki so pa morda povečini brez tolažbe in duhovne pomoči, zapuščeni in osamljeni — nekateri že Čez dve leti. Na tisoče jih je — zlasti v prvih mesecih — umrlo v ujetništvu (v Srbiji in na Ruskem) brez duhovne pomoči, brez sv zakramentov. Dolžnost naša je, da pomagamo vsem tem najrevnejšim med revnimi — kolikor pač moremo. Svoj čas se je govorilo, da &o šlo iz Avstrije večje število duhovnikov na Rusko, da bi obiskavali vse kraje, kjer je kaj naših ujetnikov in bi jih tako vsaj duševno okrepčali. Ali se je ta namera izvršila in v koliko, nam ni znano. Pomanjkanju dušnega pastirstva naj bi se odpomoglo s tiskano in pisano besedo. Naši dobri dušni pastirji se trudijo, da so več ali manj v pismenem stiku z vsemi svojimi farani, ki so na bojišču, pa tudi s tistimi, ki koprne v trdem ujetništvu po domu. Kolika tolažba za ujetnika tam v ruskih stepah, če dobi samo eno kartico od svojega župnika! Trajno mu bo hvaležen. Največja težava je dobiti pravilne naslove. Pojasnila bi se dobila v katerem izmed dunajskih uradov za pomoč vojnim ujetnikom. Velika dobrota za ujetnike bi bila, če bi jim dtVnači od časa do časa poslali dobrih Yn j i g : nabožnih, zabavnih, gospodarskih in strokovnih. Ni gotovo, da bodo vse take pošiljatve došle na pravo mesto, vse se pa vendar ne bodo izgubile. Pripomniti je paj da na Rusko ni dopustno po- šiljati takih knjig, ki so bile tiskane leta 1914. ali pa pozneje. Pošiljatve oskrbuje tudi dunajska pisarna: »Zentralnachweisbüro, Abteilung H/l für Buchversorgung Einzelner, Wien IV,, Karlsplatz 13.« Nemci imajo tako urejeno, da se kar na ta urad pošlje določen znesek, nakar pri uradu vse nadaljuo oskrbe in urede. Naj bo torej tudi ta zadeva toplo priporočena vsem, ki čutijo z našimi trpini. Svoje življenje so tvegali za domovino na bojiščih, zdaj jih pa tare jarem grenkega ujetništva in osamelosti; kdo bi ne imel hvaležnosti in srca zanje! Pregled po Dosledno. Jugoslovanski klub, ki je odklonil povabilo ministrskega predsednika Seidlerja za vstop v ministrstvo, jc izjavil, da bo podpiral samo tako ministrstvo, ki se izreče za njegov državnopravni program in za njega uresničenje. Nasproti uradniškemu ministrstvu bo imel Jugoslovanski klub proste roke, četudi pozove Seidler v krog osrpdnje vlade slovenskega nradnika. — Da zahteve Jugoslovanov Iii-so biez vpliva na vnanji svet, je razvidno iz ital, časopisja, ki se korenito peča z jugoslovanskim vprašanjem ter smatra, da je za italijanske interese zelo nevarno, ako bi se dosegla okrepi+ev Avstrije z uresničenjem zahtev Jugoslovanskega kluba. Še en poskus. Papež Benedikt XV, je pred Veliko Gospojnico po svojem državnem tajniku izročil novo noto vsem vojskujočim se državam in tudi nevtralcem, oziroma njih vladarjem. V noti so navedeni že tudi precej jasni in določeni predlogi, ki na) bi bdi za podiago pri sklepanju miru. Pomenljivo je zlasti to, da je bilo papeževo pisino izročeno Franciji, Združenim državam in tudi italijanski vladi po angleškem zastopniku. Laška vlada je svojčas pod pritiskom narnigavala, da bi smatrala vsako izjavo sv, očeta za mir, kot sovražno vladi in da potem ne bi mogla jamčiti za varnost apostolske stolice. Kljub temu se jc papež zopet odločil za mir. Listi smatrajo okol-nost, da se je dostavila papeževa nota £ posredovanjem angl, veleposlaništva, kot dobro znamenje, češ, da Anglija vsebine ne odklanja. Sv, oče poudarja, naj se dožene trajen mir in odpravijo stoječe vojske; zagotovi naj se svoboda morja, nobena voj-skujoča stranka naj ne zahteva odškodnine; nadalje govori papež o obnovitvi Belgije, o izpraznitvi francoske zemlje, o vrnitvi nemških naselbin, Z ozirom na Trient, Trst m Poljsko upa sv oče, da se bo našel izhod, ki bo zadovoljil narodna stremljenja, p Vrhovni poglavar je kakor vselej tudi seda! pokazal svojo neodvisno posredovan)^ Bog daj srečo! — Sedaj se čuje že odnie» papeževega klica. Ne more se reči, da 1e klic Benediktov neljub ali nepriličen. povsod z velikim zanimanjem razpravljajo ■ pismu sv, očeta ter ga pozdravljajo "o^ znanilo novega upanja. Izjemo delajo ^ framasonski listi, Italijani pravijo, da je tega koraka največ upati. Na AnglešK^ jc časopisje razdeljeno na dve struji, m tudi se del tega časopisja protivi ponudbi sv. očeta, češ, da bi mir sklenjen v tem trenutku, pomenjal za Angleže precejšen udarec, vendar ne smemo prezreti dejstva, da je uprav Anglija izročila pismo rv. očeta svojim zaveznikom. Sedaj ugibljejo, kdo je pravzaprav napotil sv, očeta, da se je zopet s tako odločnostjo lotil mirovnega dela .., Listi trde, da so posredovale nevtralne države. Po vsem soditi je pa prošnja prišla od izvršilnega odbora katoliških mož, ki so pred mcseci imeli mirovno zborovanje v Curihu in ki sedaj posluje po svojih zastopnikih, kakor poročamo v uvodnem članku. Korak sv. očeta je tem pomenljivejši, čimbolj sili na dan želja in zahteva po miru pri vseh narodih sveta; povsod uvidevajo, da je edino papež tista osebnost, ki. more z ozirom na svoje dostojanstvo kot poglavar vesoljne katol. Cerkve ter kot strogo nevtralna oblast — uspešno posredovan. iNaj bi se razpršile megle medsebojnega sovraštva med narodi, naj bi nastop sv. očeta naplavil jez strašnemu prelivanju krvi in nam privedel srečo mirnega življenja, Delijo —- preden kaj imajo. Bivši srbski ministrski predsednik ima dovolj časa, menda tudi denarja, da roma od kraja do kraja. Zadnjič enkrat je bil celo v Londonu, nato je pohitel v Rim. Kaj pa bi rad? Odkar se po časopisih razpravlja vprašanje jugoslovanske države v okviru habsburške monarhije, ga je jelo skrbeti, ker ima ententa v načrtu veliko Srbijo; prav tako se ta stvar ne sklada z računi Italije, ki hoče edino gospodstvo na Jadranskem morju. Zdaj pa. ugibljejo, kaj storiti. Pasič bi seveda rad, da bi bili vsi Jugoslovani skrbski sužnji. Toda nam ni nič mar Velesrbija, ki je šla tudi za Pasiča rakom žvižgat. Ne nemški ne srbski robovi ne maramo biti, marveč prosti na lastni zemlji pod zaščito habsburškega že-zla. Italija naj pa ostane tam, kjer je bila. Tisti, ki so se nazvali »neodrešenci«, so jo početkoin vojske itak popihali z avstrijskih tal. Naj bodo tam, mi jih ne maramo. Naše zemlje pa ne damo. V Franciji se nekaj plete ,,, Odkar je pretident Poincare ponudil svoj odstop, so se pojavile na Francoskem velike zmede. V javnost (izvun Francije) ne pride sedaj Jiobeno poročilo, ker so zaprli meje francoskim in laškim časopisom. Socialisti ugovarjajo, ker ne dobe potnih listov za Posvetovanja v Stockholmu. Tudi angleška v|ada se protivi stockholmskemu zborova-niu. Čudno pa je, da so bili vsi listi polni Poročil o Poincareju, da- hoče baje odsto-Prti, dočim sedaj izvemo, da se je mudil Prav tisti čas na italijanski fronti ter da je imel nagovor na laške vojake — celo v Gorici! Iveri. , Vsako delo, pa naj bo Sc tako preprosto, pri-*upljivo ali zoprno, delo razuma ali telesno delo, >c treba smatrati kot predpogoj Človeške sreče, e' je vsled tega spoštovanja vredno. • * t> •i r a j a je potrebna stvar, ki nikomur ne bo v kvar. — MoraS pa« milobo f. njo združiti, kot v salato h kisu olja vliti. Svetovna vojska. Enajsta italijanska ofenziva besni od 17. avgusta diilje. Po silni topovski pripraAi so na vsi primorski bojni črti vzplamteli pehotni boji. — Beg iz italijanske armade. — Komuni v težkem položaju; Nemci \ z li Panciu. — Druga ofenziva na Flanderskem; no\i napadi sovražnikov pri Lensu In Arrasu odbiti. Na vseh bojiščih siloviti boji. Bojna strast se je zadnje dni razpalila na vseh evropskih bojiščih. Povsod udarja ofenziva ob defenzivo. Na zapadu in v Primorju sovražniki gonijo milijone k napadu, na vzhodu se pa Rusi in Romuni umikajo pred našo ofenzivo. To je položaj evropskih bojišč, Še nikoli v svetovni vojski se niso na bruha na tisoče topov jeklo, ogenj in strupene pline proti našim, postojankam; naša artiljerija krepko odgovarja in skuša raz- * kropiti zbrane sovražne čete, ki se pripravljajo na napad. Italijanski daleč noseči topovi obstreljujejo ceste, vasi in vojaške naprave daleč za fronto; skoro ves Kras je v ognju. Po dvadnevni topovski pripravi so se razvile pehotne bitke. Na več,krajih neprestano naskakujejo sovražne množice; boji se za nas ugodno razvijajo. Razstrelba na Krnu. 16. avgusta so Italijani zažgali na Krnu podkop. Nameravali so razrušiti našo postojanko, toda razstrelba je predvsem škodovala sovražniku, ki mu je zasula lastne jafke. Takoj po eksploziji je napadla sovražna pehota, toda naši so jo zapodili z ročnimi granatami. Italijanski letalski napadi. Še nikdar niso italijanski letalci s tako drznostjo ogrožali našo zemljo, kot zadnje dni pred ofenzivo. Njihovo letalsko brodovje so znatno pomnožili Francozi in Američani. - Vse Turška tovorna kolona. vseh bojiščih hkrati bili tako silni boji, kot danes. Če osrednje sile povsod obvladajo vojni položaj, potem bodo sijajno dokazale, da jih ves svet ne more streti. ITALIJANSKO BOJIŠČE, Enajsta ofenziva. Kar smo pričakovali je prišlo; enajstič poskuša sovražnik odtrgati naše Primorje od Avstrije, enajstič skuša udreti v Trst, v življensko žilo Avstrije. Desetkrat se je že zaletel sovražnik, vedno z večjo silo v zid avstrijske brambe, enajsta ofenziva bo skoro gotovo po svoji silovitosti presegla vse dosedanje. Po suhem, z morja in iz zraka pritiska sovražnik na naše branike na kameriitem Krasu. 17. avgusta opoldne, na cesarjev rojstni dan, se je imela na vsem primorskem bojišču mogočna topovska bitka: od Mrzlega Vrha do morja, na 60 kilometrov dolgi črti ozemlje za fronto so obiskali laški železni ptiči, vse važnejše kraje na Primorskem, Gorenjskem in Notranjskem so poselili. Najbolj je trpela Gorenjska: Javornik, Jesenice, Koroška Bela. Prebivalci so doživeli strahovite ure, ki jih ne bodo nikdar pozabili. Lahi so vrgli 6500 kg bomb. Beg iz italijanske armade. Pišejo, da je v času od 15. maja do sedaj pobegnilo približno 50.000 mož. Skrivajo se v gorah in po deželi. Pobegnili so s puškami, s streli-livom in celo z malimi brzostrelnimi topovi. V Apeninih, v Abrucih in v Kalabrijskih gorah se baje skriva 10.000 vojaških beguncev, ki so med seboj urejeni čisto vojaško. Zlasti po pomladanski ofenzivi je začele uhajati vedno več vojakov, končno so zapustile svoje zastave cele stotnije in bataljoni, med njimi celo častniki. Ljudstvo drži z dezerterji, zato si vlada ne upa nastopiti proti njim, RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Uspeh gališke ofenzive. 19, julija se je pričela naša ofenziva pri Zborovem v Galiciji. Razen malega kosa, so zavezniške armade dsvobodile skoro vso Galicijo, v Bukovini se pa sovražnik drži tudi )e še v vzhodno-južnih obmejnih krajih. Za gališko ofenzivo je sledil Mackensenov napad v Romuniji. V tem času do 16, avgusta so avstrijske in nemške čete ujele na teh bojiščih 655 častnikov, 41.300 mož, zaplenile so 257 topov, 546 strojnih pušk, 191 metalcev min, 50.000 pušk, mnogo municije, 25,000 mask proti plinu, 14 oklopnih avtomobilov, 15 težkih avtomobilov, 2 oklopna vlaka, 6 naloženih železniških vlakov, 26 lokomotiv, 218 železniških voz, več letal in precejšnje zaloge živil. / (• Ustavljeni boji v Galiciji in Bukovini. V Galiciji in Bukovim so se naše čete ustavile in se utrjujejo v svojih novih postojankah. Sicer se še vedno bijejo na vsi gališko-bukovinski fronti, vendar so boji omejeni na stalne črte brez kakega večjega premikanja čet. Posebno živahno je bilo streljanje ob Zbruču in v jugovzhodni Bukovini. Romuni v kleščah. Težišče bojev se je zadnjih 14 dni preneslo iz Bukovine v jugozapadno Moldavijo. Komuni so bili zadosti neprevidni, da so ob času najhujših gališkili bojev začeli razbremenilno ofenzivo v najbolj neprimernem ozemlju ob potoku Casinu in gorovju Casinului. Prodrli so skoro do •jedmograške meje. Tu jih je pa zagrabil od jugovzhoda Mackensen, na njih [lesnem krilu pa armada nadvojvode Jožefa. Že zadnjič smo poročali, da so avstrijske čete prodrle že do mesta Grozesci, zadnje dni so tam naše kar-patske čete dosegle nove uspehe, vrgle sovražnika z več višin in ujele 16. avgusta 45 častnikov, 1600 mož, zaplenile pa 18 strojnih pušk in en top. Severno od tod so naše čete prodrle pred utrjeno mostišče Očna. Tako je romunskim četam zastavljeno umikanje proti severovzhodu. Še hujši udarec pa je zadnji teden doživela romunska armada severno od Foksanija. Mackensen uporablja zelo uspešno in previdno taktiko. Da hrani pehoto, razbije najprej z artiljerijo sovražne postojanke, nagel sunek vrže sovražnika nazaj, nato se nemška pehota takoj zakoplje. Romunski protinapad v velikih masah dobi nemško čete že zakopane. Ko se Romuni upehajo s svojimi protinapadi, sledi zopet krepak nemški sunek, ki sovražnika zopet potisne nazaj. Na ta način so Mackenscnove čete doseglo preteče-rii teden zelo lepe uspehe, osvojile mesto Panciu, vrgle sovražnika vzhodno od Marasesti nazaj čez Seret in zaprle romunski karpatski armadi umikanje ob reki Putna; Romuni se morajo zato umikati iz Karpatov po neprehodnih gorah in gozdovih,- kjer so jim na razpolago le slaba gozdna pota. Vsa romunska karpatska armada je v veliki nevarnosti, da jo zavezniki ne zajamejo, če se hitro no umakne. Da bi odvrnili to nevarnost, skušajo Romuni m Rusi napadati v velikih množicah. Več takih protinapadov so avstrijske in nemške čete odbile pri Očni, in v prostoru pri Panciu. Tudi pri Galacu ob izlivu Sereta v Donavo so poskušali s protinapadi sovražniki priti čez Seret, , ogrožati 'zavezniške armade za hrbtom, in tako ovirati njih prodiranje. Vse te poizkuse so sovražniki krvavo plačali. FRANCCSKO-BELCrlJSKO BOJIŠČE. Nova velika bitka na Flanderskem — sovražnik odbit. 15. avgusta je izno-va zadivjal silni napad Angležev in Francozov na belgijskem bojišču. Središče vseli bojev je prostor ob Ypernu. Po srditi topov, pripravi, ki je narast-la do bobnečega ognja, so Angleži napadli zopet v gostih pehotnih vrstah najprej na širini kakih 18 kilometrov; polagoma pa se je razširil napad na črto 30 kilometrov od Yscra do Lysa. Angleži so poslali v boj cvet svoje armade, podpirale so jih tudi francoske sile. Kakor navadno pri takih bojih je angleški napad na več krajih dosegel v začetku nekaj uspeha, toda hiter nemški protinapad je ustavil sovražno prodiranje ali celo iztrgal pridobljeno ozemlje. Pri Langenmarku se je Angležem celo posrečilo, da so prebili nemško fronto, v odprtino so pošiljali že nove ojačbe in prodirali pri Peel-Cap-pelle, toda Nemci so imeli zadaj že pripravljene rezerve za ta slučaj. Te so se vrgle na prodirajočega sovražnika, ga ustavile in ga vrgle nazaj do njegovih rezerv, nato so premagali Nemci tudi te in zopet osvojili Langemark. Toda Angleži niso ustavili napada. Že tri dni se vrši silna borba, v kateri se neprestano menja bobneči ogenj s pehotnim napadom. 17. avgusta so se Angleži zopet vrgli na nemške postojanke pri Langemarku in iznova osvojili ta kraj, vendar so se morali takoj Vzhodno od te vasi ustaviti. Hudi boji pri Lensu. Vzporedno z ofenzivo v Flandriji so Angleži napadli tudi v francoski pokrajini Artois pri mestih Loos in Lens. V boj so poslali štiri kanadske divizije. Po najmočnejšem topovskem obstreljevanju je sovražnik udri v prvo nemško postojanko, nemški protinapad jih je vrgel nekoliko nazaj, tako, da so sovražniki dosegli le majhen uspeh. Napadi se še vedno ponavljajo, vendar pa nemško topništvo s silnim ognjem zadržuje sovražno pehoto, da se njen napad ne more razviti v polni meri. Srditi boji divjajo sploh na vsi francoski bojni črti; najbolj krvavo so se zopet borili okrog znanih bojnih žarišč: St. Quentin-Soissons in Reims. Povsod so nemške čete zadržale delne francoske napade, deloma same napadale, tako da je ostal položaj skoraj neizpre-tnenjen. Tedenske novice. Nova odlikovanja. Povodom cesarjevega rojstnega dneva so odlikovani izmed duhovščine ljubljanske škofije: Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič (veliki križ Franc Jožefovega reda); stolni prošt v Ljubljani Iv. S a j o v i c (komturni križec Franc Jožefovega reda); novomeški prošt dr. S. Elb er t (zvezdo h kom t urnemu križu Franc Jožefovega reda); stolni dekan ljubljanski " M. K o 1 a r (častniški križec Franc Jožefovega reda): stolni kanonik ljubljanski J. Er. ker (red železne krone III. razreda); vrhniški dekan Fr. H ö n i g m a n u, kamniški dekan in kanonik Ivan L a v-renči č, vipavski dekan A. L a v r i č (vitežki križec Franc Jožefovega reda); župnik v Želimljah (prej v Zg. Logatcu) Iv. E r j a v c , župnik v Slavini Jožef L a z n i k , župnik pri D. M v Polj u Iv. Müll er, župnik v Prečni Fr. f mi-d o v n i k , župnik v Hrenovkah Iv. Z u-pan (zlat zaslužni križec s krono); radovljiški dekan in čast. kan. J. Novak, idrijski dekan msgr. M. Ar k o, posl. in župnik I. P i b e r, rektor nem. vit. reda v Ljubljani P. Bernard Pola k, kn. škofijski kancler v Ljubljani V S t e s k a (vojni križec za civilne zasluge II. razreda); župnik v Košani A. A b r a m, svetnik in župnik na Dovjem Jakob Aljaž, župnik pri Sv. Jurju pod Kumom Fr. A v s e c, župni upravitelj na Viču P. Avguštin Č a m p a, župnik v Fari Alojzij Če.šare k, kaplan v Radovljici Jakob F a t u r, kaplan v Žužemberku Karel G n i d o v ec, župnik v Kranjski gori A. K r a j c c, mestni župnik v Krškem Al. K u r e n t, župnik na Homcu A. M c r k u n, kanonik novomeški (prej župnik v Stopičah) Jakob Pore n t a, kura i v Št. Petru na Krasu L, S m o 1 n i k a r, župnik v Adlešičah lv. Šašelj, župni upravitelj v Beli Peči Fr. Zaje, župnik na Boh. Bestrici Fr. Ž v a n (vojni križec za civilne zasluge III. r.). — Med s 1 o v. š k o f i: (ljubljanski knezoškof, kakor zgoraj), knezonad-škof goriški dr. Fr. Borgia S ed e j, knezoškof lavantinski dr. M. Napotnik, nadškof zagrebški dr. A. Bauer (red železne krone I. vrste); škof krški dr. Anton M a h n i č (red železne krono П. vrste). Mod učitelj stvo m: nadučitelj v p. na Vrhniki V. Levstik (zlat zaslužni križec); nadučitelj v št. Vidu nad Ljubljano Iv. Baje c, nadučitelj v Ljubljani Iv. C e p u d e r, nadučitelj v Kostanjevici A. F a k i n, voditeljica delti, šol v Šmihelu pri Novem-mestu s. Mihaela Goriup, ravnateljica dekl. nemške 8 razrednice v Ljubljani Fr. 11 e r š i č, učiteljica v Toplicah P» Zagorju Frančiška J a n k o v i č, vodja ljudsko šole v Postojni Ferd. Ju vati e c, nadučitelj v Toplicah pri Zagorju Fr. K o z j a k, šolski vodja v Zagorju Iv. L e v s t i k, ravnateljica dekl. 8 raz-rednice v Lichtenturničnem zavodu v Ljubljani s. Eleonora M a n i u a n i > nadučitelj pri D. M. v Polju V. Mi he-l i č, učiteljica v Selcih pri Škofji Loki Ema Petsche, voditeljica zas. dck1, šole v Mekinjah M. Kristina Г e z d i r <-'• nadučitelj v Svibnem Ludovik P i i'k °* vič, nadučitelj v Mokronogu Iv. P1,J'," na t, nadučitelj v Št. Vidu pri ZatiCl-ni Ivan P o l a k, naduč. v Radečah !•>• R a n t, nadučitelj y. Št.. Jerneju Kar-' prost, nadučitel j v Slavmi, Fr. Verbiß, uCiteljica v Krškem Pavla Z i r e r (vojni križec za civilne zasluge Iti. räz- reda). " . Nov prelat. Sv. oče Benedikt XV. je prištel ravnatelja ljubljanskega semenišča, č. kanonika g. dr. Jožefa Le-'sar- j a med svoje hišne prelate s pravico nositi škofovsko mitro pri slovesni sv. maši. Umrl s pridigo v rokL V gozdu pri Polšniku je nenadoma umrl goriški duhovnik g. Fr. Abram, doma iz Vojščice. Sel je na sprehod ter se grede pripravljal na pridigo. Ker se ni vrnil, so ga šli iskat in našli sedečega s spisano pridigo v roki, a bil je mrtev. R. i. p.l Dodatno se poroča, da omenjeni duhovnik ni umrl naravne smrti, marveč je bil zavratno umorjen. Sumijo nekega rumunskega ujetnika. Zopet amnestija. Na svoj rojstni dan je naš cesar pomilostil zopet večje število kaznjencev; docela izvzeti so tisti, ki so obsojeni zaradi navijanja ceu. Nedolžni trpe .., Dne 14. avgusta zju-сглј se je prikradla cela vrsta italijanskih letalcev sein čez Črnoprst nad gorenjsko dolino. Dvakrat so strašili nad Jesenicami in ob Savi. Z granatami so zažgali gozd v bližini in napravili nekaj škode na poslopjih na Jesenicah, zlasti pa na Javorniku, kjer so razrušili hišo Terezije Špendal. Popoldne so zopet prišli. V bližini Koroške Bele so spustili 20 težkih bomb; dve sta zadeli Slavčevo hišo, ena je pa zažgala Kovarjevo poslopje, odkoder se je ogenj vsled strašne suše in vročine po bliskovo razširil na okoliška poslopja. Pogorelo je 44 hiš z gospodarskimi poslopji in pridelki. Uničena je tudi zunanjščina cerkve in pa stolp; dva zvonova sta padla na obok. Zmeda je bila velikanska. Ubogo ljudstvo je begalo okrog in bežalo v gozd, kjer so padale bombe. Škoda je velikanska, pod-pota nujna, Sodimo, da bo v tem slučaju priskočila na pomoč tudi vojna uprava, ker je nesrečo povzročila vojska. — Na Jesenicah sta bila ubita 121etni mladenič Alojzij Mencinger in 361etni delavec Janez Pesiak. Smrt pobira. Po kratki bolezni jc izdihnil na Marijin praznik č. g. Franc Sever, župnik v Št. Vidu pri Vipavi. V krepki dobi 36 let ga je Gospod pozval po plačilo. — V Ljubljani so pokopali 17. avgusta č. kanonika in bivšega dekana tolminskega č. g, Jožefa Kragla. Smrt ga je dohitela • kot begunca, N. p. v m.l Zopet toča. V Belokrajini je na sv. Roka dan deloma zopet bila toča. V Lo-kvicah je med viharjem močno ropota ledeno zrnje ter poškodovalo vinograde, koruzo, ajdo, peso. Gorelo je 12. avgusta v Malem Kosilu v ambruški občini. Ogenj je uni-,yl 7 gospodarskih poslopij in dve hiši. «kode je okrog 30.000 K. — V Veliki Bučni vasi občina Prečna je udarila 16. avgusta strela in zažgala gospodarsko po-s'°l>je Janeza Šetina. Škoda je znatna. Smrt v vodi. Na Marijin praznik sta utonila v Lahinji pri Črnomlju bratranca: mladeniča Janez Suhoperec in Jo-ž«f Grahek. Doba roliovnjačev. Z nenavadno drznostjo so jeli krasti številni uzmoviči ne le pridelke na polju, marveč tudi živino po hlevih. Takih tatvin in vlomov je bilo zadnji čas po raznih krajih nešteto. Ljudje bi tnorali malo bolje pogledati, kje se peče meso telet, ki jih je zmanjkalo v hlevih ter prositi obiastveno pomoč. Okoli Temenice pri Št. Vidu na Dolenjskem se potika ciganska tolpa —; menda okrog 50 mož. Pravijo, da so večinoma dezerterji. Orožništvo je z nekaterimi civilisti napravilo lov nanje, a brez uspeha. Na pomoč pridejo sedaj vojaške patrulje. — Ljubljanskemu zobozdravniku Schweigerju je bilo ukradenih za 8000 K zobozdravniških potrebščin. — Malo pred Veliko Gospojnico je bilo ukradenih nekaj vložnih knjižic hranilnice in posojilnice v Vel. Laščah ter posojilnice v Dobrepoljah, glasečih se na ime Novak in Škulj. Denarne zavode s tem opozarjamo, naj nc sprejmo teh knjižic! Smrtna nezgoda. V kisovškem rovu pri Zagorju se je 11. avgusta smrtno ponesrečil 1'udai Tit Golob; ko je nalagal premog, mu je razbilo glavo. Pokojni je bil poprej od začetka vojske v vojni službi, še le pred desetimi dnevi je prišel v rudnik kjer je nesrečno končal. Zapušča vdovo in 4 nepreskrbljene otro-čiče. Vojiaške novke. Povišan je poveljnik vojno-ujetni-ške postaje na ljubljanskem Gradu Karel vitez pl. Kern za podpolkovnika. Naš dopisnik — odlikovan. Hrab-rostno srebno svetinjo I. razreda je prejel kot priznanje za izredno junaštvo korp. Jernej Vombergar iz Cerkelj na Gorenjskem. Deset italijanskih letal uničenih. V zračnih bojih 10. in 11. avg. so naši letalci sestrelili, oziroma zažgali petero italijanskih letal; dne 14. avg. so jih uničili zopet petero. KomlJiniran zračni napad na arse-nal v Benetkah. Italijani so Benetke iz -premenili v največjo svojo trdnjavo, kjer izdelujejo orožje in odkoder preskrbujejo soško armado. V noči pred 14. avg. so se naši drzni letalci podali nad Benetke, da maščujejo italijanski napad na Pulj. Iz višine 800 m so metali z naiboljšim uspehom na arsenale težke bombe, ki so povzročile tudi ogenj'. V besnih zračnih bojih z italijanskimi letalci so sicer izgubili troje letal, a vojni uspeh je bil izdaten. Vojna služba avstrijskega ženstva. Vojna uprava namerava pritegniti v vojno službovanje večje število ženskih moči. Nastavila jih bo za bolniške strežnice., po pisarnah, kuhinjah idr. Boj pod zemljo. V Julijskih alpah so gradili Italijani podzemeljski rov, da bi napravili našim stražnikom nenaden potres in izbruh umetno napravljenega ognjenika. Toda tudi naši se razumejo na take »špase«. Vrtali so v nasprotni smeri, udrli v sovražnikov rov in zaplenili okrog 2000 kg razstrelilnih snovi. Italijani so spretni zidarji in minerji, a tudi naši saperji se ne * dajo ugnati. V katoliško Cerkev je bil sprejet in krščen podčastnik Alfred Scheinberger, doslej izra«l. veroizpovedi. Slovesne obrede ^v. krsta je izvršil šentjakobski župnik g. J. Barle v Ljubljani. Slovenski junaki z visokih tirolskih pečin se spominjajo vseh znancev in prijateljev, ter jim kličejo: Na veselo svidenje! Odlikovani so bili s srebrno svetinjo II. razreda: četovodja Meglen Jo-ško, desetnik Vogelnik Franc in Gorenc Anton; pešci Zupančič Jan., Gorenc Fr., Pokoren Franc, Klobučar Jožef, Šmoro Franc, Ladovac Vinko, Zrimšek Ivan, Godeša Ivan, Božič Anton, Francia Jan., vsi pri pionirskem oddelku pp. »cesar-jevič« št. 17. Ušla 3ta iz ruskega ujetništva dra-gonca 5. drag. polka Leopold Čop iz Št. Jurija pod Rumom in njegov tovariš Horvat, doma pri Mariboru. Ujeta sta bila 30. avg. lani, popihala sta jo pa 10. jul. ponoči ob 11. uri. Zapustila sta taborišče preoblečena v obleko ruskih vojakov ter blodila 11 dni po Rusiji, 4 dni pa po Galiciji. Ko sta došla do fronte, sta ležala 2 dni skrita v koruzi. Prav takrat so se pa Rusi jeli umikati, zato sta prišla naša dva junaka med naše vojake kot ujetnika, dokler se niso prepričali, da sta pobegnila iz ujetništva. Še-le čez 35 mcsecev se je oglasil iz ruskega ujetništva za mrtvega progla-. šeni Alojzij Leban iz Črnič 65. Služil je pri 27. domobr. pp. Iz tujine je po lastnem potrdilu pisal večkrat, a domačim ni bilo dostavljeno nobeno pismo. Torej ne obupati! Tudi mrtvim proglašeni se oglašajo. * • 200 generalov je imenoval ameriški predsednik, ki bodo poveljevali novi narodni armadi. Del ameriških vojakov je došel v London; ko so 15. avg. korakali po ulicah, so jih meščani radostno pozdravljali. Rasne novice. Izgubil se je dne 11. julija 11-letni deček Martin Hafrfer, ki ga je že iskala drž. policija, a doslej zaman. Fant je drobnega obraza in mu manjka zadaj na glavi nekaj las. Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti njegovemu očetu Fran Hafnerju, Ljubljana, Sv. Petra nasip 71. Hud udarec za sedanje čase. Na Tirolskem ( v kraju Golling) so našli pod neko pečino 70 ovac, ki so bile razen treh vse mrtve. Sodijo, da jih je nagnal v prepad ovčarski pes. Pastir iz strahu ni pravočasno naznanil, da bi ljudje vsaj meso porabili; tako se je pa vse pokvarilo, ker so živali ležale 14 dni na mestu. Na Ogrskem zopet nov ministrski predsednik. Grof Moric Esterhazy je ponudil cesarju prošnjo za odstop. Cesar je odločil, naj gre Estčrhazy na dopust, da se med tem morda uravna nesoglasje s Karo- 6i lyjevo stranko, ki ga je pustila na cedilu. Toda danes je imenovan že naslednik, in sicer znani grof Weckerle. Bivšega ruskega carja so odpeljali v Sibirijo, ker ga dolže, da je bilo njegovo bi-, vališče središče protirevolucije. Carjevo rodovino so pa spravili na posestvo Roma-novičev 20 km od Kostrovne, S carjevo rodbino je šlo 50 dvorjanov in 200 vojakov. Ruska carinja nevarno bolna. »Rusko Slovo« piše: Stanje carinje Aleksandre Feodorovne je resno; otekajo ji že noge in ne more -'eč hoditi; napadajo jo tudi srčni krčni. Dopisi. Iz Tržiča. Umrla je dne 17. avgusta t, 1. gospa Man,'a Kokalj, trgovka in posestnica. Pokojna ie bila vrla krščanska mati in velika dobrotnica re-vežev. Velika množica pogrebcev jo je spremljala na zadnji poti, Ženska Marijina družba z zastavo je svoji podprednici tudi izkazala zadnjo čast. Naj počiva v miru! — V Dolini je umrla Marija Fišter nagle smrti Dan pred smrtjo )e še grabila seno, ponoči je bila odpoklicana v večnost. — Poljskih in sadnih tatov je tudi po Tržiču in okolici veliko. Mnogo krompirja in nezrelega sadja je bilo potrganega. Tatvine, ki se povsod ponavljajo , morajo. končno provzročiti lakoto Starigrad-Videm ob Savi. V nedeljo popo'.dne dne 12. avgusta sta se šli med drugim kopat v Savo tudi 161etna hči železniškega čuvaja: Ivanka Medved ter posestrikova hči Marija Umpk i^ Starega, gradu, občine Videm ob Savi, Zanašajoči se preveč, na svojo spretnost v plavaiju, jih oduasc deroča voda naprej, dočim so se druge tovarišice le s težavo rešile gotove smrti. Še is!t dan zvečer potegnejo Marijo Umek pri Brežirnh iz vode — mrtvo. Ivano Medved so pa dečki naši' v torek zvečer ne'dolofi od tam, loer so prvo vuii potegnili. Pokopani sta obe na pokopališču v Brežicah. — Po hudi suši smo na sv. Reka dan vendarle dobili nekoliko dežja, a Se veliko p., emalo. Ali smemo pričakovati miru? Postojna, 12. avg. 1917. Vihar svetovne vojne se še ni polegel. Mnogo, premnogo naših slovenskih junakov je našlo prezgodnji grob na tujih, pustih, neznanih in divjih tleh; veliko jih prenaša grenko usodo ujetništva. Srce mora boleti vsakega čutečega človeka, če količkaj pomisli na gorje sedahjega časa. Ali bomo vendar že dočakali toli zaželjeni mir? ... Bog nam pomagaj, od drugod nimamo pričakovati pomoči! Toda ali naj mi, ki smo doma, roke križem držimo!? Žal, da se dobe še v teh grenkih dneh ljudje, ki pohajkujejo in postopajo brez dela okrog! Kdo ne bi se zgražal nad takimi, ko drugi trpimo in se mučimo od zore do mraka, dasi nismo skoraj nič lastniki svojega s potom in krvjo orošenega pridelka! Ali je res potrebno, da se ponašajo s klobuki dekline, ki so poprej hodile na dnino? Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi se oprijeli dela vsi in vse? Zemlje je dovolj, delavcev pa malo. Klobuk in rokavice dol, pa motiko v roke. Nekatere še danes ne marajo razumeti da. je vojska šiba božja, da jp ?reh, napuh in pohlep skoval morilno jrožje, pod katerim je že na stotisoče nladili junakov izkrvavelo; tega — 61 pravim — ne marajo razumeti, zato nimajo usmiljenja z vojaki, pa jih begajo in motijo. Če bi sc zavedale sedanjega gorjd, če bi hrepenele po miru, Kakor hrepeni skoraj ^es svet, pa bi se obrnile k Bogu s pokoro ter pustile vojake v miru. Ljuba dekleta, ki ste marljive in poštene, ne jezite se na ta dopis! To ne velja vam, marveč tistim, ki so ljuljka med pšenico. Veselje bi pa bilo tem večje, če bi tudi to ljuljko iztrebili iz pšenice. Drage slovenske mladenke! Vztra-jajmo v dobrem do konca v ponos domovini, na veselje slovenskim fantom, ki krvave za vero, dom cesarja!_ . SI. Ji F. Gospodarske stvari. Sadne ceno >*a deželi. Ljubljanska mestna aprovizacija razglaša: V zmislu ministrske odredbe bodo nakupci plačevali kmetom otresena, za trg sposobna jabolka na domu do K 44 za 100 kilogramov, obrana in prebrana, trpežna, povprečni letini odgovarjajoča' zimska jabolka pa po povprečni ceni K 70 za 100 1<к. Prvovrstne, obrane češplje bodo plačevali do K 60 za 100 kg. Tečaj za konserviranje sadja in zele-njadj, Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi dne 3,, 4., 5. in evenluelno tudi 6. septembra t, 1. praktični tečaj za konservirame sadja in zelenjadi po sledečem sporedu: V ponedeljek, 3. sep-; t e m b r a : Od 3, do 5. popoldne predavanje o potrebi konserviranja sadja in zelenjadi, o vzrokih, da se sadje in zelenjad pokvari, o raznih sredstvih za konserviranje sadja, zelenjadi in živil sploh ir o raznih načinih sadnega konserviranja s posebnim ozirom na potrebe sedanjega časa in z ozirom na pomanjkanje sladkorja. — V t o r e k, 4, septembra : Od 8. do 10, dopoldne predavanje o sušenju sadja in o napravi sadne mezge; od 10. do 12. dopoldne praktične vaje v sadni kuhinji in pri sadni sušilnici. Od 2. do 4. popoldne predavanje o vkuhavanju sadja, o sadnih sokovih in o sadnem kisu; od 4. do 6. popoldne praktične vaje v sadni kuhinji. — V s r e d o, 5. s e p t e ra b r a : Od 8. do 10. dopoldne predavanje o konserviranju zelenjadi v obče, o raznih načinih konsprvi-ranja. Sušenje zelenjadi; od 10. do 12. dopoldne praktične vaje v sadni kuhinji in pri sušilnici. Od 2. do 4. poprldne predavanje o drugih načinih konserviranja zelenjadi (steriliranje, ohranjajoče snovi in kisanje); od 4. do 6. popoldne praktične vaje v sadni kuhinji. V slučaju, da bi se oglasilo dovolj interesentov, bo v četrtek dopoldne in po potrebi tudi popoldne predavanje in praktične vaje o napravi sadnega vina. Predavanja od 3. do vštetega 5. septembra so namenjena posebno našim gospodinjam in dekletom, dne 6. septembra pa tudi gospodarjem. Tečaja se je lahko udeležiti vse 4 dni ali samo prve 3 ali pa samo zadnji dan. Ker se more vsled omejenih prostorov sprejeti le gotovo število udeleže.ncev, se je treba za tečaj priglasiti, Pismene priglasitve (na dopis- nici), n*j se naslovijo na: Deželni kulturni urad v Ljubljani (deželni dvorec) najkasneje do 26. a v g u s t a t, 1. O prepovedi prometa s krompirjem razglaša c. kr; deželne predsedstvo za Kranjsko to-le; Z ukazom c. kr. urada za prehranjevanje ljudi ob vojnem času (z dne 26. julija 1917 št. 311) je ves krompir letošnjega pridelka zasežen. Pridelovalcu je vsaka prodaja krompirja prepovedana; prestopki se postavno kaznujejo. Krompir, ki ga kdo proti prepovedi kupi, se smatra kot zaplenjen. Tudi je zabranjeno krompir prezgodaj kopati; tudi prezgodaj pokopani krompir je proglašen kot zaplenjen. Vojni zavod za promet z žitom, ki so njega uradne osebe edino upravičene kupovati in prevzemati krompir, sprejemajo $amo zrelo blago. Nad '0 čebelarjev je zborovalo na Vel. Gospojnico pri vzornem čebelnjaku marijaniškega zavoda v Ljubljani. Shod je vodil predsednik »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« Hafner; poročilo o denar, stanju je imel tajnik in blagajnik Hinko. Zirkelbach. Živahnega razgovora o važnosti čebelarstva za sedanje čase, o načinu, kako povzdigniti to panogo našega gospodarstva — so тзе udeležili prelat Kalan, sadj. nadzornik Humek, A. Bukovic, župnik Jakelj, Žmdersič idr. Glede cene medu so bili soglasnega mnenja, naj se ne prodaja kg iztrčanega medu izpod 10. K; za vosek: (najlepši) naj bi bila cena 1 kg 16 K; za panje v trganje kg 6 K, za voščine 5 do 7 K povprečno. Cene vinu na Nižjem Avstrijskem so določili naslednje: Za nižjeavstrij-ska vina iz vinogradnikove kleti П00 K hI; za druga vina v veletrgovini: belo v sodih 360 K, rdeče v sodih 380 K, belo v 7/10 1 steklenicah 3 K 70, rdeče 3 K 80; za tuje vino v nadrobni prodaji: belo v sodih 420 K hI, rdeče 440 K; za vino točeno gostom v gostilni za 7/|n 1 40 odst,, preko ulice 20 odst. nad nakupno ceno; v »osmicah« ])o 3 K 20 vin. liter. Premog za živila. Med hrvatsko deželno vlado in trboveljsko premogovno družbo se je te dni sklenil dogovor, da b.) Hrvatska dobavila v Trbovlje približno 100 vagonov koruzne moke in približno 40 vagonov slanine in masti, zato bo pa dobivala hrvatska industrija po 45 vagonov premoga na dan. Ne moremo vsem ustreči. Nedavno smo poročali o neki interpelaciji v državnem zboru, ki priporoča, naj bi država župane za preobilno uradno de.o v sedanjem voj. času nekoliko odško; dovala, ker se ne morejo v polni meri posvetiti gospodarstvu. Večinoma so to misel odobravali. Nekdo nam je pa poslal zaradi tega očitanje, češ, kaj r^1-' te o tem, so pa župani zaradi tega oproščeni vojaščine idr. — Poglejmo, kaj piše štajerski kmečki Župan: »G. glavar N. nam županom nalaga toliko dela, da moramo svoje domače delo popolnoma zanemarjati. Župan bi moral biti dane9 žandar, jutri konjederec, enkrat komisar, drugokrat birič, dopoldne bi mo№ odvzemati občanom živino, žito, krom- pir itd., popoldne pa že hiteti na glavarstvo. Kratkomalo: mi župani moramo opravljati delo za tiste, ki so na glavarstvu, v žitnem uradu (posebno za razne bogatoplažane komisijonarje)• in bogsi-gave še v kaki pisarni mastno plačani, a radi hude vročine ne marajo opravljati svojega posla Župan, ti pa le bez-gaj po občini od hiše do hiše, deri ljudi, grozi jim s kaznijo, zapiraj jih in oso-vraži se pri občanih. In vse to popolnoma /aetonj...« N1 praveya razmeija. List »Ven-kov« piše: Zgodi se večkrat, da posestniki pri enem konju izgube po 1000 do 2000 K. Če kdo kupi količkaj čedno žival, je cena občutna; ako je konj pozneje potrjen, izgubi gospodar lepo svo-to, ker je cena potrjenih korij pri vojaški upravi brezprimerno nižja, kakor zunaj med kupčijo. List pristavi: V interesu narodnega gospodarstva je, da se vprašanje konjskih cen uredi. V sedaj osvojenem ozemlju rodovitne Bukovine je žetev, po večini še le ta mesec. Vojaki poročajo, da je žito krasno, da se vozijo ure in ure med lepim pšeničnim in rženim poljem. Obsejano pa ni bilo povsod, ker so ljudje dobivali žito iz Rusije. Polju umikajoči se Rusi niso škodovali, pač pa no požigali graščine in druga poslopja. Tudi živina je v dobrem stanju; vojaški konji so se na dobrih pašnikih opomogli. Trda je za papir ... Nedavno so bili v Nemčiji prepovedali rabo platnenih in volnenih namiznih prtičev in servijet po gostilnah. Vsled tega je nastalo silno povpraševanje po prtičih iz tankega, belega papirja; po časopisih jc bilo polno ponudb novih izdelkov. Sedaj je pa »državna komisija za uravnavo papirnatih potrebščin« predla-.gala vladi, naj prepove uporabo in izdelavo takih prtičev, češ, da gre na ta način v nič veliko važnih sirovin, ki so siccr nujno potrebne. — Ali bodo žepne robce ali rutice tudi prepovedali'? Tudi na Angleškem čutijo silno pomanjkanje papirja. Angleška vlada je vslecl tega razglasila sledečo odredbo: Brez posebnega oblastvenega dovoljenja se v bodoče ne smejo izdajati: a) novi časopisi katerekoli vrste, ali periodični listi in knjige; b) plakati in razni reklamni listi. Izjeme se dovoljujejo le v izrednih slučajih. Dalje so prepovedani vsi ceniki, katalogi, trgovske okrožnice in tem podobne stvari. kom česna. Kuhan paradiž pretlači, mezgi primešaj par mehko kuhanih krompirjev, okisaj, vzemi ribo iz vode in de-ni v omako. -Vohrovtova pečena kaša. Skuhaj razrezano vohrovtovo glavo in odcedi. Na odlitku skuhaj tri pesti ajdove kaše. Nato treba prevreti par paradižnikov s kožo in s semenom vred, ».mešati vse vkup in ohladiti. Potem primešaj žlico masti, dva jajca, posoli in popopraj, po-praši z žlico moke in peci pol ure. Slike "n črffce z bojišč. 30 mesecer neprenehoma na bojišču. Dragi »Domoljub«! Sprejmi mojih pa;- vrstic v svoje okrilje, da bodo Tvoji, čitatelji malo izvedeli, kaj so vse doživi v vojni. Nahajam se že 30 .mesecev neprenehoma na bojišču. Videl sem grozne prI„ore, prestal marsikaj v Gozdnih ni ravno preveč; rana ni nevarna, čeravno sem bil samo .1--4 metre od mesta,, kjer se je granata razletela. Hvala Bogu in-Mariji! Zgorelo je še ta čas, preden sem- šel na ohvezovališčc, 17 oseb; pokončane so bile puške, munici-ja, obleka. Tisti, ki so se rešili, so ušli bosi in v srajcah. Koliko je bilo vseh izgub pri stotniji, bom izvedel še-le pozneje, ko pridem nazaj, da povrnem nezvestemu Lahu; kar nam je posodil, mu povrnemo stotero. Bog nam pomagaj in Marija, da bi čimpreje zbežal v Sicilijo. Kadorni smo pp vsi obljubili, da si bomo iz njegove hrbtne kože naredili pasove in jermene za nahrbtnike. Pozdrave vsem čitateljem »Domoljuba« pošiljamo ranjenci: poddes. Kajnik Jakob, nared. Golež Anton, četov. Farč-nik Jan., deset. Klemenčič, poddesetnik Ocvirk, poddes. Jazbec Ivan, inft. Mo-lan Iv.. Kovač Jurij, poddies. Sitar Štefan, poddes. Ferenz Adolf, poddes. Ula-ga Iv. umrl, inft. Polyzki Fr., inft. Mo-lan umrl. Angleški kralj nadzoruje nov podmorski čoln. Za naše gospodinje. Polenovka s sardelinim maslom. Razsickljaj sardelo in zagneti seklanje malo čebule in peteršilja v žlico ma-s'a. Kose polenovke posoli, nakapljaj s sadnim kisom in narejenim maslom ter Pcci. Polenovka mora biti precej meh Iv o kuhana. Riba brez masti. Ribo, naj bo sveža jI'1 Posušena, skuhaj v slanem kropu. ato razpolovi paradižnike in pari sa-®e na sebi s ISepcem soli, popra in stro- Karpatih, v Galiciji, na Doberdobu, Št. Martiuu, južnem Tirolokem, na M. Ze-bio, Kostenzin, Lemerle, Borgo pri Lo-kvici 7. in 8. ofenzivo, na Št. Gabrielu, na Sv. Gori, na Kuku, 10. ofenzivo; pa kaj tako groznega še nisem doživel, kot 7. avgusta t. 1., a obenem sem se prepričal, kako varuje Mati božja svoje častilce. Nahajali smo se ta dan v rezervi v barakah. Moštvo, ki je delalo pojaoči, je počivalo, da si nabere novih moči za prihodnji dan. Nič hudega sluteč je sladko pozaspalo. Jaz in še par mojih tovarišev smo si kratili čas, ko smo prebrali »Domoljuba« s kartami. Igrali smo šaljivega »duraka« za zabavo, kar pošlje izdajalec laški eno 21 cm zažigalno granato ravno pred nas. Bil je strašen prizor, ki se je tam odigral: vpitje težko ranjenih, ki so jih tako nagloma objeli plameni ognja, povzročenega po .inžigalni granati. Rešili smo 15 težko ranjenih iz tega pekla. Tudi jaz sem dobil kosec granate v desno stegno, pa poškodoval me Kako je bilo na gori Pasubio. Cesarski strelec Franc Vomberger opisuje, kako se mu je godilo na gorovju »Pasubio«. Tako se namreč imenuje nekaj čez 2000 m visoko gorovje, katero -so naši v pomladanski ofenzivi proti Italiji Lahom vzeli. Lansko jesen nam je hotel Lah to postojanko na vsak način izpuliti, kar se mu pa do sedaj ni posrečilo. To gorovje imajo zasedeno tirolski cesarski lovci, med katerimi nas je bilo tudi nekaj Slovencev, Nemcev in Čehov. Ker je bilo treba strelske jarke, kritja in žične ovire, sploh vse, kar je treba za brambo, napraviti iznova, je dalo to mnogo dela, in sicer nevarnosti-polnega dela. Niti eno noč nismo imeli časa za spanje, kajti morali smo stati na straži; ali pa kopati jarke ter staviti ovire. Podnevi tega nikakor ni mogoče izvrševati redi preblizu nahajajočega se sovražnika, Delali smo iorei ponekod ne od zore do mraka, ampak od mraka do zore. Najbolje je bilo za nas, kadar je bila gosta megla; ko je pa izginila :■£> vlivanje je potreben božji blagoslov,« lc dejal sicer molčeči stari mojster, tako le slišal od očeta in tako je naučil svojega sina. ■ Anica je stopila s svojim možemsr zi vrata, Rozika je spremljala očeta. so sledili v primerni daljavi pomočnik > učenca. Take skupne ure pobožnosti p so Roziki prinašale samo muko. Tu je pala Anica, veselo ščebetaje, kakor ve» no, s svojim možem — resnim Jožefom. Njen Henrik se je pa gori oblačil v delavsko obleko, da gre na težko delo,- Rozika pač ni marala zahtevati, da jji šel navsezgodaj z njo h katoliški božji službi. Redkobesedno in nekako bo ječe sta šla riiož in žena drug drugemu s poti in se skrbno varovala vsake mučne besede. »Molila bom zate, Henrik,« je šepnila Rozika skoro proti svoji volji možu. »Stori svoje dobro, sam bom skušal napraviti svoje po svoji moči,« ji je odvr- . nil Hemik. Stari Rudnik je čutil v takih trenutkih brezdno, ki ga je ločilo od Henrika. S skrbnim sočutjem je ošinilo njegovo očetovsko oko svojega otroka, kadar je vide!, da ga nihče ne opazuje, in rekel si ie: »Koliko se pač mora vojskovati. Nato nismo mislili; ni čuda, da je postala tako tiha. Tudi Henrik mora nositi svoje bre-me.« Stari mojster je težko dihal, saj je tudi zeta ljubil, kakor svojega sina. Če so videli meščani vso Rudnikovo družino, ki je šla k sveti maši, so se pomenkovali: >Danes bodo vlivali. Vsa zvonarjeva družina je šla k zgodnji sveti maši.« Henrik je delal sam v livarni. In sam |e mislil pri zjutranji molitvi na božje vodstvo in je pridodal zraven otroško željo: »Obvaruj nas in vzdrži nas danes vse n blagoslovi naše delo zaradi svoje lju-lezni. Amen,« Zavedal se je nevarnosti in nesreče, Ü se lahko pripeti pri vlivanju. Ne samo, da se lahko vlivanje skazi in bi trpela obrtniška čast; čc se ponesreči, bi tudi njihovo življenje bilo v nevarnosti, Če se vsije razbeljena kovina po napačni poti, bi se vsi nevarno ožgali. Z veliko natančnostjo je še enkrat poskusil pohojeno in poteptano zemljo. N&to je pristopil k četverooglati, zidani pene. Čez nekaj časa je vzkliknil: »Mo-Hmo!« Mladi možje so spustili delo iz rok in se prikrižali za molitev. Rudnik je pričel: "Verujem v Boga, Očeta vsemogočnega, s'varnika nebes in zemlje , . .« in moški so mtt pomagali resnih glasov moliti aposlol-sl mleli kakor hoteli svoje smo čase. Mlini na vodo dali posodo moke so zdrave. Druge naprave veter vrtel je ... Danes pa melje mlinar na karte, »Nač ga nikarte v laž zapeljati!« — pravi glavar ti. »Kdaj bi spustil» brez privolila mlinček svoj v tek?« Žena modruje in ugibu)e. Strah jo premaga; nič ne pomaga; vda sc v nesrečo, vživa le lečo. Malo še moke da za otroke. U VII 000/17-2 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Marijo Zupec, roj. Kramar, r. k. omoženo, posestnika ženo iz Iško vasi št. 19, radi prestopka po g 20 ät. 1 cesarske naredbe z (lne 24. marca 1917 štev. 131 drž. zakona, v navzočnosti c. kr. d. s. sv. v p. Potrato kakor javnega obtožitelja, obtoženke Marije Zupec po danes dognani glavni razpravi po predlogu .avnega obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje, lakot Obtoženka Marija Zupec je kriva, da je dne 23. junija 1917 v Ljubljani izrabljaje izredne razmero, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za potrebne reci namreč za piščeta očitno čezmerne cene in sicer 12 K za jedno in je s tem zakrivila prestopek draženja po g 20, odst. 1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1917 štev. 131 drž. zakona ter se radi tega obsodi po § 20 clt. cesarske naredbe z uporabo § 266 k. z. na tri dni zapora ter po 8 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov. V smislu § 45 navedone cesarske naredbe se odredi, da je sodbo enkrat v ljubljanskem časopisu „Domoljub" na stroške Marije Zupec objaviti. Ljubljana, 11. julija 1917. Dr. pl. Kcčevar m. p. kupim od enega vagona kg 10.000 od 5 sožnjev (20 metrov) nap rej. Plačilo naprej aH povzetje. Prosim ponndbe. JAKOB TA0ÜIR, trgovec z ogljem in M, TRST, buKtouo oglje bukova drva i loterijski: številke. i Line, 18: avgusta: 35, 15, 33, 34, ltv Gradec, 14. avgusta: 90, 8, 55, 83, 38, c sredstvo zn pomlaje-enjc las, ki rdeče, svetle in sive lase In brade za trajno temno pobar- Framydol in sive lase In bra _ , . '8. 1 steklenica s poštnino vred K 2' Rvdvnl le rožnata voda, k! 2ivo po-ИУЦЈШ rdcCi'blcda lica. UCincli |tf Ču- dovit. 1 steklenica s pStnl-no ved K 2*45. Povzetje V\ I 85 vinarjev veC. Nnslov za naroC,:o JAN GBOLICH, drožer.Ja pri angelu, j Brno 6«i, Morav*. »Л Knpim dobre mlinske kamne 95 cm premera za mletev šlul (celjce, bele kranj;i.e ali podobne). Kdo jih ponudi? Andrej Za]ec, Pešata 22, p. Dol pri Ljubljani. lepo in zanesljivo blago kupuje po najboljših dnevnih cenah Vil). Stelnherz, LJubljana Dunajska cesta, Matliianovo dvorišče. Služba. Išče se upokojen orožnik, dacar ali poduradnik za nadzorstvo pri ueltem večjem podje iu v Ljubljani. PO' nudba z navedbo referenc poslati na uprav-ntštvo lista pod šifro »klavnica«. Podpisana preklicujem vse žaljive be'^de, katere sem govorila o sosedi Mariji Govckar: češ da je svojega nezakonskega otroka umorila, in jih preklicem. Marija Kovče, Hraše št. l. Kupi se brinjevo olje Ponndbe z navedbo cene v kilah in množine na K. M1LKOVIČ, Moste pri LjubljanL 'M PREKLIC. "Podpisana preklicujem vsa obrekovanja to žalitve, ki sem jih javno govorila o Frančiški Jane in Mariji Iskra iz Hlebec občina Loscc. Izjavljam, da nisem govorila resnico. Frančiška Zupan Hlebce št. 6. Le 2 K151» manjä'fot r parat ,.Omega", vel, 4liko 4X4 konipl» malo opremo и natanš. uavofl. začetnike. Kamera za učeno«, ™ ploäi1« in filme, «osebno primerna иа začetnike, vedno pripravil, litino delo, nap»ra na daljno 111 njo-mentno poenotKO, ofitor akroniaf. ou* jekiiv, temna ploSču in vso kompl. v kart. s kovin, kasoto in navodilom vol * s . K aa-80, vel 049 K 31-ao. Zaklonna omara » tvo, ?.a plošče ш tilmo, žopna oblika vol. i'/nXelo KM vol. «X» 1« K 60-40. „11 rožna kamera* iiompl. m'(| opremo in i porabim navodilo lo K 33410. nobor str»i.-« zaslužek, kor ko slike «otovo v 1 minuti. I oama 1 ■powetjn. Poštnina 1 K. Export „Perfekt", Dunaj v«' v.iuuttc- 197/iea. "L ic 3-90 Naše Čudovito roCno Silo za Šivanje Siva tako naglo prešivne vbode kot Šivalni strol. — Največja iznajdba, s katero more vsak sam krpati in Šivati usn|e, raztrgane Čevlje, konisko oi remo, kožuhovino, preproge, pogrinjala za vozove, Šotore, klobucevlno, pToSCe zn kolesa, vrete, platno in vsako drugo muCno blago. Dobrota za rokodelce, kmete In vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka vpofaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompl. Stlu s sukancem, 4 raznimi Sivankam! inporabnlm navodilor- K 3.90, 3 kosi K 11-—■ S kosov K 18'— PoSllja po povzet|u, (nn bojISCe proti pred plačilu.) 1552 M. Svoboda, Dunaj, 111/2, Шшоаш 13-Ш. Vam plačani ______ako Vaših kurjih očes, brafla- vi o in trde kože tekom 3 dni h korenino broz bolečin no odpravi RIA-BALSAM. Cenu lončku z jnmstvo-Dini pismom K 1*76, 3 iončki K 4'60, (5 lončkov K 7*60. Kerneny Kasohau (Кавва) t., postni predal 12 308 Ogrsko. 100 000 zabvalnic. lopo posuseno kupuiem v vsaUi množini po naivišji dnevni ceni V prvi vrsti Jurčke, potem leslčke, tur-ke, medvedove tačke sploh vse vrste goo posušenih, ki jih poznate kot užitne. Vprašan in m ponue sprejema: Rudolf Starovašnik, eks-port, gob v Konjicah, Staj. Kupujte v Katoliški Bukvami! Suhe gobe, imn in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača -semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANIČ, Ljubljana, WolJova ulica 12. Ustanovljeno 1.1893. cU Vzajemno podporno društvo v Ljubljani registrovana zadruga s omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7 »/2, 15 ali 227г letih v odsekih ali po v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg 5tev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/<% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentiijejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. !! flko še niste, posilite naročnino !! ШШШ » • . • v.4' • ' » w '1 t V ђ _q . ;. t'■■' . -i • • ••:.••..: ,.,'/. t; : ■ sii . •' 1 Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je molsftrsko deio urarske umetnosti I Razpošii^ Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril »td. v velikem krasnem ceniku. katerega zahtevajte zastonj jn poštnine prosto. zeu zamenjam I Št. 99410 kovinasta anker Roskopf ura.......K 1240 » 99449 Roskopf ura, qrav. močna, 2 pokrova . . . K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 1620 » 99865 kovinasta verižica K Г60 » 99645 Uhani amer. double zlato K 3-40 » 99022 Srebrni rožni venec K 9 50 Lastim znamka „IKO" svelovnozttatm. Svetovna razpošiljalnica Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. H.SUTTHER samo u LJUBLJANI it. f Nobene podružnice. , Svetovnoznar.a radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. ijubri brivski in Ir vs.rižni aparati i.o britev iz srebro- ekla h ,V51. i, "i varnostni brivski a, aratl, poniki. K 3, n: i.11 ,Pir-lekt1 s b rezili lv 16: SO; dvorcz. res rezila tucat K 5, b. l.al»se-striin.. 'S?!» к Г ' Zamena dovo ena al d'namazu,., šlliapopovzenuall predplačilne, in kr dvoru znlož. ЈДК KONHÄU, izvoz-nn tvrdka Brüx } St. 17 l.Ceäko Vi 8 vlnerfev (aa 1 dopia. i Vas stanu glavni co-шк, kl .o dopoš-iio na »fthtevo brezplačno. Prva tovarna ur "" Jan Konrad •»■ c, In kr. tvor. zal'. BrCx 16E4 (Ceikn.) Nikul ali jekl. nra nn sidro K o 7'-. 8-- Vojuo-apomin. lilkln. nli lekl ure K 11-. 12'-; niniadno radii ure iz niklja nli icklnK 12. wasiv.ari-brno Koskopt ronrinni. uro s snlr. K IV-, 20 - Bui Iko stenske ure v veiiki izberi po nizluti cenah, a letno pismeno ]i m-at\o. - Po&ili» po povzetju. Znm. dovolj, nli denarnnzni. Kupim 1779 lirastove, orehove, jesenove, lipove, bukove, jelkove in smrekove drevesa in hlods kakor tudi tesan in rezani les. Brv"a ANTONHESGHITZ, lcsotržec, Ljubljana. i.cl rü dobri in solidni stroi- st sanu „Gritzher" ш „üfrana" Prednosti I logi, Cen tek. Disern ttDod (Peilst di). Pouk o vezenji in krpanju l rezplafno v liisi. Edina tovar. zaloga Sivainth stro|er Josip FeieHnc Ljubljana blizu lrnitc. moslu, 3. hiša za vodo. hlitnu rai-ncna, Vsako množino dobro zrelih in suhih 1902 lešnikov kupi Franc Bariol v Medvodah. Avtomatična past za podgane K 5-80, za miši K 4 00, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči. ne zapuste ni-kake Lledi in se samo zopet naaiavijo. Past za ščurke „Rapid" vjatne na tisoče ščurkov v eni nofii, po K 5-70. Past za muhe »Nova« kou.ad K 2-80. Povsod naiboljši uspeili. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina N0 v.li.voz. tvrd. Tintner, Ounaj III., Neulingg 26-1,. n. a deželne življenjske ln rentiie neugodno in Jamstvene uavarovalnloe v Ljubljani Marje Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na Jož vet e in 'smrt, otročkih dot, lentna in ljudska nezgodna m jamstvena zavarovanja. ■Tiivrn /avo'1 Alisolntnn vnrnoat. Nixkn nrpmiie. Kai-mi 'du, i-i m ki, ччт, .■ v„i'. v um e Stanja zavarovanega kapitala K 175,000.000 — Stanje garancijskih fondov K 68,000.000-- Znvod temelji na vzniomnoati. — Prospekti zastonj m poštnino prosto. Sposoiini zuatopniki se aproie-mnio pod najugodnejšimi pogoji. 183? Edin: slovenski zavod brez tujega kapitala ie 1440 VZAJEJVUNIR ZAVAROVALNICA proti požernirr škodem in poškodbi eerkvenih zvonov Irru bičana, Dunajska cesta \7, Ljubljana. ?.a\arovunia .-i riMcn.n i ion j o> urnim blton am l raznovrstno i/.itUiiic stavbe как« > »• i stavbo med asom Kgiadbc 'i. vso i n nnuiu Mapo n obilije pol sli« orodio btioe divido zvonove m enako. ;> vse polisko f ri-delke. žita ш luno 4. к\« nove troti piel« mu 6 spren n a tudi isi.viiiovan.a nn uvlteno oziroma oozivetie in drugo komimiuci.o m proti nor.fodam. vsakovrstna podiotia. onrti kakoi tudi \ osumo/tio osebe za deye.no niz'eavMri sli o /.nvaiovaliueo on kaiere ima tudi dežemi ocit.oi krnmski podru.tm-o Varnostni zahiač in ndnice, ki so /.nasale i. UM2 K r.7" 47 »o i uskociie komem i. 1912 na K-736.147*17. lecifti. oimve< 10 ar imamo ка ta edini sloveiski /uvod. ttn bol' bo rastei /ukiati Ponudbe in roiasnlla faje ravnateljstvot ^lavro rcver'en:tt\o v Cel;;« !n ca Ervsekc, kakor tudi po vseli i arah nastavljeni pover erSi i. leno rrin erne hitra eonitev in takuisnie izplačilo. v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po Uioge d „kuriski posojilnica" so fo- pi m olnoma uarno naložene, ker peso-iilnica tiafe sfenar na oarna pnsesloa na deželi fn d mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. * «Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje z^t njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Rez er an j zakladi znašalo okrog>o en miliion kron. — Sfanfe hranilnih ulog te Smo koncem Cela 1316 okroglo 26 mill'onoo iirsn. IzdnjnkonzorclJ „Domoljuba". Odgovorni urednik Jožel Gostincar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna. LJUDSKA POSOJILNO registrooana zadruga z neomejeno zaveza