Pred 10. kongresom ZSMS
Kritično o delu
Vse bolj se nam približuje čas, ko se bomo mladi sestali na X. kongresu Zveze socialistične mladine, čas ko bomo v naši organizaciji oce-njevali delo in premike, ki so bili doseženi v tem obdobju, obdobju med obema mladinskima kongresoma.
•  Ugotoviti moramo, koliko smo napredo-vali in kako smo realizirali sklepe IX. kongresa, kritično se moramo ozreti na prehojeno pot ter sprejeti tako oceno, ki bo resničen odraz do-sedanjega dela in trenutnega stanja, obenem pa mora ta ocena nakazati pot reševanja proble-matike na tistih področjih, ki smo jim doslej posvečali premalo   pozornosti.   Sestaviti   tako oceno pa ni lahko delo, tudi ne delo posamez-nika, ampak je delo široke množice mladih ak-tivistov, ki so v tem trenutku postavljeni pred težko preizkušnjo: pred sestavitvijo realne oce-ne, ki vsebuje vse dobre in slabe strani našega mladinskega angažiranja in vpliva na družbeno dogajanje, na nadaljnje revolucionarno spremi-njanje naše družbe.
•  Nedvomno je v obdobju med dvema kon-gresoma ZSMS viden velik napredek v delova-nju organizacije, ki se je široko razmahnila — samo v naši občini imamo že prek 200 osnovnih sredin — dejavnost je postala široka in razno-vrstna in skoraj ni problema v naši družbi, ka-teremu mladi ne bi posvetili nekaj pozornosti in aktivnosti. Kljub vsemu temu pa ne moremo mimo napak in tudi slabosti, ki jih tudi v naši organizaciji ne manjka.
•  V ZSMS se vključuje večji del mladih v delovnih organizacijah in šolah, precej manj pa v krajevnih skupnostih. Ob raznih manifestiv-nih dejavnostih (pohodi, delovne akcije, kultur-ne in športne prireditve, akcije urejanja oko-Ija...)  med obema kongresoma so mimo naš eden za drugim »odhajali« številni problemi, ka-terih rešitev pa je za mlade še kako pomembna.
•  Nehote  se človeku utrne  misel,  da smo mladi v  celotnem družbenem dogajanju kljub vsemu še vedno premalo prodorni, da ne rečem
—  bojevili, da še vse premalo dosledno zago-varjamo svoja stališča, sklepe in da so naši de-legati  zaenkrat  še vse preveč  pasivni  opazo-valci, da bi lahko na posamezne težave v naši družbi imela mladinska organizacija   še   večji vpliv. Konec koncev pa še vedno v velikem številu sredin mladinski organizaciji ne dajejo dovolj pozornosti in pomena, premalo je poslu-ha za probleme, pobude in želje mladih.
•  Na  IX.  kongresu smo  sklenili,  d'a bodo »družbeni problemi — mladinski problemi« in tako se je tudi zgodilo. A žal mladinski pro-blemi niso postali še v celoti družbeni, oziroma so se reševali površno, forumsko, kot se reče
—  na hitro,   brez   zaželenih   in pričakovanih rešitev.
•  Značilno za sedanji trenutek je tudi to, da ZSMS nima prave  opore in korenin med mladimi v delovrvih organizacijah, zlasti   med neposrednimi proizvajalci in med mladino, ki se zbira v različnih društvih in družbenih orga-nizacijah.  Poleg tega se je naša organizacija premalo angažirala na področju kulture in na področju športa. To pa sta dejavnosti, ki tako ali drugače pritegneta največ mladih. Slabosti, ki se pojavljajo znotraj organizacije, ni malo, toda naj bi upoštevali tako ali tako, vedno bi se povrnili na naše stalne »rak rane«: kadrov-ska politika, informiranje (tako širše, kot zno-traj  osnovnih sredin),  stanovanjska problema-tika, ustrezna in odgovorna delovna mesta — mladim, prostorske težave itd.
•  Toda, dokler bo delo v mladinski organi-zaciji premalo konkretno in akcijsko, dokler bo preveč papirnate vojne, forumskega dela in še drugih večjih ali manjših slabosti, se kvaliteta naše organizacije ne bo izboljšala!
Stojan Hribar