ßtsfty £ KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAT HREN & YANG Cesta pod parkom 2 Velenje ® 063/855-734 vas vabi »sak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure! KARATEISTI NAVDUŠILI — Na nedavnem svetovnem prvenstvu v Mehiki so v slovenski državni reprezentanci nastopili trije tekmovalci z našega področja. STRAN 10 KOLIKO ZA STANOVANJE? — Odgovor bodo bodoči kupci poznali takoj, ko bo sprejet nov stanovanjski zakon. To naj bi bilo 26. septembra. STRAN 3 BEGUNCI TUDI MED NAMI — V naše mesto se je po zbranih podatkih občinske organizacije Rdečega križa Velenje zateklo že okrog 70 beguncev iz Hrvatje STRAN 3 številka 36, cena 22 dinarjev velenje, 19. septembra Železniška proga Celje—Velenje je v soboto proslavljala 100 letnico. Osem let po izgraditvi te proge je dobila še podaljšek do Dravograda, vendar so ta del pred leti lahkomiselno porušili. Morda ta proga res ne sodi med glavne na Slovenskem, je pa zato za naše kraje in ljudi pomenila velik napredek in okno v svet, za velenjski premogovnik pa veliko razširitev tržišča. Zato ne čudi, da so na vseh ptostajah od Celja do Velenjja številni obiskovalci prireditev pozdravili oba muzejska vlaka, ki so jih usposobili prav za to priložnost. Pred sto leti je prvi vlak iz Celja proti Velenju odpeljal ob 11.00 uri, v soboto pa je po krajšem kulturnem programu prvi, ki je vozil častne goste in povabljene krenil na pot. Prire- ditve so se udeležili mnogi vidni politični predstavniki R Slovenije in mnogi so na vmesnih postajah spregovorili zbranim, vsi pa so obžalovali zaprtje proge Velenje —D ravograd. Drugi muzejski vlak, ki je na pot krenil nekoliko kasneje, je vozil turiste, ki so bili željni te svojevrstne avanture. Oba vlaka sta se ustavila v Žalcu, Polzeli, Šmartnem ob Paki, Šoštanju in okoli 15.00 ure prisopihala v Velenje. Tu so ob potrkavanju zvonov, zvokih godbe na pihala in pogostitvijo s kruhom, soljo in medenim vinom, častni gostje sestopili. Po krajšem pozdravnem govoru predsednika SO velenje, Paneta Semečnika je zbranim spregovoril še minister za promet in zveze Marjan Krajnc. Najzaslužnejšim za izgradnjo te proge Danielu Lappu in drugim graditeljem je odkril spominsko ploščo. Potem so častne goste povabili v Kolodvorsko restavracijo, kjer so jih lepo postregli. Pred odhodom vlaka ob 17.20 so obiskali še Staro Velenje, kjer se je v istem času odvijal kra-marski sejem in velenjski grad. Čeprav je bilo vreme bolj kislo je prireditev uspela prav na vsej progi. Najsrečnejši so bili železničarji, Julijska vojaška agresija na republiko Slovenijo je velenjskim rudarjem preprečila praznovanje njihovega tradicionalnega praznika, 3. julija — dneva rudarjev. A ne za dolgo. Čeprav razmere še niso povsem običajne, si rudarji obe-ležitve svojega praznika tudi letos ne pustijo vzeti. Takšno prepričanje ni samo rezultat ukoreninjene trmoglavosti, ko gre za spoštovanje njihovih tradicij, ampak je tudi posledica trdega dela tega kolektiva pri uresničevanju proizvodnih nalog, ki imajo ob vse bolj umnem gospodarjenju tudi čedalje boljše finančne rezultate. Ob tem ne kaže zanemariti niti usodno spreminjajoče se miselnosti in prvih konkretnih učinkov v zvezi z nujnostjo sanacije zunanjih vplivov njihove dejavnosti na širše družbeno okolje. Spremenjena filozofija o nadaljnjem razvoju dejavnosti RLV, ki se odslikuje tudi v kreiranju in zaganjanju novih, človeškemu okolju in potrebam ter željam prijaznejših programov, krepi zaupanje v ustvarjalnost domačih strokovnjakov. Obenem kaže tudi na doraslost izzivom novih pogledov širše družbene skupnosti na premogovništvo v Šaleški dolini. To so argumenti za kratek predah delavcev tega kolektiva, za po- globljeno kritično oceno njihovega dela, a tudi za sproščen pogovor med njimi in njihovimi upokojenci. Vse to bodo poskušali storiti jutri, v petek, 20. septembra; najprej dopoldan ob 10. uri v Domu kulture na svečani seji delavskega sveta, kjer bodo obenem podelili tudi diplome delavcem za 20 let dela v RLV. Uvod v popoldanski del obeležitve njihovega praznika bo jutri popoldan ob 15. uri pri restavraciji Jezero s promenadnim koncertom Rudarske godbe. Osrednja prireditev — 30. SKOK CEZ KOŽO - bo uro kasneje na istem mestu, po ceremonialu pa se bo nadaljevalo srečanje delavcev in upokojencev tega kolektiva. Letošnja obeležitev rudarskega praznika bo skromna; takšna pač, kot jo narekujejo težavne gmotne razmere, in skladna s prizadevanji, da bi ta rudarski kolektiv svojo tr-doživost prav v teh razmerah konec leta kronal z odhodom iz družbe kroničnih slovenskih izgubarjev. Temu cilju so navzlic objektivnim pomislekom, ki obsegajo problematiko zunaj dosega njihovih prizadevanj, pripravljeni podrediti vse §voje želje. -bo- remco «minut* HARTL -- Rudarji bodo (vendarle) praznovali Včasih smo vedeli, da brez znanja ni napredka. To vedo tudi vse razvite družbe v svetu. Družbe v katero bi radi stopili tudi mi, pa se jim, v resnici vse bolj odmikamo. Naše gospodarstvo vse bolj tone v pogubo, vse večje število občanov živi na robu eksistenčnega minimuma. Ob vsem tem pa smo pozabili na našo mladino, na mlade perspektivne bodoče strokovnjake, ki prihajajo iz šol. Puščamo jih na cesti, prepuščene na milost in nemilost bogsi-gavedi koga. Večina generacije, ki je junija sklenila izobraževanje se je prijavila na Zavodu za zapo- ga si lahko družinski član privošči dnevno (če se cene od torka, ko smo to računali še niso dvignile), tri kilograme najcenejšega kruha in dva litra mleka in pol, poravnati pa ne more ničesar drugega. Torej je to znesek, ki pomeni. popolno bedo. Se nam bodo ob takšni politiki sploh kdaj naša vremena zjasnila? In če se bodo bomo potrebovali strokovnjake. Le kje jih bomo dobili, saj nam bodo vsi pametni ušli v tuji- ^ no. Podjetja na tujem že oßmocj e Obrtniki so razočarani Mednarodni obrtni sejem v Celju s prikazanimi izdelki prikazuje, kaj je sposobno naše obrtništvo; toda morda so še pomembnejše od tega ocene o položaju našega obrtništva, kijih ob tem slišimo. In če velja ocena, ki jo je že ob otvoritvi izrekel Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, potem položaj našega obrtništva ni rožnat. »Slovenski obrtniki ne skrivamo razočaranja nad tem, kar nam je oblast dala v zadnjem letu dni. Od demokratičnih sprememb in vlade, ki nam je lani na tem istem sejmišču obljubljala vse mogoče, smo namreč pričakovali vse kaj drugega kot to, da bomo v kratkem izgubili še tisto, kar smo si ob pomoči naše obrtne zbornice uspeli izboriti v zadnjih letih prejšnjega režima. A prav to se je zgodilo, oziroma grozi, da se bo.« Razočaranje slovenskih obrtnikov je temvečje, ker so veliko stvari uspeli izboriti v hudem boju z zveznimi organi, zdaj pa pravijo, da so naleteli na pregrade tam, kjer so najmanj pričakovali: to je v domačem okolju, kjer so pričakovali le spodbude. Zakonom, ki so jih že sprejeli, ali jih sprejemajo, obrtniki očitajo omejitve, ne prinašajo pa razvojnih spodbud. Toda ob tem še vedno tudi pri nas od obrti veliko pričakujemo. Prav obrt je namreč prva naredila močan most z Evropo, obrtniki pa so pokazali, da smo zmožni delati res kakovostne izdelke, velikokrat tudi take, ki so plod lastnih glav in ne na osnovi drago plačanih licenc. Seveda smo lahko tudi ob letošnjem obrtnem sejmu slišali besede o pomenu obrtništva. O tem je spregovoril tudi predsednik republiškega predsedstva Milan Kučan: ne le na otvoritvi, ampak tudi v nekaterih srečanjih z obrtniki. Ob začetku sejma je dejal, da imata obrt in drobno gospodarstvo nepogrešljivi pomen za naš gospodarski, socialni in splošni družbeni razvoj in za naše vključevanje v mednarodne gospodarske tokove. Prav med obrtniki je po njegovem mnenju treba iskati enega izvorov slovenskega podjetništva, ki se je razvijalo tudi, ko zanj ni bilo ne razumevanja in ne podpore. Posebno pozornost zaslužijo zato predlogi obrtne zbornice Slovenije, še posebno zahteva po posodobitvi obrtne zakonodaje, da ne bo več tako omejevalna do obrti in malih ter srednjih podjetij in do ini- ciative posameznikov. Kljub temu, da je na račun odnosa nove slovenske oblasti do obrtništva veliko kritičnih besed, pa je vendarle treba zapisati, da se je na celjskem sejmu že v prvih dneh zvrstila domala vsa oblast. Pa se nekaterim ob tem zdi čudno, če tudi to ne bo pripomoglo, da bi vendarle uskladili poglede in obrtništvu ter malemu podjetništvu vendarle namenili tisto, kar mu pripada. Le če bo tako, bo ob letu tudi na sejmu videti še več kakovostnih izdelkov, obrt pa bo zmožna tudi zaposlovati delavce, ki v večjih podjetjih vse bolj zgubljajo delovna mesta. (k) Ponarejenci so med nami V tolažbo tistim, ki našega Vaneta Gošnika vse manj videvajo po Velenju, se ta naš podpredsednik slovenske skupščine kar veliko pojavlja na naši televiziji. Zadnji čas pa se ni na ekranih pojavljal le on sam, ampak tudi njegov podpis. Oziroma podpis, ki naj bi bil njegov, pa ni njegov, oziroma naj ne bi bil njegov, ampak naj bi bil ponaredek. In ker je tako ponarejanje podpisa hujša stvar, kot če kdo ponaredi podpis staršev, da se izogne posledicam zaradi šole, se bo o tem podpisu pozabavala celo slovenska policija. Kot torej vidimo, še pri nas s ponarejanjem in ponaredki ne sprečujemo le pri denarju ali pri ponarejanju čekov. Pa čeprav je res, da se ob naših denarnih stiskah in požrešnosti po tujem denar- ju, pri nas pojavlja vse več ponarejenih tujih bankovcev. Nekateri celo trdijo, da si je vojska privoščila tudi po svoje narejene (nekateri pravijo zato kar ponarejene) dinarje, vendar pa »naša« armada, kot se zanjo spodobi, to seveda zanika. Res pa verjetno je, da prav taka stremljenja po ponarejevanju trdega denarja, povzročajo posebne skrbi naši slovenski vladi. Če bomo namreč imeli svoj denar, mora biti to trda in trdna valuta. Če pa je (bo) taka, je seveda nevarnost, da bo mamljiva tudi za ponarejevalce. Pa je zato treba izdelati take bankovce, da bodo za ponarejevalce čimtrši oreh. Morda je tudi to razlog, da novega slovenskega denarja naj ne bi tiskali v celjskem Cetisu, ampak naj bi imel oznako »printed in Germany«. No, morda bo tudi zaradi tega trdnejši. Pri nas pa se srečujemo še z drugimi vrstami ponaredkov. Pravijo, da je veliko ponaredkov tudi med člani raznih strank. Ko so v vrstah eni taki, ki tja sploh ne sodijo, pa sami trdijo, da so to, kar naj ne bi bili. Celo glavni slovenskih Zelenih dr. Dušan Plut je na zadnjem srečanju glave Zelenih v Celju opozoril na nekaj podobnega, pa je zato menil, da bi za preverbo potrebovali poseben kodeks; za ozelenitev Zelenih. Zadnje dni tudi po naših trgovinah opažamo ponarejanje. Mislim na ponarejanje mesa. Potem ko smo se dolgo časa čudili, kako lahko tam čez mejo prodajajo tako lepo zdravo rdeče meso, pa tako lepe sveže in zdravo zgledajoče klobase, lahko zdaj kaj takega videvamo že tudi po mnogih domačih trgovinah. Sicer meso in klobase običajnega klavrnega izgleda so namreč ponaredili z rdečkastim papirjem oziroma folijo. Pa tako tudi mi v pultih opazujemo zdravo meso in zdrave delikatese — vendar le navidezno. Ponarejeno. Med nami je torej vse več ponaredkov. Najhuje je seveda, če se za ponaredke izkažejo ljudje. Se posebno taki, od katerih veliko pričakujemo. Kajti tedaj se namreč tudi naša pričakovanja izkažejo za ponaredke. Tega pa si gotovo nihče ne želi — kajne! (frk) Občina Velenje Minister in drugi gosti, predvsem pa domačini, so se upravičeno veselili Nov sad solidarnosti Mostovi povezujejo bregove in zbližujejo ljudi Novembrska vodna ujma je v mozirski občini uničila 40 mostov in brvi, vsi ostali pa so več ali manj poškodovani. Za njihovo izgradnjo in obnovo bo po cenah iz letošnjega aprila potrebnih okoli 70 milijonov dinarjev. Ob tem je treba povedati, da ob pospešeni gradnji mostov kritično zaostaja sanacija poškodovanih vodotokov, kar je lahko ponovno usodno. Sicer je občina Mozirje doslej iz republiških solidarnostnih sredstev prejela nekaj več kot 326 milijonov dinarjev, kar predstavlja 40 odstotkov vseh sredstev, ki jih je republika doslej podelila prizadetim občinam. Od vseh nadomestnih mostov, kijih bodo v dolini zgradili je največji, dolg je 70 metrov in širok 6 z dvema obojestranskima polmetrskima pasovoma za pešce, vrednost celotne investicije pa je 8,3 milijone dinarjev. Izvajalec del, ki^so trajala štiri mesece, je bil celjski Ingrad, zares lep most pa so v soboto tudi blagoslovili. Otvoritveni trak na »Homškem mostu« je prerezal republiški minister za urejanje prostora in varstvo okolja Miha Jazbinšek, ki je povedal, da je njegovo ministrstvo oblikovalo posebno izvedensko skupino uglednih strokovnjakov različnih strok, ki bo ocenjevala in morebiti popravljala projekte zaradi njihove vključitve v občutljivo krajinsko podobo Zgornje Siavinjske doline in na koncu dejal: »Most pred katerim stojiimo bo gotovo uspešno kljuboval vsem morebitnim pri-hodnj/im ujmam — naj torej ne povezuje le dva bregova Savinje, temveč predvsem srečne in zadovoljne ljudi ob njej.« (jp) Izvršni svet SO Mozirje Veliko dela po poletnih počitnicah Po dobrem mesecu odmora so se v četrtek na seji ponovno zbrali člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje. Seveda to ne pomeni, da vso poletje niso nič »delali«, delo so si namreč organizirali tako, da so vsi organi in službe redno in normalno delale. Takšnemu premoru je seveda sledil obsežen dnevni red, ki je štel preko 20 točk. Najprej so obravnavali programske zasnove za rekonstrukcijo ceste Ljubno — Luče in jih dali v javno obravnavo v omenjeni krajevni skupnosti. Sprejeli so tudi predlog odloka o urbanističnem načrtu za RTC Golte, sprejemali pa ga bodo poslanci na bližnjem zasedanju občinske skupščine. Prav tako bodo poslanci odločali o odlokih o višjih komunalnih in turistični taksi, člani izvršnega sveta pa so sprejeli tudi sklep o razpisu odprtega natečaja za sofinanciranje 200 novih delovnih mest v malem gospodarstvu in v zvezi s tem sprejeli ustrezen pravilnik. Pričakovali bi lahko, da bi bila razprava o poslovanju Dogodki v sosednji Hrvatski vzbujajo strah in skrb. Vse kaže, da grozotam ne bo tako kmalu konec. Da bi rešili vsaj svoje življenje, cele družine iščejo zavetišče pri znancih, prijateljih, sorodnikih v Sloveniji. Pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje so vpisali v poseben seznam prve pribegle konec prejšnjega meseca, čeprav se je večina med njimi v našem mestu mudilà že vse od začetka avgusta dalje. Trenutno je prijavljenih 63 oseb. Večina med njimi je našla začasno streho nad glavo pri starih znancih. Le družina, ki se je Že okrog 70 beguncev zatekla v Velenje v ponedeljek ta teden, prebiva v hotelu Vesna v Topolšici. Tu in v domu učencev v Velenju je urejeno pribežališče za približno 100 oseb. Na občinski organizaciji Rdečega križa v Velenju se bojijo, da bo mest za vse pribegle premalo, saj od 28. avgusta dalje ne mine dan, ko ne bi vpisali v seznam novih imen. Ob tem je morda zanimivo to, da naša občina sploh ni predvidena kot ena od organizatoric zbirnih mest za državljane republike Hrvatske. V celjski regiji naj bi namreč zbirne centre formirali v občinah Laško. Slovenske Konjice in Šmarje. Večina med novo priseljenimi prihaja iz najbolj križnih žarišč na Hrvatskem — Osijeka, Pakraca, Borovega sela, Županje, Novske, Petri-nje, Siska. Družinam, pri katerih so se naselili pribežniki, je občinska človekoljubna organizacija doslej pomagala z naročilnicami za nakup hrane. Pred dvema dnevoma pa je republiški Rdeči križ poslal na sedež organizacije prehrambene pakete za tovrstne namene. »Na večji prihod prebivalcev iz kriznih območij sosednje Hrvatske se v Sloveniji nismo najbolje pripravili,« poudarjajo na občinski človekoljubni organizaciji. »Pri reševanju stisk pribe-glih smo naleteli namreč že na prve težave. Vsaka služba dela zase, pravega koordinatorja med pribe-glimi družinami in >izvajalci< pa ni. Ob povedanem pa imamo pri nas še druge težave. Večina med tistimi, ki se je zatekla k nam, je s sabo prinesla le najnujnejšo garderobo. Mi jim kljub uspešni zbiralni akciji rabljenih oblačil, obutve in posteljnine ne moremo pomagati. Namreč nimamo skladiščnih prostorov, kjer bi zbrano blago lahko shranili in sortirali. V tem trenutku pa nam močno primanjkuje tudi odej in jogijev za ureditev ležišč.« 26. septembra bo morda sprejet stanovanjski zakon Koliko za stanovanje? O novem stanovanjskem zakonu je bilo že veliko napisanega, predvsem pa povedanega. Poslanci republiške skupščine so ga že večkrat »obrnili na glavo«, zdaj pa je dodelan do te mere, da mnogi ocenjujejo, da bo morda 26. septembra tudi dokončno potrjen. To pa bi pomenilo, da bomo lahko začeli odkupovati stanovanja. Predlog zakona namreč predvideva, da je lastnik stanovanja tega nosilcu stanovanjske pravice, če on tako zahteva, dolžan prodati. Zanimiva pa je gotovo tudi možnost, ki jo ponuja pred- log zakona. Vsi tisti, ki bodo stanovanje izpraznili v dveh letih, bodo dobili izplačanih 30 odstotkov vrednosti stanovanja. V tem času vse potencialne kupce gotovo najbolj zanima, koliko bodo morali odšteti za stanovanje. Tega lahko dajo sodno oceniti. Pri tem velja poudariti, da velja v primeru, ko sodni cenilec ugotovi nižjo vrednost stanovanja od administrativne, vrednost, ki jo določi cenilec. In kako se izračuna administrativna vrednost stanovanja. Vsi tisti, ki poznate točkovno vrednost svoje- ga stanovanja (zapisana je tudi v stanovanjski odločbi), lahko to storite kar zdajle. Število točk pomnožite z 52 dinarji (to je vrednost točke, ki je bila določena konec julija — vrednost in njeno revalorizacijo določa republiški upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve) in nato še s številom kvadratnih metrov stanovanja. Od tega odštejte 30 odstotkov popusta in vsoto, ki jo boste morali ob odkupu-stanovanja odplačati ste izračunali. 10 odstotkov boste morali poravnati v 60 dneh od podpisa pogodbe, vse ostalo pa v 20. letih. Tisti, ki bodo stanovanje odkupili takoj, bodo imeli dodatnih 30 odstotkov popusta (torej bo- do plačali le 40 odstotkov vrednosti stanovanja). Po odstotek in pol pa bodo imeli na leto popusta tudi vsi tisti, ki se bodo odločili za krajšo odplačilno dobo. Za orientacijo poglejmo, koliko bo na primer vredno stanovanje veliko 58 kvadratnih metrov, ocenjeno s 320 točkami. Celotna vrednost tega stanovanja bi znašala 965.120,00 dinarjev. Odštejmo 30 odstotkov popusta, kar pomeni, da bomo morali mi, če se bomo odločili za odkup plačati 675.584 dinarjev. Od tega bi morali poravnati 67.558,40 dinarjev v 60 dneh od podpisa pogodbe, preostanek pa v dvajsetih letih. Seveda velja ob tem opozorilo, da bo zagotovo vrednost točke nekoliko višja. Pri izračunu smo izhajali iz objavljene konec julija letos. Mira Zakošek Število brezposelnih še vedno narašča Poletje se počasi izteka, življenje se spet vrača v ustaljene tokove. Čeprav smo letos tudi v dopustniškem času vsakodnevne probleme in težave občutili bolj kot druga leta, se jeseni in zime bojimo še bolj. Le malo je še ostalo optimistov. Vse slabši gospodarski položaj se odraža na vseh ravneh našega življenja. Tako so območni Zavodi za zaposlovanje dobili veliko družbeno vlogo. Dela imajo iz dneva v dan več, saj tudi število brezposelnih nezadržno narašča. Kaj se bo na tem področju dogajalo v naslednjih mesecih, si nihče ne upa napovedovati, obstajajo zelo črne in svetlejše plati tega problema. Včasih pa že številke povedo svoje. občinskega gospodarstva v prvem polletju bolj pestra, pa ni bila. Člani izvršnega sveta so namreč menili, da sicer obsežno in temeljito pripravljeno gradivo ne kaže prave slike. Ob polletju je bilo namreč stanje v občinskem gospodarstvu še razmeroma ugodno, seveda pa čas hitro beži in razmere so od polletja do tega obdobja korenito spremenile, zato se tudi gospodarstvu mozirske občine že obetajo hudi časi. Zato bo nujna naloga izvršnega sveta, da bo stalno in nenehno spremljal razmere in skladno s svojimi pristojnostmi tudi ukrepal. ÜP) V velenjski občini so konec avgusta beležili 1727 iskalcev zaposlitve. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je to povečanje skoraj 50 %. Samo v mesecu avgustu se je prijavilo 151 oseb. Večinoma so to mladi, ki so končali šolanje na tretji, četrti in peti stopnji in se niso odločili za nadaljevanje na kateri od univerz. Če vemo, da je generacijski priliv približno 500 dijakov letno, lahko ugotovimo, da se je za nadaljni študij odločilo veliko srednješolcev. V prvih osmih mesecih tega leta se je prijavilo 1023 iskalcev zaposlitve, lani pa se je v istem času prijavilo 848 oseb. Skupno je v regiji 4700 iskalcev zaposlitve. Razveseljivo je, da se kvalifikacijska struktura brezposelnih bistveno izboljšuje in je le še 38 % iskalcev brez izobrazbe. Napovedi za omogočanje pripravništva so bile črne, vendar s pomočjo sofinanciranja Zavoda za zaposlovanje problem dokaj uspešno rešujejo. Tako je trenutno še 280 iskalcev dela, ki morajo opraviti pripravništvo. Med njimi prevladujejo tisti, ki imajo končano drugo in tretjo stopnjo izobrazbe; največ je monterjev električnih omrežij in obdelovalcev kovin, med ženskimi poklici pa prodajalk. Med iskalci, ki imajo končano peto stopnjo izobrazbe je največ ekonomskih tehnikov in vzgojiteljic, prav tako pa težko dobijo pripravniško mesto elektro in strojni tehniki. Kriteriji za pridobitev pripravniškega mesta so se poostrili, upošteva pa se tudi čakalna doba. Prav tako delodajalec dobi sofinancirano le 50 % pripravništva, če zaposli brezposelno osebo za določen čas, če pa jo zaposli za nedoločen čas, je pripravništvo 100% financirano. Trenutno pri- pravništvo sofinancirajo 123 osebam. Tudi ostalim kategorijam brezposelnih oseb, ki so prijavljeni zaradi stečajev ali trajnih presežkov delovne sile, nudijo več oblik preusposabljanja in dodatnega izobraževanja. V kratkem bodo tudi v velenjski občini pričeli z javnimi deli. Najprej bodo zaradi sezonske narave del pomagali Kulturnemu centru Ivan Napotnik, kjer bodo obnavljali kulturne spomenike. V lanskem letu so uspeli ponovno vključiti v delovni proces 213 oseb, letos pa že 470. Trenutno v naši občini in tudi regiji vlada zatišje, saj stečajev ni bilo, napovedi o trajno presežnih delavcih pa je veliko. Prijavljajo se že prvi, ki so po šest mesečnem čakanju na delo bili opredeljeni kot trajni presežki. Ta problem je še posebej pereč v Koroški regiji, kjer je zaradi enostranske gospodarske strukture vedno več brezposelnih žensk. V spomladanskem času so na velenjskem zavodu za zaposlovanje izvedli kar nekaj uspešnih tečajev in preusposabljanj. S tem bodo kmalu nadaljevali, možnosti bo veliko. Četudi se po takih izobraževanjih prav tako težko najde redna zaposlitev, pa brezposelne vsaj vrnejo v normalne tokove življenja in preprečujejo občutek družbene izoliranosti. Posledice dolgotrajne brezposelnosti so psihično težko premostljive. Čeprav so časi za vzpodbujanje zasebne iniciative in podjetništva precej neugodni, je mnogokdaj edina možna rešitev sa-mozaposlitev. Zato bodo pripravili tudi enodnevne seminarje, na katerih bodo brezposelnim razložili, kakšno pomoč jim nudijo, če se odločijo za svoje podjetje ali obrtno delavnico. Trenutno so možne tudi individualne kapitalizacije v enem znesku, kar pri odprtju podjetja ali obrti močno pomaga. Da država pri nas ne more biti več tako močna socialna kategorija, kot je bila prejšnja leta, občutimo na več področjih. Tako se bomo morali navaditi tudi na to, da se bomo za delovno mesto potrudili, pa tudi borili in dodatno izobraževali. Le prijaviti se na Zavodu za zaposlovanje, potem pa čakati na rešitev je premalo. B. Špegel SPET POMOR RIB- V ponedeljek dopoldne so nas prebivalci Šoštanja poklicali in obvestili, da so v nedeljo v Paki v središču mesta opazili poginule ribe. Upravičeno so bili razburjeni, saj ni prvič, da so v tem delu Pake opazili pomor rib. Upravičeno se sprašujejo, zlasti ribiči, kdaj bo temu konec. Čeprav za tokratni pomor vzrok zaenkrat še ni znan, pa gre po vsej verjetnosti (spet) za človeško malomarnost. Upamo, da bodo inšpekcijske službe povzročitelje le odkrile in ustrezno ukrepale, (foto BM) Nova koča na Grohatu Milan Kučan med planinci Pod mogočnim ostenjem Ra-duhe na Grohatu so v soboto koroški planinci namenu izročili novo planinsko postojanko, edino letos v Sloveniji. Kljub kislemu vremenu se je na planinskem srečanju zbralo veliko ljubiteljev gora od blizu in daleč. Predsednik slovenskih planincev Andrej Brvar je posebej poudaril, da je to v današnjih časih pravi podvig in velik prispevek k razvoju planinstva. Koča ima trenutno 40 ležišč in v posebni sobi prostora za 100 planincev in bo letos odprta le še nekaj tednov, prihodnje leto pa bo znova privabljala ljubitelje gora. Kljub dolgi poti nazaj v doli- Kdor čaka dočaka, so dejali planinci in bili veseli v predsednikovi družbi no je množica planincev vztrajno čakala predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana, ki se je pred tem povzpel na vrh Ra-duhe. Nihče pač ni hotel zamuditi priložnosti, da se z njim sreča v osrčju gora, še najmanj čla- ni pevskega zbora Kralj Matjaž iz Pliberka, ki so slovenskemu predsedniku na vsak način želeli zapeti Zdravljico in na njihovo veliko veselje jim je rad prisluhnil. (j P) Skozi teden 0 lastninskem preoblikovanju podjetij O lastninskem preoblikovanju podjetij in denacionalizaciji je bilo v zadnjem času v Sloveniji veliko povedanega, pa vendar večina o vsem tem bolj malo ve. »Krivdo« za to vsekakor nosijo tudi mnogi strokovnjaki in strankarski prvaki, ki nam predstavljajo zdaj eno, zdaj drugo različico novih zakonov. O tej problematiki so govorili tudi na ponedeljkovi seji Območnega odbora Gospodarske zbornice Velenje, kjer so poudarili, da tako pomembne zakonodaje sicer ni smiselno sprejeti na vso silo, pa vendar je treba njen sprejem skupaj z vsemi izvedbenimi akti pospešiti, vse skupaj pa sprejeti vsaj do konca leta. To je več kot nujno, je menila večina prisotnih, saj postaja naše gospodarstvo vse manj učinkovito. Nov zakon mora postaviti ravno vprašanje ekonomske učinkovitosti na prvo mesto, torej pred tako poudarjeno pravično razdelitvijo lastnine. Velenjska gospodarska zbornica bo pripravila na to temo okroglo mizo z direktorji. Šmartno ob Paki 0 telefonih dokončno v teh dneh Že precej vročih besed je preteklo v letošnjih mesecih med člani gradbenega odbora, bodočimi novimi naročniki in celjskim PTT-jem okrog izgradnje telefonskega omrežja v tretjem središču šaleške doline. Kot vse kaže, naj bi se o kolikortoliko dokončni ceni na enoto priključka sporazumeli do koča tega tedna. Prav tako o načinu plačevanja obveznosti in roku izgradnje. Prav v ta namen v prostorih krajevne skupnosti Šmartno ob Paki potekajo od včeraj dalje pa do sobote pogovori o plačilu obveznosti in nadaljnjih aktivnostih. Kot pravijo člani gradbenega odbora bo cena1 na enoto priključka za približno 240 novih naročnikov kar ugodna. Občina Velenje Še vedno precej prekoračitev Na odseku za varstvo okolja pri upravi za varstvo okolja in urejanje prostora naše občine so v obdobju januar—julij 91 zabeležili precej prekoračitev polurnih in 24-urnih koncentracij S02 na kubični meter zraka. Več kot 0,75 mg/m1 zraka je kar 61 krat zabeležila merilna postaja v Zavodnjah (največja prekoračitev je bila 2,12 mg/m3), 40-krat je bil zrak onesnažen bolj kot bi to smel v Topolšici (največja 3,72 mg/m3), na Velikem vrhu 38-krat (najvišja 2.08), prav tolikokrat je zabeležila prekoračitve merilna postaja v Šoštanju (najvišja koncentracija SO* na m3 zraka je znašala 1,33). Na Graški gori seje to zgodilo 13 krat, v Velenju pa le enkrat. V Topolšici, Velikem vrhu ter na Graški gori je en dan 24 urna koncentracija presegla dovoljenih 0,30 mg/m3 zraka, taki dnevi pa so bili kar štirje v Zavodnjah. V Šoštanju in Velenju pa v obravnavanem obdobju omenjenih prekoračitev ni bilo. Gorenje Notranja oprema Občutno večji izvoz sestavnih delov Podobno kot v drugih Gorenjevih podjetjih si tudi v velenjskem Gorenju Notranja oprema prizadevajo, da bi, kolikor je najbolj mogoče, povečali izvoz. V teh prizadevanjih so bili letos doslej najuspšnejši v poslovnem področju Kuhinje. V primerjavi z lanskim letos so povečali izvoz za več kot 110 %, izvažajo pa za zdajkot je znano, le sestavne dele za kuhinjske elemente. Spričo dejstva, da pada prodaja izdelkov na jugoslovanskih trgih, je doseženo povečanje izvoza še toliko pomembnejše. Prizadevali si bodo, da razvijajo, tržijo in izdelujejo kupcu prilagojene kuhinje. Pri tem je še posebej pomembno nenehno širjenje ponudbe kuhinj in dodatnih elementov, saj tako lahko najdejo kupci v ponudbi Gorenja Notranja oprema vse več tudi zase. Zato ne gre prezreti vse večjega izbora dodatnih elementov po želji kupcev. (vš) Prodaja tehničnih jplinov V Esu deluje tudi služba energetike, kamor spada vsa električna energija, voda, toplotna energija in plin. Leta 1988 so zgradili novo plinsko postajo, ki je dovolj velika za širše potrebe. Zato so se v Esu odločili za dopolnilno dejavnost, in sicer za prodajo tehničnih plinov: acetilena, kisika, ogljikovega dioksida, argona in propan-butana. Prodaja je predvsem zanimiva za malo gospodarstvo v Velenju in okolici, so pa tudi kupci večjih firm. Vsi so se doslej s tovrstnimi plini oskrbovali v Celju. V Esu načrtujejo še polnjenje propan-butana v jeklenke za kampiranje in avtomobilske jeklenke. — Tuje poslovno svetovanje ESO Velenje Nizozemski Eso si že dalj časa prizadeva, da bi svoje znanje, predvsem pa izdelke, prodajal tudi tujim partnerjem. V nekaj primerih jim je to že povsem uspelo, seveda pa si želijo, da bi se sodelovanje uspešno nadaljevalo in obogatilo z novimi idejami in tujimi firmami. Da bi to vez še pospešili, so se v Esu odločili za pri nas manj znano pot, in sicer za svetovanje človeka z bogatimi delovnimi izkušnjami iz Nizozemske. Prihaja iz organizacije združenja nizozemskih delodajalcev, ki se od sorodnih svetovalnih firm razlikuje predvsem po tem, da nasvetov svojih svetovalcev ne zaračunava. Za tovrstno pot svetovanja med slo- strokovnjak venskimi firmami je bilo zelo veliko zanimanja. Med 120. prijavljenimi je bil izbran Eso. Podpisali so pogodbo, k njim pa pride upokojen direktor neke velike firme črpalk, gospod Petrus Car-nelius Kunener in sicer 20. septembra. Tu bo ostal tri tedne, njegov delovnik pa bo vsak dan po osem ur. Firma, za katero svetovalec dela, pokrije stroške bivanja in prevoz v službo, druge stroške, letalski prevoz iz Nizozemske pa krije nizozemsko združenje. Eso od tovrstnega svetovanja pričakuje veliko, kajti preko svetovalca bo lahko velenjska firma navezala poslovne v rokavu stike z drugimi tujimi firmami. S svojim bogatim znanjem bo lahko pomagal tudi pri racionalizaciji in izboljšanju kakovosti proivzodov. To je pomembno zlasti sedaj, ko se bolj aktivno vključujemo v Evropo 92. Drugo področje, ki ga bodo v Esu lahko s pomočjo svetovalca obdelali je marketinško področje. Sem sodi tudi trgovanje z zahodno Evropo. Na koncu zapišimo, da ima Eso dovolj razlogov, da so se odločili za tovrstno pot oziroma svetovalno pomoč, še zlasti sedaj, ko je na domačem trgu vse manj dela in si ga je potrebno poiskati na tujih trgih. • Gozdno gospodarstvo Nazarje Zanimiva učna pot Na Ljubnem ob Savinji so bogatejši za novo koristno zanimivost. Nazarski gozdarji so namreč uredili gozdno učno in gozdno turistično pot. Namenili so ju »tihim« obiskovalcem, ki s svojo prisotnostjo ne motijo gozdnih prebivalcev, niti gozda ne onesnažujejo ali poškodujejo, želijo pa gozd in naravo bolje spoznati in se v njej od-počiti. Obe poti vodita po hribih med Radmirjem in Ljubnim. Turistična pot je podaljšana inačica učne poti ter primerna prav za vse ljubitelje narave. Prične se pri radmir-ski cerkvi kjer je možen ogled znamenite zakladnice, vse do Ljubnega so gozdarji pripravili kopico razglednih točk, za priboljšek lahko poskrbite na kmetijah, konča pa se na Ljubnem, ki se ga tudi splača obiskati. Seveda bodo v bodoče poskrbeli tudi za možnost ogleda drugih zanimivosti v okolici. Učna pot je namenjena mladim, čeprav bi bila tudi za mnoge odrasle poučna in zanimiva. Prijazen vodnik ob strokovni razlagi na sedmih točkah poskrbi za številne zanimivosti, ki jim vsak z veseljem prisluhne. Spoznate lahko vse vrste dreves, vrste gozdov in gospodarjenje z njimi, Šolarji so z odprtimi usti poslušali vse zanimivosti se seznanite z vsemi fukcija-mi gozda, z lišaji, krmišči za divjad, s kmečkimi objekti, tudi smetišče vam vodnik po- kaže, ki v gozd vsekakor ne sodi. Skratka, koristna, zanimiva in prijetno zdrava pot. ÜP) Športno rekreativni zavod Rdeča dvorana Letni bazen zaprt, kopanje v zimskem oktobra Sezona kopanja na prostem v letnih kopališčih, jezerih, rekah in še kje se je iztekla. Kopalcem, ki jih je bilo letos zaradi znanih razmer na slovenskih kopališčih mnogo več kot prejšnja leta, je bilo vreme naklonjeno. Res so ponekod ugotovili, da voda za kopanje ni najbolj primerna, pa to kopalcev očitno ni preveč motilo, saj so se želeli okopati in ohladiti kar najbližje in najhitreje. V Velenju in Šoštanju s čofotanjem v vodi preko poletja ni bilo težav. Poleg letnih kopališč v obeh krajih je tu še velenjsko jezero, ki iz leta v leto privablja več prebivalcev, tudi zaradi zgledno urejene okolice, ki nudi veliko užitkov v vodi in na soncu. Na letnem kopališču v Velenju, ki ga upravlja športno-rekreativni zavod Rdeča dvorana, so nam povedàli, da so z letošnjim obiskom kopal- cev zadovoljni, čeprav je bil obisk v času vojne na Slovenskem sila skromen. Prepričani so tudi, da bi bil obisk skozi vso sezono večji, če bi bile cene vstopnic nižje, vendar zaradi visokih stroškov vzdrževanja to ni mogoče, so še povedali. Pohvalijo se lahko tudi s tem, da v letošnji sezoni ni bilo nikakršnih težav s kopalci, se pravi, da reševalci niso imeli dela. V teh dneh skupina delav- cev Rdeče dvorane opravlja nujna vzdrževalna dela na zimskem bazenu in sicer na čistilnih in drugih napravah. Kaj novega na zimskem bazenu letos ne bodo postorili, saj jim za kakršnokoli obnovo primanjkuje denarja. Pričakujejo, da bodo vzdrževalna dela končana še ta mesec in bodo lahko zimski bazen odprli že v začetku oktobra. B. Mugerle Gorenje Invalidsko podjetniški center Nova hči Gorenja Gospodinjski aparati Človek je naše osnovno bogastvo so besede, ki manjkajo v redkokaterem pomembnejšem dokumentu podjetij poslovnega sistema Gorenje. Od tod imajo najbrž svoj izvor želje (leta 1985), nato zahteve in naposled še potrebe po reševanju vprašanj invalidske problematike. Velik korak od besed k dejanjem je ustanovitev Invalidsko podjetniškega centra pred dvema mesecema. Ne le nakopičena tovrstna vprašanja, tudi zaostrene gospodarske razmere imajo pri tem levji delež. Namreč te zahtevajo od vsakega delavca največjo mero prizadevnosti, čemur pa invalidne osebe ne morejo več slediti. Tudi staranje kolektiva in pomanjkanje denarja za adaptacijo delovnih mest zaradi konkurence na trgu pri tem ni mogoče odmisliti. »Ideja je premalo,« pravijo v Invalidsko podjetniškem centru. »Za premaknitev zadeve je treba tudi nekaj narediti. Kljub temu bi bil v danih razmerah naš trud zaman, če ne bi imeli tolikšne pomoči poslovodnih delavcev Gorenja Gospodinjski aparati.« Najbrž ni naključje, da so se za ustanovitev omenjenega podjetja odločili prav v največjem podjetju poslovnega sistema Gorenje. Naravi dela v tem okolju je moč na- prtiti vzrok za tolikšno število invalidnih oseb. Od trenutno 99 zaposlenih v centru jih je največ prav iz Gorenja Gospodinjski aparati. 59 delavcev ima status invalidne osebe, preostalih 49 pa krajše ali daljše zdravstvene omejitve. Program — izdelava polizdelkov za proizvodnjo pralnih strojev. Zaenkrat »prodajajo« le usluge, ambicije delavcev pa segajo veliko dlje. Prvo stopnjo prekvalifikacijo in dokvalifikacijo invalidnih oseb znotraj Gorenja bi radi kar kmalu nadgradili z uslugami izven plotov poslovnega sistema Koncema Gorenje. V splet teh aktivnosti sodi program za izdelovanje zaščitnih sredstev, kar pa ne pomeni le prisotnost na trgu, ampak tudi možnost odprtja novih, vsaj 10 delovnih mest. Zavidanja vredne ob tem so njihove trdne namere o denarju, ki jim kot centru s statusom invalidske delavnice gre. Porabili ga bodo namreč za adaptacijo, še v večji meri pa za nova delovna mesta v ostalih profitnih centrih njihovega ustanovitelja, Gorenje Gospodinjski aparati. Ustanovitev invalidsko podjetniškega centra bi brez pretiravanja lahko označili kot rešitev vsaj dveh muh na en mah : izkoriščenje notranjih rezerv, hkrati pa omogočiti invalidnim osebam enakopravno vključitev v prizadevanja več tisočih delavcev Gorenja, da o 0,5 milijonov nemških mark, ki so jih v tem kolektivu namenili v zadnjih nekaj letih za reševanje invalidske problematike, ne izgubljamo besed. Galerija Gorenje Servis Razstavlja Emil Thomas Morda je največji čar obiskovanja likovnih razstav prav element presenečenja, ki te, ob vstopu potegne iz svojih misli in te prav magično odnese v svoje barvito, včasih prav mistično žarjenje. Saj slike resnično oddajajo energijo in to prav posebno ob stiku s svetlobo, ki nato skupno ustvari privid, ki se ga lahko dotakneš. In v umetnosti nastajajo takšni resnični prividi. V galeriji Gorenje Servis, se je po poletnem premoru, znova odprla likovna razstava, ki bo gotovo privabila dovolj zanimanja. Emil Thomas, avtor razstavljenih del, se je v uvodnem delu prav toplo predstavil in nam nekako pomagal, da smo mu sledili tudi skozi slike. Le-te pa so privlačno čiste, prav poudarjeno tople in razgrete, okrašene s svojo dekorativnostjo, ki spominja na mogočno čustveno razvnetost, a obenem milo varnost, ki je tu zato, da vliva zaupanje. Ta izstopajoča dobronamernost, dobrobitnost, ta volja po dajanju pomoči, prav to je morda tisti element, ki je dela Emila Thomasa uvrstil tudi na razglednice Unicefa. Razstava bo na ogled v galeriji Gorenja Servis do 2. oktobra. Bernard Krajnc Velenjsko-Koroška podružnica društva multipleskleroze Hvaležni so za vsak darovani dinar Multiple skleroza je najpogostejša nevroimunskabolezen za katero zbolijo mladi in odrasli, najpogosteje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Bolezen je kronična in pogosto vodi v manjšo ali večjo invalidnost, ki traja več let. Znanstvenikom kljub intenzivnim raziskavam in naporom še ni uspelo odkriti mehanizmov, ki sprožijo bolezen. Oboleli za to hudo boleznijo imajo svoje društvo, ki ima sedež v Ljubljani. Društvo ima 812 članov, skoraj polovica obolelih v Sloveniji pa v društvo še ni včlanjena. Društvo ima poleg komisij še dvanajst podružnic po raznih krajih Slovenije. Ena izmed njih je tudi velenjsko-koro-ška, ki trenutno šteje 59 članov. Podružnice organizacijsko obvladujejo vse člane, poverjeniki pa imajo nalogo neposrednega stika s člani. Žal se število obolelih s to boleznijo veča tudi na našem koncu Slovenije. Velenjsko-koroška podružnica vsako leto za svoje člane organizira enodnevni izlet, »ZrWa ss»-SS* Izlet je eno redkih njihovih druženj ponavadi v zdravilišče. Takšen izlet je edino druženje ljudi s to boleznijo, saj se jih večina ne more udeleževati podobnih izletov, zlasti ne tisti, ki nujno potrebujejo spremljevalca, težji bolniki celo dva. Druženje na izletu je pomembno še iz enega vidika, to pa je, da si tudi spremljevalci izmenjajo izkušnje, saj se vsi srečujejo z kako najbo-invalidnemu enako težavo -Ije pomagati človeku. ____ Člani velenjsko-koroške podružnice so si za letošnji izlet izbrali Zreče. Tja se je v soboto odpeljalo štirideset bolnikov iz koroških in velenjske občine. Ogledali so si tamkajšnje zdravilišče, se po želji kopali, imeli pa so tudi skupno kosilo. Sledila je za- bava, ki jo je popestril harmonikar. Pripravili so tudi različne zabavne igre in odigrali ločitev, lani so imeli oh-cet. In tako je minil dan, ki bo ostal vsem še dolgo v lepem spominu ter v zadovoljstvu, da na njih niso pozabili. Denar za izlet in druge potrebe so zbrali s srečelovom, ki so ga organizirali na občnem zboru, še bolj veseli pa so, da so jim pomagali zbrati denar tudi drugi. Med njimi župnišče iz Starega Velenja, za kar je najbolj zaslužen g. Mirko Horvat, otroci iz Šoštanja, ki hodijo k verouku so se odpovedali sladkarijam in denar namenili podružnici, pa sindikat Lesne iz Slovenj Gradca in g. Marjan Kuk iz Šmartnega pri Velenju. Vsem se podružnica iskreno zahvaljuje. Seveda vsega zbranega denarja niso porabili zgolj za izlet, del ga bodo namreč namenili svojih članom, ki bivajo v domu v Černečah v Dravogradu in nimajo nobenih lastnih denarnih sredstev. B. Mugerle Nagrajenca Name in Slovenskih novic iz Dobrne »Ravno sva hotela kupiti« Veleblagovnica Nama in Slovenske novice so pred nedavnim organizirali nagadno akcijo ob nakupu pohištva. S kuponom Slovenskih novic in nagradnim lističem Name so kupci sodelovali v žrebanju. P'rvo nagrado so podelili v Veleblagovnici Name v Škofji Loki, drugo pa v velenjski. Izžrebanca Bojan in Jelka NOVAK iz Dobrne sta ob nakupu postelje in omare postala srečna dobitnika lepe nagrade — sekreterja ZLIT Tržič. Na kratki slovesnosti, ob podelitvi, sta vsa vesela povedala, da sta ravno to nameravala še kupiti. Veselo novico jima je sporočila prijazna prodajalka Metka Grabner iz Name. Povedala sta še, da jima je prva trgovina, ki jo obiščeta, ko prideta v Velenje Veleblagovnica Nama, da sta zelo zadovoljna s ponudbo in bosta še prišla. B.M. Polletni gospodarski rezultati Vse slabši gospodarski pogoji Pogoji gospodarjenja so vse slabši. Domače tržišče se vse bolj zapira, tujina postaja do nas vse manj zaupljiva. Kupna moč pada, gospodarstvo pa se otepa z vsesplošno nelikvidnostjo. Na področju plačilnega prometa vlada totalna anarhija. Po besedah direktorjev, ki so sodelovali na ponedeljkovem pogovoru v Gospodarski zbornici Velenje, računov nihče več ne poravnava. Vsako posamezno plačilo je treba izterjati. Gospodarska menjava z drugimi republikami je povsem blokirana, plačil iz Srbije že nekaj časa ni. Skromna so tudi iz Hrvatske. Zaradi prometnih blokad pa kompenzacije - z blagom niso možne. Vse to kar smo povedali v uvodu seveda v veliki meri še ni vplivalo na rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem polletju, ki so jih obdelali na Območni gospodarski zbornici Velenje. Ti so bili tako v občini Velenje kot Mozirje dokaj zadovoljivi, a kaj, ko se ob njih ni mogoče veseliti, saj je jasno, da bodo številne ob koncu leta mnogo slabše. Pa si jih vseeno poglejmo. V občini Mozirje se je finančni obseg proizvodnje povečal za 4,1 odstotek, v velenjski pa se je zmanjšal za 2,8 odstotkov (v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta). Izguba se je v občini Mozirje zmanjšala kar za 82 odstotkov (izkazali so jo v višini 9.646,00 dinarjev.) Tudi v občini Velenje se je izguba v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala za 78 odstotkov, še vedno pa je dokaj visoka. Izkazali smo jo v višini 139.766.000 dinarjev. Še vedno ostajta obe občini dobra izvoznika. Oboji so tudi letos povečali izvoz in dosegajo še vedno dokaj visoko stopnjo pokritosti uvoza z izvozom (Velenje 107,1 Mozirje 115,06). V obeh občinah število zaposlenih močno upada. Med tem, ko smo v občini Velenje zaposlovali ob koncu lanskega polletja 23 594 delavcev, smo jih letos le še 21 695, v občini Mozirje pa je bilo lani ob polletju zaposlenih 4 622 delavcev, letos pa le še 4304. M. Zakošek r i i i i i i i Nihče ne ve, kaj je vojna, če nima v njej sina. Joseph de Maistre To sta smrtna sovražnika. Njunih dvobojev ni preživel noben Sekundant. Aleksandar Baljak 1 I I I I I I I ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 9. 9. do 15. 9. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO; in maksimalne polurne koncentracije SOi v zraku : 9. 9. 10. 9. 11. 9. 12. 9. 13. 9. 14. 9. 15. 9. ŠOŠTANJ 1 0.02 0.01 0.10 0.04 0.00 0.01 0.02 2 0.37 0.12 0.79 0.24 0.01 0.10 0.14 TOPOLŠICA 1 0.03 0.06 0.08 0.04 0.01 0.01 0.01 2 0.14 0.51 0.73 0.30 0.04 0.04 0.06 VEL. VRH 1 0.02 0.02 0.08 0.11 0.01 0.02 0.03 2 0.09 0.08 0.72 1.46 0.01 0.05 0.22 ZAVODNJE 1 0.05 0.16 0.21 0.28 0.01 0.01 0.02 2 0.17 1.97 1.73 1.32 0.04 0.03 0.12 VELENJE t 0.01 0.01 0.03 0.03 0.00 0.01 0.01 2 0.04 0.04 0.26 0.15 0.01 0.01 0.01 GRAŠKA G. 1 0.01 0.01 0.19 0.05 0.00 0.01 0.00 2 0.02 0.06 1.12 0.28 0.00 0.12 0.02 1 povprečna 24-urna koncentracija SOi v zraku (me/mJ) 2 maksimalna polurna konc. SO: v zraku v dnevu (mg/m1) prekoračitve polurnih koncentracij 0.75 mg SOi/m' zraka: 10. 9. 11. 9. 12. 9. Zavodnje Šoštanj Zavodnje Graška gora Veliki vrh Zavodnje ob 11.00 uri 1.97 mg/m' 11.00 0.79 11.30 0.76 9.00 1.73 9.30 1.14 12.00 1.12 19.30 0.82 20.00 0.82 10.30 1.46 3.30 1.00 4.00 1.32 4.30 1.07 5.00 0.80 5.30 0.96 KMETIJSKI NASVETI Siliranje koruze Čas za siliranje koruze je najugodnejši in izgube v silosu so najmanjše, ko rastline vsebujejo okrog 30—35 % suhe snovi. To pa doseže koruza v voščeni zrelosti. Na tej stopnji zrelosti zrn ne moremo več zmečkati med prsti, pač pa jih z nohtom razkrh-nemo le s precejšnjo težavo. Ker je ta metoda določanja suhe snovi preveč subjektivna, se uveljavlja metoda, kjer ugotavljamo suho snov s položajem mlečne črte. Le ta deli koruzno zrno na trdi in mehki del škroba. Storž prelomimo na polovico. Na zgornji polovici storža opazimo, da so zrna s črto razdeljena na dva dela. En del je temno rumen, drugi del pa svetlo rumen. Črta se pojavi na zgornjem delu zrna. Takrat doseže rastlina 26 % suhe snovi — zgodnjo voščeno zrelost. Polna voščena zrelost je dosežena, ko je mlečna črta na polovici zrna. To se zgodi 16 dni po pojavu mlečne črte. Tako lahko ne glede na vreme približno do- ločimo datum siliranja. Za natančno določanje suhe snovi rastline moramo pregledati več storžev (10), ki jih odtrgamo na različnih delih njive. Poleg zrelosti koruze je za do: bro silažo pomembna hitrost siliranja (v 2—3 dneh zapreti silos), dobro tlačenje in pokrivanje silosa. Za hiter potek mlečno kislinskega vrenja je pomembna čim-krajša rez silaže. Priporoča se teoretična rez dolžine 5 mm. Ker so pri spravilu koruze rastline v različnih položajih, dobimo v praksi daljšo rez, ki zadostuje za kvaliteten potek siliranja. Če imate kombajn že v slabšem stanju in ne doseže več tako kratke rezi pripročamo, da začnete sili-rati nekoliko prej. Tako bo koruzna silaža res kvalitetna, manj bo izgub hranilnih snovi in govedo jo bo rado jedlo. Kmetijsko svetovalna služba Velenje inž. agr. Lidija Diklič Kmetijstvo na Danskem ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA Kmetijsko svetovalna služba je bila junija na strokovni ekskurziji na Danskem. Ogledali smo si dve živinorejski kmetiji, farmo za vzrejo kožuharjev, obiskali lokalno in nacionalno svetovalno službo, kmetijsko šolo, kmetijski sejem v Herningu in dansko mlekarsko zvezo v Arhu-su. Na tem enotedenskem potovanju po danski smo se seznanili z njihovo kmetijsko politiko in pogoji kmetovanja. S kmetovanjem se ukvarja 5 % prebivalstva. Število kmetij se iz leta v leto zmanjšuje. Danes imajo 80.000 kmetij s povprečno velikostjo 35 ha. Polovica kmetij je mešanih (kmetujejo in hodijo v službo) in so povsem poljedelske. Ostala polovica se ukvarja z živinorejo in so močno specializirane (govedoreja, prašičereja, perutninarstvo itd.). Rezultat tega so tudi veliki tržni viški svinjskega mesa, mleka, jajc, krompirja, pivovarskega ječmena itd. Zaradi viška poljedelskih pridelkov Danska vlada stimulira tiste kmetije, ki se odločajo za zatra-vljanje dela svojih njivskih površin. Zmanjšujejo tudi stimulacijo za ostale kmetijske proizvode. Kmetje so združeni v lokalna združenja in sicer večje kmetije v dansko kmetijsko združenje, manjše pa v združenje družinskih kmetij. Odbor predstavnikov obeh združenj vpliva na kmetijsko politiko doma in na mednarodnem področju. Vsaka panoga v kmetijstvu ima svoje združenje (govedereja, prašičereja, ovčereja, piščančere-ja, kožuharji, hortikultura itd.). Mi smo se podrobneje seznanili z deželnim mlekarskim združenjem. V tem združenju so privatne in zadružne mlekarne. Naloga združenja je zastopanje interesov mlekarske industrije doma in v svetu. Vodijo tudi razne pogovore z vlado, ne morejo pa direktno vplivati na ceno mleka. V okviru združenja se vrši tudi prodaja in nakup mlečnih kvot, ki omejujejo proizvodnjo mleka. Mleko in mlečne izdelke prodajajo v dežele EGS-a in izven njih. Tak izvoz še dodatno stimulirajo, saj so viški mleka v EGS precejšnji. Na tuji trg prodirajo z visoko kvaliteto svojih izdelkov. To pa pogojuje kvalitetna surovina. Mleko dobijo kmetje plačano glede na količino tolšče in beljakovin v mleku ter glede na število mikroorganizmov v mililitru mleka. V 1. extra razred spada mleko, ki vsebuje do 30.000 mio/ml, v 1. razred mleko z 30.000 — 100.000 mio/ml. Mleko v 1. extra razredu je plačano z dodatkom, mleko v 1. razredu plačajo po osnovni ceni. Mleko v 2. razredu (100.000 - 300.000 mio/ml) in 3. razredu (več kot 300.000 mio/ ml) pa je plačano po nižji ceni. Po kriterijih o kvaliteti mleka se v Sloveniji z njimi še ne moremo primerjati, saj je pri nas za osnovno ceno mleka še vedno v veljavi količina 3.000.000 mio/ml. Tako, nanizala sem nekaj zanimivosti o Danskem kmetijstvu. Seveda se pogoji kmetovanja pri nas ne morejo primerjati z njihovimi tako v naravnih danostih, kmetijski politiki kot v ekonomskih pogojih. Kmetijsko svetovalna služba Velenje inž. agr. Lidija Diklič Jelka in Bojan nista mogla skriti veselja. Delovna nezgoda — Te dni so blizu doma za varstvo odraslih v Velenju kopali jarek. Ker pa nesreča nikoli ne počiva, je bila potrebna le majhna nepazljivost in tovornjak je zdrsnil v izkopan jarek. Nezgoda na srečo ni terjala večje materialne škode, precej več dela je imel lastnik tovornjaka, ko ga je moral izvleči, foto: (BM) Vpis otrok v prvi razred osnovne šole Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so bili rojeni v času od 1. marca 1985 do 28. februarja 1986. Na vseh osnovnih šolah v Velenju pričakujemo Vas in Vašega otroka v torek, sredo in četrtek, 24., 25. in 26. septembra 1991, na osnovnih šolah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa samo v torek in sredo, 24. in 25. septembra 1991. Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja Vašemu stanovanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o pripravi otroka na šolo in o njegovi vključitvi v šolo. S seboj prinesite otrokov »Izpisek iz rojstne matične knjige«, na katerem je vpisana otrokova matična številka občana (EMŠO), ter svojo osebno izkaznico, da bomo izpisali uradne podatke o prebivališču otroka. Prosimo Vas, da pokažete to obvestilo tudi sosedom, sodelavcem in znancem, ki imajo šoloobvezne otroke. Z Vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedli! VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD Pedagoška služba OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR V VELENJU (trgovina) v izmeri 30 m2 DAJEMO V NAJEM. Informacije INSTOR, Efenkova 61, telefon 851-141 ali 853-250. CVETLIC/IRN/I BEbI G VET stane vanovšek v veleblagovnici NAMA Velenje /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje OBRESTNE MERE ZA DINARSKE VLOGE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. je s 15. 7. 1991 spremenila način obrestovanja dinarskih sredstev občanov. Sredstva banka revalorizira z mesečno revalorizacijsko stopnjo, ki se spreminja in je v mesecu septembru 8,8 %. Na tako revalorizirana sredstva banka pripiše še realne obresti določene z vsakokratnim sklepom o višini obrestnih mer Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d., Velenje. obrestna mera R — mesečna r — letna Tekoči računi občanov 4,4% 0 Žiro računi občanov 4,4% 0 Hranilne vloge na vpogled 4,4% 0 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 8,8 % 9% Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 8,8 % 11 % Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev / 8,8% 13% Depoziti, vezani nad 1 mesec 8,8 % 0 Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 din - depoziti od 50.000,00 din do 100.000,00 din - depoziti nad 100.000,00 din 8,8 % 8,8 % 8,8 % 3% 4% 5% Depoziti, vezani nad 6 mesecev 8,8 % 6% Depoziti, vezani nad 12 mesecev 8,8% 9% Dovoljena prekoračitev stanja na TR 8,8 % 20% Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 8,8 % 37% TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE p.O. ® AVTO CIELJIE 63001 CELJE. LJUBLJANSKA C. 11 VAM OMOGOČA NAJHITREJŠO MOŽNOST NAKUPA AVTOMOBILA PRODAJA ZA DINARJE YUGO KORAL 55 FIAT UNO 45 S 3 V FIAT UNO 60 S 5 V FIAT TIPO 1,4 MEDIA DOBAVA TAKOJ PO PLAČILU CENA 201.640 CENA 460.000 CENA 503.000 CENA 573.000 PR-°METNI DAVEK IN PREVOZ, DOPLAČA SE EV. DODATNA OPREMA - MOŽNOST NAKUPA PO SISTEMU STARO ZA NOVO. POSREDOVANJE PRODAJE MODEL OSNOVNA CENA V DEM DAJATVE: NA HRVAŠKEM V DIN V SLOVENIJI V DIN Avtomobili brez katalizatorja FIAT UNO 45 S 3 V 10679 104.000 FIAT UNO 60 S 5 V 11934 115.000 FIAT TIPO 1,6 DGT 15616 142.000 219.800 FIAT TEMPRA 1,6 SX 17986 169.000 Avtomobili s katalizatorjem FIAT TIPO 1,4 i. e. 16440 159.961 FIAT TEMPRA 1,6 i. e. SX 20862 202.983 LANCIA DEDRA 1,8 i. e. 28172 274.112 FORD ESCORT CLX 1,4 5 V 18366 178.698 FORD ESCORT CLX 1,4 3 V 17749 172.696 RENAULT 5 FIVE 3 V 12700 121.000 173.000 RENAULT CLIO 1,2 RL 13600 129.000 185.000 RENAULT CLIO 1,4 RN 15300 144.000 208.000 RENAULT 19 GTR CHAMADE 16900 157.000 228.000 PEUGEOT 205 LOOK 13200 125.000 180.000 PEUGEOT 405 GLI 19200 178.000 259.000 OPEL VECTRA 1,8 i GL 24200 211.000 DOPLAČA SE DODATNA OPREMA, ROK DOBAVE ZA AVTOMOBILE V ZALOGI NAJVEČ 3 DNI PO PLAČILU OSNOVNE CENE IN DAJATEV. ■. ,» i,,i. m i AVTO CELJE, I PAVČEVA 21, TELEFONI (063) 34 865 ali 31 919 ALI VELENJE TELEFON (063) 851 060. m Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.0. Kako v teh časih prihraniti kakšen dinar se sprašujejo mnogi? Mercator ZKZ Mozirje vam ponuja kar trikratni prihranek! Kako? S kartico Mercator. V vseh trgovskih poslovalnicah Mercatorja ZKZ Mozirje in v restavraciji Gaj Mozirje lahko kupci in gostje plačujejo s kartico Mercator. S KARTICO VAM NUDIJO ODLOG PLAČILA DO 30 DNI, V MESECU SEPTEMBRU PA ŠE DODATNI 10% POPUST! Obiščite prodajalne ZKZ Mozirje, kjer boste dobili tudi vsa navodila, kako dobiti kartico Mercator tudi tisti, ki je še nimate! HE Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.0. Če iščete zasteklena vezana in strešna okna, PREBERITE OGLAS! Mercator ZKZ Mozirje je pravi naslov, natančneje veleproda-ja Spodnja Rečica (telefon 831-810) in Kmetijsko preskrboval-ni center v Ljubiji (telefon 831-040), kjer lahko v teh dneh kupite zasteklena vezana in strešna okna proizvajalca GLIN NAZARJE kar za četrtino ceneje! Vabi vas Mercator ZKZ Mozirje! lingua L" ■ ..- Bt ■ ' H Že drugo leto uspešno potekajo tečaji NEMŠKEGA in ANGLEŠKEGA jezika za osnovnošolce. Pouk poteka v obliki komunikacije, po modemih učbenikih, s pomočjo kaset in videokaset. V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETI VABIM V TEČAJE NEMŠČINE V VELENJU IN ŠOŠTANJU — začetni tečaj za 3/4 razred OŠ — začetni tečaj za pred. stopnjo in mladino (primeren za bodoče srednješolce) — nadaljevalni tečaj za OŠ in celoletni tečaj ANGLEŠČINE za male šolarje v Šoštanju. . Lidija Napotnik Prijave in informacije na tel. 881-232, najkasneje do nedelje, 22. 9. 1991 Trgovina z mešanim blagom Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998 LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 15. ure Podjetja, obrtniki, trgovci... POZOR! Fl M EX - VELETRGOVINA prodaja BIRO OPREMO znanih tujih znamk (Canon, Panasonic, Ricoh, Olivetti, Nis-sei...) • TELEFAXI • TELEFONSKI APARATI (tudi brezžični) • TELEFONSKE CENTRALE • PISALNI STROJI • FOTOKOPIRNI STROJI • REGISTRSKE BLAGAJNE ... Vsi aparati so atestirani in imajo zagotovljen servis. Cene so konkurenčne. Brezplačna dostava in priključitev do 30 km. Prodaja: FIMEX d.o.o. Trg mladosti 6, Velenje Tel./fax: 063/852-465 od 8. do 15. ure Beli cvet Telefon: v veleblagovnici Nama: 854-181 (217) doma 858-858 Obiščite nas, če želite podariti moderno aranžiran šopek, lepo lončnico, če potrebujete morda poročni šopek, ikebano ali venec... Z veseljem vam bomo tudi svetovali in pomagali pri načrtovanju in urejanju grobov, predhišnih vrtov. ZAPOSLIMO CVETLIČARJA ALI CVETLIČAR-KO. 100 LET Doktorja Ocvirk in Pučnik sta v Žalcu preizkusila tudi vožnjo s konjsko vprego K stari lokomotivi sodijo tudi stara oblačila Ja, ja romantični spomini Vsepovsod množica ljudi V Velenju je župan razkosal Slovenijo (ponestki L. Ojsteršek, S. Vovk) Prispevki k arhitekturi Velenja V Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bodo v petek, 20. septembra, ob 19. uri odprli zanimivo razstavo z naslovom PRISPEVKI K ARHITEKTURI VELENJA. Avtor razstave je arhitekt NANDE KORPNIK. Arhitektura je odsev družbenih hotenj, želja in sposobnosti, obenem pa seveda tudi vseh oblik in protislovij, ki se pojavljajo v sodobnem svetu. V zadnjih desetletjih se kriza v arhitekturi poglablja, zato je gotovo odprto vprašanje arhitektom, če niso odgovorni za stanje v stroki. To in še veliko vprašanj si bomo postavili v razgovoru na otvoritvi te razstave, ki predstavlja izziv za tovrstne predstavitve in možnosti konstruktivnih razgovorov tudi v bodoče. Vabljeni ! ! Radio Velenje ; vsak dan Od oktobra dalje se bo Radio Velenje oglašal vsak ■ dan. Ob torkih, četrtkih in sobotah (torej dnevih, ko do-' slej nismo oddajali), se bomo oglašali v jutranjem termi-I nu v času med 6. in 11. uro. Pri dogovoru o delitvi programskih terminov smo J imeli veliko težav, celo sporov s koroškimi kolegi s ka- | terimi oddajamo na skupni frekvenci. Na zadnjem se- ■ Stanku na republiškem ministrstvu za informiranje pa je I vendarle bil dosežen ustrezen dogovor. Dogovorili pa I smo se tudi, da bo ministrstvo pospešilo aktivnosti za • pridobitev nove frekvence, tako da bosta imeli obe ra-I dijski postaji vsaka svojo. Trenutno je to edini primer v S Sloveniji, ko si dve lokalni radijski postaji delita skupni I frekvenci, kar seveda obojim onemogoča uresničevanje I zastavljenih programskih ciljev. «i 1 Zgodilo LETA 1959 Sedemintrideseta številka Celjskega tednika je bila skoraj v celoti posvečena Velenju. V teh dneh so se namreč v Velenju intenzivno pripravljali na otvoritev središča novega mesta. Ker je bil kljub vsemu ta dogodek pomemben mejnik v razvoju našega mesta, mu tudi mi danes posvečamo precej prostora. »Ob velenjskem prazniku« je naslov najbolj »udarnega« članka: »V kroniki rudarskega Velenja je več značilnih in pomembnih datumov. Eden takih bo tudi 20. september 1959. Ta dan bodo velenjski rudarji ob proslavljanju 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ odprli središče svojega novega mesta. Pokroviteljstvo nad to svečanostjo je prevzel član Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, tovariš Franc Leskošek-Luka. Velenjski rudarji in z njimi vred vsi prebivalci novo nastajajočega mesta so ponosni na to, kar imajo in kar so sami ustvarili. Mesto ob Paki, ali kakor mu tudi pravijo, mesto na črni preprogi, je najzgovornejša priča velike delovne prizadevnosti velenjskih ljudi. Pa ne samo to, nad 227 milijonska vrednost, ki so jo dosegli v teh letih v več kot 613.000 urah prostovoljnega dela, govori še o visoki moralni in politični zavesti prebivalcev Velenja. To je delo, ki postavlja velenjske prostovoljce v prvo vrsto borcev za lepše življenje. To delo je združilo rudarje in intelektualce, gospodinje, upokojence in šolsko mladino v eno samo veliko, močno in enotno družino, ki ji stoji na čelu direktor rudnika lignita, tovariš Nestl Žgank. Ko smo te dni, z večjo natančnostjo in pozornostjo kot kdaj koli prej, skušali dognati skrivnost velenjskih uspehov tako v rudniku, kjer sta desetletni perspektivni načrt in tri milijonska proizvodnja v letu 1963 postavila temelj nadaljnjemu razvoju, kot pri prostovoljnih delovnih akcijah, smo se nazadnje vedno znašli pri eni, nesporni ugotovitvi. In ta je, da je ob pomoči političnih organizacij, zlasti pa Zveze komunistov in Socialistične zveze, močnega in številnega štaba političnih delavcev ter ob visoki zavesti ogromne večine vseh prebivalcev, prišla do popolnega izraza in našla svoje pravo mesto tudi izredna prizadevnost, močna volja ter organizacijska sposobnost tovariša Nestla Žganka. Pomembnost velenjskih uspehov pa se ne kaže samo v naglem porastu in stalnem večanju proizvodnje v rudniku, nadalje v hitro razvijajočem se Novem Velenju, temveč v enaki, če ne še v večji meri v preobrazbi tamošnjega človeka. Že zdaj lahko govorimo, pa čeprav je za nami komaj dobro desetletje novih življenjskih pogojev, da je tu nastal nov človek, ki se zaveda svoje vloge in moči v novi socialistični družbi. Iz hlapca je postal dober in umen gospodar, ustvarjalec novih odnosov, lepšega in boljšega življenja. Materialna sprememba je potegnila za seboj tudi miselno. To je bila nujna posledica, ki ima v velenjskem primeru najboljši dokaz. Velenjski rudarji so svoj praznik ob otvoritvi središča novega mesta združili z osrednjo proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ. Zato dobivajo velenjski uspehi v okviru veličine borb in zmag Komunistične partije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije svojo pravo veljavo. Srečno, velenjski rudarji ! Za konec še kratek izsek iz članka v istem časopisu, z naslovom »Ves koletiv v Svobodi«. »Menda so Velenjčani tudi v tem izjema, da imajo v delavskem prosvetnem društvu »Svobodi« včlanjene prav vse člane kolektiva rudnika lignita in seveda še prenekatere druge. To je ugotovitev, ki je ne kaže prezreti, predvsem zato ne, ker potrjuje, da rudarji živijo s svojo »Svobodo«. Razveseljiva pa je tudi vest, da vse njene sekcije več ali manj živahno delajo, pa čeprav imajo največ težav okoli pomanjkanja prostorov. To je sicer za Velenje nenavadna beseda; upajmo pa, da bo kmalu izginila s seznama dnevne uporabe, saj bosta delavski klub in pozneje kulturni dom zadovoljivo rešila tudi to nevšečnost . ..« Zanimivo bi bilo ugotoviti, ali so se vsi člani kolektiva rudnika lignita v Svobodo vključili prostovoljno! DAMIJAN KLJAJIČ «Jesen na graüü "j Poletje se počasi poslavlja, na vrata trka živopisa- ■ I na jesen. V pozdrav tej pripravljajo na prostoru pri raz- J J valinah gradu nad Šmartnim ob Paki to nedeljo zanimi- | I vo kulturno zabavno prireditev. Organizator »jeseni na ■ I gradu« je tamkajšnja krajevna skupnost. Da pa bodo « J krajani lahko preživeli prijetno nedeljsko popoldne, | I sploh če bo organizatorjem naklonjeno vreme, pa so I pripomogli še pokrovitelji (Era Velenje, Ljubljanska banka, Splošna banka Velenje, Bleck Decker Grosu- | I pije, občinski odbor liberalno demokratske stranke Ve- I..... .....- — lenje, kulturni center Ivana Napotnika Velenje). Poleg I planov šmarškega Gledališča pod kozolcem so organi- | I zatorji tokrat povabili v goste pevko Heleno Blagne, . I pevca Aleksandra Ježa, narodno zabavni ansambel Bra- I tje iz Oplotnice, prireditev pa bodo popestrili še tambu- ■ ■ raši iz Konovega. Ob tem velja omeniti tudi žrebanje J ! praktičnih nagrad za obiskovalce, prispevali pa so jih | I šmarška podjetja in obrtniki. Izkupiček prireditve z na- ■ ■ slovom »jesen na gradu« bo organizator v celoti name- i ! nil za ureditev razstavne galerije v kulturnem domu v I I Šmartnem ob Paki. Če bo vreme slabo, bo prireditev v | I dvorani šmarškega kulturnega doma. V vsakem primeru ■ ■ pa jo bodo začeli ob 14.30 uri. V Celju sta bila v središču pozornosti strojevodja vlakov SREČANJE • SREČANJE Več otroškega smeha Velenje je mlado mesto, ki ima zelo veliko strnjenih naselij z stanovanjskimi bloki. Tako marsikje otroci ne morejo izživeti svoje mladosti na način, ki ga potrebujejo. V okolici blokov je vse premalo zelenic in otroških igrišč, če pa so že, so precej zanemarjena, polomljena in otrokom že skoraj nevarna. Pa vendar otroci potrebujejo igro, ne le tisto z igračami v zaprtih prostorih, potrebujejo predvsem druženje z vrstniki na svežem zraku. In takšno možnost jim najlažje ponudi otroško igrišče. V Velenju smo pred leti imeli zelo lepo igrišče, še danes so vidni sledovi tega. Tako smo se lahko vozili z čol-nički, avtomobilčki, splezali v staro lokomotivo, ali pa se okopali v majhnem bazenu. Od vsega tega je danes ostal le še zapuščen in s plevelom zaraščen bazen za vožnjo s čolni. Ko so igrišče obnavljali so postavili precej lesenih, otrokom prijaznih objektov, gugalnice pa niso več stare, klasične, ampak so narejene iz avtomobilskih gum. Letošnje poletje je ponudbo na igrišču močno izboljšal zasebnik, ki je otrokom ponudil možnost vožnje z avtomobilčki in motorji, poleg tega pa se lahko starši in otroci osvežijo z sladoledom ali knkšno pijačo. Vse pohvale vredno, saj Velenjčani sedaj veliko raje zahajajo sem, pa tudi veliko več se jih zbere. Če živiš v stanovanjskem bloku, moraš ubežati utesnjenosti stanovanjskih naselij v naravo, če imaš otroka pa še posebej. (bš), VOS Pestra ponudba Zadnja sončna nedelja je na velenjski avtomobilski sejem pred Rdečo dvorano privabila veliko lastnikov železnih konjičkov z željo, da jih tudi prodajo. Tudi kupcev ni manjkalo, da o firbcih sploh ne govorimo, saj jih nobeno nedeljo ne manjka. Ponudba avtomobilov od blizu in daleč je bila tokrat posebej pestra, zlasti novejših avtomobilov je bilo precej. O prodaji je težko govoriti, kajti prodajalci in kupci ponavadi sklepajo pogodbe naslednje dni. Se nekaj cen: Zastava 101, 1986, 4.100 DEM, Zastava 128, 1986, 4.700 DEM. Zastava 126 P, 1989, 4.200 DEM, Jugo 45, 1986, 4.300 DEM, Jugo 60, 1990, 6.600 DEM, Jugo 65, 1989,6.500 DEM, Jugo florida 1,4, 1990, 11.800 DEM, Lada ni-va, 1987, 6.000 DEM, Lada samara, 1981, 9.500 DEM, Golf diesel, 1986, 11.800 DEM, Golf bencin, 1981,5.100 DEM, Opel kadet, 1984, 11.000 DEM, Nissan 1,5, 1986, 12.200 DEM, AX II citroen, 1987, 10.200 DEM, Zastava 126 P, 1984, 2.200 DEM itd. (bm) SLOVO OD SV. JOŽEFA Dekleta so ostala v misijonu na severu države, z Alexom pa sva morala odleteti nazaj proti Lusaki, kjer naju je pater Stanko Rozman že nestrpno pričakoval. Iz Lusake sva se še isti dan odpravila v misijon v Nangomi. Patru Stanku sva obljubila, da bova pripravila vse potrebno za laboratorij bolnišnice v tem misijonu. Iz Slovenije smo pripeljali mikroskop in drugo laboratorijsko opremo za opravljanje preprostih medicinskih preiskav krvi in urina. RODI SE NOV MISIJONSKI CENTER Nangoma leži 120 km zahodno od Lusake in zares sredi afriškega »busha« — gmajne. Že od daleč se dviga v pretežno ravni savani hrib, na katerem je bila še pred desetletji opazovalnica plemena Ila. Budni stražarji so od tu z bobni in dimom sporočali v okoliške vasi, kadar so opazili premike lovcev na sužnje. Vašča-ni so se hitro poskrili, velikokrat pa so vseeno postali žrtve lovcev. Ti so v prejšnjem stoletju odgnali cele vasi na največji trg sužnjev južne poloble, v Zanzibar. Potrebe trga pa so v tem stoletju usmerile dolge karavane ujetih sužnjev na plantaže Južne Afrike. Se danes izginevajo otroci in končajo kot Kunta Kinte. Pater Stanko se je tu pred leti odločil za gradnjo večjega misijonskega središča s šolo, trgovino, kmetijsko zadrugo, rokodelsko delavnico in seveda bolnico, edino daleč naokrog. Kar neverjetno se zdi, da sta tako cerkvena kot civilna administracija v začetku nasprotovali projektu, prva zaradi bojazni, da bo njihov pater zanemarjal svoj duhovniški poklic, druga zaradi nelagodja ob samostojnih projektih brez njihovega nadzora. Najbrž pa so vsi imeli Stankovo zamisel za neuresničljive sanje, zato mu niso nagajali. Stanko je pljunil v roke. In misijon raste in raste, ravnokar so končali gradnjo bolnice in zdaj postavljajo bencinsko črpalko. Stankov projekt financira Evropska skupnost, denar pa priteka še iz skladov zahodnih držav za pomoč tretjemu svetu, do sedaj že okrog milijon dolarjev. Stanko in domačini so nas težko pričakovali, saj bolnica še nima svojega zdravnika. Delo opravljajo štiri medicinske sestre, dve Zambijki, Indijka in laična misijonarka iz Prekmurja. Tu sva delala do našega odhoda, skupaj šest tednov. OBISK ZDRAVNIKA IZ SLOVENIJE Že naslednji dan po prihodu se nam je pridružil dr. Marko Noč iz Centra za intenzi-vno medicino Kliničnega centra v Ljubljani. Že prve ure bivanja v tej državi so ga prestrašile do kosti. Z lusaškega letališča sva ga najprej ^odpeljala v Univerzitetno bolnico UTH. Priključili smo se dežurnemu zdravniku, ki se je utapljal v delu. Ob polnoči smo na otroškem oddelku skušali rešiti življenje hudo bolnemu dojenčku, nad katerim je nizozemski zdravnik že obupal in odšel. Ni mu namreč uspelo dojenčku nastaviti infuzije. Dr. Noč je to zmogel, vendar je bilo že prepozno in dojenčku so po nekaj minutah usahnile življenjske funkcije — kljub oživljanju ga nismo mogli več rešiti. Mati je ves čas stala ob postelji in v hudi stiski in bolečini začela kričati: »Morilci! Ubili ste mojega otroka!« v prepričanju, da smo otroku zamenjali kri z vodo. Kar s pestmi se nas je lotila, pomiriti je nismo uspeli. Odšli smo kdrugemu bolniku, a tekla je za nami in na ves glas kričala na nas. Pijan policaj v spremstvu okajenega vojaka je krike slišal, a malce narobe razumel. Malo prej je pripeljal svojega sina v bolnico in se ustrašil, da je umorjen njegov otrok. Ves besen je potegnil pištolo in vpil: »Kdo je ubil mojega sina?«. Človeško življenje v Zambiji ni vredno veliko in policaju, ki ustreli človeka, se za to ni treba posebej zagovarjati. Pritisk se nam je vsem dvigoval in še narastel, ko je hip kasneje pritekla bolgarska zdravnica Nadja in z balkanskim besom odganjala policaja in vojaka: »Psa pijana! Izginita in ne motita zdravnikov!« Policaj je napel pištolo in meril v nas. Bog ve, kaj bi sledilo, če ne bi vmes posegla zambijska medicinska sestra in hkrati mirila oborožena brezumneža, razburjeno Bolgar-ko in obupano mamo. To je bil pravi trenutek za naš umik skozi stranska vrata na varno. KUBANSKI ZDRAVNIKI Dr. Noč je ostal z nami teden dni. Skupaj smo delali v nan-gomski bolnišnici in oskrbovali zunanje ambulante. Obiskali smo tudi regionalno bolnico v Mumbwi, kamor je pomoč nerazvitim deželam zanesla štiri kubanske zdravnike. Bolnica v Mumbwi pokriva območje, veliko kot Slovenija. Na 120 posteljah in ob njih poskušajo ti zdravniki zdraviti vsaj 250 pacientov. Žal Havani ni jasno, da bolnica dandanes za zdravljenje potrebuje tudi zdravila. Injekcijskih igel jim je že pred časom zmanjkalo. Upamo, da tistih nekaj tisoč igel, ki smo jih prispe- vali iz naših zalog, ne bo slabo vplivalo na kubansko-slovenske odnose. Zaradi »ideološke varnosti« ti štirje Kubanci ne smejo zapustiti vasi Mumbwa, tako da v nekaj letih še niso uspeli spoznati okolice, kaj šele deželo, v kateri bivajo. Tako se tudi niso mogli okužiti z virusom kapitalizma, ki bi se jim med obiskom Lusake lahko pripeljal nasproti v obliki japonskega avtomobila ali bolje založene duty free trgovine. Trije so bili še ze|o jndoktri-nirani, le s četrtim seje dalo normalno pogovarjati. Vsi štirje pa so bili prav prijazni fantje. SESTANEK PRI MINISTRU ZA ZDRAVSTVO Glavni namen prihoda dr. No-ča v Zambijo je bil podpis dogovora med ljubljansko in lusaško medicinsko fakulteto o prihodnji izmenjavi študentov in zdravnikov. Sestali smo se z zambijskim ministrom za zdravstvo, dr. Nje-lasanijem, ki je v prostem času tudi osebni zdravnik krmarja zambijske usode Kennetha Ka-unde. Dogovor predvideva vsakoletno večmesečno delo skupine slovenskih absolventov medicine in zdravnikov v Zambiji ter izpopolnjevanje zambijskih kolegov v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru. Zveze patra Stanka so nam omogočile, da smo v nekaj urah preskočili običajne birokratske ovire, ki v Afriki zahtevajo nekaj let potrpežljivosti ali konvertibilno »žepnino«. ZAMBIJA IN TITO Predsednik Kaunda suvereno krmari deželo že dobrega četrt stoletja. Za kakšne volitve nisem slišal. Bil je tesen sodelavec in prijatelj našega pokojnega maršala. Po Titovi smrti je v Zambiji Jože Horvat »Vozi me vlak v daljavo, daleč tja v širni svet,« si prepeva Marjana Deržaj. Tudi Jože Horvat iz Velenja, eden najstarejših železničarjev v občini bi si lahko brez greha pred več kot 20 leti. Tu in tam pa še danes. „ Že od 5. leta starosti da-Ije sta namreč z »vlakom« tako ali drugače velika »prijatelja«. Z železnico so povezana vsa njegova najlepša leta, dajala mu je kruh, ki ga v tistih časih ni bilo v izobilju. Znal je to ceniti, pa čeprav se je vračal velikokrat z dela ozno-jen, črn, utrujen, tudi neprespan. »Vsak ne more biti železničar,« pravi. »Ne samo, da si zdrav, vajen trdega dela, tudi skromen. Spoštovanje vsega je veliko vredno. Tu ni ure, vlak mora ob dogovorjenem času priti na postajo. In to je bilo v 50, 60. letih veliko težje izpolnjevati kot je danes. Drugačni delovni pogoji, stare parne lokomotive, navsezadnje tudi varnost,... Ah, kaj bi vse našteval. Zelo rad primerjam rudarja in železničarje vlečne službe. Z obojimi je tako: pridejo domov ali pa ne.« Ob obujanju spominov in primerjanju z današnjimi časi Jože nikakor ne more obiti reda in discipline, ki sta se v tistih časih morala »prijeti« še takšnega trdovratneža. »Izobrazba je bila takrat pogoj št. 1, nato red in disciplina in tako naprej. Zaslužek — odvisen od svojega truda in odgovornosti, ki si jih imel. Veliko več je bilo vredno terensko kot pisarniško delo. Danes je ravno obratno. Je pač tako. Čas je prinesel železnici napredek, odnesel pa tudi nekatere druge vrednote.« O tem, da bi sogovornik počel v življenju kaj drugega kot je, ni razmišljal. Tradicija v družini je naredila svoje. Ded v Dobovi je bil železničar, oče prav tako, starejši brat je pridno stopal po očetovih stopinjah. Jože se je sicer izučil za strojnega ključavničarja, iskal delo od Maribora do Siska, se vmes izobraževal, postal strojevodja in nato še vodja strojne postaje. Maribor—Pula—Divača— Ljubljana—Pesje so bili kraji njegovega službovanja. V pogovoru večkrat omenjeni sreči v nesreči pa pripisuje marsikaj od tega. Tudi tö, da je skoraj 10 let skrbel za varno pot vlaka, s katerim se je vozil Tito. 20 let je od tega, kar je železnici in svojrparni lokomotivi dal slovo. Upokojil se je in zadnje čase se z železnico kot potnik na »di-zlovki« sreča vse redkeje. Na čase, v katerih je bilo vsega na pretek — slabega in dobrega — se spominja ob vsakem pisku vlaka. In kaj naj bi si človek, ki je pustil svoja najlepša leta, velikokrat tudi svoj prosti čas ob jubileju kot je 100-letni-ca železniške proge Celje— Velenje želel? Radost in veselje ga obdajata ob tem spoznanju, da se je vendarle nekdo spomnil na tiste čase, ki so bili za železničarje vse prej kot lepi. Razvoj in napredek sta pri tem poglavje zase. V prihodnje si želi, da bi pozdrav: pa srečno vožnjo spremljal kilometre in kilometre daleč vse — bodisi delavce ali potnike. razglasil celomesečno žalovanje in se javno razjokal na televiziji. Lepo poje in vsak teden se s pesmijo pojavi celo na TV ekranu. Pravijo, da je zelo human diktator. Za Jugoslovane je rahlo neprijetno, da se Titova cesta v Lusaki neposredno nadaljuje v Bu-levar Sadama Huseina. Ceste, ki so jih gradili Jugoslovani, štejejo Zambijci med najbolj luknjaste v deželi. Stolpnica, ki so jo naši gradbinci z-gradili za srečanje neuvrščenih v Lusaki, se je pred leti začela nagibati po vzoru slavnega stolpa v Pisi, in japonski inženirji so svetovali čimprejšnje rušenje. Zambijci so bili naši dobri učenci. Po našem zgledu so zgradili megalomanske državniške palače, zastražene s kamerami in specialnimi vojaškimi enotami. Državna birokracija razmetava denar, medtem ko nekaj metrov stran ljudje v blatnih kolibah umirajo od lakote in pomanjkanja vitaminov. Predsednik Kaunda s seboj vedno nosi bel robček kot simbol čistega razuma. Njegov vrač mu je dal vedeti, da bo vladal toliko časa, dokler bo imel robček ob sebi. Ko so mu ga ukradli, je razglasil izredno stanje. Tatu so kmalu prijeli — in nihče več ga ni videl — predsednikova oblast pa je bila spet vama. AMBULANTA V MUKULAIKWI Mukulaikwa je majhna vas na podeželju med Lusako in Mumbwo. Iz misijona Nangome smo vsak teden obiskali ta prijetni kraj. Pomagal nam je medicinski uradnik, ki ga je država namestila na tem območju, vendar zdravil že več mesecev ni videl. Ko je epidemija kolere zajela Lusako, so namreč vsa zdravila ostala v glavnem mestu ali pa so se izgubila na poti. V zasilni ambulanti smo pregledovali do poznih ur. Ko se je zmračilo, smo »ordinacijo« osvetlili z avtomobilskimi žarometi in svečami. Življenjsko ogrožene bolnike smo na jeepu odpeljali s seboj. Večkrat se nam je pridružil tudi misijonar Stanko. Nekega dne nas je po svojem obhodu poiskal v ambulanti, da bi pregledali starejšo ženico, ki umira v oddaljeni zakotni koči. K njej so ga poklicali, da bi ji dal odvezo pred smrtjo. Proti večeru smo se skozi visoko travo skupaj odpeljali do njenega doma. Sorodniki so nas tiho čakali pred kočami. Po pregledu smo ugotovili, da ima poleg glist in malarije še pljučnico in verjetno tuberkulozo. Ker je bila naša bolnica v misijonu Nangome polna bolnikov s kolero, je raje nismo vze- li s seboj. Predpisali smo ji več vrst zdravil in domačinom dali navodila, katera zdravila naj dajejo ženici. Preden smo zapustili kočico iz blata, so nas prosili, naj pregledamo še novorojenčka, ki ga je mamica rodila pred dvema dnevoma. Z baterijsko svetilko smo posvetili v kot, kjer je mlada mama vročično stiskala svoje majhno bogatsvo k sebi. Otrok je imel po obrazu in celem telesu posejane velike gnojne mehurje. Mami smo pustili zadnjo stekleničko antibiotika in ji pokazali, kako naj otroku vsakih nekaj ur z brizgalko potiska nekaj milimetrov sirupa v usta. Pridemo čez teden dni, smo rekli in se s težkim srcem v temi prebili do glavne ceste nazaj do misijona. Nismo se mogli vrniti čez sedem dni. Težki bolniki v Nangomi so nas privezali na bolnico. Nočna dežurstva ni mogel več opravljati samo eden od nas. Po neprespanih nočeh so nas čakali številni bolniki, ki so tudi po nekaj dni hodili do misijona. Prišel sem dan kasneje. Ob prihodu me ni prišel nihče pozdravit iz koče. S strahom sem stopil vanjo. Soseda mi je povedala, da se je stara ženica s tuberkulozo peš odpravila v 30 kilometrov oddaljeno vas po krsto. Hvala bogu, preživela je pljučnico. Otrok je umrl, sem pomislil, zato je odšla po krsto. Toda dojenčka so prinesli živega iz sosednje hiše. Od veselja sem zavriskal, ko sem ga zagledal in ga vzel v naročje. Na koži ni bilo več gnojnih mehurčkov, bil je popolnoma zdrav. Trmasto so s prstom kazali na kočo, iz katere so prinesli otroka. Vstopil sem in v kotu zagledal mlado mamo, kako je negibno ležala na tleh. Njeno čudovito telo je bilo hladno in na odprtem očesu so se sprehajale muhe. Nisem hotel verjeti, da je mrtva. S stetoskopom sem uporno poslušal srce. Toda bila je mrtva. Zaprl sem ji oči in jo pokril. Umrla je zaradi poporodne vročice prejšnji dan. Domačini so mislili, da je imela malarijo. Samo dan prej bi moral priti in rešil bi mlado življenje, tako pa rešil sem siroto. Iz zamaknjenosti me je vrnil otrokov šibek jok, saj ga od včeraj ni nihče več dojil. Otroka so sorodniki odpeljali k nunam, ki vodijo sirotišnico v Kasisiju. Pater Jože je ob naši pripovedi pripomnil, da utegne iz njega še kaj postati, morda celo bodoči predsednik države. Otroci v sirotišnici imajo več možnosti, da dobijo dobro izobrazbo in se uveljavijo v življe- njU' (dalje prihodnjič) Pišeta: Andrej Trampuž Aleksander Pečnik MOJ SADNI VRT 31 Nekaj o nakupu jabolk za ozimnico Vse bolj se bliža čas za nakup ozimnice in med njo so tudi jabolka. Prav je, da o teh nakupih nekaj spregovorimo in seveda o tem, kaj nam sploh pomeni ta naslov. Ljudje po celem svetu so vse bolj osveščeni in zakaj bi mi v Sloveniji zaostajali za njimi. Kratica SIPS je okrajšava za Slovensko integrirano pridelovanje sadja. Vse tiste plantaže v Sloveniji, ki bodo dobile podeljen ta naslov, bodo objavljene v dnevnem časopisju in bodo prejele diplomo, zaščitni znak pa je sinička. In kaj vse to pomeni? Ta znak je potrdilo, da se je pri vzgoji jablan delalo vse po predpisanih normah, ki smo jih proizvajalci podpisali in smo pod stalno kontrolo. Uporabljajo se le blaga sredstva, mi temu pravimo prijaznejše okolje. Škropi se samo takrat, kadar se določena bolezen ali škodljivec razvije do te mere, da nam dela že preveč škode. Uporabljajo se posebej zato namenjeni kemični pripravki, ki delujejo samo na tisto bolezen ali škodljivca, ki se pojavi in ne da bi vsevprek škropili ter pomorili še koristne žuželke (roparska pršica, pika polonica ...). Doze škropiva so se zaradi boljše tehnike škropljenja, prav tako samo ponoči, zmanjšale na minimum. Tako lahko mirno trdimo, da so ta jabolka lepša, nestrupena, morda celo boljša kot bio jabolka. Kot vemo je v zraku že toliko in toliko strupov, da jih lahko z blago prevleko preko sadežev obvarujemo škodljivih snovi, ki bi se gotovo naselile na neškropljeno sadje. In kako postopati pri nakupih za ozimnico? Prav je, da vemo katera jabolka bomo kupili, saj ni vseeno, če kupimo samo eno sorto, ker je vsaka sorta namenjena za svoj čas. Najprej bomo jedli zlati delišes, jonathan in elstar, kasneje jonagold, gloster, carjevič ter rdeči boskop, povsem na kraju pa krivopecelj, bobovec ter idared. Pazljivi moramo biti pri tem, da so jabolka lepo obrana, da so klasirana v prvi ali drugi razred po debelini. Seveda, ko jih doma skladiščimo, moramo prav tako paziti, da jih ne damo v presuho klet, ker nam bodo tako veliko prej propadla. Matjaž Jenšterle MI MED SEBOJ STRAH IN POGUM V eni prejšnjih številk smo govorili o strahu pred neznanim, nič pa nismo rekli o protisredstvu strahu, to je pogum. Vsi ljudje poznamo občutek strahu in ni nam ravno prijetno, kadar se česa bojimo. Takoj na začetku se moramo povprašati, ali je prav in pametno, da kar naprej trepetamo zdaj za to, zdaj za ono? Vemo, da preobčutljivost in prevelika plašnost nista kaj prida. Mali otroci se po navadi bojijo teme in tujih ljudi. Šolarji trepetajo pred kontrol-kami in pred nekaterimi učitelji. Marsikoga je strah pred starši, posebno še, če hitro sežejo po palici ali podobnih sredstvih strahovanja. Tukaj je še strah pred nesrečo, boleznijo, vojno, potresom. Odraslo populacijo tare strah pred izgubo delovnega mesta in brezposelnostjo. Nekatere med nami že ogroža strah za preživetje. 'Ni malo takih, ki se boje bliska in groma. In da ne omenjamo posebej smrti. Te se boji vse, kar je živega. Biologi vedo povedati, da celo rastline zaznavajo svoj konec, o živalih pa je znano, da se vedno in povsod poskušajo izogniti najhujšemu in si prizadevajo rešiti življenje. Med mnogimi ljudmi opazimo paničen strah že pred samo mislijo na smrt. Ob njej postanejo begavi in nervozni in se nadvse^ trudijo, da bi jo odgnali čim dalj. Prav izogibajo se vsega, kar bi jih utegnilo spomniti na smrt. Ne upajo si videti mrliča in ne zmorejo se udeležiti nobenega pogreba. Tako rekoč dan in noč trepetajo zaradi ene same ure v življenju: zaradi zadnje ure. Slovenski pisatelj Janko Kersnik, kije znal mojstrsko opisati življenje kmetov, je črtico Kmetska smrt končal z besedami: »A kadar umirajo ti ljudje, jaz sem jih že mnogo videl umreti, smrti se ne boje.« Res je med pravimi kmeti le malo plašljivcev. Smrti jih je zato manj strah, ker se v nenehnem stiku z naravo modro naučijo opazovati življenje. Vidimo, da so strah, bojazen in groza kar nekakšni vsiljivi spremljevalci našega življenja, vendar se jim je mogoče dokaj uspešno upreti. »Zakaj bi se bal? Pred kom bi se stresel?« se sprašuje že svetopisemski prerok. Ti vprašanji si lahko vedno znova postavimo tudi v našem času. Saj res, pred kom neki in čim neki bi se bali? Strah je okrogel in votel, okrog ga pa nič ni, pravi\ slovenski pregovor. Tudi majhen pogum je vendar tisočkrat boljši kot strah. Na nas deluje kot rentgenski ali laserski žarek in prodre tudi skozi najmočnejši oklep strahu. Rad sicer upošteva previdnost, ne ukloni pa se nobeni bojazljivosti. V prispodobi bi najlažje rekli: pogum hodi z odločnimi koraki, strha pa se pri-huljeno plazi, manjka mu korajže. Najbolj zagoneten strah je tisti, ki prihaja iz nas samih, ne od zunaj. Prav tako se pa tudi pogum poraja globoko v nas in se prepletajoč z našo voljo dviga na površje. Dajmo mu torej prostor in ne zadušimo ga že v kali. Kot se klin s klinom izbije, se tudi strah s pogumom. Ne verjamete? Pa poskusite! vaš JAKA ČUK Slovo od poletja Poletna vročina je za nami, pred nami pa, kot radi rečemo, »vroča« jesen. Šole so začele »s polno paro«, ljudje, ki imajo delo, skušajo iztisniti zadnje napore, da bi ga obdržali in da bi ustvarili vsaj dohodek za preživetje. Mladi poslovneži, obrtniki in novopečeni podjetniki pa se spopadajo s kruto resničnostjo našega businessa. Po zadnjem dežju, ki je vendarle pomagal zadihati poljem, se obetajo hladnejša jutra, zato bo potrebno poseči po jesenski garderobi. Največ nas bo skrtačilo stara oblačila, saj za nova ni več cvenka. Na sliki so še »poslednji Mohikanci«, ki občasno popestrijo okolico spomenika »Onemele puške« ob fontani na Titovem trgu. Odslej bo igra otrok z vodnimi curki prenevarna za zdravje. Tekst in slika: Jože Miklavc ALI VESTE? — da je najstarejše drevo OLJKA na Kitajskem stara 4.600 let; — da je drevo GINKIO premagalo atomsko bombo. Po njeni eksploziji nad Hiro-šimo je drevo spet ozelenelo; — da je v Sloveniji več kot milijon hektarov gozda — vsak drugi hektar površine Slovenije je gozd; — da pridobivamo iz lesa preko 25.000 izdelkov; — da odrasla zdrava bukev odda na uro 1,7 kilograma kisika, kar zadostuje za dihanje treh ljudi; — da je v enem kubičnem metru gozdne zemlje približno 100 kilometrov koreninic. KUHARSKI NASVETI Dagnje v pikantni omaki 60 dagenj 5 malih kislih kumaric 15 g sesekljane čebule peteršilj 10 sesekljanih kaper 2 žlici ketchupa 1 dl olja Na olju ovenemo drobno sesekljano čebulo, dodamo na drobno naribane kisle kumare, sesekljane kapre, peteršilj in začinjen ketchup. Školjke kuhamo 5 minut, nato jih zložimo v posodo za serviranje in jih polijemo z vročo omako ter servi-ramo s kuhanimi rižem. kmetijski kombinat ptuj P 0. TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 Triperesna deteljica Brigita, Alenka in Špela so doma v KavČah. Le nekaj minut od doma so pred nekaj dnevi ob robu gozda nabrale za zvrhano košaro gob. Med njimi tudi kilogramsko zelo užitno dežni-karico. OPTO - m Ukinjeno pravobranilstvo Vse kaže, da se »Zgornjesavinjsko-Šaleška naveza« trga po šivu, ki je še pred nedavnim odlično držal. Na zadnji seji skupščine so velenjski delegati razpravljali o predlogu sklepa o prenehanju sporazuma o imenovanju skupnega pravobranilca občine Moziije in Velenje. Predlagano in sprejeto je bilo, da ta, skupna funkcija preneha, občina Velenje pa »zaposli« le svojega pravobranilca. In ga je. Zaposlila je pravkar, v pokoj stopajočega, sedanjega pravobranilca, Edvarda Centriha. Po »fludr-ovih« virih pa bi naj Mozirjani zaposlili bivšega velenjskega pravobranilca, g. Rudija Hrameca. Vse bi bilo na mestu, če ne bi bil pred vrati nov zakon o usodi pravobranilstev, ki bo razreševal tudi kadrovske zadrege. Ob opisanem primeru pa je ostalo vprašanje zaposlitve delavke, zdaj že bivše »skupne pravobranilske obratovalnice«, ki ne ve, kaj ji bo prinesel jutrišnji dan. Tajnica velenjskega pravobranilstva namreč ne ve, kateremu pravobranilcu se naj pritoži ob njeni »negotovi usodi«? Mihove zadrege Ob obisku Zgornje Savinjske doline, kjer je bila v soboto svečana otvoritev novega mostu na Savinji, slavnostni govornik pa je bil minister dr. MIHA JAZBIN-ŠEK, je prišlo do zadrege, ki so se ji nekateri do solz nasmejali. Ko je gospod minister po najkrajšem zgodovinskem nagovoru, poizkušal odpreti buteljko penečega vina, se mu je po dolgotrajnem »mučenju štoflca«, le ta zalomil. Poklical je na pomoč šefa protokola, Draga Je-lenka iz mozirske komunale, ki mu je preskrbel ustrezno orodje. Škarje, s katerimi so prerezali trak na mostu. Takoj, ko je šampanjec brizgnil, si je minister oddahnil rekoč. To ni nič proti zadregi z »bosanskimi odpadki«. Takoj nato je prisedel k domačinu Ludviku Fe-dranu na zapravljivček in veselo žalil Homoški most. Točen, stoletni vlak Kdor je v soboto hitel na ogled muzejskega vlaka na progi Celje—Velenje, ni smel zamuditi niti sekunde. Čeprav je vlak stal v Žalcu ter na vseh postajah do Velenja, pa je bil bolj točen, kot vsi današnji vlaki. Ko je zapisovalec tega teksta hitel, z običajno stisko s časom, proti Šmartnemu ob Paki, kjer bi naj vlak pričakal s fotoaparatom, sta se srečala že na pol poti iz Šoštanja. Vlak je igrivo zapiskal in se požvižgal na današnje zamude in razvade ... zanesljiv kot švicarska ura, je prispel v Velenje točno po 100 letih. Prosta sobota, pa kaj Res je treba priznati, da so dosežki pri obnovi Zgornje Savinjske doline krepko vidni, nekaj pa vseeno moti. Kljub dolgotrajnemu sončnemu vremenu in izjemno nizki Savinji, tudi projekti so in denar menda tudi, na večini gradbišč na mostovih in obrežjih ob sobotah niso delali — čast izjemam, tudi nedeljskim. Res ima vsakdo pravico do prostega časa, res pa je tudi, da se bliža jesen, z njo velika možnost deževij in visoke vode in trud bo spet zaman, vsaj ponekod. Delo ne bo opravljeno pravočasno. Kdo bo potem kriv? Očitno gre nekaterim podjetjem kljub vsemu še predobro. Končno do svojih deviz? Ljubljanska banka je svojim jeznim deviznim varčevalcem pričela izplačevati devizne vloge v višini 500 DEM, seveda v dinarski protivrednosti po borznem tečaju, kar je razumljivo. Ljudje so že prvi dan po tem sklepu svoje prihranke na veliko dvigali, saj jih je že izučilo, da pri nas lepe stvari ne trajajo dolgo. Je pa vprašanje, kam bodo ti dinarji, ki jih je v obtoku iz dneva v dan več (vsi vemo, kaj to povzroča) odšli. Verjetno spet na črni trg, kjer cena deviz dnevno narašča zaradi velikega povpraševanja, potem pa v nogavice ali na varno čez mejo. Naše gospodarstvo še vedno od tega ne bo nič imelo ... Korita so, kje je cvetje Velenje je dolgo časa sodilo za urejeno in čisto mesto, zadnje čase pa ta laskavi naslov izgublja. Ne le zaradi nočnih vandalskih dejanj, ki so vidna na raznih krajih mesta (razbite svetilke, pomendrane cvetlične grede, prazna korita, razbite klopi...), tudi zaradi vse več smeti in odpadkov, kijih ljudje puščajo kar na ulici, celo poleg zabojnikov. Res da komunalci čez dan čistijo mesto, vendar je zgodaj zjutraj podoba mesta klavrna. Za takšno stanje so bili vedno krivi »priseljenci«, vendar roko na srce — nič boljši nismo »stari« Velenjčani. S takšnim odnosom pač ne moremo pričakovati, da bi za čistočo in urejenost mesta še kdaj prejeli turistično priznanje, še zlasti, če vidimo veliko cvetličnih korit, ki cvetlic že dolgo niso videla. Velenje — Revija smučarskih skokov SKI JUMPÜ Petek, Zünd, Felder, Jež... Velenjski smučarsko-skakalni delavci pripravljajo v soboto in nedeljo pravi smučarski in razvedrilni spektakel, tudi v sklopu rudarskega praznika. Za julij načrtovana prireditev je razumljivo odpadla zato upajmo, da bo konec tedna vse v redu, tudi z vremenom. Obe tekmi bosta na veliki skakalnici, zato so jo ustrezno opremili in uredili, zlasti iztek, ki bo nudil večje ugodje skakalcem in predvsem gledalcem. Pričelo se bo v soboto, ko se bo ob 19. uri pričela tekma za rudarsko svetilko. To bo klasična tekma z oceno sloga in daljavo, nastopilo bo od 70 do 80 skakalcev iz 5 ali 6 držav, med njimi mnoga znana imena. Najboljših 32 skakalcev se bo uvrstilo na nedeljsko tekmo, ki bo nekaj posebnega in bo sploh prvič izvedena v Evropi in v svetu, temelji pa na sistemu tekmovanja ameriških profesionalcev v alpskem smučanju. Najboljših 32 tekmovalcev s sobotne tekme se bo v nedeljo ob 15. uri pričelo meriti v skokih na izpadanje, to bo 1. SKI JUMPING CHALLENGER, merila se bo samo daljava, torej se bo naprej uvrstil tekmovalec z daljšim skokom. Zanimivost bo to, da bodo gledalci najboljše videli večkrat, oba finalista torej šestkrat. Nastop so obljubile vse tri naše reprezentance (A, B in mlada) s Frenkom Petkom na čelu, prav tako svetovni prvak v poletih Ziind, predlanski svetovni prvak Felder, pa Jež, Pod-zimek, Dluhoš, Ploc, Raška, Italijana Cecon in Pizzani, v začetku tedna pa še ni bil zanesljiv nastop Francozov in Poljakov. S tem zanimivosti še ni konec. Odmore, ko se bodo skakalci vračali na vrh zaletišča, bodo zapolnili z zanimivimi vložki. Zraven bo Vinko Simek, Rudarska godba, pa modna revija, padalci in še kaj. Upoštevati velja bogat srečolov in žrebanje vstopnic. Cena bo le 50 dinarjev, otroci do 14 let pa bodo imeli prost vstop. O bogati ponudbi uslug ne kaže dvomiti. Seveda bo ves trud organizatorjev in sodelavcev poplačan z velikim obiskom, prireditev veliko pomeni za mesto in ob prvi svetovni preizkušnji tega sistema tudi za skakalni šport. Organizatorji pričakujejo lepe dosežke na skakalnici in dobro vzdušje ob njej, predvsem pa, da bi se vsi skupaj domov vrnili veseli in zadovoljni. Atletske novice V Novi Gorici je bilo v soboto in nedeljo pionirsko slovensko atletsko prvenstvo. Potek tekmovanja je motilo slabo vreme, pa tudi organizatorji niso bili dorasli temu rangu tekmovanja. Mladi atleti (letnik 76 in mlajši) za to kategorijo dosegajo v marsikateri disciplini spoštovanja vredne rezultate, zato so toliko bolj boleče nepravilne sodniške odločitve. Kljub elektronskemu merjenju in fotofinišu je prišlo do zapleta pri razglasitvi vrstnega reda štafet 4 x 300 metrov pri pionirkah. Najprej so bile zmagovalke Velenjčanke, po posredovanju domačega »trenerja« pa Goričanke. Vsekakor grenak priokus. Desetčlanska velenjska ekipa je bila zelo uspešna, saj je osvojila 7 medalj, 5 četrtih in 3 peta Namizni tenis Sedaj v 2. slovenski ligi Na sobotnem kva[ifikacijskem turnirju so igralci Tempa v odločilni tekmi premagali Žalec in se uvrstili v 2. slovensko namiznoteni-ško ligo. Na tej tekmi je s tremi zmagami zablestel Jure Slatinšek, preostali dve pa sta prispevala Tadej Vodušek in Srečko Videe. V prihodnji sezoni bo najmlajša ligaška ekipa, po novem Tempo-ERA, ob sobotah nastopala v športni dvorani v Skalah, sestavljajo pa jo še mlajši pionirji Bogdan Simončič, Uroš Slatinšek in Damijan Vodušek. V soboto, 21.9., se bo ob 9. uri v Skalah pričel selekcijski turnir. Tenis Vse večje zanimanje Športna zveza Velenje in Šaleški teniški klub sta letos organizirali občinski teniški ligi, v prvi je nastopalo 8, v drugi pa 9 ekip. Ker je zanimanje za ligaško tekmovanje vse večje, bodo prihodnje leto sistem spremenili, tekmovanje pa se bo pričelo že aprila ali maja. V prvi ligi je zmagalo Obrtno združenje, nadaljnji vrstni red pa je bil: TEŠ I, Gorenje PO I, Gorenje DSSS-GA, Športna zveza, RLV zadnji dve ekipi Gorenje ZHT in TEŠ II pa bosta drugo leto nastopali v drugi ligi. V prvi ju bosta nadomestili ekipi Bokača in Klasirnice, ki sta bili najboljši v drugi, za njima pa so se uvrstili: CSŠ, TUŠ Ve-grad, A 1, ESO, Ideal in Gorenje PO II. M.B. Sedaj »prave« tekme Rudar: Primorje 3:0 (1:0) Rudar: Maglič, Javornik, Skr-binek, Grajfoner, Golač (Ko-stajnšek), Doler (Smajlovič), Po-lovšak, Pranjič, Oblak, Cvikl, Goršek. V Slovenski nogometni ligi je bil v sedmem kolu derbi v Naklem, kjer so domači nogometaši dokazaii, da niso slučajno skupaj z Izolo na vrhu prvenstvene razpredelnice. Niso se ustrašili poklicnih igralcev iz Ljubljane in slavili zmago proti Olimpiji. Presenetil je tudi Ingrad Kladivar ekipa Bojana Prašnikarja, ki je v Rogaški Slatini kar s 4:0 premagal domačega Steklarja. V Velenju sta se sestala domači Rudar in Primorje. Ajdovci so v šestih kolih le enkrat zmagali in enkrat igrali neodločeno, zato so bili domači seveda favoriti. To so tudi dokazali s tremi zadetki, kar je tudi njihova najvišja zmaga doslej v letošnji sezoni. Kljub relativno visokem rezultatu pa igra Velenjčanov še ni takšna, da bi lahko napovedovala boj za prvo mesto niti visoko uvrstitev. Primorje sodi za zdaj med najslabše ekipe v slovenski ligi ob večji spretnosti in natan- Moto šport Tine Ribar in Drago Tomic 11. v Evropi mesta. Republiški prvakinji sta Jolanda Steblovnik na 300 m (41,39) in Lidija Koča v suvanju krogle (11,57). Ostali rezultati — pionirke: 4 x 100 m — 2. mesto; Mirsada Tabakovič v metu diska 3. in v suvanju krogle 5. mesto; Lidija Koča v metu diska 2. mesto; štafeta 4x300 m 2. mesto; Tina Steinbacher 5. mesto na 300 m in 4. na 80 m ovire; Vlasta Pražnikar 5. mesto na 1000 m; pionirji: Vlado Brajer 4. mesto na 1000 m in 3. na 2000 m; Aleš Janžovnik pa četrti mesti na 100 in 300 metrov. Po zaključku tekmovanja so vabila za nastop v reprezentanci Slovenije dobili Stelovnikova, Koča in Janžovnik. Za troboj v Wolfsbergu z vrstniki iz Avstrije in Italije. B. Šalamon Velenjski športniki dosegajo vidne mednarodne uspehe in svoj velik delež sta nenazadnje tudi k uveljavljanju slovenskega športa in osamosvajanju Slovenije prispevala člana AMTK Velenje Tine Ribar in Drago Tomic med prikoličarji v motošportu. Na evropskem prvenstvu sta dosegla iemnitno 11. mesto in si kot prva slovenska, pa tudi med jugoslovanskimi športniki v novejšem času, priborila prve točke v tem atraktivnem športu. Dirka za evropsko prvenstvo je bila na znamenitem nemškem Hockenheimringu 13. in 14. septembra, Tine Ribar in Drago Tomic pa sta v konkurenci 29 pri-količarjev iz vse Evrope 11 krogov prevozila v času 27:40,00. »Uspeha se nisva nadejala,« je začel pripovedovati voznik Tine Ribar. »Seveda pa gre zahvala sovozniku Dragu Tomicu in mehaniku Zdenku Pirnatu, ki mu je uspelo stroj LCR Krauser pripraviti tako, da je deloval brezhibno. Hitrosti na progi so velike in zastaja ti dih. Nobene napake ne sme biti. Na sobotnem treningu sva sicer dvakrat zapeljala na travo, vendar je k sreči šlo vse brez posledic in se vrnila na progo ...« Uspeh slovenskih prikoličar-jev je bil zelo odmeven tudi med tekmovalci in organizatorji dirke. Kljub temu, da sta predtem sodelovala na treh domačih dirkah in osvojila naslov državnih prvakov, pa je to za tak šport premalo. Ob koncu avgusta sta bila še na pomembni preizkušnji na Mostu na Češkem, kjer je bilo nemško državno prvenstvo. Že tam sta z 8. mestom opozorila nase, si pridobila naklonjenost nemških prikoličarjev ter se tako še bolj samozavestna odpravila na evropsko prvenstvo. »Seveda pa se morava zahvaliti predvsem obema pokroviteljema, to pa sta Gorenje München in Sidex Pariz,« je dejal Tine Ribar, ki je prav tako kot Drago Tomic, voznik osebnega vozila v Gorenju Gospodinjski aparati. H. J. Košarka Klančnikov memorial Vsako leto v teh dneh se košarkarji šoštanjske Elektre s turnirjem spominjajo na zelo nadarjenega svojega igralca Klančni-ka, ki je moral prezgodaj umreti. Letošnji spominski turnir bo v soboto, 21. septembra, v telovadnici osnovne šole Salek. Na turnir, ki ga bodo pričeli ob 15.30, so povabili še košarkarje Colorja iz Medvod in Cometa iz Slovenskih Konjic. Za trenerja Janka BukoviČa bo to tudi priložnost, da se prepriča, kako so njegovi igralci v tem času pripravljeni za novo prvenstveno sezono, ki jo bodo pričeli v začetku oktobra. * i Karate čnosti bi bil rezultat' v nedeljo gotovo dvakrat višji. Prvih 30. minut oziroma do zadetka so igrali slabo. Po zaslugi izredno razpoloženega kapetana Matjaža Cvikla, ki očitno (upamo) prihaja v strelsko formo, se jim je v drugem polčasu odprlo. Njegov prvi zadetek v 29. minuti je ogrel soigralce in v nadaljevanju so gledalci videli, zelo dobro igro zelenočrnih. Dosegli so še dva zadetka. Drugega v 64. minuti Grajfoner po lepi akciji Po-lovšaka in Cvikla. Gostje so začeli novi napad na sredini igrišča, domači so jim hitro odvzeli žogo, krenili proti nasprotnikovim vratom, žogo je prejel Cvikl, se odločil za takojšen strel. Gostujoči branilec je poskušal žogo odbiti v polje, bil je nespreten in samo podaljšal njen let v mrežo. Ob številnih priložnostih za povišanje rezultata naj omenimo še prečko Pranjiča dobrih 10. minut pred koncem. Skratka, to je bila prepričljiva zmaga Velenjčanov. Koliko pa veljajo trenutno, bo povedalo so-' botno gostovanje pri prvouvršče-ni Izoli in nato tekma z ljubljansko Olimpijo v sredo ob Jezeru. (vos) Peter Pejkunovič osmi na svetu Izjemen uspeh je dosegel na svetovnem prvenstvu v karateju (SKI), ki je bilo pred dnevi v Mehiki državni reprezentant Slovenije in član karate kluba Velenje Pe-tar Pejkunovič z uvrstitvijo na 8. mesto v športnih bojih. Na prvenstvu je nastopilo 43 držav iz vsega sveta, v posamezni konkurenci pa kar 183 tekmovalcev. Dober uspeh je dosegel tudi drugi član velenjskega kluba Ahmet Čehaič z uvrstitvijo na 29. mesto, v slovenski reprezentanci pa je bil tudi član šoštanjskega kluba Zoran Rodič. Sicer je reprezentanca dosegla odlično deveto mesto, zmagala je Anglija pred Mehiko in Nemčijo, v posamezni konkurenci pa so vsa tri prva mesta pripadla Japoncem. Povedati moramo, da so te uvrstitve s svetovnega prvenstva najboljše v zgodovini slovenskega karate športa, uspeh Pejkunoviča pa je prav tako največji slovenski uspeh v karateju vse od njegovega nastanka leta 1968. Poudariti je treba tudi to, daje karate ena redkih panog, v kateri na svetovnem prvenstvu lahko nastopa državna reprezentanca Slovenije. Daljinsko vodeni čolni Velenjčani so se odlično odrezali V soboto je bilo na velenjskem jezeru mednarodno tekmovanje modelarjev v kategorijah daljinsko vodenih čolnov. Organiziralo gaje društvo »Modelar« iz Velenja, nastopili pa so tekmovalci iz Madžarske in Slovenije. Zal, je tekmovanje, ki si ga je ogledalo precej ljubiteljev tega športa, motilo slabo vreme, kljub temu pa ga je organizator brez težav speljal do konca. Velenjčani so se odlično odrezali, saj so med drugim zmagali v dveh kategorijah. Rezultati — 15.0 ccm: 1. Burlin (Ljubljana), 2. Klaus, 3. Vodončnik (oba Velenje); super HET: 1. Melanšek (Vel), 2. Matjašec (Lj) 3 Škoflek (Vel); 3,5 ccm: Matjašec (Lj), 2. Vodončnik (Vel), 3. Burlin (Lj); 6,5 ccm: 1. Škoflek, 2. Melanšek (oba Vel), 3. Burlin (Lj). B.M. Mà Vztrajnih tekmovalcev tudi dež ni motil V Uspeh slovenske jamarske odprave v Španiji Jamarsko odpravo, ki je štela trinajst članov iz petih slovenskih klubov, smo sestavili na osnovi lanskoletnih rezultatov. Odločili smo se za obisk brezna Torca URRIELLO, ki leži v pogorju Picos de Europa in je globoko 1022 m. Nad vhodom se dviguje mogočna 520 m visoka stena gore Naranjo de Bulnes, ki je pravi raj za alpiniste, saj je drugače vrh nepristopen. Ta del gora so izrezane kamniške alpe, le da je pri nas mnogo manj smeti, pa tudi cene so bolj pristopne. V tem pogorju je tudi tretje najglobje brezno na svetu SIMA DEL TRAVE, globoko 1441 m. Ta globina se je mogoče že spremenila, trenutno ga še raziskujejo Francozi, ki pa so poglavje zase, saj se do teh težko dostopnih brezen vozijo s helikopterji in so v glavnem jamarji profesionalci. Do dna brezna TORCA URRIELLO je v dvanajstih letih skušalo priti že več odprav, toda zaradi težkih razmer, ki vladajo notri, je to uspelo le Francozom in Bolgarom. Povprečna temperatura v breznu je +2C, pa zelo veliko vode je v njem. Zbrali smo se v Kopru, od koder smo se 20. 8. 91 odpeljali v dveh kom-bijih. Po treh dneh smo bili v Španiji, kjer smo v vznožju gora prespali. Zjutraj sem se počutil kot domača žival osel, tako sem bil otovorjen. Ko smo šli mimo neke kolibe, sem zagledal pravega osla. Solze so mu stopile v oči, ko me je zagledal tako natovorjenega. Po slabih treh urah smo prispeli do cilja, kjer smo si postavili tabor, Milan, Matjaž in jaz pa smo odšli opremit brezno do globine 300 m. Naslednja ekipa je opremljala do globine 600 m in postavila bivak. Španci, ki so nam dali tehnični opis brezna, so nas krepko potegnili za nos, saj smo po tem načrtu prišli do neprehodne ožine. Podreti smo morali bivak in razopremiti brezno do prvotnih 300 m. Po krajšem posvetu, smo se odločili, da bomo pričeli opremljati smer imenovano Kami- kaze. Tu je tekla po nas voda kot bi jo kdo vlival iz vedra in slapu se sploh ne moreš izmakniti. Zaradi omenjenih tehničnih težav, nas je pestilo pomanjkanje vrvi in karbida, zato je bilo dogovorjeno, da gresta na dno dve ekipi. Milan in Rok sta opremila dobro polovico Kamikaze, za njima pa smo od približno 550 m do dna opremljali trije člani odprave. Na globini okrog 870 m, sta nas dohitela kolega iz druge ekipe. V brezno smo dali poleg ostale vrvi še 165 m rezerve, pa nam jo je kljub temu zmanjkalo. Od 907 m naprej, smo vse vertikale plezali prosto brez vrvi in po petnajstih urah dosegli končno globino 1022 m. Razvili smo zastavo naše nove samostojne države Slovenije, malo poslikali in se napotili nazaj proti vrhu. Hodili smo skozi ogromne dvorane, povsod po tleh pa je bila mivka. Nazaj grede smo brezno razopremljali in zaradi časa prebitega noter, se nas je pošteno loteval spanec. Najtežji deli, so vsekakor meandri (zelo ozki rovi), kjer se skozi zelo težko prebijaš sam, kaj šele, če vlečeš s sabo polno transportno torbo vrvi in ostale opreme. Po štiriintridesetih napornih urah brez spanja, samo končno zunaj. Vsa oprema je ostala na globini 395 m in ostali fantje, ki so še bili zunaj, so potem razo-premili brezno do vrha. Vse skupaj je trajalo sedem dni. Na poti nazaj proti domu, smo bili priče spopadu med teroristično organizacijo ETA in policijo. Tudi naš kombi je bil dvakrat zadet s topim predmetom. Zjutraj je bilo pri poročilih objavljeno, da so bili mrtvi trije civilisti. Domov smo se vrnili 4. 9. 1991. Osvojitev TORCE URRIELLO je do sedaj največji uspeh slovenskega jamarstva in zahvalili bi se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pr; tej odpravi: MARJAN KRAIJ iz Izole, ki nas je peljal s svojim kombijem. Rudnik li- fnita Velenje, trgovina Metro, podjetje dolina foto HOVNIK Slovenj gradeč in še mnogi drugi. Darko Osterc OVEN od 21. marca do 21. aprila Dolgo ne boste več mogli čakati, nesporazum, ki ga še niste zgladili, vam bo sicer delal sive lase. Prijatelj-ica ne bo več dolgo le lepo gledala. Če mislite še nadaljevati z neosnovanim ljubosumjem, pri tem pa vedno pogosteje osvajati vse okoli vas, bo kmalu zaropotalo. V službi bo ta teden vse po starem, malo kreganja in malo smeha. Želeli si boste ponovno na dopust, ostalo pa bo le pri želji. BIK od 21. aprila do 20. maja Da se nobena izgubljena priložnost ne vrne, boste kot že mnogokrat doslej, čutili v tem tednu. Vendar vas bo tolažila misel, da niste bili krivi le vi. Ko vas bo v naslednjih dneh nekdo lepo gledal, nikar ne glejte stran, saj ste krepko potrebni spremembe v svojem življenju. Pazite na prehrano, možne so zastrupitve želodca. Zato previdno, če se boste odpravili na gobarjenje. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija V začetku tedna bo nastopila huda poslovna streznitev, ki vas bo stala precej živcev in morda tudi solz. Potem bo zaropotalo še doma, saj vas partner tokrat ne bo podprl, niti razumel. Vendar vsaj to ne bo dolgo trajalo, sledila bo sladka sprava in nekaj nepozabnih trenutkov v postelji. Ne boste zadovoljni, ker vam gre že rahlo na živce, da morate vse prepire gladiti v postelji. Zato vas bodo vse pogosteje preletavale pregrešne misli. RAK od 22. junija do 22. julija Veliko govorjenja bo potrebno v naslednjih dneh, saj se bo nekdo krepko trudil, da vas vrže iz ravnotežja. Ker po naravi niste ne grobijan, ne pretepač, boste pač poskusili verbalno. Tako in tako so važni samo rezultati, ki bodo tokrat malce klavrni. Nekdo vam bo vztrajno poskušal nagajati, vi pa ste ga zelo hitro spregledali. V neki osebni zadevi se boste odločili tako, da še nekaj časa ne boste vedeli, ali je prav. LEV od 23. julija do 23. avgusta Hudo se boste trudili, da bi vas stari prijatelj opazil tudi drugače kot le prijatelja-ico. Poskušajte mu pomagati, saj je tudi on neravnodušen, le bolj plahe narave je. Če se boste obotavljali, vam bo še nekaj časa žal, saj se zopet dolgo ne boste mogli odločiti, čas pa hiti. Vaše poslovno življenje bo še naprej bolj ubogo, pa tudi še ne kaže na kaj boljšega. Denarnica bo neverjetno tanka, zato boste veliko doma. DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Na neko nepričakovano novico boste tako divje odrea-girali,, da je upanja, da se lepo razreši vse manj. Morali se bosste sprostiti in predvsem zbrati, potem se bo morda dalo še kaj rešiti. Neverjetno se boste zagnali v nekaj, kar boste le stežka uresničili. Bo pa zato v dvoje zelo lepo, čeprav bo moralo ostati skrito vsem okoli vas. Pazite se »dobrega« prijatelja, saj se zna zgoditi, da vaš partner kaj izve. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Nekam sebični ste zadnje čase, predvsem pa preveč zanemarjate svoje prijatelje. Zato se vam zna zgoditi, da boste slej kot prej ostali sami in da se vas bodo izogibali. V naslednjih dneh se vam bo posrečila neka stvar, ki ste si jo že dolgo želeli. Zato pazite, da boste imeli srečo s kom deliti. Premislite in hitro ukrepajte, morda je že prepozno, za ljubezen in srečo v dvoje ni najboljši čas. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 23. novembra Verjetno si boste še ta teden privoščili kratko potovanje, ki vam bo prineslo obilo užitkov in sreče. To ste že močno potrebovali, pa tudi vsakdanjik vas je že pričel utrujati. Nikar pa ne rinite z glavo skozi zid, ko vas bodo v službi nekaj prosili. Enkrat ste se na tak način že opekli. Če se boste še dolgo trudili in nekoga vztrajno spravljali v dobro voljo, se vam zna zgoditi, da boste partnerju nataknili roge. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Spet boste pogruntali nekaj novega in zanimivega, vendar boste porabili kar nekaj energije, da boste to dokazali tudi drugim. V službi vas bodo vedno bolj potrebovali, to pa se bo poznalo tudi pri financah. V službi torej vse najlepše, bo pa malo težav na čustvenem področju. Nekoga si boste vedno bolj želeli, pa se ne boste upali storiti prvega koraka, čeprav veste, da bi verjetno uspeli. Zato boste veliko sanjarili. KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja Nekdo se bo v naslednjih dneh močno trudil, da bi vam zagrenil lepe trenutke s simpatično in tudi njemu ljubo osebo. Tokrat boste zmagali vi, saj se bo znanec ujel v lastno zanko. Zato kar uživajte in pozabite na vsakdanje tegobe. Ko bo v naslednjih dneh prišla na dan neka že davno pozabljena skrivnost, se ne sekirajte. Tako in tako ne more več narediti večje škode. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Jesenski čas je primeren za različna čudna razmišljanja in tako se boste vedli ves ta teden. Okolica vas bo le težko razumela, tudi partner bo malo obupano gledal. Vendar ste se odločili, da boste neko ključno zadevo dobro premleli in potem ukrepali. Zanašajte se le nase, stvar je toliko delikatna, da je bolje, če je nikomur ne zaupate. Še preden se boste odločili za avanturo, ki vas tako mika, pomislite na posledice. RIBI od 19. februarja do 20. marca Privoščili si boste sprostitev, ki ste jo že nekaj let močno potrebovali. Vendar dobro počutje ne bo dolgo trajalo, saj vas bo pričela gristi slaba vest, ker niste človek, ki bi skrivnost dolgo zadržal zase. Zgodila se vam bo majhna krivica, ki vas bo prizadela, vendar ne za dolgo. Ko boste odprli kuverto, boste zelo zadovoljni. Pazite, kako dolgo se boste pustili osvajati, saj lahko nastopijo ne-slutene težave. liBi^aBgg, ■' -u, ■ NASVETI m Negujmo tudi noge dipl. kozmet. Metka Mujadžic Tel. 856-837 Glede na to, da nas noge nosijo dan za dnem in hkrati tudi vso našo (morda tudi odvečno) težo, jih negujmo vsaj nekaj minut na dan. Tako si bomo prihranili marsikatero nevšečnost. Zelo pomembno je, da si izberemo pravilno obutev. Priporočam vam, da si čevlje kupujete popoldne in ne zjutraj. Nosite takšne čevlje, ki so vam prav in so udobni. Po večurnih sprehodih ali pri delu noge rade otečejo. V takšnem primeru • se bodo noge odpočile v kopeli, ki naj traja do 30 minut. V toplo vodo dodajte nekaj morske soli in izvleček divjega kostanja. Ta kopel krepi noge, odstranjuje utrujenost in hkrati mehča trdo kožo. Po kopeli masirajte noge z oljem za telo (od 2—5 minut). Osebe, ki imajo zelo občutljive noge in jim zatekajo, naj uporabijo poprovo meto. Pripravek naredite tako: 100 gramov poprove mete prelijte s tremi litri vrele vode. Ko ima voda primerno temperaturo, dajte vanjo noge in jih malo zdrgnite. Ta kopel naj traja od 20—25 minut. Podobno učinkovito kopel si lahko pripravite še z lipovim cvet- Bodimo lepe, čeprav debele Ko gledamo modne revije ali modne časopise, vedno vidimo le lepe, predvsem pa vitke manekenke. In takrat vse, ki nimamo takšnih postav zavzdihnemo, saj si prav vsake stvari, ki je modna ne moremo privoščiti. Ni pa res, da debelejše ne morejo biti lepo in modno oblečene. Debelost je že sama po sebi naporna in če ni volje ali nam to preprečujejo zdravstvene težave in se odvečnih kilogramov ne moremo znebiti, to nikakor ni vzrok, da se ne bi oblačili po modi. Tudi debelejše ženske lahko z urejenostjo in primerno obleko »omilijo« debelo-stne komplekse. Le vedeti moramo, kje imamo česa preveč in kaj je potrebno skriti. Tako je najbolje, če se izogibamo ozkih hlač in kril v kombinaciji z bluzo ali ja-kno, ki sega le do pasu. S tem še ni rečeno, da ozka krila in hlače niso za debelejše osebe. Nasprotno. Ob lepi in premišljeni kombinaciji z dolgo, preko zadnjice segajočo jakno, bluzo, tuniko ali pletenim puloverjem, lahko vizualno zelo izboljšamo svoj izgled. Marsikdaj je možna tudi optična prevara. Na splošno je pravilo, da,so zgornji deli ohlapnejši in daljši, čim manj pa se tudi prekinjamo ali stiskamo v pasu. Tudi jesenski in zimski plašč si privoščite širšega kroja, pri čemer ni nujno, da je »v zvon«. Barve izbirajte temnejše in ne preveč kričeče, ker s tem še bolj pritegnete pozornost na svoje obline. V naših trgovinah še najdete tudi modele za močnejše postave, le potruditi se boste morale. Ali pa poiskati dobro šiviljo, saj je s konfekcijo za močnejše postave vedno križ ... ■■■■■■ jem, z materino dušico ali z mladim orehovim listjem. Enkrat na teden privoščite nogam prav temeljito nego in si potem privoščite vsaj pol ure počitka. Ravnajte takole: — najprej odstranite lak — noge si umijte v topli vodi z milom, nato jih krepko zmasirajte z rokavico, tudi po podplatih — dobro jih obrišite z. frotirasto brisačo, še posebno med prsti, saj je to lahko eden od vzrokov gljivičnih obolenj — s strgalom za kožo ali z plovcem ostrgajte trdo kožo — s ščipalcem za nohte ali s škarjami odrežite nohte naravnost in na kratko — s pilico zgladite robove nohtov. Pilite vedno v isti smeri — obnohtno kožico si lahko omehčate v milnici ali olju — nato nanesite na stopala kremo za masašo in jo vtirajte z gladenjem od prstov proti petam, tako na podplatu, kot na nartu — nohte razmastite z odstranjevalcem laka — med prste potisnite svaljke vate — nohte na nogah lakirajte v isti barvi kot na rokah (podlak, 2x barvni lak in nato še nadlak) Torej, potrudimo se in negujmo naše noge, da bodo lepe in predvsem zdrave. Izlet v Kamniško-Savinjske alpe Planinska sekcija Gorenja Servis je konec avgusta organizirala poltretji dan trajajoč izlet v Kamniško-Savinjske alpe. Bil je topel petkov popoldan, ko smo se ob 15. uri z avtobusom odpeljali izpred Gorenja Servis. Spotoma smo pobirali posamezne udeležence izleta, tako da se nas je zbralo za prijetno skupino. Izstopili smo ob »vznožju« slapa Rinke ter se v gosjem redu med obema vodičema povzpeli na Okrešelj. Tam sta se nam pridružila še dva v gore zagledana udeleženca, tako da nas je bilo 23, od ljubke najstnice do korajžne-ga sodelavca v pokoju. Ko smo si nekoliko opomogli od prve »znojne kopeli«, smo krenili proti Kamniškemu sedlu in pod večer tudi prilezli nanj — vse v predvidenem času. V udobni koči smo se vsak po svoje ali skupinsko lotili dobrot iz »rugza-kov«, a tudi topla večerja prijaznih oskrbnikov ni bila od muh. Tako podprti smo nekateri omagali v spanec, drugi pa so se poveselili tja do uradnega ugašanja luči in še dlje, morda . tudi na jezo kakšnega gornika, čigar spanje so nekoliko skrajšali. Ob šestih zjutraj smo se skobacali iz dokaj udobnih in čistih postelj ter se siti ajdovih žgancev z mlekom odpravili proti Brani. Ob vznožju smo se ločili v dve skupini. Tisti, ki še nismo bili na Brani smo se povzpeli nanjo, druga skupina, ki je čez mei prek Bošt-jance, Kotličev ter Turške Gore dosegla vrh Turškega žleba, pa naj bi nas tam počakala. Ker je bila pot za našega starosto prenaporna, sta se z vodjo izleta odločila, da ob vznožju gora prečita do Cojzove koče. Ostali pa smo se zagrizli v megličaste strmine Skute in ob opazovanju gamsov ter »kozorogov« ni bilo čutiti zagat njenih »pasti«. Tako kot vedno nas je na vrhu pričakala pisana druščina tovrstnih potohodcev. Po počitku in morda krajšem dremežu, smo krenili proti »Cojzarci«. Med spustom s Skute po pečevju med Štruco in Dolgim hrbtom smo srečali zelo zanimivo navezo starejših vodnikov ter dveh neverjetno spretnih invalidov z berglami. Njun zanosen vzpon nemo govoreč ne-se-pustiti-povoziti-življenju nas je globoko prevzel. Kar nekaj poti po Velikih podih nam je še ostalo do nočitve v Cojzo-vi koči in vendr nam je ob muzanju na dane opazke obeh vodnikov ter duhovite odgovore posameznikov, še prehitro minila. Ta večer nam je vodja izleta pripravil presenečenje z »uradnim« krstom tistih, ki še niso bili v »Cojzarci«. Presenetilo je veliko število krščencev, čeprav se je kakšnemu posamezniku uspelo izmuzniti strogo zastavljenim vprašanjem v župnika preoblečene oskrbnice ter boleči rabljevi kazni, ki je sledila dosledno napačnim odgovorom. Ob koncu obreda pa so krščenci z novimi imeni, od nežnih cvetic do »moflonk«, zaplesali ob poskočnih vižah harmonike ter s »kaznijo« pojili vso druščino pozno v noč. Naslednje jutro, sinje in sveže, nas je iz ozkega prevala med Kalško goro in Grin-tovcem popeljalo v precej monotono romanje na ko-past vrh Grintovca, zato pa je bil spust proti Mlinarske-mu sedlu in Kočni vse prej kot dolgočasen. Utrujenost je lezla v kosti in marsikomu, tako rekoč na grebenskem rezu pod samim vrhom, preprečila vzpon na slikovito Jezersko Kočno. Žal je temu botrovalo premajhno število postankov ter nepoznavanje razdalje do. samega vrha. Tako nas je čakala samo še dolga, slikovito prepadna in noge mehčajoča pot v dolino Kokre, ki jo je prekinilo izdatnejše lenarjenje ob Češki koči na Spodnjih Ravneh. Pot nas je vodila navzdol po gostem smrečju v dolino Zgornjega Jezerskega, kjer smo zvedeli, da so avtobusu, ki nas je čakal, zablokirala kolesa. Pričakovanje drugega avtobusa so neutrudni duho-viteži popestrili s prav izvirnimi šalami, tako da nam se nikakor ni mudilo zapustiti idilične jezerske krajine. Vožnjo do Velenja je polovica udeležencev prepela, druga pa med dremežem premlevala bežne, vendar neizbrisne vtise zbrane v trenutkih predahov nekje v alpskem pečevju in nedvomno ugotavjala, kako težko bi se dandanes našlo boljše sredstvo od gora za umirjanje prenapetih živcev, načetih s stiskami našega vsakdana ter izganjanja duševne otopelosti vsled morastega vzdušja grozečih spopadov. Nedvomno je bil izlet v Kamniško-Savinjske Alpe izjemno lep in močno dvomim, da je kdo med nami, ki si ne bi želel skorajšnjega povrat-ka v gore, in srčno upam, da tako tudi bo! Majda Veronik Možnosti brezplačnega osnovnega šolstva Poizkusimo zaobiti naše kritiziranje, kaj vse ne velja v naši lepi deželi, odkar je prišla pomlad demokracije. Bogatih stricev v Ameriki nimamo, ki bi polnili prazno vrečo, iz katere je treba jemati in dajati tolikim lačnim ustom. Kako je bilo s to vrečo v prejšnjem sistemu se vidi sedaj, ko si namerno zatiskamo ušesa in oči ob spoznanju kmečke logike, da vol, ki ne orje in ne vozi, naj tudi ne jè. Pa zaradi vseh težav, ki nas pestijo, ne bo konec naroda. Pričeti bomo morali uporabljati možgane, da ustvarimo kaj koristnega. Po svoji inovativnosti smo Slovenci poznani po svetu,, doma bolj malo zaradi vzdušja, ki ni bilo naklonjeno temu. Inovativ-nost in racionalnost sta možna na vseh področjih človekovega življenja. Eno izmed področij, na katerem se bi dalo mnogo stvari popraviti ali racionalizirati, je osnovno šolstvo. Ne mislim se tu spuščati v učne vsebine, ki so bile vprašljive za leta, ki so minila. Je bila vzgoja in učna snov, ki so jo podajali šolniki, narodna zavedna? Ste morda učitelji poskušali nasprotovati lažni resnici, s katero ste nas in naše otroke pokvarili. Večina vas je bila pod pritiskom ene resnice in z nami starši vred ste trepetali za svoj kruh. Vendar ste za starši vi učitelji prvi, ki opažate probleme in stiske pri izvajanju pouka v šolah. Ni moj namen se spuščati v probleme plač učiteljev, čeprav je tudi to trenutno bolno področje. Za takšno stanje si bo vsak izmed nas ustvaril svoj odgovor. Področje, o katerem smo SKD krajevnega odbora Šoštanj razglabljali je, kako preiti na popolno brezplačno osnovno šolstvo. Vemo, da je osnovna šola pri nas brezplačna samo z besedo. Ko se starši otrok na jesen obupano prijemljemo za glavo, kako opremiti šolarja pomislimo, daje breme tistih z več otroki nepravično. Ste kdaj pomislili, kako bi vse stroške šolanja kot so: knjige, zvezki, učni pripomočki, testi, malice, enakomerno porazdelili na vse zaposlene Slovence in tudi tiste, ki bi želeli svoje otroke šolati v Sloveniji. Prvo bi to bil čin humanosti in narodove pripadnosti, da želimo slovenskim otrokom brezskrben vstop v šolo, brez razlike kako se njihovi starši situirani. Slovenke in Slovenci, to so naši otroci. Nihče izmed staršev si jih ne more lastiti, to bi bilo najslabše za njih. Rodili in vzgajali smo jih ter jih še bodo za slovensko družbo. Kaj ne bi bilo potrebno breme stroškov za otroke prenesti na vse Slovence. Morda nočete vedeti, da se ravno družine, ki so slabše situira-ne spontano in z veseljem odločajo za več «malih ust v družini, kot pa one druge. Iz vidika socialne pravičnosti bi morali urediti, da se bremena mladih staršev prenesejo na vse aktivne Slovence. Na delavce, intelektualce, kmete in obrtnike. Vemo, da se rodnost v Sloveniji zmanjšuje, za kar je več vzrokov. Dajmo mladim zakoncem več podpore, da bi se lažje odločali za več kot enega otroka.Starši, oziroma bodoči roditelji, verjetno se boste lažje odločili še za enega otroka, če bo družba nudila za njega popolno brezplačno osnovno šolo. Ravno v začetku zakona dveh ljudi so finančne težave največje. Zavedajmo se tega, zato bi s takšnim organiziranim šolanjem pričeli reševati problem natalitete Slovencev. Ako tega nimajo povsod po svetu ne pomeni, da se tega ne bi mogli lotiti mi prvi med redkimi. Pa še drugi vidiki bi se pojavili, če bi se odločili za takšen sistem. Način zbiranja sredstev za takšno realizacijo je zelo enostaven. Iz potreb bi ocenili kolik bi bil delež posameznega Slovenca. Predlagamo, da bi vsi plačevali od OD v enakem znesku, kar je pravično, saj je knjiga za šolarja inženirja ali delavca za isto ceno. Starši bi z načinom oskrbe šolarjev z učili prihranili veliko delovnih dni in skrbi. Šole imajo najbolj točne podatke o številu šolarjev po razredih. Pravočasno bi se oskrbele z vsem potrebnim in na prvi dan pouka bi šolar vse dobil na šolski klopi. Tiskarne bi ob zaključku šolskega leta dobile točne podatke o potrebnih učilih, zato staršem ne bi bilo treba več tekati za nekim učilom ali knjigo, ki je pošla. Mislimo, da bi bilo tako organizirano osnovno šolstvo učinkovitejše, racionalnejše in pravičnejše. Ne razumemo, zakaj starši ne nasprotujemo oderuškim cenam učbenikov in knjig. Knjige tiskajo za osnovnošolce skoraj vsako leto nove. Kaj se tu ne bi dalo nekaj narediti? Smo res tako bogat narod, da si to lahko privoščimo? Kaj ne bi mogli vplivati preko šolskih svetov skupaj z učitelji, da se na tem področju gospodarneje obnašamo? Seveda se bi dalo, samo skupaj moramo stopiti. S tem bi pretrgali verigo zaslužkarjev, ki lepo živijo od žuljavih rok. Še enkrat recimo, da vol, ki ne orje, naj tudi ne jè. Veseli bomo vseh pripomb in idej, ki jih imate na ta predlog. Pa še to: predlog ni strankarsko obarvan in mislimo, da je problematika dovolj žgoča ter nam pisana na kožo. Za SKD, Krajevni odbor Šoštanj SKORNŠEK Anton Drugi tabor Slovenskih krščanskih demokratov V Novi Gorici smo Slovenski krščanski demokrati pripravili 14. 9. 1991 drugi tabor. Ob prvem taboru lani na Ptuju smo čutili, da je naša stranka zadihala s polnimi pljuči. Odločitev za organizacijo drugega tabora pa ni bila le v nadaljevanju tradicije, temveč predvsem kot potreba in nujen del življenja SKD. V letu dni je stranka utrdila svoj politični prostor, predvsem z resnim in zavzetim delom ter večjim poudarkom na kìtkovosti in na količini. Na drugem taboru smo našo stranko želeli predstaviti, kot politično silo, pozornost pa smo posvetili tudi kulturi umetnosti in drugim dejavnostim. Tudi program drugega tabora SKD je bil zelo bogat, saj je potekal od zgodnjih dopoldanskih ur, pa vse do večera. Vzporedno je potekalo več prireditev, tako da je vsak izmed več kot dvatisoč udeležencev iz vse Slovenije našel kaj zase. Po otvoritvi srečanja, katerega je opravil predstavnik občinskega odbora iz Nove Gorice so potekala številna strokovna srečanja s temami o gospodarstvu, šolstvu, kulturi in zdravstvu. V Novogoriški cerkvi je potekala maša, po maši pa orgelski koncert H. Berganta. V popoldanskem času so se najprej zvrstila politična srečanja na teme kot so SKD in mladina, Slovenci v skrbi za socialno državo, Slovenija, sosedje in Evropa, SKD v Sloveniji in Evropi. Organizator je pripravil tudi tekmovanje v govorništvu in tek dveh mest po. ulicah Stare in Nove Gorice. Na osrednjem prireditvenem prostoru so se zvrstili nastopi pevskih, folklornih, zabavno glasbenih in drugih skupin. Ob zaključku tabora pa je spregovoril tudi predsednik SKD g. Lojze Peterle, ter številni gostje iz Slovenije in tujine, V kulturnem programu so nastopili Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Big Ben Hit kvartet in dramski igralec Dare Valič. V okviru II. tabora SKD se je zvrstilo tudi več razstav, razvedrilnih srečanj ter ogledi zanimivosti, kot je Goriški muzej, grobnica Burbonov, večina udeležencev pa je obiskala tudi staro romarsko svetišče na Sveti gori. Žal se je srečanja z mozirske občine, kljub organiziranemu prevozu z avtobusom udeležilo le 16 naših članov. Verjetno bo moral občinski odbor na kakšnem sestanku spregovoriti tudi o tem, kako prebuditi našo dolino iz političnega spanja. Štefan Matjaž VIStitA Vojna in etika vojna in etika. Dva pojma, po svojem bistvu v popolnem nasprotju. Pa vendar je zaradi želje po človečnosti in preprečevanju nepotrebnih žrtev in trpljenja v zadnjih desetletjih nastala zbirka dokumentov pod skupnim nazivom »mednarodno vojno pravo«. Zagotavljalo bi naj minimalni »fair play« oziroma etičnost vojskovanja. Uporablja se v vsakem mednarodnem oboroženem spopadu, ne glede na to, ali je bil objavljen ali priznan kot vojna. Pravila mednarodnega vojnega prava enako zavezujejo vse strani v spopadu. Jugoslavija (SFRJ) je sprejela večino pravil, pogodb in konven- cij. Zadnja Navodila o uporabi pravil mednarodnega prava v oboroženih silah SFRJ pa je predpisal in podpisal 25. maja 1988 zvezni sekretar za ljudsko obrambo general Veljko Kadije-vič (izšlo je v Vojaškem uradnem listu št. 10/10 06. 1988). NAČELA MEDNARODNEGA VOJNEGA PRAVA Za lažje razumevanje omenimo splošno priznana načela mednarodnega vojnega prava: 1. Vojno dejstvovanje je lahko neposredno usmerjeno samo zoper oborožene sile in druge sovražnikove vojaške objekte. 2. Prepovedano je vojno dej-stvgvanje, ki povzroča žrtve, trpljenje in uničenje, ki niso nujni, da bi se dosegel vojaški cilj, tako vojne v celoti, kot tudi v njenih posameznih fazah. 3. Strani v spopadu nimata neomejene pravice do izbire sredstev in načinov boja. 4. Pravila mednarodnega vojnega prava se uporabljajo tudi nasproti sovražniku, ki je vojno začel tako, da je kršil pravila mednarodnega prava o prepovedi vojne. 5. Pravila mednarodnega vojnega prava se uporabljajo tudi nasproti sovražniku, ki ne spoštuje teh pravil, vendar je pod določenimi pogoji dovoljeno, da se zoper njega uporabijo represa-lije in druge sankcije. SFRJ je ratificirala 26 pogodb in drugih aktov s področja vojnega prava, med katerimi naštejmo nekaj najbolj značilnih: — III. haaška konvencija o prepovedi uporabe krogel, ki se zlahka razpršijo in širijo v človeškem telesu (dum dum krogle) — iz leta 1899 — Moskovska deklaracija o kaznovanju vojnih zločincev — iz leta 1943 — Konvencija o kaznovanju in preprečevanju genocida — iz leta J 948 — Ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki — iz leta 1949 — Ženevska konvencija o varstvu civilnih oseb med vojno — iz leta 1949 — Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin med oboroženim spopadom — iz leta 1954 — Konvencija o tem, da vojni zločini in zločini zoper človečnost ne zastarajo — iz leta 1968 KAKO RAZUMEJO MEDNARODNO VOJNO PRAVO JU-GO-GENERALI? Ustavimo se lahko že pri prvem načelu. Vsak dan smo priče, da ga na Hrvaškem kaj malo upoštevajo. Bombe, granate, in izstrelki vseh vrst ne izbirajo ciljev. Pravzaprav bi morali reči ravno nasprotno — da jih izbirajo, in sicer bolnišnice, vrtce, stanovanjske objekte, cerkve, kulturne spomenike, komunikacije in drugo, kar ne sodi v kategorijo »vojaških objektov«. Armada, ki ni več ne jugoslovanska in ne ljudska (če je v pravem pomenu sploh kdaj bila), kaže svojo učinkovitost tako, da uničuje »vse povprek«. Žrtve nasilja niso samo objekti vseh namembnosti, ampak predvsem ljudje. Uniformirani in civili, moški in ženske, starci in otroci. Trpljenja zaradi nasilja, ki ga mimogrede rečeno Evropa še vedno prenaša, je preveč že z eno samo kroglo, ki zadene svoj cilj. ODGOVORNOST ZA SPOŠTOVANJE MEDNARODNIH OBVEZNOSTI Mednarodna skupnost zahteva od vseh držav upoštevanje in zavzemanje za načela vojnega prava ter pogodb, ki iz njega izhajajo, kršenje pa razglaša za napad na splošno dobrino. Za kršenje je osebno odgovoren vsak (vojaška in civilna oseba), ki pripravlja, organizira, izvaja, dopušča ali ve za dejanja, ki pomenijo kršenje vojnega prava. Osebe, ki storijo vojni zločin, ali drugo hudo kršitev vojnega prava, bodo kazensko odgovarjale pred svojimi nacionalnimi sodišči, če pa pridejo v roke nasprotniku, pa pred njegovimi (ali mednarodnimi) sodišči. PREPREČEVANJE KRŠITEV Za peprečevanje kršitev lahko prizadeta stran sprejme naslednje ukrepe: 1. Protesti in objavljanje dejstev o kršitvah pravil vojnega prava 2. Posredovanje, dobre usluge in intervencije prek sile zaščitni- .ce, mednarodnih organizacij in nevtralne države 3. Represalije Iz prakse se lahko prepričamo, koliko so posamezni ukrepi učinkoviti. Protestiranje in objavljanje dejstev (tudi zelo očitnih s tonskimi in slikovnimi dokumenti) pri jugosoldateski kaj malo zaležejo. Največkrat je odgovor posmeh in še brutalnejše izvajanje nasilja. Mednarodne organizacije in skupnosti kot npr. Evropska skupnost so svojimi pozivi k premirju in posredovanjem opazovalcev praktično neuspešni. Mnenja nekaterih držav (v jugo-spopadih so vse države pravno nevtralne) pa generali in njihovi podrepniki smatrajo kot vmešavanje v jugoslovanske notranje zadeve in podpiranje odcepitve-nih teženj Slovenije in Hrvaške. Nekateri tudi »nič ne dajo« na podpise pod pogodbami o prekinitvi ognja, sovražnosti in o temeljnih pogojih za mirno reševanje konfliktov. Da ne bo napačnega razumevanja »represalij«, do katerih ima »pravico« prizadeta stran, omenimo, da velja to le za sovražnikove vojaške formacije in njihove objekte. PREPOVEDANA PA JE UPORABA REPRESALIJ: — zoper vojne ujetnike, bolnike, ranjence, brodolomce in civilne osebe ter njihovo premoženje — zoper sanitetno osebje, sanitetne enote, sanitetne ustanove, sanitetni transport in sanitetni material — zoper kulturne spomenike, zgodovinske spomenike, stavbe, zavode, namenjene znanosti, umetnosti, vzgoji ali človekoljubnim ciljem — zoper stavbe ali instalacije, ki vsebujejo nevarne sile (jezovi, nasipi, jedrske elektrarne,. ..) — zoper naravno okolje — jemanje talcev kot represa-lija. Razumljivo je, da hrvaška stran pravzaprav niti nima možnosti izvajati prepovedanih represalij. Razloga sta dva: hrvaška stran (Narodna garda in pripadniki MNZ) je očitno za to prešibka (premajhno število enot in sredstev), drugi razlog pa je ta, da je napadena na svojem ozemlju, in bi vsaka tovrstna dejavnost pomenila samouničevanje. To pa seveda ne velja za nasprotno agresorsko stran. Ta si očitno lahko »privošči« vse, kar se porodi v omračenem umu jugoge-neralov in njihovih pomagačev (terorističnih skupin iz t.i. SAO področij in srbskih politikov). STOP THE WAR IN CROATI A Naštevanje vojnih hudodelstev in genocidnih dejanj na Hrvaškem bi ob toliko poročilih bilo praktično brez smisla. Armada ne obžaluje niti takrat, ko so žrtve otroci. Vsaka življenjska usoda je dovolj zgovorna priča za brezvestno dogajanje, ki ga ni in ni konca. Na koncu bo nasilje vendarle moralo odstopiti mesto mirovnim pogajanjem. Zločince bo doletela kazen, preganjala jih bo vest (če jo še imajo), ki je neusmiljen sodnik. Upajmo le, da bo to prav kmalu. Branko NIMAC Nikar tako Menim, da ne bo naša demokratična oblast delala napako v novem Zakonu o lastninjenju in dovolila, da bi vse pokupili bivši boljševiki, ki ednini (skoraj) imajo kapital in tako postali lastniki ali solastniki podjetij, ker bodo pokupili vse mogoče delnice, kar pa »mali« človek ne more, saj niti za osnovne življenjske potrebe nima dovolj denarja! Tako bi nam zopet »sedli na grbo« bivši voditelji! »Socialni problemi« vsekakor nimajo denarja za nakup delnic, ker so bili izkoriščani v »socializmu«, kar v kapitalizmu ni slučaj! Saj kapitalist dobro zasluži ampak da zaslužiti tudi »malemu človeku«, da si lahko privošči lastno hišo! V času enoumja je bila partijska knjižica več vredna od inovacijskega atesta ali akademskega naslova! Posledice takega stanja so bile visoke plače in sedanje visoke pokojnine lastnikov omenjenih knjižic, ki niso rezultat uspešnega dela ali visoke izobrazbe temveč — privilegijev! Najbolj kriminalno pa je danes uporabljati in ravnati se po boljševiškem zakonu povečevati pokojnine v odstotkih zlasti, če vemo, da »povečanje« pokojnin ni nič drugega kot dodatek na draginjo (to pravijo »gnili« kapitalisti v Italiji), kar nas vse državljane enako prizadene! To je tem bolj boleče, če vemo, da so lastniki visokih pokojnin celo brez izobrazbe ali nesposobni za normalno delo ali neučinkoviti privilegi-ranci! Mnogi so zaščiteni zlorabljali svoje položaje in partijsko knjižico in tako prigrabili (tudi protipravno) premoženje — bogastvo! Nekateri bi morali biti celo za zapahi, a ne da prejemajo »limitirane« pokojnine! Poznam podjetje, ki je prodalo lastne prostore v bloku nekemu zasebniku ca. 60 m! za približno 30.000 din! To sem omenil zato, ker mi družba »ponuja« možnost nakupa stanovanja (3-sobnega) za ceno 700.000 din! Stanovanje, v katerem stanujem že 35 let (72 m2) sem že nekajkrat preplačal s stanarino, ki se mi je redno dvigala, kakor so rastle cene! Da sem ga že zdavnaj odplačal, moram primerjati s tistim, ki je za dolgoročno brezobrestno dolgoletno posojilo, ki se ni povečevalo, ko so cene rastle, in po sistemu, »ključ v roke« prejel enodružinsko hišo z vrtom! Niti malo jim ne zavidam le delam primerjavo! Danes mnogi še plačujejo borih 18 ali 28 din na mesec obrok odplačila! Moram vprašati, zakaj se te KRIVICE istočasno ne popravijo? Saj smo tudi mi pošteno in uspešno delali (in ne kradli) celo svojo delovno dobo! Naj vprašam, zakaj je trisobno stanovanje, ki je nekajkrat preplačano v primerjavi z enodružinskimi hišami z vrtovi, dražje od teh »enojčkov«??? To vprašam zato, ker bi tudi mi v bloku lahko dobili stanovanje za isto ceno, a ne dražje od »enojčka«!?! Naj povem še naslednje: Vsi skupaj smo v katastrofalni gospodarski krizi, v kateri je država razpadla, oziroma potopila in smo sedaj v ožji domovini, kot v rešilnem čolnu! Neki mož je svojčas napisal (gotovo mornar!), da tedaj, ko se ladja potopi vsi mornarji skačejo v rešilne čolne in si pripravijo hrano in vodo za preživetje v surovi situaciji! Toda v tem primeru vso hrano in vodo delijo na enake dele, kolikor mornar toliko tudi kapetan ladje! Kaj pa počnemo pri nas v tej zelo slabi ekonomski situaciji? Dvignili smo plače v podjetjih iz prejšnjih 1:6 na 1:15 ! Tudi za to imajo »pravi« kapitalisti zelo lep izraz, ki ga ne bom zapisal, raje si ga naj vsak sam izreče! Trditev nekega profesorja na TV Slovenija, da je razmerje 1:15 pravilno, čeprav zato ni gospodarsko stanje nič boljše, razumem, kot navadno cehovsko razmišljanje, a ne racionalno in argumentirano razlago! Spremenili smo le barvo — oblastniki pa ostali isti! Na tak način nam ne more biti bolje. M. S. Polno obljub, rešitve pa nobene Že dalj časa poskušava rešiti najino tegobo na vseh mogočih ravneh, pa od obljub doslej kljub prizadevanjem nisva uspela priti kam dlje. Zato poskušava zadevo premakniti z mrtve točke tudi po tej poti. In v čem je vsa stvar? V kletnih prostorih v Šaleku 90, takoj od gostilno SALON S imava skupno obratovalnico Elektro strok. Kaj pomeni voda pri delu z elektriko, najbrž večina dobro ve. Zakaj voda? Že mesece se namreč ob svojem delu ubadava z vodo, ki uspešno priteka iz lokala nad nama. Sama sva ugotovila, da v Salonu S pušča pisoar v stranišču za moške. Da sanitarna ureditev tega gostinskega lokala ne ustreza vsem predpisom, vedo vsi za to poklicani v upravnih organih skupščine občine Velenje. O tem priča enoletni rok za ureditev teh prostorov. Rok je potekel 15. maja letos, voda pa še kar naprej priteka v najine prostore, ker doslej še ni nihče nič ukrepal. Kljub najinemu opozorilu inšpekcijskim službam, stanovanjski skupnosti, nekdanjemu Vekosu. Vse zaman. To vprašanje pač ni aktualno za nikogar, ker je po najinem prepričanju za občino zelo donosen. Obratovalni čas traja dan in noč. Nihče se ne zmeni za nenehno pritoževanje in negodovanje nad kaljenjem nočnega miru stanovalcev. Lastnik pač plača kazen sodniku za prekrške in potem po starem naprej. Tudi svoje smeti odlaga v kanto, ki jo je postavil na najin edini vir zračenja. Rešetke, ki mejijo na najino edino okno, si je izbral za smetiščni prostor. Za nameček si je kljub nasprotovanju stanovalcev bloka prisvojil še velik del stopnišča, ga obzidal in si uredil skladišče za pijačo. Čeprav vsa ta vprašanja odgovorne ne zanimajo, pa zanima naju, kdo lahko izdaja dovoljenje za obratovalnice, ki ne zado-vljujejo vsem predpisom, niti nimajo dovoljenja za spremembo dejavnosti. Tam, kjer je danes Salon S bi namreč moral biti butik in ne gostilna. Prav tako se sprašujeva, kdo sploh dopušča v stanovanjskih blokih odpiranje gostiln, sploh takih z neomejenim obratovalnim časom. Sramota za tiste, ki to v občini Velenje dopuščajo in dajejo prav tistim, ki se Slovencem smejijo v brk, češ v Sloveniji se da vse. Ko se je eden od naju mesec dni boril za vse nas, za naš lepši jutri, se je drugi boril z vodo. Tisto, ki ni nikomur mar, nama pa je povzročila že veliko škode. Poravnal nama je ne bo nihče, ker sva le mala nedonosna obrtni-čka. Odločila sva se, da ne bova več prosjačila kot nekakšna berača, ampak se bova odločila za mirno pot reševanja tega vprašanja. Ne misliva groziti tako kot nama grozijo naši zgornji gostinski stanovalci. Le od 1. avgusta do nadaljnjega, dokler pač ne bo nihče ukrepal, ne bova plačevala najemnine za obratovalnico, kar sva počela redno vse do danes. Igor Petrič, Stojan Kukavica ZIBKA Mislim, da smo Velenjčani čisto premalo ponosni na našo lepo urejeno otroško trgovino »Zibka«. Vedno znamo samo kritizirati, pohvaliti tistega, ki si to zasluži pa nam je zelo težko. Zato bi se rada tudi jaz pridružila pohvalam njene urejenosti. Poleg lepo urejenih izložb je tudi njena notranjost vedno lepo aranžirana, cvetlična korita pred trgovino pa vedno cvetoča. Prepričana sem, da je takšnih trgovin zelo malo. Izredna se mi zdi tudi založenost, posebno bogata je izbira igrač. Žato bi trgovini Zibka podelila turistični nagelj. Tudi to je del naše turistične ponudbe v Velenju. Vesna G. KDO JE NEMORALEN? V četrtek, 12. septembra 1991 je bilo v rubriki Naš čas »Mnenja, odmevi« objavljeno pismo »Ali je za nepravičnost ga. Vide-čnikova in njeni ali pa zakon o lastninjenju« s podpisom Anica Černivšek. Pismo smo prejeli tudi na naslov: OBČINSKI SVOBODNI SINDIKAT, 63330 VELENJE s podpisom Anica Černivšek in naslovom Ulica Vrnjačke Banje 43, Velenje. Podpisane osebe ni v Velenju, v Velenju tudi ni naslova Ulica Vrnjačke Banje 43. Kakšna je torej morala resničnega avtorja pisma? Mira VIDEČNIK, predsednica sveta območne organizacije ZSSS Velenje ČETRTEK 19. september PETEK 20. september SOBOTA NEDELJA 21. september g 22. september PONEDELJEK | TOREK 23. september | 24. september ll'lUm'm 9.00 Mozalk, ponovitev: Indijske legende, kanadska nanizanka, 4/12. 9.30 Mozaik; Šolska TV, ponovitev. 9.30 Velikani svetovne književnosti: Dostojevski. 10.05 Nekoč je bilo ... življenje: Telesna straža. 10.30 Mozaik, ponovitev. 10.30 Mostovi. 11.00 M. J. Bird: Vrtinec, angleška nadaljevanka (2/6). 11.45 Video strani. 13.00 Poročila. 15.20 Video strani. 15.30 Mozaik, ponovitev: Mostovi. 16.00 Sova, ponovitev; Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka, 5/8.16.50 Video strani. 16.55 Poslovne Informacije. 17.00 Dnevnik 1.17.05 Mozaik, ponovitev; Alternativni viri energije, znanstvena oddaja, 3/6. 17.35 V četrtek ob 17.30.18.35 Video strani. 18.40 Spored za otroke in mlade; Alf, 46. epizoda ameriške nanizanke. 19.10 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 A. E. Hotchner: Mož, kl je stanoval v Ritzu, 4., zadnji del ameriške nadaljevanke. 21.10 Tednik. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Video strani. 22.35 Sova: Gremo na zabavo, angleška humoristična nadaljevanka, 2/6; Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka, 6/8. TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1 BTV SLOVENIJA 1 9.00 Mozaik ponovitev. 9.00 1000 idej za naravoslovce. 9.15 A. E. Hotchner: Mož, ki Je stanoval v Ritzu, ameriška nadaljevanka (3/4). 10.05 Video strani. 13.00 Poročila. 14.55 Video strani. 15.05 Sova, ponovitev: Gremo na zabavo, angleška humoristična nadaljevanka, 2/6; Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka, 6/8; jazz, blues ... 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev; Tednik. 18.05 Video strani. 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.10 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 14/20.19.00 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Forum. 20.20 Festival sveta, avstralska dokumentarna serija, 10/12. 20.45 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija, 11/13. 21.15 M. J. Bird: Vrtinec, 6., zadnji del angleške nadaljevanke. 22.05 Dnevnik 3. 22.25 Video strani. 22.30 Sova: Pri Huxtablovih 8. epizoda ameriške nanizanke; Rebel, avstralski film; Dražljivo, 7. epizoda frane, erotičnega programa. 7.55 Video strani. 8.05 Mozaik, ponovitev. 8.05 Radovedni Taček: Piš-čal. 8.25 Angleščina — Follow me, 18. lekcija. 8.50 Lonček kuhaj: piškoti iz ovsenih kosmičev. 9.05 Alf, 46 epizoda ameriške nanizanke. 9.30 Popotovanje po reki Zali, 1. del. 10.20 Mozart na turneji — Bologna, 3/13. 11.20 Večerni gost. 12.05 Forum. 12.20 Oči kritike. 13.00 Poročila. 13.10 Video strani. 14.15 Marlboro Music Show, ponovitev. 14.45 Show Rudija Carella, ponovitev. 16.20 Sova, ponovitev: Pri Huxtablovih, 8. epizoda ameriške nanizanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Goldy — zadnji zlati medved, 1. del ameriškega filma. 18.40 Video strani. 18.45 V kaj drvimo skupaj z zemljo, 2/6.19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Titanic. 21.35 Sova: Na zdravje, 30. epizoda ameriške nanizanke. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Video strani. 22.25 Sova: Vojna in spomini, ameriška nadaljevanka, 11/12; Avan-turisti, francoski film. 1.55 Video strani. 8.35 Video strani. 8.45 Otroška matineja. 8.45 Živ žav. 9.35 Nevarni zaliv, ' avstralska nanizanka, 14/20. 10.05 V znamenju zvezd: Bik, nemška dokumentarna nanizanka (11/12). 10.35 Garfield in prijatelji, ponovitev. 11.05 Videomeh, 54. oddaja. 11.35 Obzorja duha. 11.55 Video strani. 12.00 Murphy Brown, 9. epizoda ameiške nanizanke. 12.30 Poročila. 12.40 Video strani. 13.40 Križkraž, ponovitev. 14.40 Sova, ponovitev; Na zdravje, 30. epizoda ameriške nanizanke; Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka, 11/12. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Cat people, ameriški film (čb). 18.10 Novosti založb. 18.50 Risanka. 19.00 TV mernik. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Borisav V. Pekič: Čas čudežev, TV BG, 1. del. 21.15 Zdravo. 22.35 Dnevnik 3. 22.55 Video strani. 23.00 Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka, 14/22; Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka, 7/8. 0.15 Video strani. 8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica (1/12). 9.20 Slovenski ljudski plesi: Plesi na ovseti v Mežiški dolini. 9.50 Utrip. 10.05 Zrcalo tedna. 10.20 TV mernik, 10.35 Video strani. 13.00 Poročila! 15.00 Video strani. 15.10 Obzorja duha, ponovitev. 15.30 Sova ponovitev: Polna hiša, ameriška nanizanka, 14/22; Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka, 7/8. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1.17.05 Mozaik, ponovitev; Zdravo. 18.25 Video strani. 18.30 Spored za otroke in mlade. 18.30 Radovedni Taček: Pajek. 18.50 Novosti založb Odprta knjiga. 19.05 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Tone Partljič: Mama umrla — stop, drama TV Slovenija. 21.05 Osmi dan. 21.50 Dnevnik 3. 22.10 Video strani. 22.15 Orgle: Kraljica glasbil Belfast, 4. oddaja. 22.45 Sova: Beda bogatih, 8., zadnji del francosko kanadske nadaljevanke; Nedotakljivi, 4. epizoda ameriške nanizanke (čb). 0.25 Video strani. MTV SLOVENIJA 2 ——TV SLOVENIJA 2 BggffBBBffff TwsmwiNiTrT^ÌM sinvrNi-" —slovenija 2 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.30 V kaj drvimo skupaj z zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija, 3/6. 21.00 Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije; Kotnik Betka — saksofon. 21.10 Večerni gost dr. Ernst Petrič. 21.55 Retrospektiva Jožeta Babiča: Boris A. Novak: Vojaki zgodovine, predstava drame SNG Maribor. 0.15 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Spekter — zunanjepolitični magazin. 21.05 Kviskoteka. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila. HTV 2 16.40 Test. 16.55 Video strani. 17.00 Dober dain. 17.05 Risanka. 17.15 Vadite z narmi. 17.20 Projekt Nostalgija. 18.30 Skrrivnostni svet strojev, dokumentarna serija (2/6). 19.00 Glasbena vsakodnevnica. 20.00 Dober večer. 20.05 Risanka. 20.15 Ta čudovita hišna bitja (11/17). 20.45 In to je življenje. 21.45 Humoristična serija. 22.15 Twin Peaks, serijski film (8/9). 23.10 Poročila. 23.30 Koncert. 0.30 Lahko noč. 0.35 Video strani. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Ljubezen je le beseda, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thundercats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16.45 Make up in pištole. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija (Dieter Kronzucker) 19.15 Kolo sreče. 20.00 Lepotica in zver. 21.00 1941, vojni, 1978 (Dan Ay-kroyd, Ned Beatty, John Belushi). 23.00 Poročila. 23.10 Grissomova banda, drama, 1971 (Kim Darby, Tony Musante). 1.05 Davisov pokal, povz RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Dirka s smrtjo. 9.50 Bogati in lepi. 10.15 Angel se vrača. 11.00 Sov 11.25 Divja roža. 12.10 Naloga za Al Mundy-ja. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street. 20.15 Airwolf, akcijska serija, 1984. 21.55 Poročila. 22.05 Invazija velikih pajkov, grozljivka, 1975 (Steven Bro-die). 23.25 Pošasti, sorija 23.50 Poročila. 0.00 Sanjski demon, grozljivka, 1988 (Jemma Redgrave)s. 1.30 Volkodlak. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Wildcat, 33. zgodba. 13.25 Bim, barn, bino: Brave Star, Galaxy Rangers, Cadishon, Starcom. 16.30 Smrkci, Galaxy Rangers, Popaj. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk, drugi del. 19.00 Bliskovito (Werner Schulze-Erdel). 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top (Thomy Aigner). 20.15 Kovček. 21.05 Rocket Man, družbena drama, 1985 (Robin Williams, Kurt Russell). 22.50 Poročila. 23.05 Scena b. 23.35 Cinematika. 0.35 Hulk. 16.45 Hokej Olimpija: Varese, posnetek iz Ljubljane. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Maribor. Tele M. 21.25 Oči kritike. 22.05 Mozart na turneji, Bologna, 3/13. 23.05 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.35 Poročila. 16.40 TV koledar: Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Dokumentarna oddaja. 18 45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnenvik 1. 20.00 Igrani film. 21.35 Talk show. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Kulturna oddaja. 0.15 Poročila. HTV 2 16.40 Test. 16.55 Video strani. 17.00 Dober dan. 17.05 Risanka. 17.15 Vadite z nami. 17.20 Ljudje in psi, dokumentarna serija (2/22). 17.50 športna nostalgija. 18.55 Zanimivosti. 19.00 Vsakodnevnica. 20.00 Dober večer. 20.05 Risanka. 20.15 Ves svet je gledališki oder, dokumentarna serija (11/13). 21.10 Nepričakovani uspehi, humoristična serija (8/19). 21.40 Nostalgija. 22.40 Poročila. 23.00 Coplan, serijski film (3/5). 0.30 Dynamo. 1 00 Lahko noč. 1.05 Video strani. 15:30 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice, ponovitev. 16.00 Videonoč, ponovitev. 19.00 Garfield iin prijatelji. 19.30 Dnevnik BG. 20.15 Filmske uspešnice: Svengali, ameriški film. 22.50 Yutel. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 TV koledar. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor iz šolskega programa. 11.30 Znanstvena serija. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.45 Mladinski film. 15.15 Mikser »M«. 16.00 Dokumentarni film. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Sedmi čut. 16.55 Poročila. 17.30 TV teden. 17.45 Tv razstava. 18.00 Serijski film. 18.55 Risana serija. 19 30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.50 Dokumentarni program. 22.20 Dnevnik 2 22.40 Športna sobota. 23.00 Zabavnoglasbena oddaja. 23 45 Poročila. HTV 2 Test, Video strani. Pregled programa. Športni prenos. 18.55 Dober dan 19.00 Glasbena vsakodnevnica. 20.00 Dober večer. 20.05 Risanka. 20.15 Arsenio Hall Show (1/22). 21.05 Yes, Prime Minister, humoristična serija (2/9). 21.40 Emili, serijski film (1/20). 22.30 Ameriške kronike (1/13). 23.00 Šport v soboto. 0.00 Glasbeni maraton. Lahko noč. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Lepotica in zver. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Pozor, kamera, Bolnišica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Cannon. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Serafino, komedija, 1968 (Adriano Celentano). 21.40 Poročila. 21.50 Tenis, Davisov pokal v Kanzas Cityju, prenos. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Dirka s smrtjo. 9.50 Bogati in lepi. 10.15 Angel se vrača. 11.00 Šov. 11.30 Divja roža. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Trop črnih ovc. 20.15 Airwolf. 21.10 Twin Peaks. 22.05 Nogomet. 23.00 Tutti Frutti. 0.05 Nič, nič, seks, seksi, !968 (Ann Chap-man). 1.20 Napad velikih pajkov, grozljivka. 2.35 Vsakemu svoj pekel, kriminalka, 1977 (Hardy Kruger). 4.15 Zakon gora, drama, 1937. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11 .30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Brave Stare, Teddy, Rešitelj. 16.05 Starcom, Smrkci, Popaj. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19 00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Zajčko-va zgodba, film o magazinu Playboy, 1985 (Kirstie Alley, Cotter Smith, Lisa Pelikan). 21.55 Ring je prost 22.45 Poročila. 22.55 Nočni obiskovalec, akcijski, 1970 (Max von Sydow, Trevor Howard, Liv Ullman). 0.35 Orožje zakona. 1.55 Hulk. 2.40 Bliskovito 88. PRO 7 PRO 7 PRO 7 6.55 Moji sinovi, Taffdi, Bret Mave-rick, Trick 7, Ben, Waltonovi. 11.20 Bret Maverick. 12.05 Deseterica. 12.30 Alice. 12.55 Agentka s srcem. 13.45 Novi duh na gradu Rathbarney, pono-. vitev komedije. 15.20 Trick 7. 16 10 Mister Ed. 16.35 Medvedi so izpuščeni. 17.05 Deseterica. 17.45 Partnerki v zločinu. 18.35 Trick 7. 20.15 Sezona v Salzburgu. komedija, 1961 (Peter Aleksander). 22.15 Marken Masters, igra. 22.25 Hawk (Avery Brooks). 6.25 Moji sinovi, Bret Maverick. Mister Ed, Medvedi, Agencija Maxwell. 11.20 Bret Maverick. 12.05 Desterica. 12.30 Barney Miller. 12.55 Partnerki v zločinu. 13.45 Perry Mason. 14.45 Trick 7. 15.35 Kitare zvenijo skozi noč, komedija, 1959 (Fre^ Bertelmann). 17.05 Hartovi. 18.10 Trick 7. 19.50 Bill Cosby. 20.15 Club Paradise, komedija, 1986 (Robin Williams, Pet|r O'Toole). 22.00 Ceste San Francisca. 23.00 Kot panter v noči, kriminalka, 1973 (Robert Duvall, Verna Bloom). 0.55 M.A.S.H. 14.00 Satelitski programi. 14.40 Esto-ril: F-1 za veliko nagrado Portugalske, prenos. 17 40 EP v dresuri, posnetek iz Donaueschingna. 18.40 Maraton Franja, reportaža iz Cerknice. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Skandinavija: Sladke in slane vode, 2. del angl. polj. zn. serija. 20.50 Ciklus filmov J. Men-zla: Konec starih časov, češkoslovaški film. 22.25 Yutel. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Nedeljsko dopoldne. 12 00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Inozemska znanstv.-popularna serija. 22.25 Dnevnik. 22.45 Športni .pregled . .. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila. HTV 2 Test. Videostrani. Pregled programa. Športni prenos. 20.00 Dober večer. 20.05 Risanka. 20.15 Sedma noč. 21.45 Dragi John, humoristična serija (6/21) 22.15 Dokumentarna serija. 23.05 Pas somraka, serijski film (1/1). 23.30 Lahko noč 23.35 Video strani. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Tenis, Davisov pokal, povzetek. 9.30 Gospodarski forum. 10.00 Serafino, ponovitev komedije. 11.40 Dekol-te, modni magazin. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Poslednji mož, drama, 1955 (Hans Albers). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Mancuso, FBI 17.35 Dobitek na Sat 1. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Tenis, Davisov pokal, Kanzas City, prenos, vmes Poročila, nato Profesionalci, in Angelina, erotični film, 1986 (Serena Grandi). SAT 1 7.30 Glava, Glavica, Dekleta in fantje, Ollie. 8.45 Thudercats. 9.10 Tenis, Davisov pokal. 10.00 Genski detektivi. 10.30 Čar gora 11.05 Poslednji mož, ponovitev filma. 12.45 Bingo. 13.10 Fantazijski otok, začetek serije, 1978 (Richardo Montalban, Lisa Hartman). 14.05 Videoteke. 14.30 Odlični Bömberg, komedija, 1957 (Hans Albers). 16.05 Obalni pirati. 16.30 Drops! 17.05 Zlata boginja Rio Beni, pustolovski, 1964 (Pierre Brice, Harald Juhnke). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Pozor, kamera. 19,50 Tenis, Davisov pokal, polfinale, nato Razred gospodične MacMichael, drama, 1978 (Glenda Jackson). RTL PLUS 6.00 Čips, Striček Bill, Yogi. 9.20 Klack. 10.05 Jetsonsi, Mr. T , Spider-man. 12.05 Kapitan N. 12.35 He man. 13.00 Želve. 13.25 Super Mario Brothers. 13.50 Ragazzi. 14.25 Kakor pes in mačka. 14.50 Daktari. 15.45 Trening Formule ena. 16.05 Angel se vrača 17.00 Cena je vroča. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Novo v kinu. 18 45 Poročila. 19.20 Houston Knight. 20.15 Louis na skrivni nalogi, komedija, 1970 (Louis de Funes). 22.05 Dall-As. 23.05 Char-lyjeva nečakinje, softseksi, 1974. RTL PLUS TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Za smeh. 11.50 Kovček, ponovitev. 12.40 Magazin. 13.00 Bim, barn, bino: Popaj, He man, She Ra, Kraljica. 16.40 P O P. 17.40 Ring je prost (rokoborba, boks, sumo). 18.10 Moto sport 18 30 Poročila. 18.35 Gledališče Raya Bradnbury-ja, serijska grozljivka. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Divje življenje, dokumentarec (Uschi Glas). 21.15 Orožje zakona, serija. 22.05 Amigos, angeli vas pozdravljajo, akcijski, 1968 (Mario Adorf). 23.30 Antonieta, romantični, 1982 (Isabelle Adjani, Hanna Schygulla). 1.15 Rocket Man, ponovitev filma. 6.00 Mr. T., Flinstonovi otroci, David. 9.30 Na pomoč, jaz sem zunaj-zemljan, komedija, 1987. 11.00 Tednik. t2.05 Velikani. 12.35 Hiša strahov 13.00 Moj oče zunajzemljan, Munster-jevi, Ultraman. 14.15 Adam 12. 14.40 Policijsko poročilo. 15.30 Formula ena. 16.00 Formula ena, prenos. 17.50 Dr. Westphall. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni magazin: Kanada. 20.15 Ugrizni me, ljubi, komedija, 1970 (Eva Renzi). 21.50 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.45 Grad Pompon Rouge, serija. 23.15 Playboy Late Night. 0.20 Kanal 4 1.05 Formula ena, povzetek. TELE 5 5.50 Dusty, Murphy Brown. 7.05 Negovane mačke, dokumentarec o jaguarjih, 1989. 7.50 Papirnati mesec, Čarovnik, Barney Miller, Bill Cosby. 11.20 M.A.S.H. 11.45 Hardcastle in McCor-mick. 12.30 Sezona v Salzburgu, ponovitev filma. 14.20 Negovane mačke, dokumentarec o jaguarjih. 15.20 Bakle v viharju, ponovitev. 17.00 Blagoslovljeni par, začetek serije, 1989 (Tom Bosley, Tracy Nelson). 18.05 Sovražnikov odvetnik, tv film, 1989 (Walter Matthau, Susan Blakely). 19.50 Bill Cosby. 20.15 Bakle v viharju, šesti del (Patrick Swayzej. 22.00 Nedotakljivi, kriminalka, 1987 (Kevin Costner, Sean Connery). 0.10 Ceste San Francisca. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Zelena ura. 21.00 Sedma steza. 21.30 Pesem je . Andrej Ši-frer, ponovitev. 23.00 »Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka 23.15 Poročila. HTV 2 16.40 Test. 16.55 Video strani. 17.00 Dober dan. 17.05 Risanka. 17.15 Vadite z nami. 17.20 Skrivnostni svet živali (3/4). 17.50 Zanimivosti. 18.00 Rumena minuta. 19.00 Glasbena vsakodnevnica. 20.00 Dober večer. 20.05 Risani film. 20.15 Svet športa. 21.45 Mozeg razreda, humoristična serija (17/22). 22.15 Pregled programa. 22.20 Twin Peaks, serijski film (9/9). 23.05 Poročila. 23.25 Temna stran pravice, serijski film (14/22). 00.15 Lahko noč. 00.20 Video strani. SATELITSKA TV SAT 1 6 00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.05 Poročila in tenis. 10.125 Zlata boginja Rion Beni, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV borza*43.35 Videoteke. 14.00 Thundercats, Bolnišnica, Sosedje, 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16 45 Cagney in Lacey. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18 45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Vremenske novice, nova oddaja o vremenu v 3D tehniki. 20.15 Traper John. 21.10 Poročila. 21.15 Domotožje po St. Pauliju, nemški, 1963 (Freddy Quinn). 23.00 Poročila. 23.10 Magazin 23.55 Cagney in Lacey. » 6 40 Dobro jutro, Bino, non stop risanke. 11.00 Senator je bil indiskreten, ponovitev filma. 12.25 Kritični magazin 13.00 Tednik. 13.15 Normal 13.40 Bim, barn, bino: Popaj, Saber Rider. Smrkci. 15.50 Zajčkova zgodba, film o Playboyu, ponovitev. 17.30 Divje življenje, dokumentarec. 18.30 Kritični magazin. 19.05 Poročila. 19.20 Z dežnikom in melono. 20.15 Za smeh 21.05 Predlagaj mi!, zabavni, 1980 (Susan Blakely, Patrick O'Neal). 22.50 Nočna patrulja. 23.40 Nočni obiskovalec, ponovitev filma. RTL PLUS 5.30 CBS Evening News. 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Bogati in lepi. 10.15 Angel se vrača. 11.00 Šov. 11.30 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips, serija. 16 40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. 20.15 Šef. 21.15 Reka morilskih krokodilov, pustolovski, 1979 (Barbara Bach, Mei Ferrer). 22.50 Kulturni magazin. 23.50 Poročila. 0.00 Hrib, vojni, 1965 (Sean Connery). TELE 5 PRO 7 5.35 Dusty, Barney Miller 6.45 Divje življenje. 7.30 Moji sinovi, Taffdi, Muppet Show. 9.10 Kdo pa še obogati pri vojski, glasbeni, 1941 (Fred Astaire, Rita Hayworth). 10.45 Bill Cosby. 11.15 M.A.S.H. 11 40 Posvečeni par 12.35 Divje živali, dokumentarec. 13.25 Sovražnikov odvetnik, ponovitev filma. 15.10 Baklje v viharju. 16.50 Hardcastle in McCormick. 17.55 Tujka v mestu, vestem, 1955 (Greer Garson). 19.50 Bill Cosby. 20.15 Perry Mason se vrača, -kriminalka, 1985 (Raymond Burr). 22.05 Ceste San Francisca. 23.05 Mož, ki je prišel iz džungle, akcijski, 1978 (Perry King) 0.40 Harryjeve sodbe. 8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Zgodbe Iz školjke. 10.15 V četrtek ob 17.30. 11.15 Angleščina Follow me, 20. lekcija. 11.40 Sedma steza. 12.10 Osmi dan. 12.55 Video stani. 13.00 Poročila. 14.40 Video strani. 14.50 Mozaik, ponovitev; Angleščina Follow me, 20. lekcija. 15.15 Sova, ponovitev; Beda bogatih, 8. del francosko kanadske nadaljevanke; Nedotakljivi, 4. epizoda ameriške nanizanke (čb). 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne Informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik Šolska TV. 17.05 Nekoč je bilo ... življenje: Kostni mozeg. 18.05 Video strani. 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.10 Lonček kuhaj: Sadna torta. 18.15 Potovanje po reki Zali, 2. del. 19.15 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 D. Taylor: Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka (2/4). 21.00 Euromusica, 2. del. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Video strani. 22.25 Sova: Skupni računi, angleška humoristična nanizanka, 3/6; Ognjena polja, avstralska nadaljevanka, 1/8; Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija, 4/5. 0.35 Video strani. TV SLOVENIJA 2 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Koper. 19.00 Mednarodni festival zborovskega narečnega petja, 1. oddaja. 19.30 Dnevnik SA. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje loto. 20.35 Umetniški večer, oddaja o filmu. 23.00 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar; Šolski program. 17.30 Hrvaška danes 18.15 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Kino-klub Evropa. 0.25 Poročila. HTV 2 16.40 Test. 16.55 Video strani. 17.00 Dober dan. 17 05 Risanka. 17.15 Vadite z nami. 17.20 Projekt Nostalgija. 18 00 Bear Hunter, dokumentarna serija (3/6). 18.30 Urbsfobilia. 19.00 Glasbena vsakodnevnica. 20.00 Dober večer. 20.05 Risanka. 10.15 Shingen, serijski film (4/12). 21.10 Petdeset plus. 22.10 Tajni agent Praščič, humoristična serija (12/14). 22.35 Serijski film. 23.25 Lahko noč. 00.30 Video strani. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Domotožje po St. Pauliju, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 25.50 Bonanza. 16.45 Loterija, serija. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče 20.05 Vremenske novice. 20.15 MacGyver. 21.10 Poročila. 21.15 Štirideset karatov, pustolovski; 1973 (Liv Ulmann, Eddie Albert). 23.05 Spiegel TV. 23.35 Poročila. 23.45 Na begu, serija (David Janssen). 0.35 MacGyver, pon. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Dirka s smrtjo. 9.50 Bogati in lepi. 10.15 Angel se vrača. 11.00 Šov. 11.25 Divja roža 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 B.L. Stryker: Napoved umora, kriminalka, 1990 (Burt Reynolds, Ossie Davi?). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.50 Glavne novice. 23.50 Poročila. 0.00 Hanoi Hil-ton, protivojni, 1987 (Michael Moriar- ty). 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn bino: Saber Rider, Mijuki, Rešitelj, Starcom. 16.25 Smrkci, Brave Star, She Ra, Popaj. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18 35 Hulk. 19.00 Bliskovito, kviz 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Trije milijoni in truplo, pustolovski, 1986 (Ted Wass). 21.50 Poročila. 22.00 Nočna patrulja. 22.50 Amigos, ponovitev filma. 0.15 Hulk. PRO 7 6.20 Moji sinovi, Trick 7, Čarovnik. 11.10 Bret Maverick. 11.55 Grk osvoji Čikago. 12.20 Bill Cosby. 12.45 Hartovi. 13.35 Perry Mason se vrača, ponovitev filma. 15.15 Trick 7, risanke. 16.10 Fant z druge zvezde 17.05 Deseterica. 17.45 Colt za vse primere. 18 35 Trick 7. 20 15 Nori profesor, komedija. 1981 (Ryan O 'Neal). 22.00 Marken Masters, igra. 21.10 Polnočni klici (Gary Cole). 23.05 Noč plazilcev (Night of the Creeps), grozljivka, 1986 (Jason Levely, Tom Atkins). 0.45 Ceste San Francisca. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat 11.30 Hop ali top 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Brave Star, Rešitelj, Kraljica. 16.25 Smrkci, She Ra, Popaj 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk, drugi del. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Dakota, drama, 1988 (Lou Diamond Philips, Dee Dee Norton). 21.45 Poročila. 22.00 Frankenstein, grozljivka, 1988 (Robert Foxworth, Susan Strasberg). 0.10 Z dežnikom in melono. PRO 7 6.00 Moji sinovi, Bret Maverick, Fant z druge zvezde, Shane, Bret Maverick. 11.5 Deseterica. 12.10 Harryjeve sodbe. 12.35 Colt za vse primere. 13.25 Tujka v mestu, ponovitev filma. 15.15 Trick 7. 16.10 Planet opic. 17.05 Deseterica. 17.45 Z loparjem in pištolo. 18.35 Trick 7. 20.15 Salem Alejkum, komedija, 1959 (Peter Alexander). 22.00 Sierra Charriba, vestem, 1964 (Charlton Heston, Richard Harris). 0.05 Kabaret. 0.50 FBI. 1 1 M I1! M M 1 1 1 1 1 1 1 1 SREDA 25. september ^^KwSBFJ 8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Živ žav. 9.50 D. Taylor: Materinska ljubezen, angleška nadaljevanka (2/4). 10.45 Video strani. 13.00 Poročila. 15.20 Video strani. 15.30 Sova, ponovitev; Skupni računi, angleška humoristična serija, 3/6; Ognjena polja, avstralska nadaljevanka, 1/8. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik. 17.05 Boj za obstanek: Velika slana puščava, angleška poljudnoznanstvena serija. 17.30 Dunaj, avstrijska dokumentarna serija. 17.45 Video strani. 17.50 Spored za otroke in mlade F: Levstik: Martin Krpan, predstava SMG. 19.05 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Strangers klss, ameriški film. 21.50 Vldeogodba. 22.35 Dnevnik 3. 22.55 Video strani. 23.00 Sova: Alf, 55. epizoda ameriške nanizanke; Ognjena polja, avstralska nadaljevanka, 2/8. 0.20 Video strani. TV SLOVENIJA 2 18.30 Alpe Jadran. 19.00 TV Slovenija 2 Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 TV ruleta. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Žarišče. 20.30 Benjamin Britten: Peter Grimes. 22.55 Svet poroča. 23.40 Yutel. 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar: Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19 30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Poročila. HTV 2 16.40 Test. 16 55 Video strani. 17.00 Dober dan. 17.05 Risanka. 17.15 Vadite z nami. 17.20 Projekt Nostalgija. 19.00 Glasbena vsakodnevnica. 20 00 Dober večer. 20.05 Risanka. 20.15 Me-gamix. 21.05 Humoristična serija. 21.30 Pregled sporeda. 21.35 Serijski film. 22.25 Poročila. 22.45 Serijski film (Poirot). 23.40 Lahko noč. 23.45 Video strani. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Štirideset karatov, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu. 16.45 Stingray. 17.45 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.30 Kolo sreče. 20.05 Vremenske novice. 20.15 Hunter (Fred Dryer). 21.10 Poročila. 21.15 Snov iz katere so sanje, romantični, 1972 (Herbert Fleischmann). 23.35 Poročila. 23.45 Halo, Berlin. 0.10 Filmski ustvarjalci. 0.25 Dediščina prekletstva, serija. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Dirka s smrtjo. 9.50 Bogati in lepi. 10.15 Angel se vrača. 11.00 Sov. 11.30 Divja roža. 12.15 Al Mundy, serija. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara, 636. nadaljevanje. 14.20 Springfieldo-va zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost, serija. 20.15 Umor je njen hoby. 21.15 Narodna glasba. 22.10 Stern TV. 22.45 Ženske po Sinnenovi. 23.50 Poročila. 0.00 Štuke nad Londonom, vojni, 1970 (Van Johnson). 1.50 Volkodlak. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat. 11 .30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Brave Star, She Ra, Cadishon, Rešitelj. 16.05 Starcom, Smrkci, Brave Star, She Ra, Popaj. 18.05 Hulk (Lou Ferrigno, Bill Bixby). 18.30 Poročila. 18.35 Hulk, drugi del. 19.00 Bliskovito, kviz za 100.000 DEM. 19.45 Hop ali top. 20.15 Naša čudežna dežela ponoči, drama, 1959 (Paul Esser). 21.45 Poročila. 21.55 Jutri v kinu. 22.05 Trije milijoni in truplo, ponovitev filma, 1986. 23.40 Frankenstein, ponovitev filma. PRO 7 6.25 Moji sinovi, Shane, Planet opic, Bret Maverick. 12.05 Deseterica. 12.30 Grk osvoji Čikago. 12.55 Z loparjem in pištolo. 13.35 Sreča na obroke, ponovitev komedije, 1954. 15.15 Trick 7. 16.05 Mister Ed. 16.30 Zvezde in živali. 16.40 Ben, serija. 17.50 Agentka s srcem (Kate Jackson). 18.35 Trick 7. 20.15 Bakle v viharju, sedmi del (Patrick Swayze). 22.00 Spener (Robert Urich). 22.55 Fellinijev Rim, nostalgi-čna zgodba, 1971 (Marcello Mastroi-anni). 1.05 Polnočni klici. Otvoritev sezone kulturnih prireditev GALA OPERETNI VEČER V četrtek, 26. septembra ob 19.30 bo v dvorani doma kulture v Velenju GALA OPERETNI VEČER v izvedbi najbolj znanih pevcev madžarske opere. Izvajali bodo najlepše melodije iz znanih operet: Straussovega Netopirja, Kal-manove Grofice Marice, Le-harjeve Vesele vdove in Zemlje smehljaja ter arije iz znanih musicalov. Cena vstopnic 200 din. Mladina 50 % popusta. Pred- ZDRA VO!!! Pozdravljeni ljubitelji dobre glasbe in glasbenih novic. To je že naš drugi septembrski kotiček, in upam, da vam bom postregel v tem in še v naslednjih z obilo zanimivih novic, ki se bodo v tem času kar vrstile. No, danes se bomo lotili prireditve »MTV AVARDS«. ■Ameriško glasbeno televizijsko mrežo MTV vsi poznamo, saj oddaja že polnih 10 let. Ob svoji desetletnici pa je priredila veliko zabavo s svetovno znanimi gosti iz glasbenega sveta, ter podelila nagrade za videospote, ki jih prodaja vstopnic en teden pred predstavo. ABONMAJI 91/92 Razpis abonmajev bo objavljen v naslednji številki Našega časa. Razpisani bodo: GLASBENI ABONMA GLEDALIŠKI ABONMA MLADINSKI ABONMA LUTKOVNI ABONMA Vpisovanje bo predvidoma od 27. septembra do 15. oktobra. FANTOM OPERE - ZADNJIC V petek, 20. septembra bo naša karavana odpotovala na Dunaj, kjer si bomo ogledali čudovit musical FANTOM lahko spremljamo na MTV-ju 24 ur dnevno. Kot gosti te prireditve so se na odru pojavili Paula Abdul, Mariah Carey, Prince LL cool J, C & C Music Factory, rokerji Bon Jovi, Guns'n ro-ses... Celotno prireditev je vodil znani ameriški komik in TV voditelj Arsenio Hall. Med nastopi teh gostov pa so seveda podeljevali nagrade. Ne boste verjeli, ampak med nagrajenci so letos največkrat bili ameriški rokerji R.E.M.. Ti so bili imenovani kar v devetih kategorijah. Nagrade so med drugim dobili za najboljši- videospot »Loosing my religion«, tudi režiser te- OPERE, ki ga je napisal Andrew Lloyd Webber. To bo zadnji obisk te predstave, zato ga nikar ne zamudite. Prijavite se lahko na telefon 853 574 ali osebno v domu kulture — Disama 53/1. JESEN NA GRADU V nedeljo, 22. septembra ob 14.30 vas vabimo na Stari grad v Šmartnem ob Paki, kjer bo pravo veselo popoldne pod naslovom: JESEN NA GRADU. V programu bodo nastopili Helena Blagne, Bratje iz Oplotnice, Aleksander Jež, Tamburaški orkester Kono-vo, Jože Krajnc in Jože Robida. Pokrovitelji: Era, Ljubljanska banka, Black Decker, LDS, Kulturni center in Studio R. ga spota je dobil nagrado za najbolj napreden videospot ter najboljšo režijo. Poleg drugih nagrad, ki so jih podelili, je nagrado za najboljši glasbeni film prejela Madonna; najboljši video iz filma je »Wicked Game« s Chrisom Isaakom iz filma Wild at He-art; najboljši videospot v kategoriji rapa je »Mama said knock you Out«, ki ga izvaja LL Cool J; najboljši plesni video je »Gona make you sweat« skupine C & C Music Factory; najboljši debitant pa skupina Jesus Jones ... O vsem tem bi se dalo še veliko napisati, kajti to je bil res velik spektakel, ki si ga je bilo vredno ogledati. Tako, dragi prijatelji, za danes napisanega, sicer pa nam lahko prisluhnete vsak ponedeljek od 18. do 19. ure na valovih radia Velenje v oddaji »Najboljše, najnovejše«, do nedelje pa nas lahko obiščete tudi na obrtnem sejmu v Celju. Do naslednjič pa en glasbeni YO!!! Kino Velenje REDNI KINÖ Četrtek, 19. 9. ob 18. uri DNEVI GRMENJA - ameriška akcijska drama. V gl. vi.: Tom Cruise Petek, 20. 9. ob 18. in 20. uri ŽIGOSAN ZA SMRT -ameriški akcijski triler. V gl. vi.: Steven Sagal Bivši plačanec zamenja življenje polno nasilja z mirnim življenjem v krogu svoje družine v malem mestecu, kjer postane edini up, da bo pregnal neusmiljene tihotapce droge. Sobota in nedelja, 22., 23. 9. ob 18. in 20. uri MISERY — ameriški triler. V gl. vi.: Kathy Bates in James Caan KINO DOM KULTURE Četrtek, 19. 9. ob 20. uri Premiera ameriškega trilerja MISERY. Kathy Bates je za vlogo mentalno neuravnovešene medicinske sestre Ane Wilkers, ki po prometni nesreči znanega pisatelja le tega neguje, letos dobila OSKARJA za gl. žensko vi. Ana se tako vživi v svet Mise-ry Chastein, iz njegovih romanov, da to preraste v pravo opsesijo. Znanega pisatelja igra James Caan, režiser filma je Rob Reiner. NEPOSREDNO PO FILMU ŽREBANJE VSTOPNIC! 1. IN 2. NAGRADA -VESELI IZLET NA VINSKO TRGATEV KRANJČEVIM DOBRIM LJUDEM ČEZ MURO 5. 10. (za eno osebo) 3. NAGRADA - BREZPLAČNA POLLETNA VSTOPNICA ZA FILMSKE PREDSTAVE (oktober—marec 92) Prvi dve nagradi je prispeval SPONZOR filma TURISTIČNA AGENCIJA DOBER DAN iz Šempetra. Petek, 20. 9. ob 20. uri DNÉVI GRMENJA - ameriški; akcijska drama. Režija: Tony Scott (TOP GUN) Vloge: TOM CRUISE, Robert Duvall, Nicole Kidman ZA VSE LJUBITELJE TOMA CRUISA, ZA VSE ZA- MUDNIKE, KI FILMA ŠE NISTE VIDELI. Tom Cruise kot avtomobilski dirkač! Nedelja, 22. 9. ob 10. uri MATINEJA ZA STAREJŠE OTROKE! DNEVI GRMENJA - ameriška akcijska drama. Ponedeljek, 23. 9. ob 20. uri ČAJ V SAHARI - ameriška ljubezenska drama. V gl. vi.: John Malkowich, Debra Winger. Režija: BERNARDO BERTOLUCCI (Posled-ni kitajski cesar) Neposredno po II. svetovni vojni želi poročni par s potovanjem po Severni Afriki obnoviti in poživiti svojo ljubezen. Z njima potuje še skupni prijatelj, ki jima postane v napoto in nadaljujeta sama. Toda njuni problemi se stopnjujejo v strašen in nepredviden razplet. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 22. 9. ob 20. uri v NOČNEM KINU ZALJUBLJENE SIRENE - ameriški. Ponedeljek, 23. 9. ob 19. uri MISERY — ameriški triler. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 19. 9. ob 20. uri Petek in sobota, 20., 21. 9. ob 22. uri ZALJUBLJENE SIRENE -ameriški, trda erotika. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 20. 9. ob 20. uri MISERY — ameriški, triler. Občina Mozirje KINO »DOM« MOZIRJE 19. 9. - BOLNICA FRANKENSTEIN, ameriška komedija 21. in 22. 9. - NAD ZAKONOM, ameriški akcijski 26. 9. - OREL SMRTI, ameriški akcijski KINO »JELKA« NAZARJE 21. in 22. 9. - HIG-HLANDER, 2. del, ameri-ško-angleški avanturistični KINO LJUBNO 21. in 22. 9. - GADJE MATURIRAJO, ameriška komedija »Naš čas« izdaja Casopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Stane Vovk (v.d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v.d. odgovorni urednik), Milena Krhtič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Cena posameznega izvoda je 22,00 din, mesečna naročnina 88,00 din, trimesečna naročnina 260 din, polletna naročnina 520,00 din, trimesečna naročnina za tujino 440 din. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1987, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. M LOVNA ORGANIZACIJA . O. RTC GOLTE Zvesti obiskovalci turističnega centra GOLTE ! Ponujamo vam ugoden nakup smučarskih vozovnic v obliki obveznic Golte. Na obveznici je 20 kuponov, ki jih lahko v predprodaji do 5. oktobra kupite tudi na obroke: CENIK KART: obveznice Golte otroci 3.200,00 din obveznice Golte odrasli 4.600,00 din sezonska karta otroci 7.000,00 din sezonska karta odrasli 10.000,00 din Informacije in prodaja: RTC GOLTE, Žekovec, Mozirje, telefon 831-111,831-867 Z NAKUPOM POHITITE, PREDPRODAJA TRAJA DO 5. OKTOBRA, ŠTEVILO OBVEZNIC JE OMEJENO! Dobrodošli v uživanju narave! — do 5. oktobra 50 % — do 5. novembra 25 % — do 5. decembra 25 % Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKV 97,2 IN 88,9 Mhz PETEK: 20. SEPTEMBRA: 1500 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Duhovna iskanja; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč. NEDELJA, 22. SEPTEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 23. SEPTEMBRA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkv šport; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25. SEPTEMBRA: 1500 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Nasveti vr-tičkarjem; 19.00 Lahko noč. GLASBENI KOTIČEK Pripravlja D.J. Robbv Bratuša mar? v? teL 853 481, 888 480 P P v uap&im ogLoi, ocjLas u noi aas PARCELO, 5500 m1, 5 km iz Velenja proti Celju, primerno za vikend, prodam. Cena po dogovoru. © 27-256 po 20. uri. AVTO LABA SAMARA 1300 S, letnik 1989, prodam. ©0602-31-524. DELAVNICO 30 m2, oddam v najem, prodam tudi Zastava letnik 1984 in kombi. ©882-442 od 18. do 20. ure. DNEVNO SOBO IN SEDEŽNO GARNITURO, kot novo, ugodno prodam. © 858-435. AVTO 126 P, letnik 12/89, prodam za 4000 DEM. © 853-615. ČRNO GROZDJE MERLOT za vino, prodam. Po potrebi dostavim domov. Šinigoj 065-56-459. OSEM TEDNOV STARE PUJSKE prodam. © 882-146. JUGO KORAL 55, letnik 1989, prevoženih 22.000 km, prodam za 5700 DEM. Registriran do 6/92, © 858-272. GRADBENO PARCELO 2035 m\ prodam. Šmartno ob Paki, © 832-689. NOVO AVTO PRIKOLICO prodam. © 842-017. JUGO 45 AX, letnik 1989, prodam ali zamenjam za 126 P. © 851-616. TAM 130-T 10 in Lado Rivo prodam. © 854-327. 2500 KOMADOV STREŠNE OPEKE KIKINDA 33, stare 4 le ta, ugodno prodam. © 857-314, zvečer. V ŠOŠTANJU ALI VELENJU najamem stanovanje za dobo dveh let. Ponudbe pod »Enoletno predplačilo«. NA SVOJEM DOMU VZAMEM V VARSTVO OTROKE. ©851-8145. PRIKOlLICO ADRIA OPTIMA 430 prodam. © 893-732. KINTA KUNTE PRODAM. © 851-4161 ali 853-269. PARCE1LO V VELIKI PIREÄI-Cf, 1600 m2, ob asfaltni cesti z lokacijskim dovoljenjem in gradbeno barako, prodam. ©779-168. ROLETE IN ŽALUZIJE v več barvah izdelujemo in montiramo. © 24-296. KOMPLETNO SPALNICO, ugodno prodam za 7000,00 din. ©853-997 dopoldan, 853-043 popoldan. CIPRESE ZA ŽIVO MEJO, prodam po najugodnejši ceni. ©711-936, ali 711-929. SOBO ALI GARSONJERO V VELENJU IŠČEM. © 857-853 po 18. uri. ŠTIRI HRASTOVE SODE, od 200 do 500 litrov, 120-litrsko vijačno prešo in otroško posteljico, prodam. ©063-775-120. KOPALNICO DOLOPOL, nujno prodam, zelene brve. © 852-882 dopoldan ali 893-761 popoldan. BTV GORENJE prodam za 8000 din in zamenjam trosobno stanovanje za dvosobno. © 853-231 interna 157 dopoldan. DVA SODA, 55 in 125-litrska, poceni prodam. Stanetova 37, Velenje ali © 853-954. V NAJEM ODDAM 60 m2 prostora za lahko obrt ali skladišče. © 850-778. ZASTAVO 126 P, letnik 1988, prodam. © 885-124 dopoldan. GOLF JX BENCIN, letnik 7/86, dobro ohranjen, gražiran, z dodatno opremo, prodam. © 885-048. PARCELO V ŠALEKU, 545 m2, prodam. © 855-558 popoldan, dopoldan 853-312 interna 1646. GOLF, letnik 1981, prodam. © 893-398. PARCELO PRIMERNO ZA VIKEND, oziroma manjšo stanovanjsko hišo, 500 m2 ob parceli voda, elektrika, cesta, na Lomu, prodam. Topolšica. Cena 5000 DEM. © 857-640 po 20. uri. VISO RE 11, letnik 1985, z dodatno opremo, prodam. © 851-923 po 19. uri. STANOVANJE VZAME V NAJEM MLAD INŽENIR. Ponudbe po telefonu 852-465, vsak de-lovnik od 8. do 15. ure. TRAJNO ŽAREČO PEČ, rjavo in trajno žareč štedilnik s pečico, belega, prodam. Oboje zelo malo rabljeno. Cena po dogovoru. © 831-752. VEGRAD POSLOVNA ENOTA DRUŽBENI STANDARD vabi v DISKONTNO PRODAJALNO PIJAČ v Starem Velenju. Cene so zelo ugodne. Pomagajo pri nakupu. Parkirišče je urejeno. Prodajalna obratuje NON STOP od 8.00 do 20.00. Občina Velenje V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki : Četrtek, 19. septembra — dopoldan dr. Hrastnik, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. S. Popov in dr. Žuber. Petek, 20. septembra — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. V Renko, nočni dr. Pirtovšek in dr. Bezlaj. Soboto, 21. septembra in nedeljo, 22. septembra — dnevni dr. Vrabič, nočni dr. Vrabič in dr. Lazar. Ponedeljek, 23. septembra — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Hrastnik, nočni dr. Friškovec in dr. Vrabič. Zobozdravstvo : V nedeljo, 22. septembra — dr. Darinka Šuster, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna : Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 20. septembra do 26. septembra — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Jerihova 38, Velenje, tel. 858-704. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 22. septembra — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219. Od 23. septembra do 29. septembra — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. gmOSGš Q SMRTI Alojz Vipave, roj. 1962, Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča št. 42 in Bernarda Kumprej, roj. 1967, Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča št. 42, Marko Virtič, roj. 1958, Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča št. 40 in Mojca Ramšak, roj. 1961, Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča št. 40, Stanko Jurkovnik, roj. 1966, Mozirje, Prešernova ul. št. 4 in Vanda Bubik, roj. 1971, Velenje, Su-botiška c. št. 9. Cvetko Rudolf Mahkovec, roj. 1930, Celje, Trubarjeva ul. št. 26, Frančiška Matko, roj. 1933, Vransko št. 28, Marija Skončnik, roj. 1921, Rečica ob Savinji št. 51, Ana Krajšek, roj. 1954, Gav-ce št. 42, Regina Marija Bolha, roj. 1902, Šoštanj, Cesta talcev št. 8, Edvard Klančnik, roj. 1912, Podgora št. 8, Šmartno ob Paki, Antonija Počivalnik, roj. 1909, Rečica ob Paki št. 68. ležnost izrekam bioenergeti-čarki g. Ovnikovi in ji želim veliko uspehov pri nadaljnjem reševanju življenj. Tibor Varga s svojci. iiuu ni pozornost, óèiOtrìG-mu bolniškemu osebju bolnice Topolšica pa za nego, kakršne nisem bil deležen v vseh 10 letih trajanja moje bolezni. Hvaležni pacient Tibor Varga s svojci. TRGOVINA Z AVTODELI »AVTO-MATIC« Milan Hribernik, Braslovče Telefon: 063/714-680 vam nudi: • NADOMESTNE AVTODELE IN PLOČEVINO ZA ZASTAVO, LADO, FIAT • PO NAROČILU DOBITE TUDI PLOČEVINO ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV Delovni čas: vsak dan od 9.—12. in od 16.—10. ure sobota od 8. do 12. ure p/V V TOSI telšek Torišče i Rečica ob Savinji tel; 063-831-416 gorenje Gorenje ELEKTRONIKA, d.o.o. Velenje, Partizanska 12 razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALISTA na področju domače prodaje, izvoza in marketinga Pogoji: — ekonomist ali dipl. ekonomist — ustrezne delovne izkušnje — aktivno znanje enega tujega jezika — pasivno znanje enega tujega jezika Če čutite, da ste sposobni, prodorni in kreativni, vas vabimo, da čimprej pošljete prijave z vsemi pisnimi dokazili na naslov Kadrovske službe našega podjetja. Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Ljubezen, delo in trpljenje, biló tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 23. september 1990, ko smo ostali brez tebe draga mama, žena, sestra, teta in nepozabna zlata omica Slavica Kovše Iskrena hvala vsem, ki se je s hvaležnostjo spominjate, ji prinašate cvetje, prižigate svečke in obiskujete njen mnogo prerani grob. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Tvoji najdražji! V SPOMIN Franc Gyuran iz Šoštanja 10. 3. 1927-9. 9. 1991 V petek, 13. septembra 1991 smo pokopali FRANCA GYURANA. V velikem številu smo ga pospremili lovci domače in sosednjih družin na njegovi zadnji poti. Izgubili smo velikega prijatelja in pravičnega lovskega tovariša. Mirno naj počiva v preranem grobu. Prijatelji in lovci LD Smrekovec. ZAHVALA Ì. Ob boleči izgubi dragega očeta in moža dr. Ivana Pučnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Topla zahvala g. Mehu za besede slovesa in župnikoma g. Butu in g. Kšeli za lep obred. Hvala vsem prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Njegovi ! In Ewigkeit stille Stehen darüber die Sterne Darunter die Gräber. Goethe V 76. letu starosti je umrl naš dragi oče in mož dr. Ivan Pučnik upokojeni zdravnik pulmolog Od njega smo se poslovili v petek, 13. septembra 1991 v Slovenski Bistrici. Velenje, 16. septembra 1991 Njegovi najdražji. Po sledeh govoric Kje je Romana Jelen? S tem naslovom je bil v Slovenskih novicah, prejšnji teden, objavljen prispevek, ki je med občani mesta Velenje sprožil val govoric, ugibanj in še česa. Kje je Romana Jelen? Je žrtev velenjske mafije se sprašuje avtor članka, v katerem so kot eden od giävnin Krivcev za usodo še vedno pogrešanega 21-letnega dekleta iz Šale-ka omenjeni delavci velenjske postaje milice. Ker obtožbe o njihovem slabem delu niso bile zapisane prvič, bi naš tokratni obisk pri njih lahko označili kot preverjanje, ali ima resnica res tisoč obrazov. »Gre za golo natolcevanje, za skrb za večjo prodajo časopisa,« meni komandir postaje milice Velenje Edvard Mlačnik. »Odločno moram zanikati novico, da je Romana izginila po tem, ko naj bi nam prijavila tako imenovano velenjsko mafijo. Ob tej priložnosti naj povem, čeprav tega ne počnemo, da so naši miličniki v zadnjih letih opravili nekaj pogovorov z omenjeno osebo, saj je nekaj časa živela z moškim, ki se je ukvarjal s kriminalno dejavnostjo. Leta 1989 smo ju celo skupaj zalotili v kiosku, v katerega sta vlomila.« Franc, s katerim naj bi Romana sedaj izginila, velenjskim miličnikom ni neznan. Po besedah sogo- vornika so ga iskali večkrat zaradi informativnih pogovorov, zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Romana pri pogovorih, zadnji naj bi bil v letošnjem februarju, sploh ni želela sodelovati. »Kako naj bi potemtakem dobili od nje kakšne operativno zanimive informacije,« se sprašuje Edvard Mlačnik. Povezovanje zadeve Obali s pogrešano Romano po zatrdilih sogovornika nima nobene realne osnove. O tem naj bi dovolj zgovorno pričali nekateri zbrani podatki. »V članku samem piše mnenje matere o tem, da Romana ni sposobna samostojnega življenja. Ob tem se človek lahko vpraša, kako zelo verjetna je vključitev take osebe v tajno delovanje.« In nadalje še smrt Jožeta Dolinarja »Džemsa«. Tudi ta naj bi bila »vpletena« v nekatera čudna dogajanja v dolini. Edvard Mlačnik, kot že prej daje negativni odgovor. Zadevo pojasnjuje takole: »Pokojnik se je 22. maja letos spri pred hotelom Paka v Velenju z Ivanom K. iz Velenja. Med njima je prišlo do pretepa, pri katerem je Jože dobil odgrnine po prsn«m košu in poškodbo desne arkade ter zgornje ustnice. (Mimogrede zaradi kršitve javnega reda in miru so za Ivana K. miličniki že na- pisali predlog sodniku za prekrške.) Omenjenega dne je iskal zdravniško pomoč v velenjskem zdravstvenem domu, kjer je zdravnik ugotovil, da so poškodbe lažje narave. Sam je prav tako istega dne zadevo prijavil še na velenjski postaji milice, od koder je odšel ob 13. un. Fo zbranih podatkih je po tem času popival v Velenju, približno ob 18. pa šel peš po Vodnikovi cesti do igrišča med osnovnima šolama Gustava Šiliha in Antona Aškerca v Velenju. Sedel naj bi na klop in opazoval igro nogometa. Nekaj pred 19. uro je hotel zapustiti prizorišče igre. Ko je vstal, je padel na tla. Odpeljali so ga v velenjski zdravstveni dom, kjer je zdravnik ugotovil zlom stegnenice. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je padel v delirij. Po ugotovitvah zdravnika je nastopila tudi jetrna koma, kar je imelo za posledico smrt 2. junija. Ob tem naj povem še to, da je Jože med prevozom v bolnišnico vozniku in medicinski sestri povedal, da z nikomer, po pretepu z Ivanom, ni imel nesporazumov. Po ugotovitvah zdravnika obducenta je smrt nastopila izključno zaradi ciroze jeter«. Ob vsem tem morda le še to: za Romano je razpisano iskanje od dneva, ko je bila podana uradna prijava o njeni odsotnosti. Staro Velenje v znamenju preteklosti Sejem bil je živ Dobrim prireditvam tudi vreme ne more do živega. Dokaz zato je sobotna muzejska prireditev »Sejem bil je živ«. V Starem Velenju je bilo zares živahno, veselo, zanimivo, pa tudi poučno. Stari trg — prostor, kjer so prirejali Velenjčani sejemske prireditve vse od leta 1374 dalje, je zasijal v podobi preteklosti. Svoje so k temu pridala sijoča pročelja mnogih hiš, ki so jih v zadnjem času uredili in jim vrnili podobo preteklosti. V soboto se je življenje preselilo v Staro Velenje. Vse se je dogajalo na prostem. Obrtniki (dejavnosti, ki so na našem področju že več ali manj potonile v pozabo) so se preselili na ulice, kjer so ustvarjali pred očmi radovednih obiskovalcev. Videti je bilo mogoče, kako spretni lončar z rokami oblikuje glino in jo v trenutku spremeni v umetelno izdelan 1 "Srn> .jt Staro Velenje je razkrilo v soboto svojo preteklo podobo. Za to so poskrbeli številni obrtniki dejavnosti, ki so v modernem času že več ali manj potonile v pozabo lonec. Kar na ulici so izdelovali domače kranjske klobase in jih seveda pekli, da je dišalo daleč naokoli in so se sline pocedile tudi tistim najbolj vnetim vegetarijancem. Zanimiva sta bila tudi kovača, ki Klošar je bil tako prepričljiv, da so mnogi menili, da je ta pravi MILIČNIKI SO ZAPISALI VLOMIL V VIKEND P. C. iz Velenja si je uredil svoj vikend v Zavodnjah za to, da bi se tu in tam umaknil iz mestnega vrveža. Nikakor pa ga ni uredil za nepovabljene goste. Ko pa se je prejšnji torek spet mudil v vikendu, je ugotovil prav to. V dnevnem prostoru sta manjkala namreč barvni TV in večja goveja koža. Neznani nepridiprav je vstopil v vikend skozi balkonska vrata. ODNESEL VEČJO VSOTO DENARJA Prejšnji torek, med 9. in 11. uro, je neznanec prišel do parkiranega tovornega avtomobila na Prešernovi cesti, last N. M. Zaskeleli so ga prsti, razbil je trikotno steklo, odprl vrata avtomobila. Tako mu nato ni bilo pretežko seči v predal na armaturi, kjer je našel denarnico z večjo vsoto denarja. ODNESEL BRESKVE IN GROZDJE V noči iz 10. na 11. september, je neznanec uradoval na tržnici v Velenju. S kamnom je razbil steklo na kiosku sadja in zelenjave, last A. N. Založil se je z breskvami in grozdjem ter jo popihal. OBISK V BELI KOPALNICI Iz torka na sredo, prejšnji teden, je A. R. iz Velenja pustil v beli kopalnici na starem jašku Rudnika lignita Velenje na visečem obešalniku svojo garderobo. V hlače je hranil tudi denarnico. Ob koncu službe je opazil, da svojega imetja ni najbolje zavaroval, kajti ostal je brez denarnice. Kdo je njen novi— lstnik, zaenkrat še miličniki ne vedo. ODTUJIL MOTOR MEŠALCA V dneh od 10. na 12. september je doslej neznani storilec na gradbišču bloka IV. Šoštanjskih termoelektrarn odtujil motor mešalca. Njegov lastnik je GIP Vegrad. TOKRAT SE JE LE UŠTEL V tej rubriki smo že vsaj dvakrat pisali o tem, kako nekdo pridno zbira rezervne dele katrce, parkirane na parikiršču pri bloku v Šmartnem ob Paki. Tudi 12. septembra, v zgodnjih jutranjih urah je lastnica R 4 M. J. iz Šmartnega ob Paki obvestila velenjske miličnike o obisku nepridiprava. Le da ga je tokrat pri dejanju zalotila. Naslednji dan so miličniki ugotovili, daje bila njena kartca tarča I. P. iz Dobriča pri Žalcu. Pri kasnejšem zbiranju obvestil so ugotovili, da mu ni bil všeč le ta osebni avtomobil, ampak da jih ima na vesti še lepo število. MED ZLIKOVCI TUDI OTROKA Pravo avanturo si je privoščil v dneh od 8. do 15. septembra otrok A. B. iz Velenja. Tako je 8. septembra iz odklenjene- fa osebnega avtomobila v Šaleku odtujil najprej daljnogled, tiri dni kasneje je s police v velenjski Mladinski knjigi vzel igračo, ne da bi jo plačal. Prejšnjo nedeljo pa je za nameček nato še v družbi z mlajšim pajdašem LS. iz Velenja nasilno vstopil v parkiran avtobus v Šaleku. Tu sta s prijateljem poškodovala priročno blagajno in odnesla nekaj drobiža. Očitno je bil plen preskromen, zato sta v popoldanskem času urado-vala še v bifeju pri bazenu v Velenju. Eden od njiju je splezal skozi okno, podal drugemu ključe, ki jih je našel na polici, skupaj pa sta nato vlomila v predal, v katerem je bil hranjen denar ter žetoni za igralne aparate. VLOM V ZASTAVI 750 Noč ima svojo moč, pravijo. To vedo tisti, ki bi si radi na nedovoljen način kako pomagali in seveda tudi miličniki. O tem so se prepričali doslej že velikokrat. V noči iz 12. na 13. september so dosedanjim primerom dodali še novega, in sicer vlom v parkirana osebna avtomobila Zastava 750 na Koroški cesti v Velenju. Doslej neznani storilec je s potegom kljuke vlomil v omenjeni vozili, iz prvega je odnesel dva zvočnika, iz drugega pa zgornji del trenerke in paket za prvo pomoč. Avtomobila sta bila last C. G. in T. K. iz Velenja. KOLO Z MOTORJEM OSTALO BREZ MOTORJA V dneh iz 12. na 15. september je nekdo vlomil v manjšo uto na Uriskovi cesti v Pesju. V njej je lastnik D. J. iz Velenja hranil kolo z motorjem. Ob zapuščanju objekta je skupaj z nepovabljenim gostom »odšel« tudi motor omenjenega prevoznega sredstva. JE HOTEL IZPOPOLNITI ZBIRKO ALI... 12. septembra se je v popoldanskem času mladoletnik A. F. mudil v velenjski Mladinski knjigi. Kot se je kasneje izkazalo poštenih namer pri tem ni imel, če bi bilo kako drugače, bi knjigo Pet prijateljev plačal namesto, da jo je skril pri sebi. DEMONTIRAL PREDNJE IN ZADNJE LEVO KOLO R. C. iz Velenja je 14. septembra med 22.30 in 24. uro pustil svojo Zastavo 101 pred restavracijo Jezero v Velenju. Ko se je hotel odpeljati naposled domov, je ugotovil, da to ne bo mogoče. V tem času mu je namreč nekdo z avtomobila demontiral prednjo in zadnjo levo gumo. PRED SODNIKA RAZGRAJAČ IN NATAKARICA Prejšnjo soboto, nekaj minut pred 18. uro, je v bifeju upokojencev v Pesju kršil red in mir N. B. iz Pesja. Razgrajal je in motil ostale goste. Miličniki, ki so prišli na kraj dogodka, so vročekrvneža odpeljali na postajo milice in ga pridržali v ustreznih prostorih do iztreznitve. Napisali pa so seveda zanj še predlog sodniku za prekrške. Skupaj z njim se bo morala pred uradno osebo zagovarjati še natakarica, ker je vinjenemu N. B. točila alkoholne pijače. IZ JEZE RAZBIL STEKLO 15. septembra okoli 22.40 je v okrepčevalnici Tinka v Velenju gasil svojo žejo S. M. iz Velenja. Ko so lokal že zapirali, se je spomnil na cigarete. Ker njegovi želji po zahtevanih cigaretah niso mogli ugoditi, je razbil steklo. Opravka je že imel z miličniki, v pnhodnjh dneh pa tudi s sodnikom za prekrške. PREIZKUŠAL MOBILNOST POLICIJE V ponedeljek, ta teden, je nekaj minut čez polnoč neznanec razbil steklo na izložbenem oknu diskonta na Selu. Odnesel je le steklenico vina. Ob hitrem reagiranju občanke, so nepridiprava miličniki prijeli nedaleč stran od kraja dogajanja. Prijeti E. H. iz Pake pri Velenju jim je pojasnil, da je na ta način preizkušal le njihovo mobilnost. sta zakurila kar na ulici in prav tako pred očmi obiskovalcev kovala razžarjeno železo. Tu je bil še kolar, ki je prav tako presenetil, kako spretno in hitro je naredil kolo. Tudi pri sodarju je bilo kaj videti, še zlasti je presenetil s spretnostjo pri krivljenju dog. To pa še zdaleč ni vse. Na sejmu je bila pristna oljarka s Prekmurja, obiskovalci pa so se lahko posladkali z domačimi dobrotami. Manjkal tudi ni policaj — povsem pristen in prepričlji, takšen iz prejšnjega stoletja in pa klo-šarja oziroma deseta brata, kakor jih pač poimenujemo. Bila sta tako duhovita, da je marsikdo mislil, da sta resnična in jima sočutno poklonil kakšen dinar za katerega sta prosjačila. Vse so popestrili z razpoloženjsko glasbo, primerno sejemskemu vzdušju, dogajanje pa so obogatili še z mnogimi kulturnimi nastopi. Seveda pa je bilo mogoče na sejmu, tako kot se spodobi, marsikaj kupiti, pri čemer velja posebej omeniti nekaj lepo in bogato založenih štantov s starinami. Sejem, peti tradicionalni, v organizaciji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje in krajevne skupnosti Staro Velenje, Velenje, je zares uspel. Čeprav so ga nekajkrat zalili plohe dežja, obiskovalcem niso mogle do živega. Vztrajali so na prizorišču. Dovolj velik dokaz, kako dobrodošle so takšne prireditve in lahko si jih samo želimo še več. MIRA ZAKOŠEK Na sejmu je bilo mogoče marsikaj kupiti. Na račun so še zlasti prišli zbiralci starin fljgjij......... _ __ ^ ___ __ Da bi bil človek srečen, potrebuje troje: omejenost, st obje in močno zdravje. Toda, če ma manjka prvo, je vse izgubljeno. FLAUBERT «rv ' m Malce zdravega razuma, malce strpnosti, malo ^Kmtorja — kako prijetno bi se potem dalo živeti na MAUGHAM Rokomet ^^^msmmhsnmrnhi 10. Jarnovičev memorial V spomin na pionirja rokometa v Šoštanju in pedagoga Miligoja Jarnoviča Šaleški rokometni klub Velenje pripravlja rokometni turnir. Letošnji jubilejni — že deseti — bo še posebej privlačen in zanimiv za gledalce, saj bo najmočnejši doslej. Poleg domačih igralcev bosta na njem nastopili še odlični zagrebški ekipi Zagreb in Medveščak ter prav tako izvrstna ekipa Pivovarne Laško iz Celja, lanski zmagovalec. Turnir bo v soboto, 21. septembra, v Rdeči dvorani v Velenju, začeli pa ga bodo ob 16. uri.