VESTMK Poštni urad 9020 Ceiovec jj Veriagspostamt 9020 Klagenfurt Š izhajo v Celovcu Erscheinungsort Kiagenturt = E Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov = ceioietna naročnina 120 šiiingov 5 = = P. b. b. ^Tmnxxxtv. CELOVEC, PETEK, 28. SEPTEMBER 1979 ŠTEV. 39 (1936) Potvarjanje dejstev in napačno interpretiranje ne more prikriti resnice o nerešenem manjšinskem vprašanju V zvezi z bombnim atentatom v Velikovcu je opaziti dva zelo značilna pojava: je to pa eni strani is preizkušeni način neodgovorne-9ai ščuvainjai na narodnostno mržnjo Znotraj dežele in hujskanja proti so-^sdnji državi, ko že od vsega začetka točno .vedo", kje in kdo so atentatorji, čeprav vse do danes t&zadevno' nimajo niti enega: same-9a dokaza, marveč same domneve '1 konstruirane indice; po drugi strani pa prav tako neodgovorno Manipuliranje in zlobno potvarjanje izjav, ki se baje nanašajo na Manjšinsko vprašanje. Tukajšnja množična občila: so namreč ob velikovškem dogodku spet enkrat vedela poročati o tem, ^ako dai )je Jugoslavija zadovoljna I razvojem avstrijsko-jugoslovan-skih odnosov. Navajali so izjave 'Uradnih krogov" v Beogradu in Poročali celo o .oficialni noti" jugoslovanske vlade, kjer naj bi bil Velikovški atentat obsojen s sklice-banjem na to, da so se odnosi med obema državama v zadnjih dveh tetih tako izboljšali, da tudi manjšinsko vprašanje ne predstavljal več nobene obremenitve. Takih poročil smo že vajeni in fu- vemo, kot kaj jih je treba spre-isti: namreč kot neodgovorno! manipuliranje in zlobno potvarjanje! ^a merodajnem mestu smo dobili Pojasnilo, da v nobeni jugoslovanski izjavi ni bito povedanega: ničesar takega, kar bi se dalo kakorkoli tolmačiti v tem smislu, da je Jugoslavija spremenila svoje dosedanje stališče v manjšinskem vprašanju. Nasprotno-: slej ko prej je Ju-9oslavija mnenja, da člen 7 avstrijske državne pogodbe z dosedanjimi zakonskimi ukrepi in zlasti s sed-ntojulijska zakonodajo! še nikakor Pi bil izpolnjen, marveč da so še Vedno nerešena bistvena vprašanja slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Zato- bo Jugoslavija Judi še naprej opozarjala Avstrijo Pa njene neizpolnjene obveznosti 'P vztrajala na doslednem spoštovanju mednarodne pogodbe. Priložnost za to bo že v bližnji prihodnosti, kajti za mesec oktober ie napovedan obisk jugoslovanskega zunajega ministra na Dunaju. Da bo po večletnem .premoru" spet prišlo do srečanja na tej ravni, je brez dvoma dokaz, da se ohladitev odnosov, ki jo je zakrivila Avstrija s svojimi znanimi pratimanj-šinskimi ukrepi, polagoma umika ponovni .odjugi*. Vendar pa to še nikomur ne daje pravice, da z zlobnim potvarjanjem in hoteno napačnim interpretiranjem izjav skuša svotjim željam dati videz stvarnosti. Gotovo je na avstrijski strani — kar se tiče odnosov z Jugoslavijo — prvenstvena želja ta, da bi bilo manjšinsko vprašanje odloženo .ad acta"; taka razbremenitev bi pupoccsi PROT) KOROŠKIM SLOVENCEM Časovno sovpadanje je morda naključno^ zalbf po ntč manj značilno: ravno v trenutku, ko je btlo na Koroškem v zvezi z atentatom v Velikovcu po star) izkušeni metodi spet poskrbljeno za .primerno" protistovensko vzdušje, je bila objavljena odločitev vrhovnega sodišča glede sodnega preganjanja dveh pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo predlog Mirka Messnerja in Janka Malleja za delegiranje njunega procesa iz Salzburga v Celovec. Tako se bosta morala pred solzburškim sodiščem zagovarjati zaradi .zločina", ki sta ga zagrešila leta 1976 v Škocijanu, kjer se je policija v napadu na slovenske demonstrante prot) ščuvanju nemških nacionalistov posluilla takih metod, kijih je celo avstrijsko ustavno sodišče obsodilo kot kršenje človekovih pravic. Proces bo vsekakor lepo spričevalo za avstrijsko pravosodje, ko bosta v vlogi obtožencev žrtvi ne pa krivci; poleg tega pa bo obtožencema odvzeta tudi ustavno zajamčena možnost, da bi se pred sodiščem zagovarjala v slovenskem materinem jeziku, ki ga državna pogodba priznava kot uradni jezik. Tako izgleda avstrijska pravna ureditev v praksi, taki so sadovi sedanje .rešitve" manjšinskega vprašanja. prišla prav zlasti povsod tam, kjer se Avstrija rada: postavlja v pozo tistega, ki deli nauke drugim, pa ji je potem seveda neprijetno, če jo kdo spomni na njene lastne .grehe". Toda teh črnih lis na svojem ugledu se ne bo mogla znebiti s tem, da si izjave drugih samovoljno interpretira v svojo korist, marveč edinole s tem, da! bo pač sama ravnala tako, kakor to uči druge: z vestnim spoštovanjem in doslednim izpolnjevanjem obveznosti, ki jih je prevzela. Ne vemo, kdo je zakrivil omenjeno potvorbo jugoslovanske izjave v zvezi z velikovškim atentatom; vemo pa, da so se podobne stvari dogajale tudi že v preteklosti. Vedno je bilo govora o nekih imaginarnih forumih in krogih, nikdar pa ni bilo jasno in nedvomno povedano, kdo je tisti, ki daje take izjave. Ravno ta beg v anonimnost pa najbolj utrjuje prepričanje, da se za takim ravnanjem pač skrivajo določeni nameni. Vse to vendar ne more spremeniti dejstev, ki so še vedno močnejša od vsake podlosti. Dejstvo je, da manjšinsko vprašanje v Avstriji doslej ni bilo rešeno in bo torej tudi v bodoče bremenilo avstrijsko-jugo-slovanske odnose — tako dolgo, dokler ne bo prišlo do take rešitve manjšinskega vprašanja, ki bo prizadetima! manjšinama zagotavljala nadaljnji obstoj in vsestranski razvoj in jo bodo zato Jugoslavija! kot sopodpisnica državne pogodbe in zlasti prizadeti manjšini lahko sprejeli in s tem dali Avstriji odvezo od njenih tozadevnih mednarodnopravnih obveznosti. DANES !N JUTRt V KOPRU: Čefrfo srečanje narodnost sosednjih cfeže/ Danes in jutri bo v Kopru 4. srečanje narodnosti obmejnih področij sosednjih deiei, torej prireditev, ki se je v minuiih treh ietih uveijaviia kot vsakoletna izmenjava mnenj in izkušen) narodnostnih manjšin v njihovih prizadevanjih za uresničitev resnične enakopravnosti na vseh področjih družbenega živijenja in sožitja z večinskim narodom. Prvo tako srečanje je biio teta 1976 pri nas na Koroškem, organizirati sta ga osrednji organizaciji koroških Stovencev v Sekiri ob Vrbskem jezeru, udetežiti pa so se ga predstavniki sto-venske in hrvaške narodnosti v Avstriji, siovenske narodnosti v ttatiji ter itattjanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Nasted-nje teto je bito podobno srečanje v Lendavi, torej na območju, kjer živi madžarska narodnost v Stoveniji; iani pa je srečanje organizirata Stovenska kutturno-gospodarska zveza v Trstu. ie ob pritožnosti tonskega srečanja v Trstu je bito dogovorjeno, da bo 4. srečanje v tetu 1979 pripravita ttatijanska unija za tstro tn Reke, torej osrednja organizacija itaičjanske narodnosti v Stoveniji. Srečanje bo, kakor že rečeno, danes in jutri v Kopru ter bo veijato pregiedu aktuatne probiematike narodnostnih skupnosti. Posvetovanja bodo potekata v postopju itatijanske šoie v Kopru, v ostatem pa si bodo udeteženci srečanja ogtedaii tudi sedež radia in teievizije Koper, sedež ttaiijanske skupnost) v Kopru in tzoii ter druge ustanove in zanimivosti tamkajšnjih krajev, kjer bodo imeti priiožnost spoznati, kako je urejeno sožitje obeh narodnosti tistega predeta Stovenije. ttatijanska narodnost pa bo predstavnike drugih detegacij seznanita tudi s svojim kuiturno-prosvetnim deiom, ki ga bo predstavita v kutturnem programu na čast udetežencev srečanja. Po dosedanjih treh srečanjih je pričakovati, da bo tudi ietoš-nja četrta tovrstna prireditev kot .parlament manjšin" potrdita odtočnost v boju narodnostnih manjšin za dejansko enakopravnost, ki je pogoj za njihov nadaijnji obstoj in vsestranski razvoj. Čedalje večji prepad med bogatimi in revnimi državami Podatki, ki so jih zbrali v poročilu mednarodne banke za obnovo in razvoj ter mednarodnega! denarnega sklada in jih bodo predložili letni skupščini, ki bo prihodnji teden v Beogradu, dalje jo vse prej kot razveseljivo sliko današnjega sveta. Mednarodna banka za obnovo in razvoj pokriva sto držav v razvoju, v katerih živito približno dve milijardi ljudi. O teh državah je bilo ugotovljeno, da je bil njihov družbeni in gospodarski napredek v zadnjih 25 letih brez dvoma nadvse pomemben; njihov narodni do- Komu koristijo bombe? Od ^orn^Hfgg atentata v Velikovca je minil že do^er teden, vendar preiskava dode; se n; privedla do razjasnitve zadeve, id je s/ej ^o prej žeto skrivnostna. Na tem tadi najnovejša vest, namreč da je ena od osamljeni!? osek prels&ovalnema sodnika kaje prizna/a, da je skapaj z dragim osamljencem izvedla atentat, ni spremenila ničesar, kajti se vedno je v vsek ozirik polno nerazjasnjenik okolnosti. Doslej je kilo pojasnjeno le to, da Karl Pečnik iz Pod-jane, ki so ga najprej prijeli kot .največjega terorista", z atentatom ni imel nokene zveze. Potem ko so ma s prenagljenimi sodkami in oksodkami prizadejali nepopravljivo škodo, so ga morali izpastiti iz preiskovalnega zapora, za časopisne senzacionaliste pa se je iz strašnega zločinca čez noč spremenil v najkolj poštenega človeka. 7*ak način odkrivanja storilcev kaznivik dejanj seveda tadi preiskavo proti sedanjima osamljencema prikazaje v dvomljivi lači in pašča nepojasnjena nešteta vprašanja. Policija ja je po najdenik dokamentik identificirala kot kako Vidmarja iz kjaldjane in Miro Lorger iz Pta-ja, ki pa že od začetka trdi, da se piše Marina Plaj. Oka sta kila pri eksploziji težko poškodovana, zlasti Vidmar, ki so ma v kolnici morali ampatirati nogo. Po večkratnem zaslišanja, ko je dosledno zanikala vsako povezavo z atentatom, je Mira Plaj v sredo opoldne kaje priznala, da je skapaj z Vidmarjem položila komko v velikovškem mazeja; Vidmar pa še naprej vztraja pri tem, da z atentatom ni imel ničesar opraviti. Podroknosti .priznanja" in nadaljnje okolnosti ok zakljačka naše številke še niso kile znane, /asno pa je že od vsega začetka eno.* ne glede na tio, kdo, iz kakšnik nagikov in po čigavem navodila je nastavil velikovško komko — koristil je s tem samo tistim, ki so kakor že vse prejšnje atentate tadi ta primer izrakiii, da prilijejo novega olja na svojo žerjavico, kjer kakajo narodnostno mržnjo. Pik pred desetim oktokrom jim je kilo to še posekno potrekno in naravnost dokrodošlo in so seveda takoj .a^repall". KMD-jevski letak v okliki mestnega načrta Celovca z vrisanimi kraji, kjer imajo svoje sedeže siovenske organizacije in astanove, doki zlasti z razdelitvijo neposredno po velikovškem atentata že kar značaj nevarnega .razstrelilnega načrta" in ki kila krez dvoma naloga in dolžnost državnega tožilca, da akrepa proti takim dejanjem. Po dolžnost ma ne nalaga samo .5. odstavek 7. člena državne pogodke, ki avstrijskim okiastem doslej še nikdar ni nadii vzroka dovolj za akrepanje,' tako dolžnost nalaga tadi kazenski zakon, ki izrecno prepovedaje razpikovanje narodnostnega sovraštva. hodek se je skoraj podvojit, nepismenih pa je za tretjino manj. Vendar pa se te dežele danes soočajo z ogromnimi težavami: 800 milijonov ljudi živi še v popolni revščini, ob pomanjkanju hrane, veliko jih je še nepismenih in pogosto obolevajo. Vse to botruje temu, da živijo pod minimalno dovoljeno ravnijo človekovega dostojanstva. Še posebno! zaskrbljujoč pa je gospodarski položaj teh držav. Plačilne bilance tako imenovanega tretjega sveta so se močno poslabšale in zabeležile sredi letošnjega leta skupaj 42 milijard dolarjev primanjkljaja, kar je za 12 milijard dolarjev več kot leto poprej. Te številke pa ne zbujajo veliko- upanja, da bi se utegnil zmanjšati prepad med razvitimi in nerazvitimi. Po mnenju mednarodne banke bi tudi tedaj, če bi državam v razvoju uspelo za- dvakrat povečati svojo gospodarsko rast, razvitim pa obdržati sedanjo!, bi potrebovali skoraj stoletje, db bi izgladili razlike med njihovimi dohodki. Vsi ti podatki kažejo, do se prepad med bogatimi in revnimi državami ne zmanjšuje marveč nasprotno postaja) čedalje večji. Zato se tudi vedno bolj pogosto in odločno postavljajo zahteve po temeljiti reformi sedanjega gospodarskega ustroja v svetu, ki je zgrajen na: sistemu, po katerem bogati postajajo bogatejši, revni pa še bolj revni. Pogaj za take spremembe pa- je seveda predvsem odstop od dosedanje prakse, ko je vsak iskal le kvoje koristi, ne pa skupne interese-. SLOVENSK! DUHOVNtKi OB JUBtLEJU SVOJEGA DRUŠTVA: ..Domovini sinovi, nikomur hiapci" Pred tedni smo tudi v našem iistu objaviti pogovor, ki ga je imei sekretar ZKS Franc Šetinc i tjubijanskim Deiom, kjer je zavzet statiiče k aktuatnim vprašanjem odnosa sociatistične družbe do vere. Cerkve in kierikaiizma. Njegove izjave so bite tehten odgovor na trditve, ki jih je v zadnjem času tudi pri nas na Koroškem zasiediti in ki vedo povedati o ..zasledovanju" in ..zatiranju" vere in cerkve v Stoveniji. Odgovor na take trditve pa je daia predvsem tudi nedavna prostava tri-desettetnice Stovenskega duhovniškega društva, ustanovijenega teta 1949 kot Cirit- metodijsko društvo katotiških duhovnikov LR Siovenije. Vprašanja manjšin na mednarodnih forumih Kar dvakrat je bita Danska v minutih tednih prizorišče mednarodnih razpravijanj o manjšinskih probtemih. Najprej je v mestu Apenrade/Aabenraa pri tamkajšnji nemški manjšini zasedat 27. kongres Federatistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), nato pa je v danskem giavnem mestu Kjovenhavnu potekat mednarodni seminar ..Evropa regij". Na kongresu FUENS so se znova pokazate značiinosti, na katere smo v zvezi s to organizacijo že večkrat opozarjati in ki so od vsega začetka vzrok, da se Zveza siovenskih organizacij na Koroškem za raztiko od Narodnega sveta koroških Siovencev nikdar ni mogta odtočiti za čtanstvo v FUENS. Še vedno namreč v tej organizaciji uvetjavtjajo svoje težnje — poteg resničnih narodnostnih skupin — tudi najraziičnejše grupacije emigrantov, ki manjšinski forum ziorabijajo za svoje poiitične namene. Poteg te že iz pretektosti izvirajoče pomanjktjivosti pa so se na tetoš-njem kongresu pokazate tudi še bistvene raziike v statiščih ..stare" in ..mtade" struje, in to ziasti na vprašanju manjšinske probtema-tike v Avstriji: na seji gtavnega odbora so ceio zagroziti z razpustom mtadinske sekcije, ker je te ta odtočno kritizirata proti-manjšinske ukrepe v Avstriji. Sicer pa se temu niti ni čuditi, če vemo, da je na kongresu nastopit tudi ceiovški dvorni svetnik dr. Ratf Unkart, eden izmed ..očetov" sedanje avstrijske manjšinske zakonodaje, ki je ta izraziti protimanjšinski diktat skušat prikazati tako pozitivnega, da ga je četo avstrijski strokovnjak za manjšinsko pravo prof. dr. Teodor Veiter morat opozoriti na resnico, ki je vse prej kot manjšinam naktonjena. V središču razprav na seminarju ..Evropa regij" v Kjoven-havnu so bita narodnostna vprašanja v Betgiji ter potožaj bretonske skupnosti v Franciji. Po štirih dneh živahnih razprav pa so sogtasno sprejeti resotucijo, ki so jo postati predsedstvu evropskega partamenta. Resotucija poziva to skupščino, naj pri se-stavtjanju novega votitnega zakona za prihodnje evropske vo-titve, ki bodo teta 1984, predvideva tudi neposredno in števiično primerno prisotnost etničnih, kutturnih in jezikovnih manjšin, ki živijo v državah čtanicah Evropske skupnosti. Te manjšine bi tah-ko sestavtjate posebno točeno zbornico, v kateri bi bite zastopane tudi dežete in regije. Sestaviti naj bi posebno komisijo, ki bi se do prihodnjih evropskih votitev bavita s probtematiko zaščite in razvoja manjšin. V resotuciji pozdravtjajo prediog, po katerem naj bi Evropska kupnost kot taka ratificirata evropsko konvencijo o čtovekovih pravicah; dajejo pa podporo tudi pobudi evropskega partamenta, da sestavi ..tistino o pravicah čta-nov te skupnosti", v katero pa bi morati obvezno vkijučiti tudi obvezo za pozitivno rešitev manjšinske probtematike. Južna Koroška predstavljena na mariborskem sejmu Nastanek društva' je na' proslavi, ki je bita v ljubljanski Festivcrlni dvorani, orisa)! predsednik Roman Kavčič, ki je spomnil na težke čase obnavljanja porušene domovine, na ča's, ko odnosi med cerkvijo in državo še niso* bili urejeni. V napetem stanju in nezaupanju na obeh straneh so se našli duhovniki, ki so videli rešitev v tem, da se duhovniki vključijo v politične in gospodarske tokove nove družbe, je dejal predsednik duhovniškega društva ter spomnil na tedanje dogodke: ,Obtoževalo nas je zmota nekaterih naših bratov, kot strela z jasnega' je treščilo pastirsko pismo jugoslovanskih Škotov, ki je še podkrepilo borbeno vzdušje med cerkvijo in državo. Vendar so nekateri duhovniki videti, da se jim ponuja morda zadnja priložnost za vključitev v napore naših ljudi za izgradnjo nove domovine in za to, da sperejo sramotni madež zgodovine." Predsednik Kavčič je naglasil, da so društvo vseh trideset let vodile ideje, ki so končno zmagale na drugem vatikanskem koncilu. Zato .jasno in glasno povemo vsem, doma in na tujem, db smo člani Duhovniškega društva vedno bili otroci cerkve, domovini sinovi in nikomur hlapci," Ije ob koncu poudaril predsednik Kavčič ter zagotovil, da hočejo slovenski duhovniki postati še bolj zavestni graditelji novega, lepšega in boljšega sveta, kajti to zahteva od njih čas in pričakuje zgodovina. Društvu je cb jubileju čestital in mu zaželel še novih delovnih uspehov predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman. Poudaril je prispevek društva pri reševanju mnogih vprašanj v zvezi z urejanjem odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi in med drugim opozoril na aktivno sodelovanje društva pri oblikovanju republiškega zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Na proslavi pa je spregovoril tudi predsednik SZDL Slovenije Mitjo Ribičič, ki je dejal, da je Slovensko duhovniško društvo dalo tehten prispevek ne samo za urejamije dobrih odnosov med družbo in verskimi skupnostmi, pač pa tudi za razvoj socialistične demokracije, ki ne ukinja pluralizma interesov in različnih idejnih nazorov in pogledov na svet, marveč s samoupravnim in družbenim sporazumevanjem omogoča, da se izrazijo, usklajujejo in združujejo v enotno hotenje, da bi živeli bolje in lepše. .Ljudske množice in narodi danes hočejo živeti in ustvarjati v socialno, narodnostna in versko enakopravnih odnosih kot gospodarji svojega dela na svoji zemlji," je dejal predsednik Ribičič. .Mislim, da je bilo povsem naravno, da sta se dva; velika družbena socialna in politično idejna tokova v družbi in občestvu katoliške cerkve morala v nekem smislu spojiti in strniti in sicer za združevanje najbolj elementarnih interesov množic za skupni gospodarski in kulturni napredek, za' napor množic, do bi se otresle vseh oblik nadvlade, zatiranja in nasilja in vseh metod narodnostnega, verskega ati kakršnegakoli ideološkega hegemonizma in odtujevanja. In prav tako kot je naša družba stremela k temu, da bi demokracijo, ki odloča v imenu ljudi, spreminjala v demokracijo odločanjo ljudi samih, ste tudi vi kot najbolj napredno krilo slovenske duhovščine stremeli, da bi za vselatj končali žalostno razdobje konstantin-ske cerkve privilegijev in manipuliranja z verskimi čustvi, ki je v naši stvarnosti dobilo tako mračno podobo klerikalizma in klerotašizma, da bi začeli novo razdobje svobod- Na Dunaju se je zbralo 2500 strokovnjakov in drugih predstavnikov iz vseh delov sveta, da se pogovorijo o gradnji avtomobilskih cest. Poudarek tega velikega mednarodnega srečanja je na vprašanjih varnosti, kar pa seveda ne pomeni, da ne govorijo tudi o tem, kako avtomobilske ceste povezujejo regije, države in kontinente. Sicer pa sodi Avstrija med države, ki so trenutno zelo močno zaposlene z gradnjo avtomobilskih cest. V trikotu Avstrija-Italija-Jugoslavi-ja bodo zlasti prihodnja leta prinesla pomembne cestne povezave. Do leta 1984 naj bi bil zgrajen cestni predor skozi Karavanke, ki bo povezal cestno omrežje Avstrije z jugoslovanskim; do leta 1986 pa bodo predvidoma zgradili tudi še predor pod Karnijskimi Alpami, tako da bo povezava vzpostavljena tudi med Avstrijo in Italijo. Poleg teh dveh „predorskih" projektov pa seveda tuldi vsaka država zase stremi za čim hitrejšo izgradnjo avtomobilskih cest. V Avstriji je trenutno težišče na Turski avtocesti, ki je pred leti dobila prednost pred tako imenovano Južno avtocesto med Dunajem in Celovcem. Toda po „dr-žavni pogodbi", ki sta jo pred nedavnim podpisali zvezna in deželna vlada, bodo tudi na Koroškem pospešili delo na posameznih odsekih Južne avtoceste, medtem ko se bo gradnja te ceste s „polno paro" začela predvidoma čez štiri leta, ko naj bi bila dograjena Turska avtocesta. V Italiji delo pri gradnji avtocest prav tako poteka v dveh smereh — proti Avstriji na severu in proti Ju- ne in zdrave, na ležnljah in prepričanju vernih ljudi samih temelječe verske skupnosti." Predsednik Ribičič je spomnil na vlogo in zadržanje slovenske duhovščine med zadnjo vojno in dejal, da so krivične in zgodovinsko netočne ocene, ki rimskokatoliško cerkev zaradi njenega ljubljanskega' vrha v celoti enačijo z nazad-njaštvom in celo z belogardizmom. Poudaril je, da so mnogi duhovniki sodelovati z ljudstvom ter se kljub grožnjam in nasilju opredeljevali za OF. Na to opozoriti je važno tudi danes, je naglasil Ribičič, „da se zavemo, da je prijateljev ljudstva več kot njegovih prikritih sovražnikov in izdajalcev". goslaviji na zahodu. V teku so priprave za povezavo italijanskega avtocestnega sistema z jugoslovanskim in se v ta namen gradi nov mednarodni mejni prehod Štandrež-Vrtoj-ba, medtem ko bo novi mejni prehod pri Sežani vzpostavil povezavo z jugoslovansko avtocesto pri Razdrtem, ki so jo prejšnji teden podaljšali neposredno pred Ljubljano. Letos poleti je bil na avtocesti proti Trbižu dograjen 40 km 'dolgi odsek Videm—Amaro, do leta 1983 pa nameravajo zgraditi tudi še preostalih 52 km avtoceste do italijansko-av-strijske meje, kjer bo Avstrija Svoj 15 km dolgi odsek dogradila do leta 1984. Bistveno izboljšan pa bo prometni položaj na tem območju, ko bodo predvidoma do leta 1986 zgradili še predor pod Karnijskimi Alpami. Za izgradnjo tega predora sta močno zainteresirani obe državi — Avstrija in Italija, ki sta že ustanovili mešano komisijo, katera naj bi skrbela za izvedbo pripravljalnih del, predvsem pa za potrebna finančna sredstva. Taka mešana komisija uspešno deluje tudi v avstrijsko-jugoslovanskem okviru ter je dosegla že vidne uspehe pri pripravah za gradnjo karavanškega predora. Dela se bodo pričela prihodnje leto, predor pa naj bi bi) dograjen do leta 1984. Vendar predor sam še ne bo rešil prometnih problemov v obeh državah. V Avstriji narekujejo ne le domače, marveč predvsem tudi mednarodne potrebe čim hitrejšo dograditev Turske in za njo še Južne avtoceste, v Jugoslaviji pa slej ko prej čaka na rešitev magistrala, ki naj bi predstavljala sodobno cestno povezavo med Karavankami in grško mejo. .Vesela jesen" se imenuje prireditev, ki jo pripravijo vsako* leto na) mariborskem sejmišču. Letos je že šestnajsta po vrsti. Odprl jo je minulo soboto v navzočnosti številnih predstavnikov družbenopolitičnega življenja in gospodarstva predsednik občinske skupščine Ra-ta)el Razpet, odprta pa je še do konca tega) tedna. .Vesela jesen" v Mariboru je več kot jesenski sejem. Na svoj račun pridejo kmetovalci, ki Ijih priteguje predvsem razstava kmetijske opreme. Zanimanje vzbujajo številne stojnice, kjer ponujajo zdravilne čaje in drugai zelišča; revija' .Zdravje" pa je v okviru .Vesele jeseni" pripravila posebno razpravo o zdravljenju sladkorne bolezni z zdravilnimi zelišči. Poleg predstavitve mariborskega gospodarstva sta tokrat prvič prirejeni tudi čebelarska in ribiška razstava, pa tudi slovenski lovci so se po večletnem .premoru" spet predstavili, tokrat z razstavo živalstva Slovenije'. Predvsem pa je .Vesela' jesen" — to pove že naslov prireditve — tudi namenjena družabnosti, saj so v vinorodnih predelih zlasti v času trgatve radi veseli, zlasti če je trta bogato obrodila kot menda letos. Zato je razumljivo, da zavzema v okviru prireditve važno mesto tudi pokušnja slovenskih vin, ki jo dopulnjUje bogat kulturno zabavni program. Na mariborski .Veseli jeseni" pa se predstavlja tudi ljužna Koroška. Gospodarski odbor ZSO je pripravil zanimiv prikaz naših kraljev; govora je o zgodovini in o današnji stvarnosti ter o boju koroških Slovencev za dosego narodnostnih pravic, kar dopolnjuje razstava knjig koroških in jugoslovanskih avtorjev, ki obravnavajo manjšinsko problematiko. Posebno mesto pa zavzema predstavitev ljužne Ko* roške kot dežele turizma: s prc spekti in drugimi prikazi je opozoi" jeno na posamezne kralje, njihove zanimivosti in zlasti na tamkajšnje gostinske obrate, ki svoje goste sprejmejo in postrežejo v obeh de* želnih jezikih. Vendar nismo koroški Slovenci' edini, ki iščemo stikov z obiskovale' mariborske .Vesele jeseni". Tud' gospodarska zbornica Lipnice rb avstrijskem Štajerskem, ki je od Mo* ribora oddaljena le kakih 20 kile metrov, kaže izredno zanimanja Nadalje se predstavlja turistično gospodarstvo Istre s svojimi turistič' nimi ponudbami in možnostmi leto* vanja; na svoje turistične in gospo* dlarske možnosti pa končno opozaf' ja tudi Kraljevo v Srbiji, ki je po* brateno z Mariborom. Mariborska univerza H ' - ] . ' Prejšnji teden so v Mariboru ob' hajaii dan univerze, ki je bi) ietos šč posebno siovesen, saj obhaja maribot' ska univerza tetos svojo dvajsetietnico-V okviru osrednje svečanosti so ob tej priioinosti podeiiii vrsto ziatih in srebrnih znakov univerze, ziatih in srebt' nih piaket ter častnih listin, s katerif! se je mariborska univerza zahvati!<* osebnostim in organizacijam za prispe* vek in zasiuge za razvoj visokega šol' stva v Mariboru. Ob dvajsetietnici pa je mariborske univerza prvič podeiiia tudi častne doktorate. Ta najvišja priznanja se prejeti čian predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, zastužni profesor tjubijanske univerze Aibert Struna in akademik dr Bratko Kreft. Jubiiejno siovesnost je s svojim ne* stopom obogati) pevski zbor kuituf* noumetniškega društva .Študent", k) je bi) prav tako dobitnik odiičja ob dvajsetietnici mariborske univerze. Govorica dokumentov o strahotah nacizma Za nedavno 40-ietnico izbruha druge svetovne vojne so v nemškem mestu Oberhausen odprti razstavo o strahotah nacizma, ki je prvič verno in znanstveno utemeijeno prikazaia resnico o pokoiu enajstih miiijonov ijudi v času napadatne vojne ter uničenje šestih miiijonov čtoveških iivijenj v ptinskih ceiicah. S 350 eksponati in števiinimi statističnimi podatki, od katerih so mnogi prvič dostopni za nemško javnost, so prikazani vzpon nacizma, razvoj esesovske organizacije, propagande in metode, pa tudi rasna strategija in vojni podvigi nacistične države. )z znanstvenega prikaza je razvidno, da je v drugi svetovni vojni umrio 55 miiijonov tjudi, od tega jih je 3! miiijonov padto v vojaških operacijah. Za priprave na vojno je Hitter od teta 1933 do 1939 porabi) 90 mitijard mark, med teti 1939 in 1945 pa samo za proizvodnjo orožja 500 miiijard mark. Nemčija je po tastnih podatkih izgubita v vojni 3,3 mitijona vojakov, 1,8 mitijona pa jih je .izginito" oz. so pogrešani, medtem ko je ranjenih bito ! mitijona, tako da iahko trdimo, da ceiotne izgube hitierjevske vojske štejejo pribiižno 6 miiijonov mrtvih. Takšen je ..rezuitat" nemške vojne strategije, ob spremijavi rasne strategije, saj so med vojaškimi operacijami množično iztrebtjaii .manjvredna bitja", pripadnike drugih narodov in ras — vsega skupaj 11 mitijonov, od tega 6 mitijonov v taboriščih. Čez ceio Evropo je bita razpredena mreža koncentracijskih taborišč, zaporov in tako imenovanih .zunanjih poveijstev", ki jih je biio pribtižno štiri tisoč. V teh so kot sužnji detaii poiitični ujetniki, in teh je bito 7,5 miiijona. Na razstavi je možno videti, da je nacistična Nemčija izgubita med vojno 750 podmornic in 9.400 tetat. Angio-ameriško ietaistvo je med bombardiranji uničiio kar 85 odstotkov nemške industrije, v bombnih napadih pa je izgubiio živtjenje 480.000 ijudi. To pomembno razstavo so pripravit) mestna uprava v Oberhausenu, de iavski sindikati, verske skupnosti in mednarodni komite za znanstveno proučevanje vzrokov in posiedic druge svetovne vojne, ki ima svoj sedež v Luksemburgu. Giavna organizatorja sta bita Pierre Gregoire in Eduard Ča-iič, predsednik in generatni sekretar omenjenega komiteja v Luksemburgu, ki sta hkrati napisata tudi brošuro .Nacionaisociaiistični pokot narodov 1939— 1945". V Zvezni repubtiki Nemčiji je razstava doživeta vetik odmev, sedaj pa se bavijo z načrt), da bi jo prikazati tudi še v drugih državah. Sodobne avtoceste vezi med državami in narodi POGOVARJAL! SMO SE S KANDiDAT! SV: Po votitvah teta 1975 je KEL politično zadremala. Zakaj jo zdaj nenadoma razglašate za življenjsko potrebno? SMOLLE: Dejstvo je, da je KEL teta 1975 napravita hudo napako, ko po votitvah ni več nadatjevata svojega političnega boja in organiziranja terena, kot je to napravita pred vo-Utvami. Leta 1975 smo stati pred sktenitvijo Zakona o narodnih skupinah in pred preštevanjem manjšine. 1976 so se vse strukture KEL resno vpregte in sodetovate pri preprečitvi preštevanja oziroma pri bojkotu — KEL nam je bita pri pripravtjanju bojkota gotovo v vetiko oporo. Preveč pa smo teta 1975 biti zaverovani v to, da dobimo lastnega zastopnika v deželnem zboru in ko se to ni zgodito, nismo več videti, kako naprej. Zakaj je KEL življenjsko potrebna? KEL je živtjenjsko potrebna, ker se v nobenem pogtedu in pod nobenimi pogoji ne moremo odreči pravici do samostojnega odločanja o svoji tastni usodi. To pomeni tudi v tistem prostoru, ki nam je po avstrijski ustavi na razpotago. SV: Pred kratkim ste sprejeti nova programska izhodišča, ki so drugačna od tistih iz leta 1975. Od kod ta ideološka sprememba? SMOLLE: Program KEL iz teta 1975 „Za mirno bodočnost Koroške" se v bistvu ne razlikuje od današnjega programa. Dodatno smo !e še akcerttuirati program s „Pismom gtavne-ga kandidata", kjer nakažemo sistemsko kritično zaskrbtjujoče tedence v zadržanju vtadajo-žih struktur in ki nudi vsakemu možnost do so-detovanja v okviru KEL. K temu smo še dodati brošuro ..Koroška jesen", v kateri smo jasno podati naše predstave gtede gospodarskega razvoja ne te južnokoroškega prostora. SV: Predstavljate se kot gibanje, ki naj bi združevalo vse sistemsko kritične skupine, v praksi pa nastopate kot stranka, ki z večino teh skupin tekmuje. Kaj ste v resnici? SMOLLE: KEL ni stranka, KEL je več. Združujemo stovensko in nemškogovoreče demokrate, tiste, ki podpirajo boj narodnih skupin za svoje pravice in ki smatrajo ta boj kot boj za pravice vsakega posameznika. KEL podpira nad sto vidnih nemškogovorečih prijateljev, ki so vezani na cerkvene, strankarske in nestrankarske strukture. Če pravite, da tekmujemo s skupinami, o katerih pravimo, da jih hočemo združevati za skupen boj, potem upam, da tekmujemo samo v detu. Diskusija okoti KEL je enkrat več nakazata nizek nivo potitičnega živtjenja na Koroškem. Izkazato se je, da ni prave opozioije. To opozicijo hočemo izgrajevati, opozicijo, ki se je do sedaj še ni dato razviti, predvsem pa za-raidi tega, ker so tisti stoji, k! obtikujejo javno mnenje, učitetji, uradniki ipd., preveč odvisni od vladajočih političnih sttuktur. SV: Veliki del pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem na volitvah prav gotovo ne bo podprl KEL. Ali je zaradi tega treba dvomiti v njihovo narodno zavest in njihovo doslednost v boju za narodno enakopravnost in 7. člen? SMOLLE: Na žatost mnogo Stovencev ne bo volito KEL. Vsak naj se odtoči za to, kar misti da je prav — po prepričanju — prepričanje pa je produktr razmištjanja in KEL je rezultat premištjanja in je povsem jasen odgovor na trostrankarski sporazum. V glavnem pa bi rad ponovil to, kar sem že izjavit v NT, da ne poskušamo sititi nobenega v katero-koti smer. KEL ne siti nikogar, najmanj pa koroške Stovence v KEL. Tisti, ki pa voti KEL, pa najbotj jasno protestira proti tro-strankarskemu sporazumu, tisti, ki gredo pa drugo pot, sktenejo nek kompromis, ki je subjektivno gtedano razumljiv, objektivno gteda-no pa ga ne morem odobravati, nobenemu od tistih koroških Slovencev, ki ne bodo volili KEL, pa ne moremo odreči, da nočejo pomagati slovenski narodni skupnosti na Koroškem v svojih prizadevanjih. Gtobatno gtedano, se voditne potitične strukture na Koroškem med seboj ne raztikujejo bistveno. Ni mnogo ideotoških raztik med posameznimi strukturami, tahko bi si predstavljal voditelja koroške SPU, dežetnega glavarja Wagnerja ravno tako kot voditetja UVP ati FPU in tudi obratno. SV: Bili ste član SPO, zakaj ste postali to ravno tedaj, ko so drugi Slovenci izstopali? SMOLLE: Drži, da sem bit čtan SPO v Wahringu na Dunaju, in to zaradi tega, ker je bita to edina široka skupina mtadine „Junge Generation in der SPU", ki se je ktjub pritiskom s strani stranke strnjeno zavzemata za pravice stovenske narodne skupnosti na Koroškem in vseh drugih narodnih skupin v Avstriji, tako z besedami kot tudi dejanji, to je bita tudi tista skupina nemških demokratov, ki je ..soustvarita na Dunaju 5000 Stovencev in ki se je prvomajske demonstracije SPU udeležila s slovenskimi transparenti in plakati. Sicer pa sem se, ko sem bit na Dunaju, statno zavzemal za pravice narodnih skupin in imel stike z vsemi tistimi strukturami, ki so bile nam naktonjene tako v SPU, UVP, KPA kot z vsemi drugimi političnimi skupinami. SV: Volilni boj obsega kratko časovno razdobje, medtem ko je boj za uresničitev člena 7 V zadnji Mevitki smo na lem mestu objaviii pogovor sodetavca našega tista z bikovskim županom Hanzijem Ogrisom, ki za dežeinozborske voiitve 7. oktobta spet kandidira na iisti SPO. Povedati smo tudi, da ima Hanzi Ogris, ki ga koroški Siovenci poznamo in cenimo predvsem po dejavnosti, ki jo razvija kot podpredsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in kot predsednik Zveze sioven-skih zadrug v Ceiovcu, za raziiko od siovenskih kandidatov na drugih iistah še najbotj reaine izgiede, da bo izvoijen v dežeini zbor, kjer bo — kakor je v pogovoru izrecno zagotovi) — kot pripadnik siovenske skupnosti zagovarja) težnje in potrebe Stovencev ter se zavzema) za uvetjavtjanje čiena 7 državne pogodbe. tzhajajoč iz trontovske širine, ki jo zastopa ZSO, pa smatramo za potrebno, da v tem okviru tudi vodiinim siovenskim kandidatom na drugih tistah nudimo možnost, da zavzamejo staiišče do voiitev in do narodnostne poiitike. Sodeiavec našega iista se je pogovarja) z voditnim kandidatom Koroške enotne iiste (KEL) Kariom Smoiietom, čianom predsedstva Narodnega sveta koroških Siovencev, ter z dr. Mirosiavom Messnerjem, čtanom dežetnega vodstva KPA, ki na komunistični tisti za veiikovški okraj kandidira na drugem mestu. avstrijske državne pogodbe politična stalnica. Pravilo je že, da smo Slovenci na volitvah različnih pogledov, nam vsem pa je potrebna v narodnostnem boju čim večja enotnost. Kaj boste storili, da jo ohranimo in utrdimo? SMOLLE: Jasno je, da se morajo sredstva boja prilagoditi okotiščinam časa. Po votitvah deto ne sme zaspati in ne sme se zgoditi, da teta ne delamo nič. Treba je širiti strukture in ustvariti čim večjo enotnost, enotnost v lastnih vrstah z mostom do nemškogovorečih demokratov, treba je ustvariti močnega slovenskega partnerja. Kot šibka manjšina se sami ne moremo boriti hkrati na vseh frontah, ampak skupno z vsemi napredno mistečimi tam, kjer je največ izgteda, da hudo zadenemo vta-dajoče strukture. SV: De) koroških Stovencev je aktiven v KPA in se hkrati vktjučuje v narodnopolitično detovanje ZSO. Kako KPA gteda na potrebo po udetežbi njenih čtanov v narodnopolitičnem vprašanju? MESSMER: KPA ima kot edina avstrijska stranka izdelano samostojno in demokratično stališče v vprašanju slovenske narodne skupnosti. To stališče uresničuje dnevno v svoji politiki. Boj za uresničitev 7. člena je vgrajen v oficialni partijski program — to je sklenil že pred leti najvišji organ PKA, kongres. Boriti se zai pravice slovenske manjšine na Koroškem pomeni za avstrijsko KP boriti se proti fašizmu in rasizmu, boriti se proti rušenju demokratičnih pravic. V tem boju so pripravljeni avstrijski komunisti povezati se z vsemi demokratičnimi silami v avstrijski družbi, ki želijo isto. Zato je povsem naravno, če se Roman o ljubeljskem predoru je postal evropska uspešnica Založba Borec v Ljubljani je pred nedavnim izdala sto-venski prevod romana „Predor " francoskega avtorja Andreja Lacaiza', ki je v tem detu doživeto opisat usoda taboriščnikov v Potjubelju, kjer je bita podružnica ztoglasne-ga nacističnega taborišča Mauthausen. Romam „ Predor" (v francoskem izvirniku „Le tunnet") je že lani ob izidu v Franciji vzbudit velik odmev in je v najkrajšem času postat v pravem pomenu besede evropska uspešnica, saj je bito v nekaj mesecih prodanih že 350.000 izvodov. Avtor knjige Andre Lacaze je junak druge svetovne vojne: že teta 1939 je prejet visoko francosko odlikovanje ,vojni križec", ob koncu vojne pa najvišje odlikovanje — znak .Legija časti". Kot francoski vojak se je najprej borit ob Rokovskem prelivu, od koder je pobegnit v Angtijo in bit .druga oseba" v odporniški organizaciji Overcloud. S padalom in radijsko postajo je odskočit v okupirano Francija, kjer je opravit neprecenljive stvari za zaveznike. Nemci so ga odkriti in zaprti v Parizu, nato pa odvedli oprita 1943 v taborišče Mauthausen. V taborišču je bil izbran v skupino 300 Francozov, ki so jih odpeljati v podružnico pod Ljubeljem, kjer je bilo taborišče jetnikov, ki so morali graditi tjubeljski predor. Knjigo .Predor" je avtor posvetit svojemu najboljšemu prijatelju Andreju Menardu, ki je bit prav tako v taborišču pod Ljubetjem. Potem ko je ubit esesovca, je pobegnit k partizanom in tam padel. Kakor Andre Menard, pa; So se tudi še drugi jetniki iz tju-beljskega taborišča pridružiti stovenskim partizanom in se z njimi boriti proti skupnemu sovražniku — nacizmu. Komandir v Kokrškem odfedu, torej v enoti, v katero so se vključiti osvobdjeni francoski ujetniki iz taborišča pod Ljubeljem, je bit Jože Šitar-Mi-tan, ki je zato imet čast, da je po osvoboditvi pod Stavoto-kom zmage v Parizu prižgat večni ogenj pri spomeniku neznanemu junaku in se vpisat v zlato knjiga. Kokrškemu odredu se je pridružit tudi avtor romana' .Predor" Andre Lacaze, ki je ko- nec vojne dočakat prav pri nas na Koroškem, namreč na Bistrici v Rožu, kjer je tudi ta enota slovenske osvobodilne vojske bita zadrtje bcje s fašisti. Roman o tjubetjskem predoru je torej pripoved čtove-ka, ki je vse to sam doživel. To pripoved sloni na objektivnih dejstvih in nadrobnem pripovedovanju o dogodkih v taborišču, kjer so biti poteg Francozov zaprti tudi pripadniki drugih nairodav — Čehi, Poljaki, Rusi in seveda Sto-venci. Nadrobno je opisan tudi beg francoskih zapornikov teta 1944 na Primorsko, kjer so se pridružiti tX. korpusu. Zlasti pa pritegne knjiga s svojo neposrednostjo, ki jo more izobtikavati te osebno doživetje. Kakor je doživljajska zgodba o tjubetjskem predoru osvojita bratce v Franciji, tako jih bo gotovo pritegnita tudi pri nas — ne nazadnje tudi po zastugi prevajalca Jožeta Šmita, ki je poskrbet za res dober in kvaliteten prevod. Knjigo .Predor" lahko naročite tudi v knjigarni .Naša knjigo" v Celovcu. slovenski člani KPA na Koroškem vključujejo tudi v narodnopolitično delo ZSO, v njena prosvetna in rekreacijska društva. SV: Ati vam frontovsko izhodišče, sprejeto na zadnjem občnem zboru ZSO v Zetezni Ka-pti, daje dovotj možnosti za vktjučevanje v aktivnosti ZSO? MESSMER: Frontovsko izhodišče ni bilo sprejeto na zadnjem občnem zboru ZSO, temveč je sploh temeljna zamisel ZSO že od njene ustanovitve naprej. Res pa je, da se je v Železni Kapli o .frontovskem izhodišču" govorilo. Govorilo se je tudi o tem, da je trontovsko izhodišče v glavnem beseda, ki še ni meso postala. Najboljši primer za to nam je dal v zadnjem Vestniku predsednik ZSO dr. Zwitter, ki je v imenu ZSO — to se pravi tudi v mojem imenu in v imenu mojih tovarišev komunistov v ZSO, pa tudi v imenu tistih rojakov, ki so sicer v ZSO, so pa za KEL — priporočal bralcem, da volijo Hanzija Ogrisa na listi SPO. In to kljub sklepu upravnega in nadzornega odbora ZSO, da se ne bo priporočalo nobene stranke — pač zato, da se obvaruje frontovsko načelo. Se pravi načelo, da je treba v akcijah in izjavah ZSO vključevati vse narodno zavedne slovenske struje, brez ozira na strankarsko, politično ali ideološko prepričanje posameznika. No, če se predsednik ZSO sam ne drži sklepov odbora in (ron-tovskega izhodišča, potem to pomeni, da so demokratične strukture ZSO v slabem stanju in da so možnosti vključevanja za kritičnega, s svojo lastno glavo premišljajočega človeka omejene. SV: Kako se angažirajo slovenski člani KPA v svojih organizacijah, da bi dobiti čim bot j kvatitetno podporo svojih nemškogovorečih tovarišev za uresničitev narodnopolitičnih ci-tjev ZSO? MESSMER: Pri svojem vprašanju pozabljaš, da je boj za uresničitev 7. člena sestavni del partijskega programa — se pravi, obvezen za vse avstrijske komuniste, neglede na narodnost. Mi slovenski člani KPA smo s svojim vstopom dobili iste pravice in prevzeli iste dolžnosti kot vsi ostali. Zato se naš nemškogovoreči tovariš recimo v Salzburgu ali na Dunaju bori prav tako proti nacizmu in Heimatdienstu, kakor naš občinski odbornik slovenske narodnosti na Koroškem — recimo tovariš Sitter v Železni Kapli ali tovariš Grabner v Borovljah. Torej: s tem, da se iz dneva v dan trudimo včasih bolj, včasih manj uspešno za uresičevanje partijskega programa o narodnostnem vprašanju, se borimo za uresničitev narodnopolitičnega cilja ZSO, kijepravtakouresničitev7. člena. In dovoli še to pripombo: Prav v zadnjih letih so člani KPA s vojimi iniciativami prispevali k temu, da se je ZSO zavzemala za uresničitev svojih narodnopolitičnih ciljev — spomni se na ustanovitev solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev. SV: Ati sodite, da stovenska manjšina na Koroškem potrebuje svojo nacionatno stranko, kot je KEL in ati je to res edina možnost za učinkovito in dostedno borbo za izpotnitev 7. čtena? MESSMER: Že Cankar je povedal, da stranka ni narod in narod ni stranka. Edina možnost, da bomo koroški Slovenci napredovati, je borbena akcijska enotnost vseh slovenskih sil na nadstrankarski podlagi. V tej akcijski enotnosti se mora čutiti tudi delavska roka, sicer ne bo uspešnosti. Taka akcijska enotnost bo tem bolj uspešna, čim ugodnejše bo razmerje sil v avstrijski družbi v prid demokratičnemu in naprednemu taboru. Moč in vpliv KPA je v tem oziru osrednjega pomena. Saj se Slovenci ne bomo premaknili iz mesta, če ne bomo našli zanesljivih zaveznikov v avstrijski družbi. Kdor pa postavlja svojo volilno skupino namesto akcijske enotnosti ali celo trdi, da jo sam pooseblja, v resnici krši glavno načelo akcijske enotnosti: Enakopravnost vseh demokratičnih političnih sil v akciji in v odločanju v akcijah. Zato sem prepričan, da bi narodna stranka škodovala narodni stvari koroških Slovencev. SV: KPA prihaja na volitve s svojim volilnim programom. Kakšno mesto imajo v tem programu boj za konkretne zahteve na podlagi 7. člena avstrijske državne pogodbe in prizadevanje za reševanje sociatnoekonomskih problemov južnokoroškega prostora spričo možnosti, ki jih daje odprta meja? MESSMER: Vsak, ki prebira naš dnevnik Volks-wille in spremlja naše politično delovanje, ve, da je prizadevanje za izpolnitev določi) 7. člena sestavni del naše vsakodnevne politike — in to brez ozira na to, ali so volitve ali ne. To je bilo tako recimo v gibanju za bojkot preštevanja, to je tako recimo v občinskih sobah, kjer se potegujemo za dvojezičnost topografije in uradovanja, to je tako recimo v tovarnah, kjer naši tovariši vzgojno vplivajo proti nemškemu nacionalizmu itd. Kar se volilnega boja tiče, je treba povedati to: Poglej kandidatno listo KPA, pa boš videl, da nas je kar lepa vrsta kandidatov slovenske narodnosti. In preberi naš centralni volilni letak, ki ga v teh dneh delimo povsod po Koroškem, pa boš videl, da zavzema 7. člen važno mesto v našem volilnem boju; da bi se zboljšala gospodarska situacija v južno-koroških občinah in drugih obrobnih koroških predelih, pa je ena naših glavnih zahtev, da je treba naseliti v ta področja finalna državna podjetja. Zavzemamo se tudi za gospodarsko sodelovanje in kooperacijo s socialističnimi državami, torej pri nas na Koroškem s sosedno Jugoslavijo. To je pomembno tudi za obvarovanje nevtralnosti avstrijske republike, ki jo ogroža enostranska navezanost na Zvezno republiko Nemčijo. Čcbe!ar{i iz Šmiheia inn Zagorja ob Savi so se pobratiti Že daij časa obstojajo zveze med čebetarji iz Smiheta pri Piiberku in Zagorja ob Savi btizu Trboveij. Odiočiii so se, da s pobratenjem obeh čebeiarskih društev utrdijo že obstoječe odnose. Za priiožnost svečanega podpisa pogodbe o pobratenju so si izbrati 60-ietn) jubi-iej obstoja čebeiarskega društva v Zagorju, ki ga stavijo ietos. 30. avgusta 1919 so Zagorčani ustanoviti čebeiarsko društvo s 37 čiani. Začetek septembra ietoSnjega teta, pa so biii Šmiheičani v gosteh v Zagorju, se udeiežiii jubiiejnega siavja ter se ob tej priiožnost! pobratiti s čebeiarskim društvom v Zagorju. Ko so se Šmiheičani v soboto 8. septembra napotili po savski do-iini v Zagorje Ije jesensko sonce obsevalo že pokošena in požeta! po-llja. Čebelarje so s prem tja'i pevci pod vodstvom Foltija Hartmana, da bi s petjem olepšali slavnost. Zo-gorsko čebelarsko društvo' ki šteje danes 52 članov, je Korošce navdušeno sprejela. Po sprejemu ob katerem so dobili šmihelski čebe- Schvvarmen der Bienen" (Razprava o rojenju čebel) in „Vollstandige Lehre von der Bienenlehre" (Popolni nauk o čebelarstvu). Luka Boročnik je zato v svojem govoru naglasil, da je slovenski narod lahko ponosen na takšnega sina in da! ima narod dvolj vzroka, da se znebi vsakega hlapčevskega duha). Na slavnosti sta nastopila tudi dva zbora, eden pod vodstvom Fol- podpisala pogodbo predsednik Luka Boročnik in Jožica Pečnik, ki je zastopala tajnika. društva. Zagorskim čebelarjem pa so podarili še sliko, ki prikaže čebelnjak Pečnika Jožeta z napisom: .Čebelarji: v združenju je moč". V kratkem govoru, v katerem je orisal tudi narodnostno mržnjo in zapostavljanje Koroških Slovencev, je Marjan Pečnik v imenu Zveze slovenskih organizacij pozdravil korak pobratenja ter nadaljnjemu sodelovanju želel veliko uspeha. V toplicah v izlakih je sledilo skupno kosila, pri prosti zabavi pa so se vezi med čebelarji še bolj utrdile. Pred odhodom je recitirata preprosta mati sonet, posvečen Smihel-čanom, ki ga je sama spisala. To je bil najboljši dokaz za intenzivno medsebojno povezanost, ki jo ne gojijo samo vodilni funkcionarji temveč vsak posamezni član društva. SŠ§Si.;.!! ' ' ' ' Skupinska stika obeh pobratenih druitev Smihe! in Zagorje ob Savi larji tudi dobro kapljico je bil na vrsti glavni spored čebelarskega jubileja. V okviru svečanosti so nekaterim članom-ustanovitelljem podarili pismena priznanja za njihovo dolgoletno delovanje. Spregovorila sta oba predsednika čebelarskih društev, iz Zagorja Zaletel Ciril, iz Šmihela pa Luka Boročnik, ki je v svojem govoru omenil vlogo medu v človeški zgodovini, saj je bila strd dolgo časa edini sladki proizvod, ki ga je človek poznal. Spregovoril pa je tudi o vlogi evropsko znanega čebelarja Janša, pd. Kuharjevega Tonija, Slovenca, ki se je rodil pred 245 leti in je bil eden glavnih pionirjev v razvoju čebelarstva. V sredi 18. stoletja se je podal na Dunaj, da bi študiral na akademiji za likovno umetnost. Tam se je odlikoval v takšni meri, da mu je ponudila secarica Marija Terezija štipendijo za Italijo, kjer se bi naj izpopolnjeval. Toda hkrati se je Gospodarska družba; trudila za podvig čebelarstva in v ta) namen iskala primernega učitelja'. Bil naj bi že dobro izurjen in imel veliko praktičnih izkušenj. Janša, ki je bil na tem področju že zelo izkušen človek, je vleklo bolj k poklicu kot pa na študijsko potovanje v Italijo. S svojim delom je zaslovel kmalu po celi Evropi. Spisal je npr. tudi dve knjigi: .Abhandlung vom Mestna dvorana spet odprta za drsalce Kmalu po zaključku lesnega sejma so razstavljalci izprazniti celovško mestno dvorano, tako da so kmalu lahko začeti s postavljanjem tribun za gledalce in s pripravljanjem ledu. Vse priprave so že zaključene, tako da že od 17. septembra naprej vadijo hokejska moštva. Za splošno publiko bodo odprli mestno dvorano v soboto 29. novembra, odprta pa bo v ta namen do 2. marca 1980. V Celovcu bo naslednje leto ho-lejsko svetovno prvenstvo juniorjev, in sicer skupina B. V ta namen bodo podaljšali zimsko sezono v mestni dvorani do vključno 12. marca. Dvorana pa ne bo na razpolago samo drsalcem in igralcem hokeja, temveč tudi za balinanje na ledu in za šolske razrede, ki vadijo drsanje. Direkcija sejma sporoča, da v letošnji sezoni ne bodo zvišali vstopnine. Zvišali io bodo le tedaj, če bo draginja močno prizadela celotno obratovanje drsališča. lija Hartmana (ki se je priljubil posebno s pesmijo „Kctrca"), zagorski pevci so zapeli med drugim pesem „Podjuna" tako pristno, da so Podjunčani kar strmeli. S predajo praporov in s podpisom pogodbe o pobratenju sta obe društvi zapečatili medsebojno povezanost in prijateljsko sodelovanje. Za šmihelske čebelarje sta V RUŠAH PRi MARiBORU: OBVESTiLO Društvo „Naš otrok" sporoča, da se prične pouk siovenščine za osnovncšoiske otroke v četrtek 4. 10. ob 16. uri, konča se pa ob 18. uri. Srečamo se spet v prostorih vrtca „Maš otrok", 10.-Oktober-Str. 25/!. Otroke naprošamo, da prinesejo s seboj teiovadno obie-ko, copate in šoiske potrebščine. Ob četrtkih od 15. do 17. ure je poskrbtjeno tudi za pred-šoiske otroke, ki bi se radi udeiežiti za 2 uri siovenskega pouka. Društvo „Maš otrok" Razstava „Motivi iz zamejske Koroške" Likovni salon Ruše razstavlja od 21. septembra do< 7. oktobra! ^Motive iz zatmejske Koroške". To so slike, ki so jih ustvariti z različnimi tehnikami avtorji likovnega kroga iz Ruš, ki so se letos spomladi udeležili enodnevne slikarske kolonije na Radišath. V vabilu na razstavo je napisano: .Trinajst avtorjev, udeležencev enodnevne slikarske kolonije v vasi Radiše, razstavlja upodobitve tega;, kar so prinesli s Koroškega v svojem duhu, v skicir-nem bloku, v srcu. Torej ne bomo več iskali dominantnih motivov, kot je običajno na skupinskih razstavah. Tokrat je tema določena), motivni krog je zožen. Vendar so avtorji v skladu s vajirni preokupaci-jami poiskali ustrezen detajl, predvsem slikovit in značilen krajinski izrez ter ga' uresničili z najpriklad-nejšo tehniko: z akvarelom, oljem, pašteto itd." Večina slikarjev je ostala zvesta realistični podobi izbranega izreza. Teme slik so med drugim: ,Zopu-ščena domačija", .Znamenje", .Tihožitje", .Kosci". Motiv za olje so bili obronki Obirja, ki se razprostira nedaleč od Radiš. Prijetno presenečenje napravi obiskovalcu razstave kipar Anton Blatnik, ki 'je bil edini kipar med udeleženci seminarja, in je .iz naravnega lesa izvabil lepoto deklice v koroški noši in s tem dopolnit in zaključil ljubko, domače učinkujoče likovno predstavitev koroškega kraja" (citat iz vabila). Otvoritve razstave sta se udeležila tudi zastopnika Slovenskega prosvetnega društva .Radiše" predsednik Šimej Wrulich in tainik Tomi Ogris ter predstavnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu tajnik Andrej Kokot. V kulturnem programu otvoritve je sodeloval oktet Marles in Borut Pečar, član dramske skupine Ruše pa )je bral pesmi koroških avtorjev: Polanška, Kokota in Januša. Avtorji razstavljenih umetnin so se domenili z zastopniki SPD Radiše, da bodo razstavili te upodobitve radiških motivov verjetno še letos jeseni v novem kulturnem domu na Radišah. Siovensko prosvelno društvo .Rož" vabi na KONCERT ki bo v nedeijo 7. oktobra 1979 ob 19.30 uri v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Nastopajo: mešani pevski zbor prosvetnega društva ..Lipa" iz Bazovice pri Trstu in mešani pevski zbor „Rož". Ob tem prijateljskem srečanju bo nastopita tudi igraiska skupina iz Bazovice z recitaiom. Prisrčno uuMjeni/ Pomoč ob gorskih nesrečah Jepa [je vsako leto cilj tisočih turistov, ob sobotah in nedeljah npr. pri Koči nad Arihtova pečjo lahko opazujemo desetine in desetine planincev, ki hodiiljo na' ta priljubljeni vrh Karavank. S številom turistov pai naraščajo tudi nesreče pri katerih je potrebno hitra pomoč. Belljaška sekcija gorske rešilne službe si je sedaj uredila na' planinski koči .Bertahutte" pod Jepo radijsko postajo, s pomočjo katere lahko takoj pokliče na pomoč ali rešilne skupine žandarmerije, gorske rešilne službe ali pa' po potrebi tudi helikopter Rdečega križa. Gorski rešilni službi so pomagali številni posestniki gostišč iz okolice, pričakujejo pa tudi subvencije od občin Bekštantj in Beljaka. OBČiNSKA SEJA V GLOBASNiCi: Zahteva po novih mednarodnih mejnih prehodih V ponedeljek 24. 9. je začela za- Hkrati so se globaški občinski sedati v Železni Kapli mešana av- mandatarji izrekli za to, da dobi že strijsko-jugoslovanska komisija za odprti mejni prehod Pavličevo sedlo obmejno sodelovanje. Komisija je ob- mednarodni status — pod pogojem, ravnavala med drugim tudi o pobu- da je izgradnja sedla na obeh stra-dah za ureditev novih mejnih prebo- neh državne meje tehnično sploh iz-dov med Koroško in Slovenijo, ki pa vedljiva in eficientna. V sklepu ob-so zelo velikega pomena za gospodar- činske seje v Globasnici obenem pou-ski razvoj občin Železna Kapla in darjajo, da eventualna izgradnja Globasnica. Pavličevega sedla, nikakor ne sme Občina Železna Kapla je pred ne- ovirati ali izključiti otvoritev medna-davnim že sprožila pobudo, da bi se rodnega obmejnega prehoda Luže-izgradilo Pavličevo sedlo in postalo Koprivna. mednarodni mejni prehod, ki bi po- Zastopniki globaške občine se tru-vezoval Železno Kaplo s Savinjsko Jjjo poleg tega za gospodarski raz-dotino. Tudi občini Mozirje in Rav- yoj v območju Pece in Pece same. ne na Koroškem sta podprli tozadev- Predvsem mislijo tukaj na turizem, ne pobude, pa ne samo za Pavličevo ki ki ga bilo mogoče izgraditi. Obsedlo temveč tudi za prehod Luže- staja namreč tudi že tehnični načrt Koprivna. za podaljšanje vzpenjače na vrh Pece Rezultati zasedanja mešane av- in od tod proti vzhodu v smer Luž strijsko-jugoslovanske obmejne komi- (kot pravijo proti Rieplnu). Projekt sije še niso znani, vendar upamo, da je odvisen od rezultata študije, ki bo sklepala v prid gospodarskega raziskuje snežne razmere v teh krajih razvoja obmejnih občin na obeh stra- pa tudi od finančne zmogljivosti od neh meje. .Akcijske družbe koroških gorskih 21. septembra, še pred zasedanjem vzpenjač" (Bergbahnen AG), ki na-omenjene komisije, so na občinski seji črtuje podaljšanje vzpenjače, v Globasnici pod predsedstvom zu- Druga važna zadeva pa je izgrad-pana Alberta Sadjaka sklepali o vaz- nja deželne ceste iz Globasnice preko mh prometnih zvezah ki bi lahko Luž v Železno Kaplo. Leta 1977 je prispevale h gospodarskemu razvoju to cesto prevzela dejansko dežela, tega zapostavljenega prostora. vendar celotne ceste dosedaj ni vgra- Občinski mandatarji so soglasno dila v načrt za izgradnjo cest, tako zahtevali od avstrijske mejne komi- da se bo morala občina v tej zadevi še sije, da se mejni prehod Luža-Kopriv- pogovarjati s pristojnimi mesti deže-na izgradi in da dobi status medna- le. Občina pa se bo prizadevala tud' rodnega mejnega prehoda. Ta prehod za tozadevno finančno podporo od je namreč edini mejni prehod, ki po- deželne oziroma državne vlade — vezuje Globasnico in Železno Kaplo kot injekcije za nerazvite obmejne s Koprivno in Zgornjo Mežico. kraje. !zše! je obširen priročnik o desnem ekstremizmu v Avstriji Vsako leto oktobra okoli obletnice koroškega plebiscita nemški nacionalisti stopnjujejo' gonjo' proti slovenski manjšini in ponavljajo svojo zahtevo po popolnem ponemčenju južne Koroške. Koroški nacionalizem po je le eden izmed pojavov desnega ekstremizma. Dokumentacijski arhiv odporniškega gibanja je v novi publikaciji prvič obširno obdtelail še neraziskano področje desnega ekstremizma v Avstriji po drugi svetovni vojni in v tem okviru dokumentiral tudi pojav nemškega nacionalizma na Koroškem. Kot rezultat raiziskaiv, ki so trajale teto in pol, je Dokumentacijski arhiv odporniškega gibanja' izdal pred kratkim obširno znanstveno razpravo .Desni ekstremizem v Avstriji po letu 1945". 590 strani obsegajoča knjiga), ki jo je sestavilo 20 avstrijskih znanstvenikov, )je gotovo nenadomestljiv priročnik na tem področju. Saj razišče zelo temeljito pojem desnega ekstremizma in njegovo zgodovino v prvi republiki, nfjegov razvoj za časa druge svetovne vojne, ko je prišel na' oblast in tudi pogoje pod katerimi se je po letu 1945 na novo izoblikoval. V razpravi najdemo tudi popoln seznam in opis desnoradikalnih or-aonizacij, med drugim ANR, NDR, Arbeitsgemeinschatt tur Sudkarnten, Bund (ur Siidtirol, Kameradschaft IV, Deutsche Kulturgemeinschaft idr. V knjigi pa naštejejo tudi važne osebnosti iz tega političnega tabora in jihove (unkcije, prikažejo pa še njihove oblike in metode delovanja. Nekateri avtorji so razčlenili tudi njihov ideološki razvoj in s celo vrsto citatov dokumentirali različna področja njihovega delovanja. Posebni prispevki se bavijo z zvezami desnih ekstremistov z Južnim Tirolom, Hans Haas in Karl Stuhlpfarrer obdelata nemški nacionalizem na Koroškem, posebno zgodovino Heimatdiensta, drugi pa zveze desnih skrajnežev do drugih strank, ipd. Dotakne pa se tudi zakonskih predpisov, ki se tičejo desno ekstremističnega delovanja. Raz- prava obravnava obširno tudi metode s katerimi znanost raziskuje problem desnega ekstremizma', tako da nudi obsežen pregled tega vprašanja. Vrhu tega pa vsebuje na zadnjih straneh kopije nekaterih publikacij desnega tabora. Dokumentacijski arhiv odporniškega gibanja skuša s to knjigo posredovati širšemu krogu prebivalstva podrobno informacijo in s tem krepiti odpor proti dejavnostim desnega krila, ki se na novo pojavljajo. Odgovoriti pa hoče seveda tudi na stalne napade na' odporniško gibanje v Avstriji, saj s tem obširnim materialom razkrinka cilje desnih sil. Zbiranje materiala so podpirali univerzitetni inštitut z Dunaja, Linza, Celovca, Innsbrucka in Salzburga. Zvezno minstrsfva za znanost in raziskovanje Ije finančno podprlo to knjigo, ki je izšla v Usterreichischer Bundesverlag. Za 200 šilingov jo lahko kupite oz. naročite tudi v slovenskih knjigarnah. Ptiberk: seja občinskega sveta Zadnji teden je zasedal ponovno občinski svet pliberške občine. Na dnevnem redu je bilo 20 točk, ki jih je bilo treba obravnavati. Pri vseh točkah pa so ob koncu našli soglasno rešitev. Potrdili so krajevne poveljnike požarne brambe za Pliberk (Miran Treun),Libuče (FrancTschernko), Šmihel (Franc Haimburger), Rinkole (Anton VisotSchnig), Bistrico (Johan Pajank), Replje (Friedrich To-mitz) in za Dob (Albert Messner) in njihove namestnike. Sklenili pa so tudi novo obdelavo občinskega načrta o namembi zemljišč. Glede mrtvašnice so občinski očetje prišli do soglasnega sklepa, da je treba nekoliko skrčiti dosedanji projekt in vsoto za gradnjo znižati na 2 milijona šilingov. Za športne naprave so odobrili podpore v višini 100.000 šilingov (Libuče-Ponikva: 70.000, Hu-mec: 30.000 šilingov), za takojšnja popravila pa so dodelili 20.000 šil. Seja je bila povsem mirna, vodil pa jo je župan Mikusch. Četrt stotetja svetovno znanega „Športnega društva Zahomec" Športno društvo Zahomec je eno izmed najmtajSih športnih društev na Koroškem, k) se posveča zimskemu športu, kijub temu šteje med najuspešnejša društva. S smučarskimi skoki se je uveijaviio v koroškem in avstrijskem meriiu, preko tega okvira pa so zahomški skakaici do-segii v zadnjih ietih prav svetovni vrh. Zadnjo soboto je društvo siaviio petindvajsetietnico svojega obstoja. Za to priiožnost je ŠD Zahomec, ki je včianjeno v „Siovensko športno zvezo" v Ceiovcu, pripraviio obširno dvojezično razstavo „H tet Športnega društva Zahomec". Za otvoritev razstave se je zbraia ožja in širša okoiica Zahomca, tako da je bita avta nove šote nabito potna. Za vso okotico, ki je tesno povezana s športnim detovanjem društva, je bit to vsekakor prazničen dan, na katerem so se zahvatiti vsem zastužnim funkcionarjem in mtadim športnikom, ki so s svojim trudom doprinesti, da so dosegti svetovni nivo v smučarskih skokih in da je postat ta mati in tepi kraj Zitjske dotine svetovno znan. Na otvoritvi razstave je pczdrat-viil navzoče goste v obeh deželnih jezikih predsednik Športnega društva Zahomec dr. Janko Wiege!e. V svojem govoru je opisal razvoj društva, ki je moralo premagati celo vrsto težatv, preden so mu priznali tisto mesto, ki mu gre. Med poslušalci je bila cela vrsta deželnih športnih tunkcionarjev, med drugim zastopnik Koroške smučarske zveze Breschan, nekateri zaslužni sodniki in drugi, ki so spremljali športnike ali pomagali organizirati tekme. Društvu pa so izkazati čast tudi domači učitelj!:, župan August Millonig, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, jugoslovanski konzul v Celovcu Altonz Naberžnik in zastopnik tovarne smuči Elan. Zastopnik Koroške smučarske zveze je pohvalil požrtvovalna delo domačih tunkcionarjev, ki so z naijvečljim idealizmom usmerjati talente in ustvarili temelje za vrhunske dosežke. Za petindvajsetletnico obstoja jim je izročil podporo 5000 šilingov iz fonda Koroške smučarske zveze. Kot zastopnik deželnega glavarja) Wagnerja je spregovoril sekretar referata za šport pri uradu deželne vlade gospod Cen-ser, ki je prav tako napovedat finančna podporo s strani deželne vlade. Zveza slovenskih zadrug v Celovcu je od leta 1954 naprej podarila zahomškemu društvu vsako leto Ziljski pokat, za katerega so tekmovati že številni mednarodni skakalci. Poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwifter — domačin iz Zahomca — se je pridružil čestitkam uspešnemu društvu, mu želel še slavnejšo in lepšo bodočnost ter v imenu Zve- ze podaril Športnemu društvu Za^ homec 2 prelepa pokata v obliki staroslovanske čaše, na kateri so upodobljene ziljske noše. Enega je Zahomec dr. Janko Wiege)e poklonil društvu ob 25-letnici, drugega pa naj bo dobil tisti, ki ga bo v naslednjih petih letih v okviru tekem za) Ziljski pokal največkrat osvojil. Bakrena) pokala je ustvaril prof. Stojan Batič iz Ljubljaine. Največ aplavza je bilo, ko se je župan August Millonig z iskrenimi besedami še enkrat zahvalil vsem funkcionarjem, brez katerih ne bi bilo svetovnih prvakov. Voščilom pa se je priključil še tov. Kranjčič, zastopnik smučarskega kluba iz Maribora, ki je soorganizator skakalnih tekem treh obmejnih dežel. RAZSTAVA „2S LET ŠPORTNO DRUŠTVO ZAHOMEC" Razstava, ki jo je pripravit študent Jožef Grumi lin je bila na ogled žali samo dva dni, je v glav- nem dokumentacija razvoja društva odi prvih začetkov do današnjega delovanja. Na podlagi fotografij in časopisnih izrezkov prikazuje prve začetke od gradnje skakalnic, preko koroških in mednarodnih uspehov, tja do olimpijske zmage v Innsbrucku lin drugih velikih mednarodnih uspehov. Iz prvih časov najdemo tudi veliko člankov iz Slovenskega vestnika, iz zadnjih let pa seveda vrsto tujih časopisov, npr. članke iz Sterna, severno- in zahodnoevropskih, jugoslovanskih in celo japonskih časopisov. V avli nove šole stojijo tudi kraisni pokali in kolajne, ki so si jih priborili Schnabl in drugi na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in drugih velikih mednarodnih tekmah. Prvi načrti za ustanovitev športnega društva v Zaihcmcu so se ro- dili ob delovni akciji, s katero so mladinci različnih držav pomagali žrtvam plazu v Heiligenblutu. Tam je pomaga)! Janko Wiegeie, ki se je udejstvovali tudi kot prevajalec. Pri tem je spoznal jugoslovanske skakalce, s katerimi je začel snovati načrte za smučarske skoke v Ziljski dolini. Leta 1954 so Janko Wiegele, Hanzi Millonig, Franc Schnabl, Franc Zwitter in Franc Wiegele ustanovili športno društvo, ki je kar od začetka ubralo pravilno) pot — posvetilo se je skrbnemu delu z naraščajem. Kot prvi trener je deloval v Za-homcu Janez Saksida, začeli pa so s skakanjem na 80-metrski skakalnici. Kmalu nato so s pomočjo inž. Bloudka — konstruktorja prve veli- ke skakalnice v Planici — zgradili 60-mefrsko skakalnico; v glavnem je delala domača mladina in seveda brez modernih strojev, le s krampom, lopato in samokolnico. Vendar so se napori izplačali: že po sedmih letih si je priboril kot prvi Zahomčan Janko Zwitter mesto med najboljšimi mladinskimi skakalci Avstrije. Sredi 60-ih let so skakalci Športnega društva Zahomec dosegli tudi že prve mednarodne lovorike. Po trdih konfliktih z vodilnimi avstrijskimi funkcionarji v letu 1970 so leto navrh skakalci iz Zahomca prodrli med najboljše avstrijske skakalce, tako da so bili leta 1972 že ,pojem". Istega leta so bili uspešni npr. v Kongsbergcupu. Prvlič so sodelovali Karl Schnabl, Hans Wallner, Hans Millonig in Seppi Gratzer tudi že na avstrijsko-nernški turneji. Višek vseh uspehov in vse slave pa je bila gotovo olim-piada v Innsbrucku, kjer je dobil Karl Schnabl zlato kolajno na 90-metrski skakalnici in bronasto na 70-metrski, Wa!lner pa 6. mesto na 90-metrski skakalnici. Zahcmčane lahko štejemo tudi med najuspešnejša društvena moštva, saj so postali 18-krat avstrijski in 53-krat koroški mojstri. Nekateri izmed „Zahomških orlov" niso več aktivni, vendar ima društvo, ki se pod sedanjim uspešnim trenerjem Francijem Wienele-tom še vedno z vso vnemo trudi za novi naraščaj, ponovno izglede, da doseže mednarodne uspehe, če bodo mladi športniki marljivo hodili po že začrtani poti. Mordla bomo med! bodočimi prvaki našli imena, kot so: Erat Pavel, Kaiser Mihi, Kaiser Robert, Godec Sigi, Godec Mirt, Ziljski pokal, ki ga je podarila Zveza slovenskih zadrug v Celovcu Športnemu društvu Zahomec ob njegovi petindvajsetletnici. Hkrati je razpisala enak prehodni pokal, ki ga bo dobi) tisti športnik zchomJkega društva, ki bo v teku petih let najbolj uspešen. Wiegele Franc, Wiege!e Mariin in Pipp Bern hord. Vsekakor bc Športne društvo Zahomec tudi v prihodnjih letih sooblikovalo zimsko-športno dogajam nje na Koroškem in v Avstriji, morda spet v mednarodnem merilu. Društvo skuša oživiti tudi še drugo panogo, namreč tek na dolgo progo, ki bo verjetno dosegla še širše sodelovanje prebivalstva kot smučarski skoki. Društvu, ki je zaradi svc);ega) slovenskega izvora doživelo poleg sijajnih uspehov tudi že mnogo grenkih trenutkov in moralo prestoli dosti preizkušenj, želimo še mnogo športnih uspehov, posebno še uspehov pri vzgajanju mladine v prijateljskem duhu, ki združuje mladino preko vseh državntih in narodnostnih meja. OBČINA STRAJA VAS: Pouk je že v novi šoti Po združevanju občin je nova občina Straja vas potrebovala tudi novo, večjo in modernejšo šolo. Staro „Ljudsko šolo Bistrica na Zilji" nadomešča sedaj moderna „Ljudska šola Bistrica na Zilji", ki stoji v območju Zahomca. Šola je štirirazredna in vsebuje sobo za ročna dela, vrsto drugih stranskih sob ter lepo urejeno telovadnico, ki se je bodo lahko posluževala tudi športna društva iz bližnje okolice. Zadnji teden so jo inoficialno predali svojemu namenu. V ta namen so se zbrali župan, občinski odborniki, starši in šolarji, da bi kratko slavili ta dogodek. Ob tej priložnosti sta pozdravila zbrane vodja šole višji šolski svetnik Lukas Wiegele in župan August Millonig, ki je v svojem govoru opisal zgodovino šole. Dejal je, da šoli v Bistrici in Gorjah nista več odgovarjali sodobnim potre- bam in sta zato odslužili. Po zgoto-vitvi šole je občinski svet soglasno sklenil nov šolski okoliš, tako, da hodijo v to šolo sedaj tudi šolarji iz Straje vasi, ki jih je — in njihove starše — župan še posebno pozdravil. Sodobna šola je gotovo velika pridobitev za prebivalstvo lepe Ziljske doline. Za varnost šolarjev so na primer zgradili poseben most čez cesto, tako, da res nobenemu ni treba prekoračiti več frekventirane ceste. Napredki na šolskem področju pa ne smejo biti povezani z negativnimi posledicami za narodnostno manjšino. Kakor smo že pred nedavnim poročali so namreč nekateri nacionalisti protestirali ob začetku šolskega leta proti dvojezičnosti pri šolski maši. Upamo, da se takšni izpadi ne bodo ponovili in da bo šola tako tudi v prid slovenski manjšini. Po Prežihovi domovini v Čez Uršljo goro na Smrekovec Izhodišče je Slovenj Gradec, kamor vas lahko že zgodaj dostavijo redni avtobusi. Cilj je ob vsakem boljšem vremenu viden strmo na levi: mogočen masiv Uršlje gore. Zavijete po Podgorski cesti in na desno čez most preko Suhodolnice ter po polju skozi vas Stari grad. Tu je na hiši, kjer je preživel mlada leta, vzidana spominska plošča kiparju Francu Bcr-nekerju, rojenemu na bližnjem Legnu. Pri župnišču pelje pot navzgor na desno po položni oti mimo Apačnika in dalje čez iidilične Šale, jer je dolga leta živel pisatelj Ksaver Meško in je tu — 90-leten — tudi pokopan. Pri drugi kapeli nad Selami zavije pot proti jugozahodu in se vije vkreber pod vznožje Plešivičke Kope (1411 m), kjer stoji na sončni jasi kraj gozda na višipi 800 metrov Poštarski dom pod Plešivcem, ki ga je zgradil in leta 1955 odprl kolektiv nameščencev takratne okrajne pošte Slovenj Gradec. Do tod smo zložno hodili dve uri. Dom je dobro oskrbovan in primeren za temeljitejši počitek za nadaljno pot na vrh, ki bo dolga dve uri in pol. Najprej bomo zavili po severnem pobočju Plešivičke Kope k izviru Kotuljke. Med hoio pa si bomo ob razgledovanju lahko razložili nastanek in sestavo slovenjgraške kotline. Dno kotline je naplavina, ki so jo odnesle vode v davni morski zaliv. Marsikje se vidi siva gli- na ali pa konglomerat. Iz takšnega gradiva je tudi gričevnato obrobje kotline. Apnenčasto ozemlje Uršlje gore se je dvignilo v višino ob dolgih razpokah — prelomnicah. Takšna prelomnica poteka na primer na severni strani, kjer še danes prihaja ob njej na dan mineralna voda kotuljska slatina. Od izvira Kotuljke se pot v blagih serpentinah vzpenja po pobočjih Kozarnice skozi senčen bukov gozd mimo spomenika planincu Eiletzu, ki ga je na tem mestu zasul plaz Uršlje gore. Kmalu smo na prevalu med Plešivcem, Črnim vrhom (1337 m) in Plešivičko Kopo. Na planotastem svetu se že pojavljajo zastopnice gorske flore. Pri križu se odločimo za strmo bližnjico, ki nas privede na položni kolovoz in po tričetrt ure na vrh Uršlje gore (1696 ml. Nekoliko pod vrhom se namesto gozda po-javlia ruševje, ki pa tudi kmalu izgine, tako da je gora videti plešasta. Od tod je njeno staro ime Plešivec. Leta 1602 je na oobudo bubljanskega škofa Tomaža Hrena knv-čko Fudstvo postavilo na njej cerkev šv. Uršule. Po cerkvi je potem nastalo ime Uršlja gora, ki je sedaj splošno v rabi. Plešivčnikova kmetija v južnem podgorju pa priča o prvotnem imenu gore. Dom na Uršlji gori stoji poleg cerkve tik pod vrhom in TV stolpom. Zgrajen je bil leta 1912, požgan med NOB in obnovljen leta 1948. Ob ponovni otvoritvi je bila vzidana na domu plošča padlim planincem partizanom. Do tega doma so možni še drugi dostopi: z Raven po vozni poti čez Kotlje 3 ure (z avtom pa dobre pol ure), s Prevalj čez Kot ali Podkraj tri ure in pol, iz Mežice čez Lenart prav tako tri ure in pol, iz Žerjava po dolini Jazbini in mimo Krpuha ter Šisernika tri ure in končno od koče na Naravskih ledinah dve uri. Ob jasnem vremenu je z Uršlje gore izreden razgled. Pod nami leže štiri doline: mislinjska, Šaleška, mežiška in dravska. Nad njimi se dvigajo Pohorje, Paški Kozjak, Mozirske planine, Raduha, Olševa, Peca, Strojna Svinja planina in Golica. Za njimi sega pogled na Kamniške in Julijske Alpe, celo do Triglava, Jalovca in Montaža. Lepo je videti seveda vso Koroško — zlasti Podjuno in Rož — in celo obrise Visokih Tur z GroBglocknerjem. Zelo mikavna je na Uršlji gori tudi lepa alpska flora. Posebno pa se bo priljubila poznavalcu literature Prežihovega Voranca, saj bo pod njimi razgrnjena domovina samorastnikov, Radmance, Jirsa in Bavha, junakov iz Solzic, Požganice in Jamnice. Z vrha Uršlje gore se pot strmo spušča proti jugu. V višini okoli 1250 metrov pridemo iz gozda na travnike in do ruševin kmetije Šiser-nik, ki je bila najvišja kmetija na Uršlji gori. Kmalu dosežemo cesto Suhadol—Žerjav in si- cer na njenem najvišjem prevalu. Na desno se lahko spustimo v Jazbino, kjer so na strmih pobočjih ostale le še redke samotne kmetije. O socialnem varstvu ob koncu prve svetovne vojne v tej dolini govori Prežihov roman „Po-žganica". Po cesti krenemo zložno naprej v Šentvid, ki je bil porušen v bojih XIV. divizije. Pod ruševinami cerkve stopimo na cesto med Črno in Šoštanjem, kjer lahko počakamo na avtobus, lahko pa krenemo tudi v bližnji Andrejev dom na Slemenu, ki je oskrbovan vse leto in se v njem pošteno spočijemo, kajti z Uršlje gore smo hodili dobre dve uri, iz Slovenjega Gradca pa šest ur in pol. Kdor je pri močeh, lahko še nadaljuje pot, bodisi v 12 km oddaljeni Šoštanj bodisi v 11 kilometrov oddaljeno Črno. Dve uri in pol pa je dolga pot do Smrekovca in koče na njem, do katere prav tako pelje dobra vozna cesta iz Mozirja, Ljubnega ali Črne. Seveda pot na Smrekovec, ki je bil sicer zadnji aktivni ognjenik na Slovenskem, priporočamo le bolj utrjenem popotniku, ki bo znal potrpeti, če ne bo hitro dobil prevoza v dolino; ki bo morda prespal v koči in se naslednji dan poda) čez Komen in Travnik po pot ur dolgi poti proti Koči in Loki, od koder bo lahko nadaljeval vzpon na Raduho (2062 metrov) ali pa spust v Luče, dolg tri ure. Kdorkoli bo že to prehodil — lahko bo rekel, da se bo dobro utrdil za težje planinske ture ali pa za daljše pešpoti. M — Štev. 39 (1936) 28. september 1979 Kako dolgo živi človek? Če op4ZK/erno č/ovf&g /;r; ;eJ;, sr /:omo rM )dsne?n, ^/A spa Jd weJ owA^