284. iteuilko. «Ljubljani, v sredo. IZ. decembra 1906. XXXIX. leto. Mjftfi »»»A avoćor, ista*** MOaftja o pcraa***a> po poall ^»imu. ** *ntt-u o^rtu lasai« m vm >aU 10 B, si pa) tata iS &, n safcrl lata 0 K 60 k, mm «mm t K tO k, /.a Ljubljano w po&jjasijaia oi u»e s« »m itti H *, *a »* '«ta L2 K, a* Satrt tata 8 A, m m ••*>•• S K &*•* hod) uuo H. »uri* m rit lata it K, m pol Ista 11 K, ss eotrt lota II 60 k, m m mm— lKlOh. - Za tujo doiolo tmUkm *ač, kalikar saaSa poštnina. — Na a&rafia« <»^5» tatadaim« v^ošiljarva «aro&nina aa Mira Za oananlla m plaćaj« «4 patorMtopaa aatit-VTita aa iS a, m M Moaaila tlaka onkrat, po 10 k, m m dvakrat in aa 8 h, ta m tlaka trikrat ali »ačkrat. — Dapiai naj m ivrolć *ankoTati. -,i«y«piaf k« s« m-a&aja Uradnlatvc tiar«»i*'#tvo »• • Kaaflaria vltaah it s. ta liaor aradoiitva » L uadatr., ■pravaiit-fa pa v pritličja« - Upnmailtva naj sa biagavaljj« paiUJad aara&nina, raklamaaija, asnanila, t. j. administrativna stvar 3a>«*aal*t>r* telet** ftL S4. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne IterUko po 10 k. Upraraištra telefon it M. Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. (Napisal dr. Konrad V o dušek.) II. Tržaška zavarovalnica je dandanes v izključni oblasti italijanskih, leloma judovskih gospodarjev. To žalostno dejstvo, ki se je uresničilo veliko radi naše malomarnosti, je glavni in edini vzrok, da se dandanes pri tem avtonomnem uradu gode nam Slovencem in Hrvatom poleg drugih, gmotnih krivic v jezikovnem ozira največje, že večkrat in opetovano v časnikih ožigosane krivice. To pa vkljub temu, da so zavarovalnice proti nezgodam (v Pragi, Da Dunaju,vBrnu, Gradca, Solnogradu, Lvovu in Trstu) malodane, — dasi na avtonomni podlagi, —državni uradi. Navedli bi lahko iz postave z dne "28. decembra 1SS7 št. 1, d. z. ex 18S8 vse polno določil, iz katerih se jasno razvidi vsestranska ingerenca državne upravne oblasti na delovanje zavarovalnic, razvidi pa tudi naravnost kooperacija med državno upravo in zavarovalnicami. Saj je notranje ministrstvo po § 9. omenjene postave — poleg vsega drugega — opravičeno, določiti sedeže, delokroge in v obče število teh zavarovalnic, med tem ko se mora vsak slučaj nezgode po i? 29. post. in po § 3*2. tržaškega <:a*:uta naznaniti v dveh pismenih naznanilih od dotičnega gospodarja, delodajalca najkasneje v 5 dneh pristojni politični oblasti prve instance. Le-ta mora po $ 30. post. eno naznanilo nemudoma poslati pristojni zavarovalnici, ki mora glasom ministerijalnih odlokov z dne 27. oktobra 1884 št. 5161 in z dne i. novembra 1890 št. 4082 obvestiti o vsaki nezgodi tudi c. kr. obrtnega i-itdzornika. Na ločno izpolnjevanje teh predpisov se mora vedno strogo paziti, po drugi strani pa morajo tudi gospodarji ponesrečenih delavcev ta-k o j naznaniti nezgodo. Glasom § 50. post. morajo politične oblasti vsaki prošnji od strani zavarovalnice ugoditi in jo v obče po vseh svojih močeh podpirati. Celo županstva so po £ 32. post. dolžna sodelovati pri raziskavanju vseh glede določitve in odmere važnih okolščin. Vsi zavarovalni prispevki se glasom S 16. post. določajo na podlagi ministerijalno odobrenih tarifov in zoper določitev vsakega posameznega prispevka od strani zavarovalnice ima delodajalec pravico pritožbe na deželno vlado in na ministrstvo za notranje stvari. Kdo bi tedaj utegnil dvomiti, da so avstrijske zavarovalnice proti nezgodam skoro državni uradi. Le pre-stojništvo se voli od članov zavarovalnice in prestojniŠtvo samo izvoli potem še posebno upravni odbor obstoječ iz načelnika, načelnikovega namestnika in 4 članov predstojništva za dobo 2 let. Oba, predstojništvo in upravni odbor delujeta na podlagi ministerijalno odobrenega statuta! Ali vkljub vsej tej državni inge-renci, ki bi m o.* al a v prvi vrsti zahtevati in čuvati pravičnost v vsakem in tedaj tudi v jezikovnem oziru, je dandanašnja tržaška zavarovalnica prava trdnjava italijanske prepotence, katero vzdržujejo slovenski in lirvat-ski „groši" in ki se malo meni za politično oblast. Radi bi namreč vedeli, kako opravlja svoj posel in kaže svojo moč gospod c. kr. vladni komisar dr. Loppert pri tržaški zavarovalnici ! In ta italijanska prepotenca sovraži slovenski in hrvatski jezik do dna svoje pravične duše. Tako je n. pr. v § 1. statuta navedeno, da se „Istituto d" assicurazione par g T in-fortuni sul lavoro per Trieste itd." imenuje poleg nemškega in hrvatskega imena tudi „Delavska zavarovalnica proti nezgodam itd.a To je torej oricijalni in statutarični njen naslov. In vendar nikjer, „nec e.\tranec intra muros" ne najdeš niti ene slovenske besedice. Tam v hiši Mercato vecchio št. 3 se skriva nekje znotraj pač laški in menda nemški napis. O slovenskem napisu ni pa ne duha ne sluha. In vendar bi moral bit zunaj na hiši nabit naslov zavarovalnice v 4 statutaričnih jezikih v daleč vidni in čitljivi obliki. Tega slavno italijansko predstojništvo seveda neče, da bi v Trstu zunaj na hiši blestel slovenski in hrvatski napis! To bi bila prehuda provokacija italijanskih se-mitov v Trstu. Radi tega so skrili italijanski in nemški napis lepo med zidovjem. Sedaj pa išči slovenski in hrvatski delavec, kadar te pokliče zavarovalnica v Trst na zdravniško ali kaKŠno drugo „vizito*, to skrito svojo „dobrotnico"! Kolikokrat se kak revež, ki vsled nezgode niti dobro hoditi ne more in še z bergljami prenaša svojega rojstva polomljene kosti, po ure in ure trudi, da najde kljuko, ki odpira vrata tržaške zavarovalnice ! No, in kadar vstopi, kaj se mu zgodi! Obstopi ga cela kohorta uradnikov, razdeljenih v 4 oddelkih, izmed kojih menda ni eden ne zna slovenske ali hrvatske besedice. Mogoče, da so kakšne izjeme, ali slovenske besede v tem uradu sploh ne slišiš! Zavarovalnica ima dandanes Štiri oddelke (direkcijo, s katastrskim oddelkom, knjigovodstvo, oddelek za nezgode in vložišče), 27 uradnikov (med temi 3 pooblaščence) in 3 sluge. Vsi skupaj potegnejo na leto več kakor K 79.170! Sedaj pa naj nam pripelje in predstavi slavno predstojništvo tiste svoje uradnike, ki so zmožni uradovati v slovenskem, hrvatskem, nemškem in italijanskem jeziku! Radovedni smo, koliko bi jih videli. In vendsr je ogromna večina zavarovancev tega zavoda slovenska in hrvatska in je pretežni del teritorija slovanski! Poleg tega pa smo tudi glede ostale kvalifikacije teh uradnikov jako radovedni. Večkrat se sliši, da vlada v zavarovalnici glede uradnikov pravi in najnujnejši nepotizem. Bodi nam tedaj dovoljeno, dotakniti se od daleč teh „personalij"! Tako ima zavarovalnica poleg svojega ravnatelja Karla Col ene dandanes tudi svojega podravnatelja dr. Ferruccio Cimado-rija. Oba sta seveda najnavdušenejša pristaša tržaške kamore. Drugi je dobil svoječasno pri zavarovalni 12me-seČni dopust in je vstopil pri bolniški blagajni v Trstu na mesto nekega đr. Viginija, bivšega tajnika te blagajne, katerega so poslali v zgodnji pokoj radi različnih, gorostasnih neredov. Ker je imel dr. Cimadori najlepši up, da ostane za vedno pri bolniški blagajni, — kar se pa ni zgodilo, ker ga je socijalistična večina lepo odslovila in izvolila svojega kandidata dr. Puecherja —, so pri tržaški zavarovalnici hitro poiskali naslednika za dr. Cimadorija v osebi nekega dr. Luzzatta. Le-ta Luzzatto je bil c. kr. avskultant pri sodniji, pa je imel neke kazenske pravde z listom „Sole", v katerih je sicer zmagal, ali vendar se menda po „Sole-jevih** gorostasnih očitanjih — katera nas sicer prav nič ne brigajo — vseeno ni več počutil posebno dobro in — recimo — „geheuer" pri sodniji. Pa so ga vzeli nekega lepega dne k ^zavarovalnici"! Saj ministrskega dovoljenja ni bilo treba. In danes ima bivši avskultant in tožitelj „Soleja" menda krasno podravnateljsko plačo! Mi ne vemo natanko zneska, ker so nam vsi in vsaki viri nedostopni. Ali Če ima ta gospod kateremu sicer glede osebe in časti prav nič ne očitamo, — manj kakor 5000 kron letne place vsega vkup, naj pa pošlje popravek v „Slovenski Narod**, ki ga bode z veseljem prejel, če bode g. dr. Luzzatto „raČilu obenem povedati, koliko manj od letnih K 5000 znaša njegova letna plača in koliko let da šteje njegova starost! Omenimo le Še, da ta gospod postopa v imenu zavarovalnice pred razsodiščem in da ne zna prav nič slovensko, kakor pravijo. Saj govoril in odgovarjal do sedaj še ni nikdar v slovenskem jeziku. Menda se na tihem sklicuje na prisednike razsodišča, ki - - z eno samo izjemo vsi vkup ne znajo ravnotako niti ene slovenske „pike". Na vsak način se mora tedaj dr. Luzzatto prav hitro in lepo naučiti slovenščine ali pa se mora izvršiti kaka personalna sprememba. Saj je sedaj dr. Ferruccio Cimadori zavarovalnici zopet na razpolagi, ko so mu v bolniški blagajni dali mandatum abeundi. To pa ne omenimo radi tega, da bi kdo smatral dr. Cimadorija za slovenščine veščega Italijana, marveč radi tega, ker ima sedaj zavarovalnica dr. Cimadorija in dr. Luzzatta, torej prvega in drugega ravnateljskoga namestnika. Kam da bode ž njimi, nam seveda ni znano. In poleg tega ima tudi še prvega in drugega Cimadorija, kajti v zavarovalnici službuje tudi še drugi Cimadori, ki je še zelo mlad, ki pa ima krasno plačico. Kakšno predsolo in tehnično izobrazbo ima ta Cimadori ml. ? Naj nam blagovoli naznaniti zopet slavno predstojništvo, zakaj je ravno tega Cimadorija in bianco: brez potrebnih šol i. t. d. prevzelo v definitivni uradniški status. Uradniško osobje pa zlasti radi tega tudi ni pravilno izbrano, ker zavarovalnica nima primernih pooblaščencev. Zavarovalnica oziroma predstojništvo ima namreč pravico (§ 20 statuta) po potrebi imenovati posebne pooblaščence, ki imajo svoj v i? 21. statuta opisan delokrog, zlasti da na liru mesta raziskujejo plače in mezde zavarovancev, da preiskujejo okolščine posameznih nezgod in da kontrolirajo zdravstveno stanje onih, katerim se plačujejo rente. Tržaška LISTEK. Petrov novčfč. To pot je pa grmelo in treskalo s prižnice, da je bilo joj. PreČastiti dušni pastir pri Sv. X., župnik Urh Cuzamernik, so sicer kaj radi renta-čili ali to pot so prekosili samega sebe. Že koj ko so začeli, so se jele ženske spogledavati, potem pa je vihar tako narasel, da so celo moški trepetali in se le plaho ozirali okrog sebe. Saj je pa bila tudi opravičena ta velika in sveta jeza prečastitega dušnega pastirja gospoda Urha Gu-zomernika. Nedeljo poprej je bil namreč ofer za svetega očeta. Po posebnem naročilu Škofovem je Urh Cuzamernik pobral „Petrov novčič" in zgodilo se je, da je med tolikimi srebrnimi goldinarji in med svetlimi kronami ležal - knofčisto navaden hlačen gumb. Ta gumb je bila „darovala" pastirstvu prečastitega gospoda Urha 1 'uzomernika izročena duša za Kri->tusovega pooblaščenca svetega očeta v Rimu! To je razžalilo verska in narodna čuvstva gospoda Urha Guzomernika in zapeklo njegovo dušobrižniško zavednost v taki meri, da je odprl vse zatvornice svoje zgovornosti in je svoje ovce in kozle tako „zdelal**. da so prelile na Škafe solza in se tako sramovale, da se nekaj časa še iz cerkve niso upale, boječ se, da jih na neposvečenem svetu zadene strela z jasnega. Urh Guzamernik je bil s to pridigo samega sebe prekosil in obljubil je ti-vti skopi garjevi ovci, ki za stradaj očega papeža nima druzega kakor star hlačni gumb, vse najhujše muke peklenske. Končal pa je s pozivom, naj se tista propadla, zavržena, liberalna duša, ki je darovala gumb za papeža, oglasi tekom 24 ur v župni-šču, naj prizna svoje hudodelstvo in prosi odpuščenja, sicer zanesljivo ne uteče božji nemilosti. Povrh pa je Urh Guzamernik obljubil, da pribije „ darovani * gumb na cerkvena vrata, v sramoto celi fari in da se bo hudodelec vselej spominjal svojega Čina, kadar bo prestopil cerkveni prag, tako da ga bo vest pekla do smrtne ure. Vsi farani so bili mnenja, da je velik smrten greh, darovati za sv. očeta — star knof; še ostreje so seveda sodile ženske, zlasti Marijine device so bile soglasno mnenja, da bi se moralo takega človeka živega ežgati. Po maši so Šli moški seveda v krčmo. Po takem dušnem užitku so bili seveda potrebni telesnega okrep-čila. Stisnili so se okrog miz, a bili so vsi v taki meri pod v tiskom Gu-zamernikove pridige, da še govoriti niso mogli. Molče so zrli predse in pili polagoma, kakor da jim niti pijača več ne diši. Zadnji je prišel v gostilno orga-nist, star, jezikav možiček in nad vse vnet pobočnik prečatitega g. Urha Guzamernika. „A danes ste jih pa slišali, kaj V" je začel organist, čim je bil sedel med može, rdanes so vam jih gospod povedali, kaj." „Malo preveč so zmerjali," si je sicer jako skromno dovolil pripomniti star možiček, ki je sedel na vogalu mize in z veliko slastjo užival mastno klobaso. „Kaj? Preveč se zmerjali?" je zakokodajsal organist. „Se vse premalo. Se veliko več bi bili zaslužili. Sram vas bodi, da je kaj takega mogoče v naši vasi." „Kaj pa to nas briga", se je zdaj oglasil tolsti kmet Gregorač. „Kaj to mene briga ? .laz sem dal za papeža dva goldinarja Kaj drugi dajo, to pa meni nič mar." Organist je bil že v ognju. Kar metalo ga je za mizo. „Oho! Tako pa ne! Vsakega briga to, da je v naši vasi taka gar-jeva ovca, ki da za papeža, pomislite, ljudje krščanski, za sv. očeta — star knof. Ta sramota pade na nas vse." „Slišite, gospod organist, vi ste učen mož; kaj pravite, ali pride tisti res v pekel, ki je ta knof dal V" je vprašal mlad kmet s tako čudnim izrazom na licu, kakor bi se hotel iz organ'sta ponorčevati. A še predno je organist mogel odgovoriti, se je oglasil bahati Gregorač. „Ne bodi neumen. Zaradi knofa — pa bo kdo v pekel prišel." nKaj ste rekli?** je ves iz sebe zaklical organist: „Da ne pride v pekel? Pa še prav gotovo. Za tak greh ga mora hudič vzeti. Pa vi se mi zdite prav čuden svetnik, vi Gregorač, da tako govorite. Kdo ve, če niste vi sami dali tistega knofa." Gregorač je postavil kozarec na mizo, pomaknil klobuk na stran stegnil roko in mirno rekel: „Tak gostaČ bo tako z menoj govoril ? Še enkrat zini kaj takega, pa jo dobiš okolu ušes, da boš slišal naenkrat peti vse orgle, kar jih je na svetu." Organist se je plaho potuhnil in molčal kot zid, v tem ko so drugi možje kar po vrsti začeli hvaliti Gre-goraČa, kako rad daje za dobre namene. Razgovor o knofa je bil s tem pretrgan, toda končan še ni bil, kajti Urha Guzamernika pridiga je bila kmetske glave le tako razgrela, da niso bili možje razpoloženi za drug pogovor. Pri mizi je sedel postaren kmetic, vdovec brez otrok, ki ni bil doslej nobene besedice ziuil, nego z nekim svetim strahom in nekako pobožno užival svojo klobaso ter jo zalival s cvičkom. Ta Matija Eržen je spravil zopet pogovor na usode-polni gumb. „Rad bi pa le vedel, kdo je fca knof dal za sv. očeta" je menil Matija, ko je bil pospravil klobaso. „Umazanec je in liberalec**, se jo zopet razjezil organist. „Preklicam> ga bo še vest pekla. Glavo bi stavil, da pride gospoda še prosit odpuščanja.1, „To bi bil osel", se je klubuj«< oglasil še vedno jezni Gregorač. „Gospod so rekli, da se mora še danes oglasiti pri njih, kdor je dal tisti knof, drugače bo pogubljen", je dejal organist. Moral se je težko pre- zavarovalnica ima dandanes 3 take pooblaščence. Dva izmed njih ne znata prav čisto nič slovenskega ali hrvatskega, namreč gg. Bidoli in Cohen. Prvega je zavarovalnica prevzela od tržaške bolniške blagajne, drugi pa je bil inženir pri „Stabili-mento tecnicou in oba skupaj sta napravila krasno materijalno karijero. Sedaj si pa poskusimo predstavljati, kako ti 3 pooblaščenci na licu mesta zamorejo opravljati svoj za ponesrečene delavce zelo važen posel. Ne vemo sicer, koliko pozna tretji, g. Kovač, Kranjsko, Primorsko, Istro in Dalmacijo. Na vsak način vsega slovanskega teritorija sam ne more preobvladati, zlasti ker je treba tudi natanko poznati krajevne razmere. Druga dva pooblaščenca pa sta namenjena menda samo Trstu samemu; drugje pač ni mogoče, da bi delovala uspešno v prid zavarovalnice in posebno še v rešitev ponesrečenih reveže v, za katere je vendar v prvi, glavni in edini vrsti ustanovljena in namenjena zavarovalnica sama pO sebi. Tega vendar ne moremo in tudi ne smemo misliti, da je zavarovalnica refugium mastnih in dobrih plač za italijanske gospode in uradnike. Vendar pa nekateri ljudje pripovedujejo, da cela zavarovalnica strašno smrdi po nčifu-tariji". Mi seveda tudi tega ne verjamemo. Ge se za uradništvo, zlasti — kakor sedaj — kar za dva podrav-natelja porabi na leto okrog 80 000 kron, bi se pač lahko tudi brez posebnega poviška stroškov imenoval za vsako kronovino poseben pooblaščenec, ki pozna vse in vsakojake razmere. Ti „teritorija-listi" bi najbrž stali zavarovalnico mnogo manj dijet kakor sedanji, ker bi imeli svoj sedež in svoj delokrog v dotični deželi. Saj nikjer, niti v postavi niti v statutu ni rečeno, da morajo čepeti v Trstu. In poznali bi ljudi, njih jezik in njihove razmere. Na vsak način bi potem odpadli tolmači, s katerimi si dandanes pomaga n. pr. g. Cohen iz zadrege. V tem oziru se mora zavarovalnica preustrojiti. Čuditi se je le, da država sama in njeni organi z obrtnimi nadzorniki v socijalnopolitičnem oziru stori tako malo m da nima in ne pozna prav nikake inicijative. Kakršni uradniki, tako je pač tudi uradovanje — vsaj v jezikovnem oziru. O tem prihodnjič. Goriški klerikalci in osrednji odbor za Gregorčičev spomenik. V Gorici, 9. decembra 1906. Kakor znano, se je osnoval v Gorici osrednji odbor za Gregorčičev spomenik, ki sestoji iz 10 članov, „n e glede na dotičnika poli ene nazore", kakor piše profesor BerbuČ ljubljanskemu županu. magovati, da se ni razjezil, ali Gre-goračeva roka je bila tako obširna in koščena, da *e je petelinjemu or-ganistu to samozatajenje le posrečilo. „Ne kvasite tako neumno", je Gregorač zarenčal na organista. „ Pogubljeni boste vi zaradi svoje neumnosti, drug pa nihče." Nastala je mučna tihota, kajti organist se ni več upal ugovarjati, uvidevajoč, da mu le ne kaže prepirati se z Gregoračem. Razpravljanja o nesrečnem knofu pa le Še ni bilo konca. „Bog ve, če je to smrten greh, če kdo da knof namesto groša za sv. očeta?" je vprašal po dolgi pavzi že prej omenjeni mladi kmetic. nGreh je, smrten greh, motenje vere in razžaljenje veličanstva", je odločil organist. rTo vam povem jaz, ki se malo bolje razumem na take stvari kakor vi kmetje". Gregorač je organista s tolikim zaničevanjem pogledal, da bi bil ta skoraj začel nov prepir, a strah ga •je bilo še vedno in povrh je z drugega konca mize slišal take liberalne nazore, da jim je moral z vso svojo avtoriteto nemudoma ugovarjati. (Konec prih.) V petek so priobčili slovenski listi poziv tega odbora za nabiranje prispevkov Gregorčičevemu spomeniku v prid. To se Čuje v javnosti vse lepo in pvav, ali kjerkoli se lotijo klerikalci kake reči, pa Če ima biti še tako sveta in celokupna, je vedno kaj vmes, kar ni lepo in prav. Tako tudi pri snovanju osrednjega odbora za Gregorčičev spomenik. V Ljubljani izlivajo klerikalci svojo podlost proti tam od napredne strani zasnovanemu odboru za Gregorčičev spomenik v škofovo korito, ki se imenuje „Slovenec", v Gorici pa so kazali svoje lepe duše pri snovanju gori omenjenega odbora na drug način. Takoj ko je za t i sni l svoje trudne oči v Gorici veliki naš lirik Simon Gregorčič, se je začelo misliti na dostojen spomenik, ki naj se postavi njemu, ki je proslavil Slovenijo pred svetom s svojo nebeško poezijo. Več pozivov smo čuli. Slednjič se je osnoval v Gorici osrednji odbor za Gregorčičev spomenik. Da so se v Gorici lotili tega dela v prvi vrsti kferikalci, je čisto naravno, saj so mu stali blizu v zadnjih letih in s pogrebom njegovim so tudi imeli opraviti. Pričakovalo pa seje, da napravijo vse taktno, da se izvrši vse na nevtralnem stališču, ker spomenik pesniku ima po- i staviti celokupni narod, in če kaj preostane, naj se porabi tako, da ne pride v hasek le eni stranki. Pričakovalo se je, da se osnuje odbor iz obeh strank, ker poziv za prispevke je pisan pač za vse in ne le za klerikalce. Toda ne. Izbrali so odbor, v katerem ni niti enega izmed predstaviteljev n a-rodnonapredne stranke. V odboru je res tudi par gospodov, ki niso klerikalci, ali nimamo pravice, prištevati jih med pristaše narodno-napredne stranke. Po pismu profesorja Berbuča pa se mora soditi, da se je postopalo pri snovanju osrednjega odbora povsem objektivno, povsem pravilno, obstoječim razmeram primerno. Storili so pa zlobno preziranje kljub temu, da so videli, da so na-prednjaki v zadnjih dneh poslali precejšnje svote za „Solski Dom" v počaščenje spomenika Simona Gregorčiča. In vender stoji neizpodbitno, da je „Šolski Dom" politična postojanka klerikalcev, ki ga neusmiljeno izrabljajo v svoje politične namene. Naprednjaki so pač predobri ljudje, ki le preradi sedajo na limanice klerikalcem, kadar s svetohiinskimi obrazi stopajo pred nje z „dobrim namenom". Celo „trgovsko-obrtno društvo", ki je samo tako slabo, da mu je moral „Narodni sklad" pomagati podaljšati življenje, izroča sedaj klerikalcem stotake. Toda klerikalci niso vpoštevali čisto nič darežljivosti, ki I se je pojavila pri napredujakih takoj po Gregorčičevi smrti, marveč šli so na delo ter osnovali odbor po sv« jem okusu, brez pristašev narodno-napredne stranke. Ob vseh I takih prilikah zadeva naprednjake le ta dolžnost, da naj dajajo in da-jajo denar, klerikalci pa lepo inkasiraj o. Pri snovanju osrednjega odbora pa ni bilo niti brez osebne gonje. Ob vsaki priliki je Gabršček tisti, v ka- I terega se zaletavajo. Ko je šlo za to, da naj se povabi Gabrščka na sestanek o snovanju osredojega odbora, se je vzrepenčil katoliški dohtar Pav-letič ter v svetem vznemirjenju rekel: Gabrščka pa ne! Ko se je reklo na to, da mora Gabršček smatrati za preziranje, ako se ga ne povabi, in da to ne more koristiti stvari, je vzrasel zopet katolik dr. Pavletič, ter rekel: Naj le poskusi kaj reči, potem pa ga stigmatiziramo za človeka, kateremu ni nobena reč sveta (ipsissima verba). In ko se je dr. Pavletiču še oporekalo, je zopet vzrasel sveti mož ter vsklik-nil: „GabrŠčku treba vzeti ugled!" Torej pri snovanju odbora za Gregorčičev spomenik je treba po nazorih katoliškega jurista Pavletiča jemati Gabrščku ugled! Ob takih prilikah taka ostudna osebna gonja. Za kaj takega je sposoben pač le klerikalec! Kolikor poznamo Gabr-ščeka, ki se nikamor ne vsiluje, bi si ne bil storil nič iz tega, tudi ako bi I I ne bil povabljen, dasi pristavljamo takoj, da je bila njihova dolžnost, povabiti ga, ako se reflektuje na doneske od vseh strani; ne, zadovoljili bi se bili, ako bi bilo prišlo v odbor pol pristašev ene stranke, pol druge, in prepričam smo, da bi se Gabršček ne bil prav nič potegoval za izvolitev v osrednji odbor. Tako so snovali goriški klerikalci osrednji odbor za Gregorčičev spomenik. Obveljala je Pavletičeva ne-krščanska gonja. In kako si zna ta mož pomagati! Gabršček bi moral kar molčati, kadar ukaže gospod dr. Pavletič. PavletiČ se je zagnal vanj, Gabršček pa bi ne smel reagirati. In Če bi zavrnil klerikalno podlost, pa ga stigmatizira za človeka, kateremu ni nič sveto, tisti svetuik dr. Pavletič, kateremu v resnici ni nič sveto, kar je pač sijajno dokazal ob tej priliki. V takih razmerah živimo v Gorici. Radi takega infamnega postopanja pa osrednji odbor ne more vživati potrebnega zaupanja, iti na-prednjakom ne preostaja drugega nego to, da dajejo prispevke pododborom, ki s o s a m o s t o j n i, da pojde denar v pravi namen ter da ne bomo živeli v strahu, da bi se večji preostanki porabili morda celo v podkrepljenje klerikalnih političnih peticij! Govor poslanca Plantana v poslanski zbornici 1. decembra. (Dalje.) Da, takrat so bili pač drugi časi in takrat je bil državni poslanec po milosti revnih dolenjskih mest; zato si ni smel pokvariti naklonjenosti teh mest, ker bi sicer spravi v nevarnost svoj mandat. Jaz sam sem bil nekoč v družbi g. poslanca Sukljeta — bilo je to 1. 1886. — slučajno priča, kako je v neki večji družbi v sedaj tako neznatnem mestu Višnji gori toastiral v fulminantnih napitnicah temu mestu in njega prebivalcem. In kaj govori sedaj o tem starem častitljivem mestu V1 Dne 9. novembra tega leta je izrekel v tej zbornici te-le besede ('čita): „Govoriti niti nočem o takih mal h mestecih, kakor je na primer Višnja gora. ki ima summa summa-rum 361 prebivalcev in ki se je do-sedaj nahajala v mestni skupini." Ako naj bo to kompliment za mesto, ki šteje dvornega svetnika Sukljeta med svoje častne meščane, potem pač ne vem, kako bi se naj drugače zbijali dovtipi o tem mestu. Samo toliko lahko rečem, da so te prezirljive besede vzbudile v Višnji gori največjo nevoljo proti bivšemu poslancu dolenjskih mest, dvornemu svetniku Šukljetu, ker so mu baš glasovi višnjeg orskih volilcev pri vsaki volitvi radevolje pripomogli do zmage. Res je, da ima Višnja gora samo 361 prebivalcev, toda Višnja gora je prav tako bivališče uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd kakor vsako drugo malo mesto s 1000 ali 2000 prebivalcev in je imelo doslej volilno pravico v mestni skupini. Pred 30 leti je propo vedo val poslanec Šuklje, daje treba posvečati največ pozornosti našim starim mestom, in danes bi isti poslanec Šuklje najraje sežgal ta stara mesta, jih uničil in njih prebivalce enostavno izgnal, ako ne celo obesil. Da, takrat je bil poslanec Šuklje svobodomiseln^ imejitelj kranjskega mestnega mandata, danes je pa po milosti gospoda dr. SusteršiČa klerikalni zastopnik kmetskih občin in s tem je rešena zastavica, kako se je dogodilo, da je sedaj tako strupeno sovražen kranjskim mestom. Toda nočem se prepirati z dvor. svetnikom Šukljetom o mestnem značaju kranjskih mest; saj mora on svoje naziranje prilagoditi svojemu strankarskemu stališču brez ozira na svoje osebno prepričanje, ki ga je vsaj 20 let odkrito priznaval in praktično uporabljal, ker bi ga sicer gotovo ne bila izvolila in izbrala kranjska mesta za svojega zastopnika v državnem zboru. Za svojo osebo sem prepričan, da bi bilo vsekakor lepše, ako bi ne bil o dolenjskih mestih kot bivši njih poslanec spregovoril niti besedice. (Klici: Gotovo!) Kar se drugih takozvanih vasi tiče, ki sem jih sprejel v mestni volilni okraj, pripominjam kratko, da je prav tako postopala tudi vlada v drugih deželah; mojemu predlogu se torej ne more očitati, da sem zahteval za Kranjsko nekaj povsem novega. Ravnam se v tem oziru popolnoma po statističnih prilogah načrta, ki ga je sestavil odsek za za volilno reformo, in hočem v naslednjem na podlagi teh prilog doprinesti jasen dokaz, da se je tudi v drugih krono-vinah uvrstilo veliko mest, mestec, trgov in navadnih vasi, kakor je to tudi ministrski predsednik baron Gautsch dne 23. februarja 1906 odkrito priznal, v takozvane mestne volilne okraje in da šteje marsikateri izmed teh krajev tudi samo 300 do 400 duš, da torej ni prav nobenega vzroka, da bi se smela zasramovati kranjska mesta in trgi. Na češkem so na primer v volilnem okraju št. 36 občine s 700, 600, 500, 400 in 300, da, celo z 200 in 100 prebivalci, in sicer je pride-ljenih 17 takih malih in par večjih občin. Isti slučaj opažamo tudi v češkem volilnem okraju Št. 75, 71, 70, 120, 124, 125, 126, 127 in 130; dalje v Galiciji v volilnem okraju št. 29, 33, 34, 57 in 66. na Nižje Avstrijskem so v volilnem okraju št. 34 občine s 1000, 800, 600, 500, 400, 300 in 200, v volilnem okraju št. 24 so občine s 500 in 1000 prebivalci, v volilnem okraju št. 37 s 1100, 900 in 700, v volilnem okraju št. 43 s 100, 900 in 800 prebivalci; na Zgornjem Avstrijskem v volilnem okraju št. 4 so občine s 1000, 800, 700, 500, v volilnem okraju št. 5 s 1000, 600, 400, 300 in celo Trauneck s samo 200 prebivalci,-V tem okraju je deset malih vasi in ne morda trgov in par mest; na SoinograŠkem so v volilnem okraju št. 2. občine s 600, 700, 700, 400, 700, 300, 800, 700, 500, 600, 700, 500, 500 in 700 prebivalci ; na Štajerskem v volilnem okraju št. 7 so občine z 900, 700, 400, 600, v voliiaeoi okraju št. 8 z 900, 800, 700, 900, 800, v volilnem okraju št. 10 700, 600, 500, 900, 600, v volilnem okraju št. 11 z S00, 800, 600, 500, 300, 700 in 800 prebivalci ; v Bukovini so v volilnem okraju št. 4. občine s 300, 500, 500, 600, 200 700, 400, 1500, 700, v volilnem okraju št. 6 s 400, 700, 900, 800 in 900 prebivalci; na Tirolskem so v volilnem Št. 4 občine s 1000, 700, 500, v volilnem okraju št. 14 s 400, 500, 300, 300, 300, 400, 600, 700 in 400 prebivalci. Vidite torej, visoko čislana gospoda, da so se tudi v drugih deželah uvrstila v mestne volilne okraje mesteca in docela m^le vasi, niti ne trgi, ki štejejo od 1000 doli do 100 prebivalcev. To so paČ volilni okraji, ki jih ni smatrati strogo za mestne volilne okoliše, ker so v njih tako mesta in trgi, kakor tudi drugi manjši kraji, ki nimajo mestnega značaja. (Klici: Tako je!)__(Dalje prih.) Volilna reforma pred gosposko zbornice, D unaj, 11. decembra. Komisija gosposke zbornice se je izrekla za pluralitetno voHlno pravico po starosti s 14 glasovi proti 4 glasom. Za „numerus clausus" (da se število Članov gosposke zbornice natanko določi) so glasovali vsi Člani komisije razen enega. Ta določba se mora sprejeti v teme jni zakon volilne reforme. — Položaj je zelo težaven in kritičen, a vlada še vedno upa, da se bo našla v plenumu gosposke zbornice kroni poslušna veČina, ki bo glasovala proti sklepu komisije in za volilno reformo, kakršno je sprejela poslanska zbornica. Vendar pa je treba računati tudi z eventualnostjo, da vlada tudi v plenumu ne dobi večine za svojo volilno reformo, ker je vla la izjavila, da za sedaj nikakor ne misli na imenovanje novih članov v gosposko zbornico. Ako tedaj gosposka zbornica sprejme plaralitetni zistem po starosti, morala bi se volilna reforma vrniti poslanski zbor-niči. Ia ravno iz tega bi nastala velika težava za celo volilno reformo, ker bi bilo treba poslanski zbornici spremeniti celo vrsto paragrafov ter preiskati, kako bi te spremembe vplivale na mnogo volilnih okrajev. In vse to bi se moralo izvršiti v kratki dobi, preden poteČejo sedanji mandati. Vedeti pa je treba, da je dnevni red zagrajen z nujnimi predlogi in da še ni dovoljen ne proračunski provizorij ne kontingent rekrutov. — Minister baroa B i e -nerth je izjavil v specialni komisiji pri debati zaradi pluralitetne volilne pravice, da vlada ni bila neizprosna proti takemu zistemu, le poslanski zbornici ni marala prejudicirati, ki se je izrekla z veliko večino proti plurali teti. V sedanjem trenotku pa mora biti vlada proti pluraliteti, ker je sicer v nevarnosti celo reformno delo. Iz delegacij. Budapešta, 11. decembra. V proračunskem pododseku avstrijske delegacije se je nadaljevala razprava zaradi zalaganja armade in mornarice. — Del Barn-reither je kritiko val, da v tozadevni pogodbi sploh ni govora o avstrijskem kmetijstvu. Potrebno je, da so avstrijsko kmetijstvo bolj pritegne k zalaganju armade. — Del. To 11 in-ger je povedal, da je vse to razburjenje nastalo, ker vlada ne kaže dovolj odkritosrčnosti. Vojnemu ministrstvu se ne sme prepustiti pravica, da bi sklepalo z ogrsko vlado enostranske dogovore, ki vežejo tudi tostransko državno polovico. — Del. Steiner je zahteval, naj vlada takoj predloži obema zbornicama svoj dogovor z Ogrsko. — Del. Dober ni g je dokazoval potrebo, da se obe državni polovici čimprej e ločite, pri čemer bo Avstrija mnogo manj izgubila kakor Ogrska. KonČn* je predlagal resolucijo, v kateri izreka delegacija svoje obžalovanje, da je vojno ministrstvo brez vedno>" avstrijske vlade sklenilo dogovore z ogrsko vlado zaradi zalaganja armade in mornarice, s čimer so se izdali avstrijski gospodarski interesi. Potem so dogovor pojasnovali in opravičevali ministri dr. P o I* t, grof A u e i perg, Schonaich in pordmaršal K r o b atin. Budapešta, 11. decembra. Odsek za zunanje stvari v ogrski delegaciji je razpravljal danes o procunu ministrstva zunanjih del. Minister baron Ae hren t h al je utemeljeval svoj ekspoze ter izjavil, da se je splošni položaj v Kvropi z bolj šal. Na Balkanu Avstro-Ogrska ne zasleduje sebičnih namenov. Naš vpliv mora biti le moralni, naši interesi pa gospodarski. Nadalje je minister obljubil, da bo skrbel za razširjevanje madžarskega jezika v diplomatični službi. Glede Italije je rekel, da je zadnja leta v Italiji res nastala struja, ki nam ni prijazna. Minister tudi verjame vestem, da se v Srbiji zbirajo elementi, ki hočejo vznemirjati Bosno in Hercegovino, a minister se zanaša, da bo srbska vlada že odredila vse potrebno. — Odsek je odobril proračun. Ločitev cerkve od države na Francoskem Pariz, 11. decembra. Ker je z današnjim dnem konkordat razveljavljen, je ministrski svet sklenil, da se takoj ustavijo duhovnikom pokojnine in doklade, da se cerkveno premoženje likvidira ter se izroČe župnišča, škofijske rezidence in seminarji dotičnim občinam. 1500 gojencev duhovnih zavodov mora takoj predložiti potrjene certifikat sicer jih bodo po novem letu pokli-oali k vojaški službi. — Zastopnika Vatikana, monsig. Montagninija, je policijski agent spremil do meje. Poraz nemške vlade. Bero lin, 11. decembra. Proračunska komisija nemškega držav HT Dal|e v prilogi. "M nega zbora je odklonila ves naknadni kredit za kolonij sku vojaštvo v Afriki. Prvotno je vlada zahtevala 29 milijonov, potem se je hitela zadovoljiti s 13 milijoni, a tudi tega zneska ni hotela dovoliti komisija. Položaj je zelo kritičen. Ako centrum ostane pri svojem sklepu tudi v plenumu, se državni zbor najbrže razpusti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12 decembra. — Deželni zbor kranjski ne bo veČ sklican, vsaj ne v tekočem mesecu, iu torej ne bo mogel ničesar sklepati glede deželnih doklad. Vsled tega je deželni odbor prosil za dovoljenje cesaijevo, da sme leta 1907 pobirati deželne doklade v,dosedanji visokosti. — G Učni zbor »Slovenskega druživa11 v Ljubljani. Kakor smo že poročali , ima „Slovensko društvo" jutri, v četrtek ob osmih zvečer v restavracijskih prostorih „Na-rodnega doma" svoj občni zbor. j Opozarjamo vnovič gg. društvenike na to zborovanje in vabimo somiš-ljenike n ar o dn o - n a p r e d n e stranke, da pridejo v Čim največjem številu na shod. Razmere so sedaj take, da je sedaj bolj kakor kdaj preje potreba, da se vsi narodno-napredui elementi združijo v krepko politično organizacija, ki bo močna dovolj, da se bo lahko z uspehom stavljala v bran reakcionarnim navalom, ki bodo bal sedaj, ko se je z volilno reformo izročila Kranjska docela klerikalni nadvladi, ljutejši, kakor so morda bili kdaj preje. Somišljeniki! Narodna in strankarska dolžnost vas kliče na po-zorišče! Naj ne bo nikogar med vami. ki bi se ne zavedal svoje svete dolžnosti, ko groze nastopiti za svobodomiselne elemente najtežji časi! Kdor misli svobodno in napredno, kdor priznava načela narodno-napredne s tr a n k e» vsakdo naj s e u de 1 e ž i j u tr i š -njega zbora in naj pristopi .Slovenskemu društvu4* kot član! Naj ne bo nikogar med nami, ki bi zanemaril svojo strankarsko in narodno dolžnost! Zato kličemo vnovič: Somišljeniki, jutri vsi na krov! — Značilno! Kadar se na političnem nebu pokaže kaka meglica, iz katere bi morda kaj toče padlo na vladno volilno reformo, tedaj kažejo vsi nemški li>ti velikansko nervoznost. Boje se. da bi „veliko delo" ne razpadlo, delo, ki pomenja rrenesancou stare Avstrije. Take in druge neslane pretiranosti dokazujejo edinole, da so si Nemci v svesti, kako velikanski previiegij jun u>tanavlja Beckova volilna reforma. Vedno bolj se kaže, kako so škodovali dr. Kramar in drugi -salonski demokratje avstrijskemu slo-vanstvu. k^r so se brez vsakega pravega premišljevanja usedli na limanice vladne refurine. Resnica je." da bi po preteku šestih let dobili Slovani dosti ugodnejšo volilno preosnovo. Tega mnenja je bil v volilnem odseku predvsem dr. Žacek, ki je ena najbistrej-ših glav mladočeškega kluba, dasi je mož Staročeh. Ta je prepričevalno dokazal, da bi volilna reforma, če bi se bila nekaj let pozneje v roke vzela, morala vse drugače izgledati, nego izgleda dandanes. In to je gola resnica: Slovani smo se zopet en-krat prav pošteno v nemško zanj ko ujeli; zopet enkrat opravljamo tlako za Nemce. Vse to je priznal tudi nemški poslanec Pommer, ki je pri neki priliki, ko se je prepiral z Vsenemci v zbornici zaklical: Bedenkeu Sie doch, was wir nach 10 Jahren hatten den Slaven einiaumen mussen! Odkritosrčna in resnična beseda! Lahko je torej umeti, da se Nemci noč in dan tresejo, da bi se karikatura volilne reforme, ka tero je baron Beck zgradil na temelju slovanske kratkovidnosti, ne podrla. In prav imajo, če se tresejo! 0e bi se namreč sedanja volilna reforma podrla, podrta bi bila za vse večne Čase nemška supremacija v Avstriji! Tako bo pa še živela najmanj petdeset let, če jo bo sploh mogoče še kdaj odpraviti! — Volitve za delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstn. Oni podjetniki, ki niso Še prejeli glasovnic za volitve v predstojništvo (Vorstand), odnosno v razsodišče delavske zavarovalnice, dasi plačujejo prispevke za to zavarovalnico, naj jih takoj zahtevajo pismenim potom pri volilni komisiji delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu (Via Mercato vecchio štev. 3). Rok za reklamacije poteče dne 15. decembra. — Ljubljanska Zadružna zveza" na Štajerskem. Od Drave se nacn piše: Opetorano smo že pisali v cenjenem vašem listu, kako naši mariborski „narodnjaki" delujejo. V novejšem, oziroma najnovejšem času so ustanovili „Krščansko-soc. zvezo4* pod egido samih rimsko - katoliških doktorjev teologiae. To drži, to mora držati! Seve reformacija mora biti; naj |>a bo! Bode-li našemu narodnemu bistvu tudi ugajajoča: to je postranska stvar! — Zdaj pa še nameravajo — čisto resno — osnovati v Mariboru iiiijaiko ljubljanske „Zadružne zveze" ! To so oni matadorji, ki govore in kriče vedno, da se „slogau ruši! Oni pa sami delajo na to, da >; se to, kar se je pri nas slovenskih Štajercih — v mislih nam je osobito „Jažiioštajerska hranilnica" in „Celjska posojilnica", ne glede na našo „Zadružno zvezo" — s trpkim naporom posrečilo — kolikor toliko oslabilo, mogoče tudi — uničilo. Gospodi orni. pomislite, kaj delate. Ne uvidite tu li Y>ri nas sistema gospodarskega b j a, kakršnega imate — žal — že na Kranjskem. Mi perhoresciramo može a 1 i SusterŠič e tutti quanti, ki le ; I jo ea svoj žep in katerim je blagor naroda le — p o s t r a n -ska stvar! — Sicer pa, le začnite! Mi smo pripravljeni! Nova struja bode čuječa ob vašem počenjanju. Nikar ne mislite, če bodete z OŽlindrano roko začeli pri nas barantati, da bodete kaj mnogo opravili. Zasukalo se je pri nas! Ne bode šlo kar tako, kakor ste bili vajeni prej! „Narodna stranka" je ustanovljena — in ona bode budna in delavna! — Ustanovni občni zbor katoliškega političnega društva za idrijski sodni okraj so imeli klerikalci v Idriji minolo nedeljo pri „Di-diču". Bil pa je tako klavern, da se klavernejsega niti misliti ne more. Poleg klerikalnih idrijskih velmož Go-lija in Trevna z njihovimi pomočniki in učenci, par klerikalnih paznikov in običajnih fanatičnih klerikalnih, rudniških pisarjev, je došlo le malo mož na 'zborovališče. V Idriji je pač kle- llno ime tako diskretirano, da se klerikalni pristaši sami sramujejo svoje b trve. š -le zadnji hip se je izvedelo, da bo ustanovni shod javen in soci-alni demokratje so porabili priliko in prišli pod vodstvom A Kristana v precejšnjem Številu na shod. Poskrbeli so predvsem, da je bilo na shodu malo živahnejše. Govoril je dekan Ar ko, ki si je v svojem govoru moral dopustiti marsikatero korekturo od Kristana. Nastopil je tudi neizogibni O s wal d , ki pa je kvasil take neumnosti, da je naravnost neverjetno. S svojim govorom je dokazal, da Še tega ne razume, od česar se živi. Govorili so še župnik Lah in rudarska uslužbenca Anton Logar in Ivan Kavčič. Klerikalne namene je dobro razkrinkal socialni demokrat A. Kristan in klerikalci so čuli dokaj gorkih. Končno so izvolili svoj štab, ki bo odslej vodil črno vojsko v idrijskem sodnem okraju po navodilih „generalissimusa" dr. Šusteršiča. Ustanovili 90 si pač idrijski klerikalci novo firmo, ki pa ne bo imela večje vrednosti od črno pobarvane table in zategadelj se nam tudi ni treba razburjati. — Kaj je z Aškerčevo in Gregorčičevo fotografijo? Ko sem bila nekoč — morebiti pred desetimi leti — pri Gregorčiču na Gradišču, govorili smo o tisti občeznani Gregorčičevi sliki izza mladih let, katero ima skoro vsaka bolj naobražena rodbina. Gregorčič je dejal, da je to edina njegova slika in da se ne da pa se ne da nikoli več slikati. „Kako so mi prigovarjali, prosili me!" je dejal nepozabni pesnik. „Samo z Aškercem skupaj sem se še slikal, ko sva bila skupaj v Ljubljani." Naravno, da sem ga naprosila, naj mi sliko pokaže. Prinesel jo je in dejal: „Nisva dobro zadeta, ja? še, še, a Aškerc ne, zato pa tudi Aškerc noče, da jo komu pokažem". Meni se pa slika ni zdela slaba, osobito je Gregorčičev otožnomehki izraz v očeh in krog usten prekrasno zadet. Slika se mi je zdela celo prav verna, Čimbolj sem jo ogledovala. Pesnika sedita z roko v roki, a Gregorčič drži drugo roko prijateljski na Aškerčevi rami. Aškerca je bilo tudi na mah spoznati, sedaj seveda je drugačen, morebiti je na sliki njegovi bil edini nedostatek ta da se je slikal en face mesto v profilu. Ker je Gregorčič zadet tako imenitno in ker mi je pravil, da se ne da slikati nikdar več, poprosila sem ga one slike. Dal mi jo je s pripombo: „Samo, da Aškerc ne izve!" Obečala sem mu in besedi tudi bila zvesta. Morebiti se gospod Aškerc Še spominja, ko sva se srečala v Trstu v dobro znani rodoljubni hiši M. Tedaj sem ga dražila, da imam njegovo sliko. „Ni mogoče", je odgovoril odločno gospod Aškerc. „In vendar jo imam", sem trdila jaz. „Jaz sem samo enkrat v življenju dal neki dami svojo sliko in zato je nemogoče, da bi jo imeli Vi." Smejala sem se in trdila: „In vendar jo imam!" Razvidno je bilo da se Aškercu niti sanjalo ni o oni sliki z Gregorčičem. Tudi sedaj bi slike ne bila izdala, ko bi mi ne bilo treba govoriti o njej resnici na ljubo. O Gregorčiču upam, da napišem drugikrat več, spomine, morebiti v „Zvonu" ; živ mi tega ni dovolil; sedaj omenjam le to, kar so malone omenjali vsi listi, da Gregorčič, zadnjih let ni bil več prešnji Gregorčič. Gospodu Aškercu povem, da slike našega največjega lirika in največjega, edinega epika na sežgem, Če bi me tudi prosil in rotil. — Marica Bartol-Nadlišek. — 0 sušenje ljubljanskega barja. Kakor znan«), bo stalo to osu-šenje 4,184 000 K. Kakor se je dogovorilo med vlado in deželnim odborom, bodo dotična dela trajala pet let. Delati se prične leta 1908. Najprej se prične z gradnjo kejev v Ljubljani. Zategadelj bode morala mestna občina svoje prispevke, ki znašajo 418.400 K v stavbni fond vplačati že leta 1908. in 1909. Dalje vplačajo v ta fond: država: dežela: zas. interes. 1908:502 080 K ; 125 520 K ; — 1909:502 080 K ; 125*520 K; — 1910:711 280K: 125 520K; — 1911:167-360K; 125 520K; 543 820K 1912: — — 836 800 K Vodstvo del se bode nahajalo v rokah „ Močvirsko-osuševalne komisije", kateri bode predsedoval deželni predsednik Komisijo pa bodo sestavljali: a) zastopnik poljedelskega ministrstva ; b) dva zastopnika dež. vlade; c) trije zastopniki deželnega odbora; d) dva zastopnika močvirskega glavnega odbora in e) zastopnik ljubljan-kega mesta. — Deželni odbor je v današnji svoji seji imenoval dr. G o stelja provizoričnim ordinarijem v blaznici na Studencu. Ker je imenovani že prekoračil štirideseto leto, se je obenem sklenilo, da se takoj predloži deželnemu zboru pr.dlog, da. se dr. Gostel definitivno imenuje. Tudi se je vse potrebno ukrenilo, da pride s 1. januarjem 1907. vodstvo blaznice v druge roke. — V Idriji se ustanovi „Mestna hranilnica". Dotični sklep občinskega zastopa je deželni odbor že potrdil. — Iz politične službe. Dežel- novladni konceptni praktikant gosp. Henrik Steskaje premeščen od okr. glavarstva v Radovljici k deželni vladi v Ljubljano. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek, se uprizori izvirna noviteta nZa narodov blagor", komedija v štirih dejanjih, spisal Ivan Cankar. Gornika igra g. T a b o r s k y, Heleno ga.T a b o r s k a, Grozda g. Dragutinovi 6, Grudna g. Verovšek, žurnalista Ščuko g. B o 1 e š k a, profesorja Kremžarja g. Danilo. V soboto se komedija ponovi. — Prva repriza „Prodane neveste" bode v torek. — Slovensko gledališče. Na Češkem slave štiridesetletnico Smetanove narodne opere „Prodana nevesta". V primeroma kratkem času se je slava imenovane opere raznesla po vsem svetu iu danes menda ni večje operne družbe, ki ne bi imela Prodane ne- veste stalno na dnevnem redu. Že to dejstvo nam je gotov porok, da je opera v vsakem oziru mojstrsko delo. Tudi slovensko dramatično društvo si je štelo v dolžnost, da praznuje jubilej z uprizoritvijo opere, katero je slovensko občinstvo menda že desetič slišalo. Pri vsem tem, da smo že devetkrat slišali krasne motive, smo bili vendar prav tako radovedni na uprizoritev kot pri vsaki premijeri; predstavil se nam je namreč prvič v glavni vlogi domačin umetnik g. Betetto, kateri sme biti na svojega Kecala res ponosen. Da ima nadarjeni umetnik lep glas, to smo že mnogokrat poudarjati; včeruj je pa svojo, prav tako težko vlogo tako v igri kot v petju prav častno rešil. Do sedaj smo mislili, da g. Betetto nima pravzaprav smisla za lepo prednašanje ter, da mu je močno petje, ki se sliši čez hrib in dol, prva stvar. Včerajšnji Kecal je nas pa o nasprotnem prepričal. Prednašanje je bilo lepo, nastavki čisti, glas za reci-tativ pa je še premalo vežban. Tudi višina še ni popolnoma sigurna. Obe omenjeni pomanjkljivosti pa bo marljiv umetnik, kot je gospod Betetto, z lahkoto popolnil in mi želimo samo eno, da nam ostane junak včerajšnjega večera še dolgo časa član slovenske opere. O-tale vloge so peli priznani pevci in pevke: ga. Skalova je bila prav lična in v vsakem oziru prav dobra Marinka, g. R^zunov je pel za svojo osebo zelo neprikladaega Janka, g. Zach se je pa naravnost odlikoval kot Vašek Slednji umetnik je kazal, da je porabljiv tudi za večje vloge in če se bode spopolnjeval kakor nam sedaj obeta, prevzame tudi lahko še druge resnejše večje vloge. Tudi manjše vloge so bile v zanesljivih rokah. Konečno moramo pohvaliti še naš dični zbor, na katerega smemo biti ponosni. Gledišče je bilo razprodano. P. K. — Družba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani ima vam Slovencem na tisoče pripravljenih razglednic za božične praznike in za novo 1907. leto. Natisnjene so v zlati Pragi ter imajo umetniško vrednost. — Kupujte ob božičnih in novoletuih vošči lih to slovensko blago in ne podpirajte z nakupovanjem tistih svojih nasprotnikov, ki vam žele ubogo malo dobrega bodisi za božiče, bodisi za nova leta. Svoji k svojim! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Učiteljice na državnih obrtnih učilnicah. Cesar je potrdil, da dobe učiteljice na državnih obrtnih učilnicah kakor tudi njih nepreskrbljene sirote brez staršev državno preskrbo. Naučno ministrstvo je izdalo na podlagi tega odloka sledeče odločbe: Nastanitev učiteljic na državnih obrtnih učilnicah se izvrši s pogodbo proti določeni letni remunera-ciji in s trimesečno odpovedjo, ki velja za naučno ministrstvo kakor tudi za učiteljice. Vsaka učiteljica, ki spolni 35. leto svoje starosti in če je neoporečno službovala 10 let nepretrgoma, ima pravico do penzije, ki se določi po splošnih penzijskih normah. Učiteljica dobi penzije 80% zadnje letne remuneracije, nikdar pa ne nad 2200 kron, a tudi ne manj od 600 K. Učiteljicam, ki so že zdaj v zmislu te določbe v službi in onim, ki stopijo v prihodnje vanje, se vračunajo v penzijo vsa službena doba na državnih učilnicah. Zakonske ali po prihodnjem zakona legitimirane nepreskrbijeue sirote brez staršev dobe petino pokoj-niuske pristojbine umrle matere, najmanj pa 200 K na leto. V izrednih slučajih more naučno ministrstvo dovoliti odpravnino učiteljicam in tudi njim sirotam, preduo imajo pravico do pokojnine. Ta odpravnina ne sme presegati zneska dveh mesečnih obrokov zadnje letne remune«acije. — Sodba katoliškega duhovnika o vrednosti samostanske vzgoje. To sodbo je izrekel stari, oslepeli kanonik P. grof Pottlug v Olomucu nastopno: „Mnogo mi je bilo prestajati od duhovniške strani, ker sem ustanovil vzgajališče ter sem pouk na tistem poveril posvetnim, a ne duhovnim učiteljem. A to me ni motilo x svoji nameri, kajti bil sera nazora, da padeta oba v jamo, če slepec slepca vodi. Samostanske sestre življenja ne poznajo, niti ne morejo umeti življenjskih stremljenj in napredkov ter so vsled tega nezmožne vzgajati deklice za življenje." — Tako poroča Češki list „Sboruik". — Pasivna resistcnca poštnih uradnikov se pripravlja za prihodnjo božične praznike. — Pevsko društvo „Ljubljana" slavi, kakor že objavljeno, dne 6. prosinca prih. leta 15ietnico svojega obstanka in desetletnico blagoslovljenja svojega društvenega prapora. Sodeč po dosedanjih pripravah bo ta prireditev največja, kar jih je imelo društvo od časa blagoslovljenja svoje zastave. Svojo udeležbo prijavila so dosedaj naslednja društva: Trgovsko društvo „Merkur" iz Zagreba, hrvatsko pevsko društvo „Sloboda" iz Za- greba, pevsko društvo „Slava" iz Sv. Marije Magdalene Spodnje pri Tr-tu, pevsko društvo „Postojna" iz Postojne, „Slovensko planinsko društvo" iz Ljubljane, šentpeterska podružnica „Družbe sv. Cirila iu Metoda" iz Ljubljane. Nadaljne prijave objavimo tekom prihodnjih dni. — Blaznico so prijeli v Toplicah pri Novem mestu. Pravi, da se piše Pavla Bar bič in je stara okoli 20 let. Govori slovenski in italijanski in je bila zadnji čas na R ki v varstvu upokojen g\ paznika finančne straže Pavla Polepana iz S jo i Zemona pri Ilirski Bistrici. Barbičevo je prijela tuk. policija včeraj na živinskem sejmu in jo potem internirala. — Policijsko službo izvrševala sta na ^Martinov večer pri dobri kapljici v neki gostilni na Suhorju ondotni župan Tome in njegov tajnik Perko. Pri tej priliki sta dobre kapljice navzeta stražnika Čevljarskega pomočnika Pavlenča brez povoda (ali pa na čast sv. Martinu) pretepla, mu Jase izruvala, obleko pa, razen hlač, vso z njega strgala in potem napol nagega in po aretaciji vsega izmučenega od tam zapodila. S primernim poukom, kako se policijska služba izvršuje, je c. kr. okr. sodišča v Metliki obsoddo Tomca in Perkota vsakega na 24 ur zapora. Suhorčani so že bili v silnih skrbeh, da bodo za dalj časa izgubili svojega, za dobro stvar tako gorečega župana, katerega bi nikakor ne mogli pogrešiti. Saj je tudi pomladi (od meseca maja ali junija 1.1.) „Domoljub" pisal, d* tam lažje isha-jajo brez orožnikov, kakor pa brez župana. Že vedo zakaj! — Velika nesreča se je zgodila včeraj v cementni tovarni v Mojstrani na Gorenjskem. Ponesrečilo je pet delavcev, čaje se, da je eksplodirala peč, oziroma da je puh iz peči delavce podrl in poškodoval. Trije delavci, Josip Košir, Mihael Kosmač iu Ivan Pohar, so bili smrtnonevarno ranjeni. Te ponesrečence so poslali v Ljub jano in so bili z rešilnim vozom prepeljani v deželno bolnico. Poškodbe so tako težke, da skoro ni upanja, da bi ponesrečenci okrevali. Z rešilnim društvom je ranjence pričakoval tuli dr. Gregorič na kolodvoru. Kako je nastala nesreča in če je ni morda kriva kaka malomarnost, pokaže preiskava. — Ponesrečil je 10. t. m zvečer ob 6 uri ponoćni čuvaj železniške postaje Jesenice z imenom M a n d e 1 c. Prišel je med vozove, ki so ga zmečkali. Umrl je ob 9 uri zvečer. Min-dele je bil član železniške organizacije in smo radovedni, če ga je župnik zopet tako krasno sprovedel na pokopališče, kakor zadnjega ponesrečenca, ki ga župnik, kakor znano, ni hotel pokopati. — V Idriji obstoji društvo „Kazino", ki je zbirališče predvsem rudniških uradnikov in velja kot nemško, dasi so Člani v veliki večini Slovenci in čeki, Nemcev pa je prav malo. To društvo je kakor vsako leto tudi letos priredilo veselico svojim Članom in povabljenim gostom na dan sv. Barbare, ki velja kot zaščitnica rudarstva in je idrijska cerkvena pa-troua Pri tej je nekaj uraduikov zapelo nekaj slovenskih pesmi, ki so izzvale mnogo priznanja. To pa nekaterim nemskutarskim prenapetnežem ni bilo prav in izposiovali so, da je predsednik rekel nekemu uradniku pevcu, ravno ko se je pelo „Lepa naša domovi ua", naj pojejo raj še rudarske (bolje nemške) pesmi. Pevci so izpeli pesem, a takoj tudi po veČini odšli od veselice, za njimi pa tudi večina drugega uradništva, da je bila vese-lična dvorana kma'u prazna. Ni nam znano, je li kdo izmed slovenskih uraduikov pojasnil predsedniku, da pevanje slovenskih pesmi v idrijski kazini ne more biti izivanje, kakor tuli ne netaktnost, ker tudi slovenski člaai dopuščajo nemško perje, pač pa da »e od njegove strani žaljeuje slovenske narodnosti, če pokaže, da mu je neljubo slovensko petje. Takemu ravnanju od strani predsedaika pa so slovenski in češki člani kazine s .mi krivi, ki nimajo zadosti narodnega ponosa. Trpkejše besede nam silijo v pero, a za danes te opustimo, pri prvi priliki pa brezobzirno ožigosamo narodno mlačnost v idrijskih uradniških krogih. — Iz Dolov nad Idrijo se nam piše: V listu „Domoljubu", ki poroča vedno o samih zanimivih rečeh, z dne 29 novembra t. L, čivka dopisnik iz „našega konca" o „zauimivih volitvah1^ občine Dole nad I lrijo — no — in da se pri t;^j priliki zaletuje dopisnik tudi pridno v par oseb, k >mu bi se ne zdelo to samoobsebi umevno?! Pač ne vemo, kdo bi bil rajši župan, kot „gorski birt" in to tudi po goreči želji župnika Laha iz „našega konoa", da bi ga ta imel vedno pri rokah in da bi „gorski birt", sedeč na županskem stolu — kaka čast to za takega kot je on — v svoji vsegamogočnosti preprečil, da na pride kak drug gostilničar na Gore, kjer bi dotičnik kaj lahko delal, kajti znano je, da je sedaj obstoječa gostilna na Gorah draga, kakor da bi se nahajala tisoč metrov višje nego je v resnici. In Čudom se moramo Čuditi, ko beremo, da je „vendar zmagala mirna in preudarna odločnost Gorjanovu — ne upošteva se tudi voliloev iz Je-ličnega vrha, ki so pripomogli k „zmagi" Grorjanov — dasi vemo, da so zbobnali skupaj z vsemi mogočimi grožnjami najbolj oddaljene volilce, za kar si je pridobil nevenljivih zaslug g. Medrovc, za kojega nam je žal, da ga bo vzela pomlad. Stokrat srečen Št Janž, ko dobiš železnico, tisočkrat srečen, ko te obišče za dije Časa klerikalna korifeja gorjanska g. Medrovc, kajti vsa žeiezuiška ropotija ni nič proti pridobitvi tega vel-moža. Upamo, da mu bo občina — seveda če pride njena uprava v gor-janske roke — poslala lepega dne po deputaciji diplomo Častnega občana v Št. Janž. Da pa ni veljal glas Marije Govekar, koje mož je v Ameriki in katera ima od njega notarsko pooblastilo za vse, kar je v zvezi s posestvom, je „povsem pravilno", kajti ne ona, ampak on sam bi bil moral dati pooblastilo — kar se namreč tiče volilne pravice, ker ni ona posestnica, temveč še vedno Govekar sam. Ćreda pohlevnih gorjanskih koštrunčkov, ki jo pase g. Lovre, bi rajši kot ne vem kaj imela sama vso občinsko upravo v svojih rokah, a naš konec lahko smelo zakliČe nasprotnemu koncu: rLe-ti nam županil ne boš!" R. — Od Sv. Vida nad Cerknico. Hitro so se privadi ii vido v?, ki farani novemu župniku. Zadnji „Domoljub" že piše o njem. da je rdober" in „iz-vrsten pridigar" ter mu „želi obilo blagoslova" Ni pa še dolgo od tega, ko jim ni bil všeč in so se ga glasno mrmraje branili za pastirja svojih vernih duš. Zakaj jim takrat ni bil pogodu in kaj so imeli pravzaprav proti njemu?! Ali morebiti niso vedeli, da je „dober" in ^izvrsten pridigar" — da se mu da tak pridevek, pa seveda ni potreba bogve kakšnega govorniškega daru. zadostuje, da zna le besedo ^povzdigniti" — in mu radi tega niso želeli „blagoslova" in prihoda v svojo sredo?! Dvomimo, saj je mož pastiroval vendar v bližini. In sedaj naenkrat tako laskave besede! Kje tiči zajec? Neposredno iz ljudstva skoro gotovo ne izvira dotična notica v „Domoljubu", dasiravno bi morebiti ne bila popolnoma neopravičena. A tudi, če bi to bilo, stvar nima dosti pomena. Ljudstvo je namreč brez izjeme do zadnjega moža klerikalno in farovžu suženjsko pokorno. Slepo sluša in uboga vsakega župnika, pa bodisi že ta ali oni, tak ali tak. Da bi si upal kdo samostojno ali celo svobodno misliti in temu primerno, kadar bi bilo treba, tudi nastopiti, o tem ni niti govora. Ako bi torej izvirala dotična notica iz teh krogov, bi jo povsem razumeli. Toda, kakor smo že omenili, tu najbrže ne bo izgovora. Vsiljuje se nam temveč mnenje, da tiči za tem dopisom nekdo, ki pozna dvorezen nož in se hoče s tem novemu župniku — morebiti tudi fara-nom — le laskati in prikupiti. To je pa vse prej, nego značajno. — „Akademija" priredi v nedeljo, dne 16 t. m.,v Zagorju ob Savi v Mullerjevi gostilni predavanje. Predaval bo g. Rudolf Šega „0 delavskih stanovanjih". — Slaba vest. Iz Celja: „Deutsche "VVacht" perziflira Miklavžev večer v „Narodnem domu", češ, da se je pri obdaritvi v prvi vrati oziralo na one otroke, ki pohajajo mestne nemške Šole ter jih potem odslovilo. Obenem omenja listič, da se je te otroke privabilo. To je laž! Prišli so nevabljeni, nepoznani. Obdarovalo se jih je! A da ne bi bilo neprilik — bili so brez nadzorstva oziroma spremstva — se jim je namignilo, naj odidejo domov. To je bilo edino pravo! — Kaj opravljate. Glejte nase! Vi nam ne bodete dajali napotkov! Vi nas ne bodete učili vzgoje! Poznamo vas čez grlo, kako ravnate z našim življem! Nikar ne pridigujte moralo, ko pa sami naše otroke — pod pretvezo dobrote — ugonabljate! — V Brežicah pripravljajo di-letantje „Sokola" z vnemo in veliko tmdoljubivostjo narodno igro „Cigani", ki se uprizori v nedeljo 16. t. m. Kakor v Ljubljani, tako je ta vesela in zabavna igra dosegla tudi v Celju največji uspeh in gotovo ga doseže tudi v Brežicah. Opozarjamo slovenske Brežičane in njih sosede-okoličane, da je pač njihova dolžnost, pospešiti rodoljubno in naporno delo ^Brežiškega Sokola" s tem, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleže njegove prireditve. — Mrtveca so našli v Krčo-vini pri Ptuju. Spoznali so v njem 671etuega Valentina Wegschei-derja, ki je 24. oktobra skočil v Mariboru v Dravo. — Kako se po vojaško zdravi ranjenca? Dragonec Bernogger iz Gornje Avstrije je služil v Mariboru pri vojakih. 3. t. m. je dobil od doma 100 K denarja. S tem denarjem in hranilnično knjižico z ve- liko vlogo in Šel k zobozdravniku, kjer si je dal plombirati zob, a v vojašnico se ni več vrnil. Drugo jutro ga je našel železniški delavec blizu koroškega kolodvora nezavestnega na tleh. Ker je bila mrzla noč, je bil Bernogger skoraj zmrznjen na pol telesa. Ker so mislili, da je pijan, odpeljala ga je vojaška patrulja v ječo. Drugi dan je prišel k nesrečniku, ki se še ni nič zavedel, vojaški „zdravnik" dr. Sva ton, kije oddal svoje zdravniško mnenje, da je Bernogger docela pijan. Vsled tega ga je dal sledeče kurirati: položili so ga na klop, kjer so ga z jermenom tako divje pretepali, daje bil nezavestnež kmalu ves marogast. To pa še ni bilo dovolj. „Pijanega psa" se mora spraviti k zavesti, dejal je „dr." Svaton in dal vlivati svoji žrtvi na glavo škafe mrzle vode. A vse je bilo zastonj, nezavestnež se ni hotel zavesti Ker je Bernoggerju začela teči iz glave kri, spozual je „zdravnik", da se je v pijanosti udaril na oster kamen. Obliž na rano in konec je bilo zdravljenju. V takem položaju je ležal nesrečnik tri dni v nezavesti. Tu je sanitetni pomočnik zapazil, da se ranjencu veča vročina. Ko je poklical službujočega inšpekcijskega zdravnika dr. Diewolda, je ta takoj dognal, da ima Bernogger v glavi samokresno kroglo. Dasi se je ta zdravnik na vse načine trudil, da bi nesrečnika ohranil pri življenju, je bilo vse zastonj. V soboto je ranjenec umrl, ne da bi se bil kaj zavedel. Bernogger je bil žrtev roparskega napada, ker niso našli pri njem ne denarja ne hranilne knjižice. Da se „dr." Svaton odpusti iz službe, je splošna zahteva, ker kdo se bo takemu človeku še zaupal? Garnizijsko sodišče je že uvedlo proti njemu preiskavo. — Iz Bojana pri Trstu. „Narodna čitalnica" v Rojanu uprizori, kakor že objavljeno, Dolinarjevo ša-loigro „Cigani". To je eno najmanj ustrašljivih društev v Trstu. Zapored uprizarja dramatične predstave. Malo tržaških društev, ki so v tako malem času, kakor obstoja „Narodna Čitalnica", napravila ljudstvu toliko zabave in veselic brez kakega tarnanja. Ne ustrašljivo je, pogumno in jako požrtvovalno. To nedeljo, dne 16. t. m., gostuje v glavni vlogi Radoslava Zajca, gosp. Danilo, član slov. dež. gledališča v Ljubljani. Naše občinstvo ga že pozna izza časa gostovanja pri „Dramatičnem društvu" kot dobrega igralca in izvrstnega ljubimca Nadejati se je to nedeljo nabite dvorane v Barkovljah, ker je videti, da čitalnica moralno jako napreduje, občinstvo pa naj se potrudi jo podpirati in tako bo napredovala tudi materialno. Vse za narod, omiko in svobodo! — Predrzni tatovi. V spalnico blagajnika tržaške kreditne banke Antona Gustina so ponoči vlo mili tatovi in odnesli zlato uro z verižico v vrednosti 240 K. Odstranili so se istotako tiho, ne da bi jih bil kdo slišal. — Iz ljubosumnosti je v Trstu 381etni Čevljar Grassi zabodel svojo ženo z nožem in jo jako nevarno ranil. Hitel je nato sam po zdravnika. Ko so ga aretirali, je bil popolnoma zadovoljen s svojo usodo. — Vsled Žalosti zaradi smrti matere je v Podgorjah v Istri skočila 231etna slaboumna Marija Polakv soboto v 60 metrov globoko jamo. Zasledili so jo šele drugi dan. Našli so jo še živo, a v tem, ko so jo spravljali iz jame, je umrla. — Zgorela Je v Garščini na Hrvatskem žena obč. bilježnika Dugački j a. V spalnici je prižigala visečo svetilko, a tako nerodno, da je ta padla po tleh in da se je goreč petrolej zlil po njej. Ker ni bilo nikogar zraven, da bi ji bil pomagal, je umrla vsled dobljenih opeklin. — Samomor. Pri postaji LiČ na Hrvatskem so našli mrtvega 241etnega Antona Maglica iz Podgrada v Istri. Povozil ga je vlak in se je Maglič vrgel najbrž sam podenj. — Panorama - kosmorama na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno nam kaže ta teden pogorje Veliki Praded na Češkem. Serija je bogata naravnih lepot in krasot, ki nas oČarujejo pri 7saki sliki. V.dimo tukaj doline z mičnimi vasmi, obdane krog in krog z gozdi, stopamo po podzemeljskih votlinah, kjer občudujemo kapnike, gremo naposled na vrhunec gora, kjer nas obdaja večni sneg in led. Tudi si ogledamo razne spomenike v Griifen-bergu, vodomete, slapove itd. Prihodnji teden obleganje Port-Arturj a, kar bo vsekakor privlačna sila za vsakogar, ki so mu v spominu velikanski boji zadnje vojne med Rusi in Japonci. — Zadnje strahovito bruhanje Vezuva (letošnjo spomlad) se razkazuje ta teden v tukajšnji m e d -narodni panorami na Po g a -carjevem trgu. Posnetke je napravil poseben fotograf, ki ga je poslala družba v ta namen na lice mesta, zato so pa te slike res naravno natančne in izredno plastične. Po- sebno strahovito je pustošila lava naselbine Boscotrecase,San Giu-s e p p e Ottajano in Torre A n -nunciata. Potujemo pa tudi k žrelu bljuvajocega ognjenika. — Prihodnji teden Betlehem in Na-za r e t. — Otrokom in odraslim v posmeh je bil včeraj ob 2. popoldne na frančiškanskem mostu neki duhovnik, ki ga nočemo imenovati, dasi smo imeli ž njim že precejšnje praske, ko je še služboval v krškem okraju. Mož je bil ob 2. popoldan tako pijan, tako popolnoma pijan, da menda ni več vedel, kako mu je ime. Razgaljen in zamazan se je gugal čet, most. Ko jo je zavil za Prešernovim spomenikom, so rekli ljudje: Toliko je še pri pameti, da ve, kako potreben je črne kave. A kaj mislite, da je Šel v kavarno? Ne. Pobrisal jo je opotekaje se — v oštarijo k Fajmoštru. Nadelan je bil, da se je komaj premikal — sit paše vedno ne. Kakor se vidi, bi bilo treba z absti.senčnim gibanjem najprej začeti med duhovščino. ^ — Zopet pod ključem. L. 1847. v Kranju rojeni in v Naklo pristojni delavec Jožef Vindišer je izvohal na Emonski cesti št. 10, kam spravlja neka stranka kuhinjski ključ. Ker predvčerajšnjim zvečer baš ni bilo nobenega doma, je odk'enil kuhinjo in pokradel stranki za 61 K kuhinjskega orodja in krilo, kakor tudi jopico služkinje. Potem je zopet lepo zaklenil in položivši ključ na svoj prostor, odšel. ZačiHeuo so gledali, ko so prišli domov, ker je bilo vse zaklenjeno, kakor so pustili, a orodja pa le ni bilo. Kmalu pa so se jim odprle oči. Tat je v svojem veselju namreč pozabil palico, katere lastnika je služkinja poznala. Ko je bila o tem obveščena policija, je Tatu v osebi Vindišarja izsledila in aretovala, kateri je bil pa že vse ukradene reči poprodal. Navedenec smehljaje vse mirnodusno prizna in pravi, da ker je bil včeraj baš semenj in ni imel ničesar prodajati, je vsled tega moral iti krast, ako je hotel imeti kak ha-sek od „ta osmega". Vindišer ni bil nič manj kakor 23krat zaradi raznih zločinov kaznovan Ker je poleg drugih lepih čednosti tudi silno deio-mržen, je poskusil že prisilno delavnico in ga tudi tukajšnje okrajno sodišče že precej časa preganja zaradi tatvine. Brati ne zna, le številke zna pisati, ker je hodil samo 14 dni v šolo. Oddali so ga dež. sodišču. — Samomor. SnoČi se je obesil v svojem stanovanju na Dunajski cesti št. 25 591etni železniški sprevodnik v pokoju Josip Nagode. Na lice mesta poklicani policijski zdravnik gosp. dr. Illner je zamogel le konštatovati smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Kap je zadela včeraj 651etno mestno ubogo Nežo Lekardijevo v njenem stanovanju v Velikih čolnarskih ulioah št. 10. Bila je takoj mrtva. — Delavsko gibanje, Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora« v Ameriko 50 Slovencev in 25 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Neki gospod je izgubil zlato kravatno iglo z briljautom, vredno 60 K. — Alojzija Poljakova je izgubila črno denarnico, v kateri je imela bankoveo za 20 K. — Roza Jebačinova je izgubila rjavo boo, vredno 10 K. — Neki gospod je izgubil denarnico, v kateri je imel nekaj denarja in pet gledaliških kuponov. — Nekdo je izgubil 10. t. m. zvečer na Starem trgu rjavo zimsko rokavico. Pošteni najditelj naj jo odda Josipu Škrabi, pekovskemu pomočniku na Rimski cesti štev. 5. — Semenj. Dne 10. t. m. je bilo na letni semenj prignanih 452 konj in volov, 163 krav in telet, skupaj 615 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, ker so prišli po njo Moravci, pri konjih pa srednja. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 25. novembra do 1. decembra 1906. Število novorojencev 22 (=29 48%,,), mrtvorojenca 2, umrlih 23 (= 30 86 %„), med njimi sta umrla za ošpicami 2, za vratico 1, za jetiko 6, vsled mrtvo-uda 2, za različnimi boleznimi 12 Med njimi je bilo tujcev 8 (—34 7 %), iz zavodov 13 (z=56 5%). Za infekcij oznimi boleznimi so oboleli, in sicer za osepnicami 2, za ošpicami 89, za tiiuzoin 1, za vratico 2 osebi. - „Ljubljanska društvene godba" priredi jutri zvečer v restavraciji pri „Belem konjičku" (Trou-telj), Wolfove ulice društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Gorrigendum! Feuilleton o Cankarju, ki smo ga snoči objavili, je popraviti v toliko, da čitaj : „Toda Cankar je tisti slučaj genera-liziral, dal svoji satiri širjo (ne: tujo) podlago." . . . Dodam naj „samo toliko, kolikor je potrebno za pravo do j mo vanje (ne: pojmovanje) jutrišnje premiere . . ." „Posamezne osebe veže trdni (ne: trdi) okvir skupnega stremljenja." Mesto „jutri" Čitaj povsod „pojutri." — V včerajšnjem uvodniku „Ptujski panama in javna morala" je ostalo več tiskovnih napak, ki jih je treba popraviti. V drugi koloni v prvi vrsti odzdolaj se naj čita mesto „ki je bil pozneje natus v Gornjem gradu" — ki je bil pozneje notar v Gornjem gradu" ; v isti koloni v osemnajsti vrsti odzdolaj se naj čita mesto „Tu je bil ..." — „Ta je bil"; v tretji koloni v deveti vrsti od zgoraj se naj Čita mesto „V 24 ur" — „V teku 24 ur" in v isti koloni v 36. vrsti od zgoraj mesto „potrebne konkurence" pravilno — „potrebne k on-sekvence". — Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. V predvčerajšnji seji hrvatskega sabora se je nadaljevala debata o adresi. Kot prvi je govoril posl. Ljuba pl. Babic (Šandor Gjalski), ki je branil politiko novega kurza proti napadom s starčevićanske strani in v navdušenih besedah slavil hrvatsko-srbsko bratstvo. Posl. Pisačič je govoril v stačevičanskem smislu, naglašajoč, da na Hrvatskem ni Srbov, marveč da so samo pravoslavni Hrvati, ter izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti adresi večine. Posl. B u d i s a v-1 j e v i ć je zagovarjal adreso večine in polemizoval proti izvajanjem posl. Pisačiča. Med tem govorom je prišlo do hudih konfliktov med koalicijo in starčevičanci; v teh konfliktih se je seveda zopet odlikoval znani dr. E 1 e g o v i ć. Predsednik je moral sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi s°Je je posl. B a d i s a v 1 j e v i 6 na daljeval svoj govor, razpravljal o politiki koalicije ter končno izjavil, da bo njegova stranka glasovala za adreso. Nato se je seja zaključila. — Prva konfiskacija na Hrvatskem pod novo vlado. V petek je državno pravdništvo konfisciralo „Hrvatsko Pravo" radi Članka „Iz zemlje plača" — „Srbijanski pamflet protiv Hrvata in monarhije". To je prva konfiskacija pod novo vlado. — „Družestvo na bolgar-skitje publicisti" v Sofiji je imelo v soboto svoj letui občni zbor. Društvo ima 90 članov. Vr odbor so bili izvoljeni: S. S. B o b č e v, M Ge orgije v, D. H r a n o v, A. D r a n d a r, G P e j e v, dr. Petkov, D. Jo c o v, K o 1 e d a r o v, N. J a-k i m o v in dr. V a t e v. V kontrolno komisijo so bili izbrani ing. P e t k o Todorov, V. Tautilov in Iv. G r o z e v. Na predlog B. Balkanskega se je sklenilo, osnovati literarni fond in pričeti z deli za zgradbo društvenega doma. — Slovenci v Ameriki. — V vrelo vodo je padel v Lutters• villu Feliks Stanec ter se tako opekel, da je Še tisti dan umrl. — Ravnotam je zmečkal vlak J. Magajno, ki je bil doma iz Stu-denega pri Postojni. — Pod vlak je p r i š e i v Newburgu T. B o k a r. Vlak mu je zlomil roko, nogo in več reber, vendar še živi. — V Cleve-landu je vlak usmrtil in strašno razme šaril Fr. Roželja, ki je bil doma iz Stavce vasi pri Žužemberku. — Danasni list ima prilogo tvrdke Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani glede zaloge slovenskih knjig. * Najnovejše novice. Umrl je u Alžiru kralj Behanžm iz Dahomeja — Perzijski šah umira. Zaradi prestolonasledstva nastane skoraj gotovo revolucija. — Car Nikolaj je podaril milijon rubljev za kmetovalce, ki trpe lakoto vsled slabe letine. — Nemiri proti Evropejcem so se pričeli na Kitajskem na meji pokrajin Kiangsi in Human. Tujci beže iz ondotnih rudnikov. — Oproščen poneverja-1 e c. V Dun. Nov. mestu je poneveril poštni upravitelj Spiess 2000 K, a porotniki so ga oprostili, ker je dokazal, da je imel le 70 gld. mesečnih dohodkov, s katerim je moral zdrže-vati rodbino. — Aretovana svatovska družba. V Budapešti je policija pred cerkvijo aretovala celo svatovsko družbo 17 oseb ter jih odpeljala v zapor. Nevesta je bila neka prostitutka, ki je bila izgnana iz Budapešte, a se je poročila z z oglasnim tatom, da bi si pridobila na ta način domovinsko pravico. 141etni morilec. V Kott-bussu na Nemškem je 141etni Pavel Lehmanu umoril 141etno Mildo Ebert. Lehmann je bil obsojen na lOletni zapor. — Okoli 100 delavcev je utonilo v Petrogradu, ko so šli iz tovarne po leseni brvi Čez Nevo ter se je brv zrušila. — Truplo Zole se prepelje v Panteon; tako je sklenil francoski ministrski svet. * Skupna smrt. V Szegedinu je nekdo vsled maščevauja zažgal hišo vpokojenemu honvedskemu Častniku S. Baloghu. Balogh in njegova žena sta bila oba stara in bolehna ter sta se požara tako prestrašila, da sta oba v istem trenotku umrla za srčno kapjo. Telefonsko in unojduns poročila. Dunaj 12. decembra Snočnji sklep gosposkozbornške komisije za volilno reformo je opravil vlado v največjo stisko. Komisija je s 14 preti 4 glasom sklenila, da začne specialno debato o volilni re-f rmi na podlagi pluralne glasovne pravice S tem je zagotovljeno, da sklene kom sja plurali teto in ca pntrdi še zborn ca temu sklepu, je ministrstvo izgubljeno in tudi volilna reforma pokopana Vlada upa, da plenum gosp^s^e zbornice ne pr trdi plurahteti, a kaža se, da sama n ma dosti vera v ta up Danes ob 5M0 se ja sešel ministrski svet in sa posvetoval o položaju in čuje se, da se nrnistrs ci predsednik B e c k še nocoj odpelje k cesarju v Pest o. Dunaj 12. decembra Gospo-skozborniČna komisija za volilno reformo je danes izrekla, naj se sklene zakon, po katerem ne sme imeti gosposka zbornica ne manj kot 150 in ne več kot 170 Članov. Dunaj 12. decembra. Nemški poslanik grof Wedell je v ministrstvu zunanjih del protestiral proti temu, da se Poljaki v delegaciji vtikajo v notranje pruske zadeve. Aerenthal je izjavil, da tega ne dopusti, vsled Česar so Poljaki tako razkačeni proti nje mu, da mu hočejo izreči nezaupnico. Dunaj 12. decembra. Občinski svet dunajski je imel od saoči do divi ob 6, torej vso noč sejo, v kateri je po burnih priz:rih rešil proračun Pariz 12. decembra. Vojna med Francijo in med katoliško cerkvijo se je že začela in sicer s tem, da je bil iztiran papežev diplo-matični pooblaščenec 01-kar je nuncij Lorenzolli zapustil Pariz, je opravljal vse njegovo prsle prvi t3jnik nuncijature mon sigoor Montagnini. Včeraj do-poldna je prišla p± v njegovo stanovanje sodna komisija, ki je izvršila hišno pr e iskavo in konfisci rala cele zaboje spisov. Montaguini je bil prepeljan na policijo, kjer se ma je naznanilo, da je iztiran iz Francije. Montagnini se je obrnil na italijanskega (!) poslanika grofa Torniellija za pomoč, a ta je vsako intervencijo odklonil. Montagnini se je moral zvečer odpeljati iz Pariza v policijskem spremstvu; policija ga je iz pustila na meji italijanski. Pariz 12 dece nbra. Energ č postopanje vladi napram raons g-noru MjncagQini|U je v pirlam«ntu provzroči'o največje navdu šenja Vaia ima 400 glasov ve čina in t rej lahko na>tjpa brez vseh skrbi Klerikalci sd slno po trti in sami priznavajo, da ja papeževa trmoglavost in nerazsodnost provzroč la kat liški corlcvi neizmerno škodo. Se sooči so klerikalci v parlamentu interpelirali zaradi iztirania M ntagiinija. M-nistrski predsednik Ciemenceau ja takoj odg voril. H šna praskava, je de.ai, je po zakonu opravičena Nuncijature ni več, a na Francoskem velji za vse hifte enaka poatava Moctagaini je bil posredovalec med šk fi in pipe-žem. Papež je ukazal francoskim duhovnikom, da morajo teptati postave svoje domovine in Montagnini je tudi tu posredoval. To je nedopustno Vlada bo respekti rala vse, kar se tičs bogoslužja, vodila pa bo neizprosno vojno proti rimski politiki in bo neizprosno branila zakone in neodvisnost Francije od papeža. Za prebivalca mest, uradnike I. t. d. l»rr»tj cezfeotam prenavljanja in vsem nasledil« »ro mnoijefra sedenja in napornega du&ev &e»a deJa je iprav neobhodno potrebno domače sdravilo pristni ,.M»»II <»v Seidlitz-BfaJflg*', ker vpliva na prehav ljenje trajno \n ;:r*5.vnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek Škatlica vel.ia 2 K. Po postnem povaeCp razpo&»lja tu zdravilo vsak daa |ekai J MOLL, c in kr dvorni zalagate'C na DDKAJI Tuchlauben 9 V lekarnah na deSea je izrecno samevati MOLLroV preparat, zaznamovan 7, varnostno znamko in i>;^l{»»»ooi 3 31 —17 FRANC JOŽEFOVA grenka voda. Svila za ples franko in if oenrtvtjeno se posije na :n. Bogata zaloga vzorcev s prvo po&to. Tovarna za svilo Heiiiieberj(. Ziirlrli. : 27-4 od 80 kr. naprej per m, zadnje novosti. naprq\>lja I^ažo belo in nežno. Dobi m povsod. -ova 50 ga odrasle kakor za otroke najnežnejše starosta IzTrHtn« rl**til«». Z najboljšim ;si-noTii sra rabij > znane avtoritete. kakor prof dr. Hebra. Schaata, Fruhwald, Karel ra f^stav Brens. Sihandlbauer itd 886 10 Proti prahajem, luskinam ia izpadanja las deluje i»m|l»olJ*»«» priznana Taio-cliniD tinta - ekrepcnje lasišče, odstranjuje laske i u preprečuje izpadanje las. I »i* 1*5 n t-u x ibm • «*clt»4it I **r«»tn*. UzpofiM« aa z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Z&lo$a v«aeb preizkušenih zdravil, •ned«c. mil medicin*!, vin. šoecjali tet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez« svetih mineraln h vod 1.1 d. B.-Š lekarn M lana Lsusteka » LJubljani, R sijeva cesti št. I paieg iiavocgrajenfga Fran Jožefovega juoil. mofitn. 49—49 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Slovenka iz Hrušice, Gorenjsko, 4 K, kot šopek g. Aškercu za rOb smrti Simona Gregorčiča" izborno karakteristiko klerikalcev. — Gosp. Josip Rueh, klepar v Metliki, 2 K, p šilja veselo omizje pri Malešiču. — Gospa Jerica Ravnihar, gostilna »Prešernov hram" v Ljubljani 1 K za prodanega petelina. .— Skupaj 7 K. Srčna hvala! Živeli! Za Gregorčičev spomenik: Gospića Ivanka Jeglič v Ljubljani. Resljeva cesta 13, 15 K, nabrala v kavarni „Evropa". — Gdč. Vlara Ivanovna, pisateljica na Kopanju K-20, ker je Ijubeznjiva g. Jelica Logarjeva drage-rolje razpolagala brezplačno papir in vrvico za zavitek, ki se je nesrečno odvil. — Gosp. Josip Kreutzer, asistent v Št. Petru na Krasu, 20 K, nabral ob priliki godovanja gospoda načelnika Schusterschitza v kolodvorski restavraciji v Št. Petru na Krasu, katere so darovali gg. Schusterschitz z gospo, Cerne z gospo, Majerič z gospo, Prime z gospo, Spetič z gospo in pa gospodje samskega stanu: Rutar. Kreutzer, Matičič, Junek, Grzy-0 I i I 1 I o P/. 4;. » „ ž. o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . ,0 pest. kom. k. o. z 10 pr...... 0 zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilr.ice . . . ■•„ z. pis. ogr. hip. ban. ob!, ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . p obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Porcč .... prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. '/tVi avstr. pos. za žel. p. o. Denar I Blago 99 2 V 99 45 10" 3 > 100 0 99 20 99 40 117 4'-» 117 65 95 95 96 1 iS 114 £5 11475 98 60 99 «0 100 50 101 5C Stečke od 1. 1860*/, . . . , od l. lvS64 . . . . „ tizske...... _ zem. kred. 1. en:isije . » I- n m ogrske hip. banke . . srbske a trs. 100*— p turšKe...... tlssilika srečk* . . . Kreditne • • • . inomoške 9 • • . Krakovske 9 . • . Ljubljanske 9 • • • A.vstr. rdeč. križa m . . . Ogr. n m m • • • Kudolfove 9 • . . Salcburške 9 . • • Dunajske kom. 9 . . , De! niče. južne železnice .... Državne železnice. . . ^vstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske m * . . Živnostenske „ . . wi:okop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . ke žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe -\vstr. orožne tovr. družbr Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin...... £0 franki...... . £0 marke....... Sovereigng....... Marke.....• • . Laški bankovd ..... Rublji Dolar|i ....... 99 30 99 7b 99 40 99 30 100-45 104-95 100-— IX) — too — 100 -100 — 99 90 99-50 3H-70 10« »40 il« _ -'69 50 15425 WH-287 -■il 5 75 101 162-8* 8» 50 454 50 '9 90 60 - 48 2890 56 71 5 0- 181 30 17 5 — 91 2n ; 827 v5 2*2 50 , 756 50 6 n 69« i 574 0 992 : 672 - 146 — 11-3" 19-12 23 49 24 04 W 6* 95 60 2 52 1-84 100 30 100 75 99 65 99 70 101 45 10b 95 101 — 100 25 100 40 100 20 101- 1CK)-316 70 101 4 i 224 272 50 i Mi 25 2H8 -297 — 261 75 1 0 80 163 - r> i'4 5 ',64*5U 87 96 — P5 --NI* -30 90 m - 77 fO 51050 :82*? • T,84 26 7S5-«•92-25 fc28 ir» •^3-75 79 50 828- -710 575 50 295 575 -l48 - 11-40 IU'15 88-57 34 10 V< Hi 9680 2*53 ?Jtne cene v Budimpešti Dne 12 decembra 1906 t?" I «'r«4?5. Jienlca £3 april ... za april o Č*9 «Anjs btaaje S m Nebo 11. 12 i v. Sj» oep 727 5 T33C 7ii3 6 —58 -85 -05 ar. avzhod ; jasno al jzahod \ jaano al. svzh 'del. oblač. Srede)« yc»jr.v;- * t<»cip«ratar» . ■oula* 1*1° — T**d*vxv.A + mm 0 0 4 6 . t i Karel in Marija Wider naznanjata vat-m sorudtiikoin, znancem n pri i.telj'-in prežalo^tiO vest, da je umrla danes ponoči preljtibljtna hčerka ozir. sestrica Draga po kratki, murni bolezni v nežni starosti 7 mesecev. 4438 Ljubljana, 12. grudna 1906 (Brez poaebaega oznanila ) Sprejme se takoj 4429-1 v larso ■w.a ....-Man w delo. Ivan Zamljen erevljaraht mojster Ljubljana, K d g resni t g s Žeii mlad učitelj-samee, ki je^sedaj v javni slažbi Da deželi Ponudbe pod „202" na uprava „S!ov. Naroda". 4421—1 Uobro 4437-1 kislo repo : prodaja k 6 n. za 100 kg UP** CD. SUC ^trgovec ^ "w '-j Bat ram f u. Naprodaj ste pod usodnimi po-Soji doe enonadstropnl -.-IO Več se izve pn lastniku ua Trnovskem pristana st. 14. 1633 33 hM^-?kTiiiii i n'ijaajaaaaaaajaaaaaaa« Sodo vee vrst pmda I. Buggenig, sodar-ski mojster v Ljubljani, Cesta na Rudolf ovo železnico 5 44**—2 Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milana leta 1906 (avstr. juror.) A. i¥3anzoni v MTovem gradu v Istri izjavlja, da so jnžival njegovi otroci z dobrim usjebom železnnto vino PICCOLIJA v Ljubljani na Dunajski cesti. ?c51 Sirska steklenica 2 K, 4 pollitrske steklenice t Ljubljani K 7*20, za zunaj z zavojem vred K 7a80. U Zunanja naročila toćno. 4 87 1 Absolvent spodnje realko tiče študijam primerne Slatko* Vutopi v pi«arno ah pa k 1 PonndHe se prosiio pod ,(Pisarniška moč" na opravo. „SIov. Naroda-. Trgovski potnik za slov. Štajersko, Koroško in Kranjsko, ki bi proti proviziji prevzel prodajo izdelkov domače b šoe obrti in sicer: slamnike, črevije in krtače, naj oe obrne oa tnkajšno tvrdko Hitzl & Kozina. 4434 1 Poskusite 1 in priporočite S = izdelke = ; Tydrooe \ovame hranil | v Pragi VIII. CenoDnikzflsfonj. \ v dobrem promutaem krsja bli«n tovarn o a Gorenjskem se odda na račun. Najra.e oteujeuea.a bl#a.rai » » i priporoča nastopne, elegantno opremljene knjige: Aleksanđroo (Hum): Pesmi in romance. fsBST 8°. Str. XLII -f 136. Kleg. v platno vez. K 5—, po pošti K 5 30. flfkPrT fl * TlntflfflO Plan>nska pravljica iz Trente. 8°. Str. 78. Hjncit h.» tiuiuius, Eleg v platno vez K 3.__^ po pošti K 3 2Q n^kCff fl • MlirOnibf Slike iz naše protireformacije. 8° Str. iragre h., nutenim, YIII + 168 FJegantno v piatnovczano K 450, po pošti K 480. flĆkDff II • ItinnkI EPske pesnitve. 8°. Str. 170. Izvirno v mamm* h.> junurti. p|atno vezano K 4.50j po pogti K 480 fnnkflf lil* Ffntlkfl Druga izdaja. 8° Str. 104. Elegantno tuimm iv.» liuhhu. v piatno vezano k 320 po po§ti k 340 Pollanec Uudmlia: PogzlJe. l^l^^S^ DrO^OriinOD nODTlIO Uredil A. Aškerc. Mala 8° Str. LIV + 232 rmCIMUVC l^UCaVIJC. Elzevir izdaja s Prešernovo podobo. Elegantno v usnje vezano K 3*—, po pošti K 3 20. Zupančič Oton: Caža opojnosti s;; ^.f^ Zupančič Oton: Čez plen. !?ala^ strt 114 Patheon iz a B. Miklauca v LJubljani, Spitalske 49 ulice štev. 5. <>stan U i pod ceno! m = Kašelj! = 1 Kdor tega ne nvaZnje, se pregrehi na svojem lastnem telesa! Kaiserjeve prsne karamele s tremi jelkami. Zdravniško preizk* Seno in priporočeno proti kafcliu in hr»pa-vosti, katara, zašli žen ju in kataru v požiralniku 5120 n' *arsfeo poverjenih izpri-Ceval potrjuje, da dr2e, kar obetajo Zavoj 20 m 40 vin. Zalogo imajo: V Orlov! lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Tm-koczyju .n pri G Piccoliju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Siedovlć. — V Vipavi v lekarni I. HuS. — V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Ancik — V Idriji v lekarni Oaniel Pire. — V Metliki v lekarni Ivan Gjuričic, v R dovljici iekarnar A. Roblek, v Novem mt>stu lekarnar Jos. Matkovio. 4: >: > i C o U % A C 4t<5—1 o CZUBA-DUROZIER & C" francoska tvornica konjaka Promontor. «»« i'""*«*'. IslHIM.tljrilH Privatni plesni pouk v dvorani hotela „pri Maliču". S tem se usojam naznanjati svojim cenjenim podpornikom, da pričnem z decembrom strokovni tečai za dame in gospode iz boljših krogov ob ponedeljkih in petkih vselej ob osmih. Poučevali se bodo novi in moderni plesi po lahki in hitro priucijivi metodi. Nova, lastna, specialna metoda za boston (ameriški valček). — Posebne ure se dajo vsak čas dneva za vse stare in moderne plese po brzo priučljivi metodi za privatne in družbe v dvorani in pa v privatnih hiš^h. Prijave in vpisovanja vsak dan od treh do petih popoldne v hotelu pri Slonu, soba št 72 4-J95—4 Z odličnim spoštovanjem Giulio Morterra, plesni učitelj. E 39H/6/20. 4 i i Dne 4. januarja 1907 dopoldne ob 10. uri se bode pri nižje navedenem sodišču vršila dražba zemljišča pod vi. St. 271 k. o. Šmarca (elektrarna in tovarna Da "Duplici z izdatno! vodno 8ilo). Vne skrivaj g pritiklioo je cenjeno 56 816 K 47 h, najmanjši ponudek znaša 2844 K, ponudbe pod tem zneskom se ne sprejemajo. Već se izve med uradnimi urami pri podpisanem sodišču. C. kr okrajna sodaija v Kamnika odd II, dne 28. novembra 1J.K)6. n r I Prvo zaloga železnln stavbnih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin itd., mlatilnic, gepelnov, slaraoreznic, čistilnic, preš za grozdje in sadje, pump in cevi za vodo in gnojnico ter najraznovrstnejse oprave za mlekarne je pri FR. STUPICA v Ljubljani na :iv£a.ri3e Terezije cesti štev. l (%r»>>n , livoiea") In r^e. TTalTrazorje - em trgrio. štev. (iiaMfirolI l4rl^e%nlHi4« rerkie). ti vpisana zadruga z omejeno zavezo priporoča svojo veliko zalo gro pristnega Ijutomerčana I iz najboljših vinogradov ormoško - ljutomerskih soric. \ - !Geno nizko ! — Pošilja se od 56 litrov naprej. 4267—a Vzorci zastonj in fran o. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najceneja, največja eksportna tvrdka! H. SUTTNER n Ljubljana Mestni trs nasproti rotovža, prej i Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih 3181—16 švicarskih ur V dokaz. briljantov, zlatnine in srabrnine v veliki izbiri ■»«> na|niK|lli <-«MiaU. da je moje blago res fino, dobro in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno^ na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. Isdaiateli in odgovorni urednik: Rasto PnstoslemSek. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". 4YU