GOSPODAR Igo BE3ES3S33S LETO 1943 29. DECEMBRA ŠT. 50 ■fSftriuiinrtit! Hinn^iiiiMfT'! 111 riirnniT! 11 nntrtu i ni fnftti 11 m ifTtm i iiBtUM nn nii iiusiHi»: n:fin"" »n i j .................................... .................................................... Inž. Viktor Novak: Merjenje v gozd. gospodarstvu Gospodarjenje v gozdu moramo stalno nadzorovati: Potrebno je, da se prepričamo, kakšne uspehe so imeli ukrepi, ki smo jih izvajali v gozdu. Naj si bo setev ali saditev, čiščenje ali trebljenjfe, redčenje ali sekanje, vse moramo opazovati. In presojati moramo, kakšne posledice in kakšno korist ali škodo je napravilo naše delo v gozdu. Del učinka naše dejavnosti se nam bo pokazal dostikrat že na'prvi pogled. Na primer: kako je uspela saditev, kako se razvija rast po trebljeniu, kako se tla pokrivajo po sklenitvi krošenj z gozdno nasteljo in tako dalje. Sčasoma pa postaja pregled vedno tožavnejši, ko gozd začne doraščati in je gostota ter množina dreves vedno večja. Tedaj si moremo pomagati le z merjenjem, ako hočemo dognati stanje gozda, zalogo lesa v njem in njegovo priraščanje. Merjenje je tudi neobhodno potrebno, kadar les sekamo in ga predajamo. Pogosto se posestnik oškoduje ali zaplete v pravdo s kupcem lkubik«. Kubični čevelj je kocka iz lesa, ki meri v višino, dolžino in širino po en čevelj (316 mm) in ki znaša le 3 skitiilke ku- nmn[niiiJ,?n!niiiHTiKiiniiH'T|" liininnuniitimiruiiiiiiniinzunii "Hm lainiiiuiuuiMUuiuiiHniiiiiiiniiiiiuiimfEiuiiiiuii i i......................... '»■■»lili«®!«................II I'll!lll1lill'll!lllllllllllllllllll'lllllllllllllllj| bicnega metra (ali novega kubika). Ta stara mera se rabi še ponekod pri tesani robi. V splošnem merimo na kubične metre okrogli les, kakor: hlode, jambore, drogove, pilote. Istotako merimo tudi obdelan, tesan in rezan les na kubične metre, tako: trame, tramiče, deske, plohe, remeljne, letve, letvice in drugo. , Strogo moramo ločiti od kubičnega (polnega) metra prostorni meter ali kratko »meter?, ki predstavlja prostor kubičnega metra, v katerem so zložena polena, med katerimi je več ali manj praznega prostora. Zato ima prostorni meter vedno manj lesa kot kubični meter. Medtem ko tehta kubični meter bukovega lesa od 740 do 1010 kg, tehta prostorni meter le 450 do 600 kg. Povprečno računamo, da je v prostornem metru 25 do 50 stotin lesa manj, kakor v kubičnem metru. Navedeni odstotek se ravna po kakovosti lesnega izdelka in po vestnosti, s katero je skladovnica založena. Cepljena drva, na primer, dajo na prostorni meter več lesa, kakor okrogljice ali vejevje. Na križ zložena polena majo manj lesa kakor vzporedno naložena. Nemarno in na hi-trico nagromadena drva, kažejo velike luknje (prazrtine) in imajo zato mnogo manj lesne suovi, kot skrbno zložena polena. Drva merijo često še po starem običaju na sežnje (klaftre). To je skladovnica drv, ki je seženj visoka in seženj široka. Seženj je 1.9 mejra ali natančneje 1 m 896 mm. Prostorni sežnji pa se razlikujejo po dolžini polen, iz katerih so sestavljeni skladi. Me-terski seženj, ki ima en meter dolga polena, je toliko kakor 3.6 prostornega metra. Če so polena daljša kot en meter, ima seženj več prostornih metrov, če so pa polena krajša, manj. Vsekakor soliden kupec ali prodajalec rajši trguje na prostorne metre nego na sežnje, da se izogne nesporazumu. Drva prodajajo tudi po teži. Teža prostornega metra suhih bukovih drv je okoli 450 kg, sveže posekanih pa okoli 600 kg. Pri nakupovanju drv po teži je zato važno, ali so drva suha ali sveža, ker slednja tehtajo lahko 26% več. Po teži prodajajo še druge gozdne izdelke in pridelke. Tako recimo: tanin^ki les, les za barvo, oglje, brstje, lubje, smolo, storže, gozdno semenje, gobe, zdravilna zelišča in drugo. Kubični metri, prostorni metri in uteži so mere, ki jih uporabljamo najčešče pri gozdnem gospodarstvu. Nekatere gozdne izdelke prodajajo tudi po kosih, kakor: pragove, hmeljevke, fižolovke, kolje, božična drevesca, divjake, sadike. Nekatere gozdne pridelke merijo tudi na svežnje, tako: fa-šine, šibje, trske, ali po krošnjah (kakor: travo, listje, suhljad, mah) ali na vozove (n. pr.: vejnike za steljo ali krmo, praprot, resje, listje). Kar se tiče načina merjenja, razločujemo merjenje posekanega (izdelanega) lesa in merjenje stoječega lesa. Merjenje stoječega le«a, to je merjenje vsebine dreves, ki še rastejo, je precej težavno, Vsebine stoječih dreves računsko popolnoma natančno sploh ne moremo izmeriti. Saj niti deblo, niti veje nimajo določenih geometrijskih oblik. Tudi je težavno meriti rastoče drevo na poljubnem mestu. »Zato računamo vsebino stoječega drevesa le povprečno in približno po primerjavi podobnih dreves, ki smo jih posekali in nato razrezane merili kdaj poprej. Za podstavo računanja vsebine stoječega lesa nam služI premer drevesa v prsni višini, to je v višini 1.3 metra od tal. Iz tega premera računamo ploskev drevesnega prereza v prsni višini, tako imenovano »kroi-no ploskev«. Ta je enaka polovičnemu premeru na kvadrat, pomnožena z Ludolfovim številom. Tega računanja pa se lahko ognemo, ker so v računskih priročnikih in gozdarskih 'koledarjih krožne ploskve izračunane za vse drevesne premere. Premere dreves merimo z merilnimi kleščami (klu-po, stego). To orodje obstoji iz meterske mere in dveh na to mero pravokotnih krakov. En krak stoji nepremično pri znaku »nlfla«, drugi pa je premičen in nam pokaže premer ali debelino dreves«. Ker deblo po navadi nima pravilne oblike kroga, merimo debelino dreves od raznih .strani — navadno od najožje in najširše — in vzamemo sredino dobljenih premerov za pravega. Drugi važni činitelj pri merjenju stoječega lesa je drevesna višina, ki jo merimo na različne načine, al pa jo samo cenimo. S pomočjo premera in višine določimo vsebino rastočega drevesa, bodisi s tem, da ga primerjamo z drugim drevesom iste debeline in višine, ki smo ga že poprej nekdaj posekali in razrezanega na tleh premerili. Ali pa računamo telesnino s pomočjo oblikovnih števil, ki so jih postavili gozdarji za povprečna drevesa določenega premera. Z oblikovnim številom moramo pomnožiti krožno ploskev in višino drevesa, da dobimo približno vsebino drevesa. Za nekatere gozdne predele so izračunali gozdarski strokovnjaki tudi tako imenovane »dehelne tabele«. V teh je za vsako debelino drevesa — ločeno »o drevesnih vrstah — navedena vsebina drevesa, ki pa je seveda tudi le povprečna in približna. Za malega posestnika zadostuje, Če pri merjenju rastočega gozda premeri debelino dreves v prsni višini. Druge potrebne podatke mu izračuna kak gozdar. Pomaga pa si lahko tudi sam. Je se ravna po navodilih, ki mu jih da kak izkušen veščak ali Se jih povzame po kaki knjigi. Taka knjižica je na primer: »Šive: Poljudno navodilo za merjenje lesa«. Mnogo laže, preprostejše, pa tudi natančneje je merjenje pri posekanem ali izdelanem lesu. Vsebino posekanih hlodov (okroglega lesa) dobimo, ako pomnožimo dolžino hloda s krožno ploskvijo na sredini hloda. Da ugotovimo to krožno ploskev, merimo premer na sredi dolžine hloda. Ploskev iz premera pa računamo ali jsoiščemo v že omenjenih tablicah kakor pri merjenju stoječih debel. Okrogel les merimo brez lubja in skorje. Drognvje, hmeljevke in preklje merimo včasih tako, da jih zložimo v sklade, da merimo debelino na spodnjem koncu in določimo kubično vsebino po nalašč za to sestavljenih tabelah. Trame merimo po načelu množitve povprečnega prereza z dolžino. Če so trami ostro obdelani in po celi dolžini enake oblike, pomnožimo višino s širino in z dolžino. Ako imajo pa tramovi oble (tope) robove, računamo ploskev prereza v sredini dolžine, jo pomnožimo z dolžino trama, nato pa še s činiteljem (faktorjem) 0.9. Tramovom, ki so spodaj ostro ob-tesani, v sredini topo obtesani, na gornjem koncu pa okrogli, moramo določiti kubično mero za vsak odsek (dolžino) posebej, če hočemo biti natančni. Pri trami h, ki se zožujejo proti vrhu, izmerimo ploskev dveh prerezov: prvega v petini dolžine od zgornjega konca, drugega v petini dolžine od spodnjega konca, Od teh dveh ploskev vzamemo sredino in to srednjo ploskev pomnožimo s tramovo dolžino. Trgovec prevzema tesan les običajno le po meri na sredini trama. Dolžine zaokroži na cele deoimetrd, debeline na cele centimetre. Pri deskah dobimo telesnino, ako množimo višino, širino in dolžino med seboj. Deske zlagamo navadno po enakih dolžinah in debelinah v sklade. Nato merimo eamo srednje Širine desk, seš&jemo vse širine ter jh pomnožimo z enkratno dolžino in debelino. Les za kurjavo zložimo, na polena razrezan in razcepljen, v sklade. Te sklade merimo v višino, širino in dolžino. Ako te mere pomnožimo med sebo j, dobimo količi- v no drv izraženo v prostornih metrih (oziroma v sešnjih). Pri svež'h drvah je navada, da se jim doda nadinc.o od 5 do 10 odstotkov. r i Pomen vode v rastlinstvu Največji del zelenih rastlin je voda. V sveži travi je vode 70%, v pesi 88%, v krompirju 75%, v zeleni koruzi 86%, v nekaterih po-vrtninah celo do 95%. Če bi travo, peso, krompir itd. popolnoma posušili, da bi iz njih spravili vso vodo, bi nam ostalo od 100 kg trave samo 30 kg popolnoma suhega sena, od 100 kg sveže pese samo 12 kg, od 100 kg krompirja le 25 kg. Vse drugo je voda. Pri navadnem sušenju na soncu in zraku ostane v posušenih snoveh šo okoli 14% vode. V 100 kg suhega semena žit je prav tako še vedno okoli 14 kg vode. Sušina zelenih rastlin je sestavljena iz ogljikovodikov, masti in beljakovin. To so snovi, ki pri gorenju izgorevajo, ki prav za prav dajejo snov za gorenje. Še pri teh snoveh sta sestavini vode, to je vodik in kisik, udeležena s 50 do 60%. Za izgradnjo 100 kg škroba rabi rastlina 55 kg vode, za 100 kg celuloze pa 60 kg. Brez vode ne bi bilo sladkorja, ne škroba, niti cela vrsta drugih organskih spojev. Še največ vode rabi zelena rastlina za prenos hranilnih snovi iz zemlje v liste in za prenos organskih proizvodov iz listov v druge dele rastline. Ta voda pritiska iz korenin v steblo, odtod pa jo listi vlečejo prav v najbolj oddaljene in najvišje dele rastline. Voda izhlapeva iz listov v zrak. Ta množina vode je izredno velika. Ena sama koruzna rastlina porabi v času rasti za izhlapevanje 14 kg vode, konoplja celo 27 kg. Iz poseva pšenice izhlapi na 1 ha letno 1,170.000 kg vode, pri ječmenu 1 milijon 326.000 kg, pri ovsu 2,500.000. Iz 1 ha detelje izhlapi 5,000.000 kg, iz 1 ha pese 6.000.000 kg vode. Za vsak kg suhe snovi, ki priraste, rabi ječmen za izhlapevanje 534 kg vode, oves 597 kg, detelja 636 kg, trave celo 861 kg, koruza 336 kg, proso 293 kilogramov. Kakor vidimo, rastline ne gospodarijo z vodo enako varčno. Največ jo fK>rabi detelja in trave, manj žita, najmanj pa koruza in proso. Voda vrši se druge važne naloge za rastlino. V zemlji raztaplja hranilne snovi; še tako velike zaloge hranilne snovi v zemlji ne pomenijo nič, dokler niso raztopljene v vodi, ker jih rastlina more sprejeti samo na ta način. Voda tudi drži rastlinske organe v življenjski napetosti. Ob pomanjkanju vode rastline venejo. Voda končno tudi uravnava toploto pri rastlini. Vso potrebno vodo mora rastlina dobiti iz zemlje. Da rosa poživi rastline in po hudi vročini tudi najmanjši dež povzroči, da rastline iz ovelosti pridejo spet do življenjske nanetosti. ie splošno znano. Rosa in dež namreč zmanjšata izhlapevanje, ker nasitita zrak z vlago, in omogočita, da si v tem času manjšega izhlapevanja rastlina opomore z vodo iz zemlje. V naših krajih je v normalnih letih padavin okrog 10(X) min, kar bi popolnoma zadostovalo, če bi bitu enakomerno razdeljena na vse leto. Toda ravno takrat, ko bi rastline rabile največ vode, pozno spomladi in poleti, je marsikje, primanjkuje. Na množino padavin in njih razdelitev kmet ne more vplivati, pac pa lahko s pametnim gospodarstvom očuva zaloge vode iz deževnih dob, Gledati mora dalje na to, da se v suhih časih čim manj vode izgublja brez potrebe. Globoko obdelovanje zemlje poveča zemeljske vodne shrambe, preveliko odtekanje vode v času dežja in preveliko izsu-ševanje Ob suhih vr