Še enkrat o letovanju sindikalnih aktivistov
Lani smo večkrat poročali o brezplačnem letovanju oziroma okrevanju sindikainih aktivistov v organizaciji Ijubljanskih sindi-katov. Tokrat smo se odlodli, da našim bralcem posredujemo od-lomek iz pisma tovariša, ki ga je na predlog njegove osnovne orga-nizacijc ZS svet za življenjske in delovne razmere delavcev pri ob-činskem svetu ZS Ljubljana Moste-Polje izbral za letovanje v Ba-njolah.
Spoštovani!
Ob zaključku leta, ki se izteka, čutim dolžnost, da se vam — če-prav malo pozno, vendar iz srca — iskreno zahvalim za okrevanje — letovanje, za deset prijetnih dni, ki sem jih z vašo pomočjo preži-vel v poihniškem domit ZZB Ljubljana v Banjolah. Na okrevanju sicer nisem bil v prvotno določenem terminu (od 15. —25. jidija), vendar sem bil ludi od 25. 6. do 5. 7. zelo zadovoljen. Žal mi je bilo le, da je bil prav v tem času praznik KS Zalog in sem tako zatnudil predstavitev knjige Rdeči Zalog.
Z menoj je bila tudi dvanajstletna hčerka, zena pa je zaradi oper-cije po nesreči pri delu, žal, morala ostati doma in hoditi vsak dan na fizipterapijo.
Že takojdrugidan okrevanjame je vdomu informathnoobiskal vaš predsiavnik (iz BTC) češ, da se Ijudje pritcžujejo nad slabo hrano, hrupom in da celo razmišljate, če ne bis pošiljanjem delavcev r Banjole prekinili. Nad tem sem bil, zlasti ko je deset dni minilo, presenečen! Jaz sem bil zadovoljen tako s sobo (pogled na morje) kot tudi s hrano. Hčerka je pisala »zapisnik« menujev, ki ga je ob vrnhvi domov pohvalita še iena. Žal mi je bilo celo, da za hčerko nisem vplačal samo polovične obroke, ki bi zadostovali.
O kakem hrupu tudi ne bi mogel govoriti; v desetih dneh je bila tri ali štiri večere pred resta vracijo glasba splesom ,topa vendar tudi spada v ttiristično ponudbo! Na predvečer dneva borca je bilo res nekoliko bolj veselo: kres, kraiek in na hitro pripravljen program-ček (2 minuti) z otroki, harmonika, pozdrav in čestitke borcem... Nato pa so, oziroma smo peli partizanske in narodne pesmi, peli v ' loplo, tiho noč ob povsem mirnem morju...
Edino, kar nas je motilo, so bile številne meduze; le pa, kot je znano, niso bile samo v Banjolah.
Verjemite, bil sem zelo zadovoljen, morda zato, ker sem bil lam prvič, toda menim in svetujem, da s pošiljanjem delavcev na oddih vsekakor nadaljujete tudi v p rih odnje — kolikor bodo, seveda, sred-stva.
¦ Vaš hvaležni                                               IVAN  LUKANČIČ