List 37 Tečaj i J I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača leto vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 14. septembra 1894. iBtiiimitiiiMii m&tm »tft»tr>t»tt»«»lt»tl»Blt»ft»«t»»»tll»Bft»BBB>lltVllll8B>ltllllBlltBIIIIBIBIIII»BIIIIIBIBIIIIIIIII ^.rr. ;♦/•>. >Xa ^Stat Mir, ♦viltrdiit; «>iïti «i dokler so še bile češke punktacije na dnevnem redu. Pa tudi sedaj stvar še ni zamujena. Sedanje stanje je tako začasno, koalicija se bode morda nepričakovano razdrla, za to je pa potrebno, da se za vse pripravimo in z jasnimi Razdelitev deželnega šolskega sveta sta- tirjatvami nastopimo v odločilnem trenotji. Prej ali slej jarskega. bode prišel čas, ko bode vlada prisiljena iskati sprave z Dne 2. septembra letošnjega leta se je štajarski vsem narodnostmi, ker sicer daljše parlamentarno vla-poslanec dr. Gregorec izrekel, da bode začel najhujšo danje ne bode mogoče. agitacijo za razdelitev deželnega šolskega sveta štajarskega. Naše prepričanj pa, ešiti na da se mora v Avstriji ne pa posebe slovensko Odkritosrčno rečemo, da nas je to razradostilo, ker Slo- rodno vprašanje skupno i venci ne bodemo nikdar imeli svojih pravic, dokler bo- češko, rusinsko itd. Zaradi tega bi priporočali našim po-deta na Koroškem in Štajarskem sedanja deželna šolska slancem, da bi sploh delali v političnih krogih na to, da sveta odločevala. Preteklo je že precej vode, od kar so se deželni šolski sveti ločijo po narodnostih. Pred nekaj Mnogo je bilo dob- leti bi se bili temu upirali morda Čehi, ali sedaj je pa bila ugodna. sklepali znane dunajske punktacije. rega v njih, dasi se je od več stranij proti njim toliko upati, da se prepričajo, da bi stvar zanje ugovarjalo. Ne da se tajiti, da se je v šolskem oziru na Na Češkem je deželni šolski svet že tako razdeljen in Češkem marsikaj premenilo, od kar se je razdelil deželni pri tej delitvi tudi ostane, razdelitev na Moravském in v šolski svet češki. Mi sploh priznavamo da te punkta- Šleziji pa pač bila Slovanom v korist. Rusini bi ci je bile imele najboljše posledice, da so se izvele, in pa pač bili zanjo. Od Poljakov je mogoče sprva kako opo da se njih veljava ni nehala ob čeških mejah. njimi rekanje, ali je vendar upanje, da se sprijaznijo s to mi bilo tudi agitaciji za razne državnopravne programe slijo. Razmere v Galiciji se nikakor ne morejo primerjati bi Tzelo precej podlage šoli in pa v javnem življenj bi koroškim in štajarskim. Rusini imajo jako veliko ljudskih se prebivalstvo bilo razdelilo po narodnostih deželne šol po številu več nego Poljaki večrazrednic nimajo meje bi bile zgubile mnogo pomena razne narodnosti bi toliko, kar pa prihaja od tod, ker Rusini bivajo bolj na mirno živele druge poleg druge ne hodeč drugim v škodo, deželi. Glede srednjih šol so pač nekoliko prikrajšani Pisec teh vrst je tedaj tudi pisal o čeških punkta ali s časom se stvar tudi uravna. Na vseučilišči v Levovu ci j ah nekem slovenskem listu naglašal, da bi se mo- se tudi rusinščini odpirajo vrata. Razmere se pa za Ru ki išče ralo zahtevati, da se raztegnejo tudi na Slovence in pred sine zboljšajo, ako mej njimi zmaga tista smer, vsem razdelita deželni šolski svet koroški in štajarski. pred vsem sprave s Poljaki. Poljak ni tako nasproten razdelitev bil izrekel tudi shod Rusinu, kakor koroški Nemec Slovencu S "m ' i u ' ug * Pozneje se je za tako slovenskih poslancev v Ljubljani. Od tega časa je pa o pa Poljaki le bolj ugovarjali tej stvari zopet tiho postalo. Pri Slovencih se kaže nam Poleg teg bi ko bi se dežela hotela raz deliti v dva dela, kakor nekateri Rusini žele To se rec paka, da ne znamo doganjati, da bi se razni po- pa ne zgodilo Deželni šolski svet bi se ne razdelil na litični projekti tudi uresničili. Treba je pred vsem da se za stvar vname prebivalstvo in se zanjo oglaša i poleg dva okoliša, temveč po učnem jeziku, poljske šole bi pri padale pod poljski, rusinske pod rusinski oddelek dežel pa tudi poslanci ne smejo pozabljati iz kakega nega šolskega sveta, naj se nahajajo kjer koli Skoro bi rekli, da smo Slo tega neumestnega oportunizma venci v tem oziru nekaj zamudili _ • 'i bilo dalo morda kaj storiti v tem oziru Sicer pa še ni gotovo da bi vsi štajarski Nemci Bili so časi, ko bi se temu ugovarjali. Tukaj ne mislimo štajarskih konserva- mi mislimo, tivcev, ki v Gradci ne igrajo velike vloge in o katerih upamo, da bi nas podpirali. Upati je Côlo^ dâ šc narod Nemci ne bi delali prevelicih ovir. Spominjamo se še debat o šolskih stvareh v štajarskem deželnem zboru. Hudo so se narodni Nemci vlekli za nemške šole po južnoštajarskih mestih in trgih, ali na drugi strani se je pa baš od te strani z vso odločnostjo zagotavljalo, da Nemcem ni nič mari, kako so šole za slovenske otroke vrejene. Će torej ti Nemci ostanejo dosledni, ne smejo nikakor ugovarjati tej zahtevi, ki je vrezana prav po njih načelu. Za nemške šole bi se jim potem ne bilo bati, da bi se proti njih volji kako vrivala slovenščina. Iz povedanega je razvidno, da položaj za celo stvar ni tako neugoden, da bi se izvesti ne dala. Treba je le odločnega postopanja in nekaj politične spretnosti, pa bodemo prišli do cilja. Seveda nakrat ne bodemo dosegli, pa vsaj se nobeno veliko stvar ne doseže hitro. Rim se tudi ni sezidal jeden dan. V Gradci in Celovci bode sprva precej kričanje in javkanje, ali vse to se bode poleglo, če le mi dosledni ostanemo pri svoji zahtevi. Glavna stvar je, da narod povsod pridobimo za to, da bode tako dolgo se oglašal, da se mu želja uresniči. Sicer je pa še nekaj druzega. Novi šolski nadzornik se tudi ne bode upal, tako odločno ponemčevati, ako bode videl povsod odločen upor proti nemštvu, upor, kaker-šnega sedaj še ne pričakuje. Njegovo delovanje ne bode na pol tako škodljivo, kakor bi bilo, ko bi mirno gledali njegovo počenjanje. Zato je pa v vsakem oziru dobro, da se začne odločen odpor. Če bodo tudi drugi odlični šta- 9 jarski Slovenci hodili po potu, katero je nastopil g. dr. Gregorec, utegnemo še Slovenci kedaj biti hvaležni, da je vlada imenovala Linharta za nadzornika in tako vzbudila nas k odločnemu odporu. Torej le pogumno na delo, kajti pogumnega čaka zmaga. Politični pregled. Cesar v Levovu. — Dne 7. t. m je prišel cesar v Levov in je bil jako slovesno vsprejet. V Levov so pa prišli tudi skoro vsi ministri. K cesarjevemu vsprejemu so prišle deputacije vseh galiških mest, okrajnih zastopov, deželni in državni poslanci in drugi odličnjaki iz vse Galicije. Na kolodvoru je cesarja pozdravil v poljščini in ruščini deželni maršal in pri vhodu v mesto župan levovski. Odgovarjajoč na nagovor deželnega maršala, je cesar naglašal, da ga veseli napredek Galicije. On je že od svojega brata izvedel, kak napredek se vidi na razstavi in sedaj je sam prišel pogledat. Ne le iz poljskega temveč tudi iz rusinskega dela dežele je prišlo mnogo odličnih mož. To je pa nam se zdelo potrebno omeniti, ker se je od neke strani agitovalo proti obisku razstave, ker je preveč poljska. V tem zmislu so bili sklenili razni politični vodje, ali rusinski kmetje so pokazali, da imajo več zmisla 2a slovansko vzajemnost in pa za modro politiko, nego njih vodje. Sklenili so, da pojdejo v Levov. Gotovo so s tem le rusinski stvari koristili. S takim postopanjem se bode s časom doseglo povoljno razmerje mej obema narodnostima v Galiciji. Rusini se marsikaj tudi lahko nauče od Poljakov, ker poljsko slovstvo je veliko. Poljaki pa bodo od občevanja z Rusini imeli le korist, ker rusinski narod je še nepopačen. Mi postopanje Rusinov le odobravamo. Če tudi nekateri poljski politiki hodijo napačna pota, ali zaradi tega ne gre obsojati naroda samega. Če se Rusini in Poljaki jedenkrát doma pobotajo, bode to ugodno vplivalo na vso avstrijsko politiko. To pa ne bode mogoče, drugače, da bodo Rusini smatrali za svoj bližnji slovanski narod poljski in ne bodo gledali v Rusijo. Koroško. — Zadnja dopolnilna volitev na Koroškem je jasno pokazala, da koroški kmetje niso tako neumni, nego se večkrat rado trdi. Po volitvi v Spitaliču bili so se zbrali okrog mize volilni možje z novim poslancem. Pri tem je pala marsikaka pametna beseda Jeden volilnih mož je naglašal. da so takoj s prvega bili trdno sklenili, da bodo volili kmeta Če drugi gospodje, ki hočejo zastopati kmeta, imajo še tako dobro voljo, ali ne poznajo kmetskih potreb iz skušnje. Taki zastopniki kmeta ne razumejo, naj ga tudi poslušajo Drug kmet je pa naglašal, da se odposlanca ne sme zahtevati, naj doseže to, ali ono železnico, naj se za drugo kaj meni ali ne. Krajevni interesi ne smejo biti poslancu glavna stvar, temveč občni interesi in zlasti interesi kmetskega stanu Smisel vseh govorov zavednih kmetov ta večer je bil, da kmeta mora zastopati le kmet in kakor se kaže, da se hočejo koroški kmetje dosledno tega držati. Shod nemških zaupnikov koroških. — Na 16. dne t m snide se v Beljaku shod nemških zaupnikov. Zbrali se bodo zastopniki nemških liberalcev in nacijonalcev, da se posvetujejo, kako odvrniti nevarnost, ki jim preti od Slovencev in nemških konservativcev. Zmaga nemških konservativcev in Slovencev na Gorenjem Koroškem jih je grozno poparila. Ta shod bode pa jim javaljne kaj pomagal, če tudi graška tetka kliče vse nemške naprednjake na ta shod, da se dogovore o malem narodnem delu, kakor imenuje agitacije med narodom. à Dosedaj so po njenih mislih nemški naprednjaki se malo brigali za prebivalstvo in ž njim imeli premalo zveze. Zato so pa že zgubili zaupanje. Mi si mislimo, da so koroški kmetje pač toliko razsodni, da se zdaj tej nemškonapredni stranki ne usedejo na limanice, ko vidijo, da se jim približuje le zaradi tega, ker je v nevarnosti. Košut. — Franc Košut bi rad vstopil v ogersko parlamentarno življenje, toda pokazala se je ovira. Oblastva mu ne priznavajo volilne pravice, ker je s svojim očetom vred izgubil ogersko državljanstvo. Vladi pa ni nič kaj po godu, da bi kedaj Košut prišel v ogerski državni zbor, ker bi oživel košutovstvo. Wekerle je s Košutovim proslavljenjem imel dovolj neprijetnosti ob smrti ogerskega puntarja. Nemčija. — Cesar Viljem II. jako veliko potuje. Neki berolinski list je izračuni!, da je minulo leto bival cesar samo 166 dnij doma. Ostalih 199 dnij je bil na potovanji. Sedaj potuje v vojaških zadevah, drugič gre na lov in zopet tretjič potuje v kako drugo svrho. Zadnje dni je bival v Kraljevci v izhodnji Pruski, da prisustvuje odkritju spomenika Viljema I. Kakor povsod, kjer biva, rad govori in sicer jako ostro in zmirom v nekem zapovedovalnem tonu, češ, vse se mi mora pokoriti, tako je i to v Kraljevci storil. Kakor znano je prusko plemstvo, takozvavi agrarci proti gospodarstveni poliki Capri-vijevi, katero pa cesar odobrava. Spravil se je torej ob tej priliki v svojem govoru na prusko plemstvo in mahal prav po gorjanski po njih, češ da se ti protiustivljajo njemu kot cesarju in njegovim dobrim nameram. Očital je celo, koliko je država že potrošila za vzhodno Prusko, toda ne zato. je rekel, da bi se ta vzhodna Pruska potem ustavljala svojemu cesaiju. Nepošten je, kdor se izneveri svojemu cesarju, je končal. Ta govor je vzbudil veliko senzacijo. Le z ozirom na to, da vse pozna cesarjev nervozen temperament, se ta res oster govor cesarjev ne tolmači tako hudo. Mejnarodni mirovni kongres. — V Antverpnu vršil se je mejnarodni mirovni kongres, kateremu so prisustovali razni odposlanci iz Evrope in Amerike. Kongres se je posvetoval o tem, kako zagotoviti svetovni mir in kaj bi bilo storiti, da bi posamezne države si prihranile ogromne vojaške stroške. Sprejel se je v tem smislu predlog, da naj se vlade »Cl pozovejo, da se snidejo h kongresu, na katerem naj sklenejo topljina jesihove kisline po 20 dneh tako malo pli razoroženje. Posebna razsodišča naj bi varovala evropski mir. vaia? fa nj mjsliti, da bi te tekočine pri porabi v ku Tudi glede kitajsko-japonske vojsk? se je sklenilo pozvati evropske velevlasti, da posredujejo u zopet mir napravijo Da hinji razjele aluminijeve posode. se pač mirovnega kongresa idejali spolnili Prav kmalu na to še ni upati, a priti mora do tega Pod silo davka, ka- nija. V * Sedaj je znanih že 27 načinov pridobivanja alumi- Največ se ga dobiva v Franciji. Sedaj je aluminij Pred- teri teži davkoplačevalce, mora vse omagati. Edina rešitev bo še precej drag ali cena mu pada od dne do dne potem razoroženje oziroma pomanjšanje vojske, kajti v to vti- kajo sedaj vlade ves denar. Bolgarija. Proti Stambulovu, se je začela sodna sednik zavoda za pridobivanje aluminija v Pittsburgu se bode kmalu mogoče je pa izjavil, da se nadeja, da ga preiskava zaradi razžaljenja Koburžana, storjenega v pogovoru oddajati po 2 franka 30 centimov kilo, elektrometalur z urednikom „Frankfurter Zeitung". Preiskovalni sodnik je gična družba francoska ga pa upa v kratkem izdelovati Stambulova pozval na zaslišanje in ga vprašal ali je res tako po poldrugem franku. govoril, kakor se je pisalo. Stambuiov je na to rekel: Vam nisem dolžan odgovarjati. Sednik ga je hotel zajreti, a osem prijateljev je zanj vložilo kavcije 35.000 frankev. Pripravljenih so imeli 100 000 frankov. Ko se je Stambuiov odpeljal, je pred sodiščem zbrana mn< žica metala za njim kamenje, dmge strani se poroča, da Stambuiov Kobuižanu očita, da je cn sam sodeloval pri mnogih Stambulova činih, katere opozicija nazivlje nezakonite. Stambuiov našteva pozamne take čine. V vsem pravi, da je pri 30 točkah ž njim sokriv. — Za bližajoče se volitve v sobraEje se vse pripravlja. Vladna stranka posebno mnopo deluje, kar svedeči, da ni sama ob sebi posebno trdna. Boje se posebno, da bi lusofilska stranka, ki je precej agilna ne dobila veČine v sobranji. Stambuiov opozarja svoje somišljenike, da naj se ne udehže volitev. Zaradi svoje lahkote bode aluminij našel najrazličnejšo porabo. Tudi pri vojaščini ga bodo rabili za razne stvari, ker bode zlasti ob vojski prevaženje aluminijevih stvarij ložje, nego narejenih iz druzih kovin. Obrtnijske raznoterosti. Najhitreja lokomotiva v Avstriji. Te dni so mej Dunajem in sv. Hipolitom poskušali lokomotivo narejeno po novem sistemu, katera doseže hitrost 120 km v jedni uri. Dosedaj so najhitreje lokomotive jedva 70 km prevozil v jedni Poleg tega pa nova lokomotiva ni težja od druzih. Grene- un ralno ravnateljstvo državnih železnic je naročilo lokomotivi. v ze taki « Obrtnija. map* Električni stroj za snaženje čevljev. Neki Ameri- kance je izumel električen stroj, avtomat, snaži' čevlje. Ta stroj ima dve krtači, čevlje koj lepo osnažita. Jedna ga Aluminij je kovina, katera ima že veliko bodočnost, ker se vedno najdejo še novi načini, da se ceneje pripravlja. Posebno je pa zaradi tega aluminiju velika bodočnost zagotovljena, ker je v zemlji toliko tacih rudnin, v kateri se nahaja, da se ni bati, da bi ga kdaj zmanjkalo. Zadnji čas se aluminij rabi tudi za posode. Nekateri so mislili, da aluminij za tako rabo ni, ker ga raz- osnaži blata in pozneje zgladi, da se sveti, dočim ga druga z Če se vrže neki niklov denar v luknj:co za Črni'om namaže. to napravljeno, zasveti električna svetilnica in sedaj je dati nogo na določeno mesto in krtači začneta svoje delo. treba BmI Kmetijstvo. "S* Shod in rasztava avstrijskih čebelarjev. jedo kisline in se pri tem narejajo spojine, ki zdravju Prve dni t. m. bil je na Dunaju shod avstrijskih škodujejo. Ker so tega mnenja bili nekateri učenjaki, je in nemških čebelarjev. Predsedovala sta na znamenitem bilo potrebno, da se je stvar preiskala. shodu sekcijski svetnik Karol Beck in pa Vogel. Francoski kemik Balland je delal poskuse z alumi- se je bilo sešlo kacih 300 članov, mej drugim Vkupe slavni če- nijem in se prepričal, da zrak, voda, vino, pivo, kava, belar župnik dr. Dzierzon, kateri je izumil panjeve s pre-olje, maslo, mast, slina, zemlja manj vplivajo na aluminij makljivimi satovi in s tem jako povzdignil čebelarstvo. Poljedelsko ministerstvo je zastopal dr. vit. Herzmanowsky. Shod je odobril pravila avstrijskega potovalnega čebelarskega društva in izvolil predsednika dunajskemu kakor na železo, baker, svinec in cink. Jesih in pa morska voda ga tako malo razjesta, da se o kaki škodlji vosti govoriti ne more. Se čez več mesecev opazil 5 da je jesih, ali pa morska voda nekoliko razjela aluminij, čebelarskemu društvu sekcijskega svetnika dr. vit. Becka Nemška kemika Lunge in Schmied delala sta po- za dosmrtnega predsednika temu društvu. Podpredsednikom , 7 __V " ■ f fofr I Ty» ÉM skuse z jesihom, borovo, masleno, citronovo, karbolovo, je voljen župnik Benda iz Slezije, v odbor pa Celestin Scha salicilno kislino, žganjem j kavo, pivom, čajem in vinom. proti Prepričala sta se, da je toliko uporen aluminij njim, da ga brez skrbi rabijo za posode. chinger za Dolenje Avstrijsko, Schusser za Češko, Janez v Huena za Gorenje Avstrijsko in Mayer za Stajarsko. Župnik Dzierzon je potem imel zanimiv govor o tem 5 Rung je poskušal posode iz aluminija z belim, ru kaj koristijo taki shodi in ž njimi združene razstave. decim vinom, pivom, češnjevo vodo, čajem, kavo, mlekom, Spominjal se je shoda 1853. leta, na katerem se je go- maslom, z jedno odstotno raztopljino vinske in petodstotno vorilo o njegovem čebelnem panji. Govornik je potem razstopljino jesihove kisline, borovo kislino, sodo, karbo- govoril o nastanjenji trotovskih celic, starosti čebel in lovo in salicilno kislino. Prepričal se je, da se nobena druzem, kar je on opazil v teku let, kar se bavi s če-teh tvarin ni skoro nič lotila aluminija. Celo 10 % raz belarstvom. * 362 Karol Gattner je govoril o slamnatih panjevih Po in medu. Kar čuditi se je, kaj se vse sedaj iz medu iz njegovih mislih ne gre teh panjev, kjer so v navadi j za deluje Medeno medeni kis, medena esenca, vse to metavati, ker imajo marsikako dobr stran in se bi dali in še več druzega je bilo brati na napisih še zboljšati s tem, da se jim pridene medovnjak. ■ * Ogerski čebelar Bela Ambrozy je govoril o napredku čebelarstva sploh, Zanimiv je bil oddelek učil, za strokovnjake je pa bil jeden najzanimivejših gotovo literal oddelek ki je zlasti pa na Ogerskem. Lekarničar kazal kako napreduje tudi slovstvo v tem važnem pa Metzger iz Nitre je pa imel jako zanimivo predavanje o anatomiji čebel in pojasnoval z risarijami. Guntler je pa govoril o rojih. Več druzih čebelarjev je pa obravnavalo druge zastrani čebelarstva. Izrazila so se o raznih stvareh tudi zanimivem stroku odnega gospodarstva Prepri čani smemo biti, da bode ta razstava jako povzdignila čebelarstvo v Avstriji. nimive različna mnenja, čebelarji raznih dežel so sporočili tukaj svoje skušnje drug drugemu, da se dalje proučavajo in pri Kmetijske raznoterosti. Trtna uš v Srbiji. Srbija je prejšaja leta pridelovala pomorejo daljnemu napredku Mej zborovalci raznih toliko vina, da ga je še izvažala. Zadaja leta je pa trtna us narodnostij se kazala od prvega do zadnjega najlepša Make- sloga. vinograde tako uničila, da mora uvažati iz Dalmacije, donije in Italije. Srbska vlada je dovolila uvažati po znižani carini iz Makedonije sveže grozdje za napravo vina. Vinska letina bode letos v Italiji izredno dobra, kakor žena tudi razstava za čebelarstvo, na kateri se je jasno poroča italijansko poljedeljsko ministerstvo. Italijansko vino videlo stanje in napredek čebelarstva. Od kar se je iz- bode toraj zopet po nizki ceni prihajalo v Avstrijo v škodo čebelarskim shodom na Dunaji je pa bila zdru- umil panj s premakljivimi satovi, se je čebelarstvo močno našim domaČim vinogradnikom. povzdignilo ne v Evropi » Avstraliji. Poslednjih deset let se je dokazalo temveč tudi v Ameriki in da čebela ne koristi pospešuje goji z biranjem ast astlin tudi medu in voska, temveč tudi da se adi tega zaslužuje Čebela jako pospešuje oplojenje. pričali zlasti na Novi Seelandiji, kjer ev rodila semena, dokler niso vpeljali čebel tem so se pre-opska detelja ni Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX ve lika skupščina Čebelarstvo je pa tudi samo na sebi velikeg go dne avgusta 189 v Novem Mestu spodarskega pomena T Avstriji je 186.000 čebelarje ki Devet let je poteklo, odkar biva naša družba imajo nad milijon panjev in na leto pridobe medu in voska v vrednosti nad 5 milij goldinar Tekom tega časa je prirejah skupščine po slovenskih mestih vsakoletne svoje velike trgih vaseh in je bila V razstavi je bilo 130 panjev živih čebel ki so povsod prijazno in navdušeno vsprejeta. b ponosom smemo tale in šumele okrog. Tukaj so bile razstavljene najrazlič- poudarjati, da ne pojenjuje ljubav, s katero se rodoljub nejše čebele, nemške, italijanske, kranjske, banatske, ci- kinje in rodoljubi oklepaj te naše družbe, temveč še perske in egiptske Zanimiv je bil panj brez vseh sten, bolj vskipeva ta vseslovenska ljubav širom mej naše lepe katerega je azstavila tvrdka Schulz in Prokop. Na njem domovine. Ljubezen do naše mladine vodi nas Slovence lahko opažaš delovanje čebel. Nič manj zanimivi niso iz vseh krajev ne glede na izgubo časa in denarja v šolski panjevi s steklenimi stenami, opažaš delovanje teh pridnih živalic v katerih tudi lahko razne kraje k družbinim skupščinam i da Zanimiv je bil oddelek za čebelna stanovanja Tu tam o naših narodnih težnjah. Da so taki r; potrebni in da imajo veliko privlačno moč razgovarjamo izgovori pre-svedoči ve- » so bili razstavljeni najrazličnejši panjevi od izdolbeneg likanska udeležba ob naši IX. glavni skupščini v Novem Ta od- mestu. Novomesto, središče lepe Dolenjske ni še gledalo to bilo drevesa do najpopolnejšega novodobnega panja. delek je imel pokazati nekako zgodovino čebelarstva in do letos zbranih v sebi take baže gostov, nego dne avgusta Videlo je namreč v svojem starodavnem pa njega stanje v raznih krajih. Najrazličnejši leseni slamnati in probkovinasti panjevi so bili tukaj. Tukaj se zidovji v istini zastopane vse Slovence po naših podruž posebno vidi prednost novih panjev, kjer se lahko lepo nicah tu se pokazalo skupno „Slovenstvo" kot jednako odjemljejo satovi in iz njih s posebnim strojem odpravi misleče in jednako čuteče. Te velike pomenbe prepričano med ter zopet porabijo. Novejše čebelarstvo gleda v prvi pa je skazalo tudi Novomesto ob sprejemu in ob vsem vrsti na pridobivanj medu, ne toliko na pridobivanje tamošnjem bivanji naših milih sestra in bratov od vseh voska in skuša z umetnimi satovi olajšati čebelam delo. krajev našega ozemlja Tacih umetnih satov je obilno razstavljenih. Razstavljeno je mnogo medu in voska. Tu je videti brezbarven drugi. lipov med î črnikasti ajdov m Že v predvečer dne 6. avgusta je zasnovala vrla prva moška ljubljanska podružnica večerno zabavo na vsakovrstni čast z raznimi vlaki v Ljubljano dospelim skupščinarjem. Tudi medica je bila razstavljena, ta nekdaj pri Pri „Zvezdi" se je pa zbralo po 8. uri toliko skupšči ljubljena ali sedaj pozabljena pijača Razstavljeni so pa narjev in druzega občinstva i da bil vrt napolnjen bili tudi razni izdelki, katere izdelujejo medičarji moke Vojaška godba je v občno zadovoljnost svirala tudi mnoga é slovanskih komadov. Družbeni prvomestnik Tomo Zupan y prisrčnih besedah pozdravi vse navzoče ; osobito pa one skupščinarje, kateri so od daljnih krajev prihiteli že danes v našo prvostolnico. II. Dne avgusta v jutro megla Ljubljano zakrivala ko smo hiteli na kolodvor. Ker bilo udelež- Pridi Gorenc! Z mrzle planine. Vabi Dolenc « V gorke doline; Mrzel je led. Pridi se gret! Nismo torej prišli radi Vašega vinca z gore, ki nikov nepričakovano toliko, da se ni moglo vsem hitro 8reJe srce prišli pa smo sem med Vas branit se ustreči imel vlak blizu pol ure zamude. Mej potjo pridruževali so se domoljubi iz raznih krajev ob progi dolenjske železnice, z visokih stolpov, z imovitih hiš, pa ledu narodne mlačnosti; gret smo se prišli med Vas ob Vaši slavnoznani vnemi za narodove blaginje : namenjeni danes iz teh vzrokov obvršavati tu med Vami tudi z nekaterih bornih kočic so nas začenši v Šmariji IX- veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. pozdravljale cesarske in narodne zastave ; ljudstvo je skupščinarje prijazno vsprejemalo in strel iz topičev je poviševal ta v resnici veličastni pohod združenih Slovencev sredi skozi dolenjskë ravnine. Taki družbi prijazni pozdravi so se bili priredili v Šmarji, na Grosupljem, v pri pa v Slavnoznana je Vaša vnema za ljubi dom, pravim. Da ! slavnoznana. — Priča te vneme je to trenotje Vaš veličastni skrbi. sprejem odposlancev one družbe, da se narodu to ne odtuji, kar je narodova Višnji Gori, v Zatičini, v Šent Vidu, v Radohovovasi graščini pl. Trbuhovič-a, v Veliki Loki, posebno najdražja posest, mladina. da se mu ne odtuji slovenska Zato Vam odzdravljam imenom družbe sv, Cirila Trebnjem, kjer je tamošnji c. kr. notar Emil Orožen in Metoda izražajoč prisrčno zahvalo na tem Vašem izletnike, ljubem sprejemu in na Vaših ognjevitih pozdravih. imenom bralnega društva prisrčno nagovoril Uprav nad vse sijajen pa je bil vsprejem na novomeškem kolodvoru. Ko se je vlak pripeljal na postajo, zaorili so Bog živi prvega meščana tega mesta, Vas preblago med pokanjem topičev burni živeli-klici mnogobrojnega občinstva, mestna godba pa je igrala Naprej zastava Slave!" Ko so se navdušeni vsklici polegli, pozdravil je prvomestnik novomeške podružnice sv. Cirila in Metoda Ivan Krajec z lepimi besedami prvomestnika, glavni odbor rodni gospod župan; Bog živi vsa Vaša tu navzočna slavna narodna društva; Bog živi vse častito bival-stvo tega kraja, lepo središče Dolenjske — starodavno Novomesto naj Bog živi! Navdušeni živio- in slavo-klici so sledili tem družbe in vse skupščinarje imenom svoje podružnice j župan Frančišek Perko imenom mesta in notar dr. Albin Poznik pa imenom narodnih društev. Prvomestnik vodija Tomo Zupan se je na teh po- šica na glavnem trgu brez zastave. Ko je prvomestnik prvomestnikovim besedam. Potem so se razvrstila društva in občinstvo in šlo je do mesta. III. V mestu pa je bilo, da se sijajneje sprejeti ne more nikdo. Nismo opazili, da bi bila le ena hi- zdravih zahvalil primeroma tako-le: v spremstvu mestnega župana in podpredsednika Preblagorodni mestni župan! Slavna narodna društva! Luke S ve tea izvršil svoje dostojnostne pohode, zbrali Pridi Gorenc! Z mrzle planine Vabi Dolenc, V gorke doline; Vince z goré Greje srcé. Prišli smo Slovenci iz mrzlih pokrajin med Vas so se nekateri skupščinarji, malo poprej se okrep- čavši, z drugim občinstvom ob 1/211. uri k sv. maši v gorke doline. Iz vseh slovenskih pokrajin smo prišli in smo se ta trenutek preblagorodni gosp v frančiškanski cerkvi, zasedeni do zadnjega kotička. Sveto mašo za bivše mrtve in žive družbenike ter sploh za krščanski prospeh slovenskega šolstva je služil o. Efrem Turek, petje pa je oskrbelo „Dolenjsko pevsko društvo". Prijazna cerkev, izborno in sv. Cirilu in mestni župan, slavna narodna društva in slavno občinstvo — razvrstili tu pred Vami žene in dekleta, možje in mladeniči — vsi enega prepričanja, vsi enih čutil. Bratovsko ste nas vabili; uljudnostna dolžnost nam je torej bila, da smo se takemu vabilu hvaležno odzvali. Odzvali smo se pa v ogromnem številu; veličastno petje, osobito „slavospev Metodu"; vse to jevnemalo pobožnost. „Dolenjskemu pevskemu društvu" je le častitati na takih pevskih silah. (Dalje sledi.) «s poglejte nas v tej množini zbranih tu okrog sebe. niso nas privedle danes v sredotočje Dolenjske v pri- jazno Novomesto, Vaše vinorodne gorice akopram in zakuri. Poučni in zabavni drobiž. Korejanci. Korejanci imajo pri svojih hišah kleti, v katere ne spravljajo vina, ampak gorkoto. Iz kleti diži rov precej daleč od hiše. V mrzlih noôeh se ta rov napolni z drvi tem rovu potem gori več ur in v kleti se na vinska kapljica, zmerno vžita človeku dobrotno raz- bere gorkota, da greje vso hišo celo noč, posebno ker so vname kri privabila nas je danes Vaša ljubav do družbe sv. Cirila in Metoda; Vaša ljubav za svoj rod in dom; ona ljubav, ki bolj kot vinska kapljica jednonadstropne hiše. Korejanci jako veliko jedo in veliko spe Najljubša jed jim je pasje meso, najljubša pijača pa japonsko pivo. cesarski pivovarni v Tokiu na Japonskem. Posebno Korejanci Tako dobrega piva ne delajo niti v Monakovem kakor v razvname, ker ne razgreva samo krvi, ampak vsega veliko rib pojedo, zlasti ljubijo slanike. Nalove jih v decembru človeka, njega duha in njega srce. » snedo pa še le v marci. Priljubljena jed so vodne melone, 364 Krompir saditi je prepovedano pod veliko kaznijo. Gostilen ni, ali so počivalnice V ___ L. Vovk iz Črnivca in Jan. Hubad iz Roden po 15 gld., Fr. Tudi japonsko pivo imajo ondi. Koi si potnik sam pripravlja kosilo. Avsenek iz Studenčic in J. Baloh iz Smokuč srebrno svetinjo. imajo radi živali, Za zlasti kače, katere Korej nikdar ne ubij breje kobile: A. Žnidar iz Zgoš 25 gld , Josip Pogačar iz Vrbe 20 gld., Pristov iz Vrbe 15 gld, Marolt iz Ra- Dunajsko vseučilišče. Predavanja na dunajskem dolne in Al. Zerovee iz Mlina srebrno svetinjo. Za žrebeta: vseučilišču se začno dne 14. oktobra. Vpisovanja se pa vrše Dolar iz Vrbe in Ivana Pristov z Brega po 10 gld., C. od do dne oktobra. Jan iz Sp Gorij, Frančiška Rozman iz Zg. Otoka in J. Brejc Kongres za javno zdravstvo m. v Budimpešti. sešel se je dne iz Novevasi srebrno svetinjo. Dne t. m. je bilo pre- movanje v Kranju. Za kobile z žrebeti so dobili : Vehovec Medicinska fakulteta za ženske se kmalu otvori v Peterburgu. Višja medicinska šola za ženske je že jedenkrát bila v Peterburgu, ali se je pred desetimi leti bila zaključila. Učni minister ni bil naklonjen višjemu ženskemu izobraženju. v Gobovci na Spanjskem. Strašna bolezen, gobe se močno širijo po Španjskem. V sami vasi Belidornu je že 17 iz Voklega 35 gld , Dvožan iz Golnika, 15 gld., Dolenec iz Stražišča 20 gld., Franc Markun iz Bašlja in Fr. Pokoren iz . Zupan iz Sv. Križa in Andrej Škofje Loke po Hočevar iz Zapog srebrno svetinjo. Za breje kobile : J. Križnar iz Stražišča, J. Strupi iz Čirčič, J. Primožič iz Sv. Križa, rodbin z 82 osebami bolnih za to strašno neozdravljivo bolez- Jereb iz Fr. Rozman iz Stražišča, J. Kepec iz Podreč. Za žrebeta : A. Danič iz Vele>ovega, M. Remec z Rupe, J. Basar s Suhe, nijo. Vlada pa obrača premalo pozornosti tej bolezni. Bernika in A. Primožič iz Sv. Križa. Pri Vas blaznih. Neka vas blizu Opave ima le 1300 pre- premovanji v Kamniku dne t. m so dobili za kobile z bivalcev in mej temi je 11 blaznih. Vsako četrto leto po- vprek v tej vasi jeden zblázni. Kaj je temu uzrok, se dosedaj ni moglo dognati, ali toliko je gotovo, blaznost ni dedna. žrebeti: Mat. Mušič iz Trzina 35 gld., And. Mejač iz Kaplje-vasi 20 gld., Jakob Skok iz Pristave 15 gld., Val. Benkovič iz Novegatrga 15 gld., Janez Čebul iz Potoka 15 gld., Al. Nemec iz Domžal in Mihael Zmerzlikar iz Kosez srebrno sve-tinjo. Za breje kobile : Janez Sršen iz Suhihdol 25 gld , Jan. iz Vopovolj 20 gld,, Franc Spruk iz Tunjic 15 gld., F. mmi Novice. I WÊMIFW^\I Bohinec iz Zaloga in Jakob Skok iz Pristave srebrno svetinjo. »Si é6TK a . & »iT d £ Z Imenovanje. Ravnateljem na c. kr. V • i 1 • • V UČI v Za žrebeta Anton Ovčak iz Repenj 10 gld, Simon Rotar Globokoga 10 gld , Anton Plahuta iz LahovČ, M. Zmrzlikar iz Kosez in Jernej Slapnik iz Tuhinja srebrno svetinjo. — Pri premovan i na Vrhniki dne 6. t. m. so bili odlikovani za ko- Ljubijani je imenovan g. Fran Hubad, profesor dižavne gimnazije v Gradcu, sedaj prideljen naučném ministerstvu. Novi bile z žrebeti: Janez Vrtač iz Vnanjih goric, c. kr. kmetijska ravnatelj je rodom Kranjec in slovenski pisatelj. Glavnim uči- teljem na istem zavodu imenovan g. Anton Fuotek, doslej strokovni učitelj na ljubljanskih strokovnih obrtnih šolah. Zgradba »Narodnega doma« v Ljubljani vrlo lepo napreduje. Te dni dovršilo se je zidovje do strehe Sedaj postavljajo ostrešje. Upati je, da bode v teku ednega meseca celo poslopje pod streho. Ker bodo čez zimo razni posamezni rokodelci lahko vse potrebno pripravili za notranjo upravo doma in se bodo pomladi torej lahko hitro pričela razna dela dovrševati. je upati, da bode „Narodni dom" tekom prihodnjega poletja gotov in se bode lahko izročil svojemu namenu. družba v Ljubljani, Jantz Kane iz Podsmreke, Franc Košak v • z Grosupljega, Matija Zidan iz Zadvora, Franc Majdič iz Logatca. Jedert Pezdir iz Brezovca, France Oven iz Podsmreke. Za breje kobile: Jernej Jeraj iz Sinje gorice, Janez Majaron iz Borovnice, And Marinko iz Brezovca Franc Marinko iz Stranskevasi. Žrebeta : Janez Gregorin iz Dragomera, Franc Remžgar iz Loga, M. Klemen iz Notranjih goric, And. Remžgar iz Vnanjih goric, Martin Pire iz Matenje, Vrhnike. Janez Oblak z meravali Stoletnico, odkar se v Metliki krompir sadi, so na- e tličani minolo nedelj s posebno ljudsko veselico Da bi le rodoljubi v očigled temu, da poslopje že stoji, in pa slovesno praznovati. Nevedro vreme je preprečilo veselico, ka še potreben denar vkup prav pridno z denarnimi zneski pri- tero zdaJ nameravajo prirediti prihod spevali zgradbenemu zakladu. Posebno narodna društva naj nedelj dne 16. t Na zadnji živinski semenj v Ljubljani se je v ta namen prirejala veselice. Tudi se ob tej priliki opozar- prignalo 1093 konj in volov, 406 krav in 100 telet, skupaj jajo rodoljubje, da pridno segajo po vstopnicah za akademijo, 1599 glav. Kupčija je bila srednja. Vole so pridno kupovali katero priredi „Ljubljanski Sokol" dne 22. t, m. v deželnem kupci iz Moravske. gledališču na korist „Narodnemu domu". Vspored je kaj zanimiv, kar da pričakovati, da bo gledališče razprodano. Nadomestna deželnozborska volitev namesto Vina se je pridelalo leta 1893 na Kranjskem kakor se je izračunalo 83.967 hI. Na posamezne sodne okraje pride; Kostanjevica 45 hI, K ško 5548 hI, Mokronog 11 376 hi umrlega deželnega poslanca Jurija Krajgherja za kmetske ob- Radeče 5624 hI, Novo mesto 13.943 hI, Metlika 9930 hI cine v volilnih okrajih Postojina-Logatec-Lož-Cirknica-Senožeče- Bistrica razpisuje se na dan 30. oktobra t. 1. na Črnomelj 3911 hI in Vipava 33.590 hI Vsi vinogradi Kranjskem merijo približno 11.631 ha, od katerih je bilo pa Umirovljen je višji davčni nadzornik gosp. Ivan koncem leta 1893 7 327.59 ha po trtni uši okuženih Tratnik v Ljubljani in je dobil tem povodom naslov in značaj finančnega svetnika. Novomeški akademiki prirede v korist družbe sv. Cirila in Metoda v prostorih Narodnega doma v Novem mestu dne 15. sept, besedo. Kontrolni shod c. kr. deželnih brambovcev in nadomestnih brambovcev bode letos v Ljubljani dne 1. okt. ob 9. uri dopoludne v novi vojašnici deželnih brambovcev. temu shodu je priti vsem v Ljubljani bivajočim brambovcem Dirko kolesarjev priredi klub " v nedeljo dne 16. t. m. mej in brambovskim nadomestnikom, niso letos niti kot novinci „Ljubljani ludne na cestni progi Št. Vid-Šiska kih biciklistov izurj niti orožnim vajam poki bili in 5 Diika uro popo trolni shod bode dne 20. novembra t ob se bila morala tudi v brambovsk šnici Naknadni kon- zjutraj uri m preložila nedeljo vršiti, a se adi nevedrega vremena Na čebelni razstavi Premovanje konj se Vršilo dne čebelarjev na Dunaji odlikovana sta bila tudi rši\ši se povodom shoda dva naša m v Lescah. Za kobile t Žrebeti so dobili i Janez Cotelj iz Zg , Anton MerSolj iz Hraš 20 gld., Mat. Cop iz Rode 35 gld renjska čebelorejca in Mojstrane srebrno in gosp. Egidij bronasto svetinjo. go sicer je dobil gosp. Mihael Ambrožič iz ť gliô Sela pri Březnici 365 Vipavi Novo cerkev bodo zidali spomladi na Colu pri Družbi sv. Cirila in Metoda so od 15 do 15. avgusta t darovali : SI. družba sv. Mohorj lovci zelo velik zaboj raznih svojih knjig vč. g . julija i v Ce-Tavčar. kazan otok Sardinija za bivališče. Frankolini ima kacih 10 milijonov lir premoženja. Rimski policiji se je posrečilo dobiti v pest vseh 18 oseb, katere so metale bombe. Seveda če se policija kurat pri sv. Joštu nad Kranjem, veliko zbirko knjig družbe ne moti. Večkrat je že zaprla vse anarhiste, ali kmalu sv. Mohorja, Matice Slov. in drugih župa v K a pij Vasi Andrej Mejač tako mnogoštevilno zbirko knjig družbe sv. Mo se je pokazalo, da najglavnejših še nima. h or j kot dosedaj še nobeden pošiljatelj. Hvaležno smo prejel Italijo skoraj lahko imenovali deželo bomb Od od domoljubnih enskih in hrvatskih gg. abiturijentov 29 nikoder, niti s Francoskega se ne sliši toliko o bombah, kron, kot čisti prebitek ljubljauske njihove letošnje veselice, kakor iz Italije. Sploh je v italijanskem narodu neki Vedno gibična šentjakobsko-trnovska ženska podr nam je v poslavljenj nesla 100 gld. Marijo Murnikovo j še IX velike skupščine v Novomestu do puntarski duh se ukoreninil ? čemur se pa ne čudimo t sv. Ciril-Metodovega dai Pokoj gospo ]e pisal z darom 100 gld soprog čg ces. kr. svetnik ob veliki skupščini v Novem Mestu med d-^už ker zjedinjena Italija je delo prekucij. V Livornu so zopet zaprli nekaj anarhistov, pri katerih so seveda našli nekaj bomb. V Jakinu je dne bine pokrovitelje. Mir njeni veliki boge in doljubni duši ! predstavo pala bomba, Isto tako so povodom velike skupščine v Novem Mestu postali Užigalka je prej ugasnila, predno se je razletela m. v nekem zabavišči mej pa ni naredila nobene škode. Nare- pokrovitelji s prispevkom 100 gld : Gospa I soproga hišnega posestnika in kamnoseka v Ljublj Vodnikova g. F jena posebno umetno ni bila, kajti hudobnež je bil po- Čišek Maily, tovarnar v Ljublj tržeč v Ljublj Dalj in g. Elija Predovič, vele- abil kar šampanjsko steklenico da je so družbi darovali vrli cč ma riborski bogoslovci po čg. Martinu Pirtovšku 63 gld Poiicija je, kakor je ob tacih prilikah navada, več oseb, če je pravega dobila, se ne ve. Na Francoskem naredil bombo. prijela kot podporo družbi za 1894 I diužnica v 66 kr. kot čisti dohodek Crnomlji po blagajničarici g. Olgi Haring Belokranjska ženska po- imajo večkrat velike neprijetnosti, gld če jih preveč zapro, naši lice podružni družbi v korist prirejene vese- ker sodnik ne zna krivcev ločiti od nedolžnih. Italiji za Mokronog in okolico 36 gld 2 ve- činoma veseličnih dohodkov g pri s mizji Lovrenci na Dravskem Polj Josip Vodovšek, bog nabranih g Slamberga Hajdi 16 gid. i ; rajni na pri Ivan Kukovic posestnik v St. Juriji na Štajerskem, v oporoki voljenih 10 gld bode to ložje, ker pregnali jih bodo na kak otok, ker po novem zakonu za to že zadošča, da je kdo le sumen anarhizma, če je kriv, za to ni treba. Castiglione Cervi pri Raveni so bili veliki ne- r g. Vekoslav Ravnikar gld 33 kr so jih nabrale na- miri. Policija je hotela prijeti dve osebi, ali hiti se je rodne dame v Cerknem o petindvajsetletnici tamošnje čitalnice; zbralo kacih 20 oseb, da so je iztrgali. Začel se je hud ženitvanjski svatje pri darovanji za družbo sv. Cirila in Me poboj ter je bilo oseb anjenih. Iz Ravene so se od toda o priliki narodne poroke gid 75 kr g- Pavlinec gld 10 kr., ki so jih darovali slovenski porotniki Dragotin poslali vojaki, da so naredili red. v Lemeževi gostilni v Celj gid nabrane o priliki Andrej Rakušček v Koseči )ljenega slovenskega občin Appii odpustili so iz službe štiri profesorje na tehnični šoli, ki so očitno se izrekli, da je Caserio prav skega odbora v Drežnici pri Kobaridu vč g Aloj Kum- ravnal, ko je umoril Carnota. To je pač pomenljivo zna mer župnik v Retečah 1 gld. ^sako leto nam one mesece po menje sedanjega časa, ako že celo profesorji postajajo veliki skupščini dohaja sorazmerno največ darov. Tudi letos anarhisti. se tega nadejamo. Zato zahvaljujoč se današnjim požrtvovalnim darovalcem kličemo : Živeli nasledniki ! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Novo društvo. Deželna vlada je potrdila pravila novoustanovljenega pekovskega strokovnega društva za Kranjsko Celo v Vatikan sta se priklatila dva hista če je verjeti italijanskim listom nedeljo zvečer pape ževa žandarmerija zapazila na vatikanskem vrtu plaziti se dva človeka i ki sta zbežala, ko ugledata stražnike V s sedežem v Ljubljani. Namen novemu društvu je pospeševati begu sta od sebe pometala orožje. Zandarji so ga ju w m m Clll duševne in gmotne interese svojih članov. Preskrbovati brez- vendar prijeli. Drugi dan so poselnim članom službe, dajati podpore itd. V mestno hranilnico ljubljansko je meseca avgusta t. 1. vložilo 473 strank 179.532 gld. 08 kr., vzdignilo pa 412 strank 197.025 gld. 01 kr. izročili italijanski poli ( ki pa o vseh stvari molči. Že deset let se pečajo v Franciji s tem, da bi odpravila javna smrtna kazen. Čas bi za to že bil se vse 6o.c kateri znesek Opozarjamo naše goldinarjev je prvi dobitek lvovskih sreček kako, kajti Francozi se ne obnašajo na morišči kakor se se s samo 10 o/ o odbitkom v denarji izplača, spodobi, temveč večkrat ploskajo in kriče kakor v gle bralce, da bode srečkanje vže 2 7. sep- dališči. Tako se ljudstvo te m b bolj t azdivjava. Dvakrat ali Anarhisti. Náchodu na Češkem je žandarmerija prijela nekega Karola Glaserja, kateri je sumljiv, da je vrgel nedavno bombo. Udal se je toliko, da je gledal atentat, ali več tako ne zahteval tošnje leto se je o tem že razpravljalo v zbornici vselej je bil ta predlog odklonjen. Proti njemu so glasovali monarhisti in pa radikalci in to čisto iz nasprotnih uzrokov. Prvi se boje, da bi to bil pr korak za od pa taji da njim bil v kaki zvezi. pravo smrtne kazni, drugi so pa ravno nasprotnega mnjenja, « se odprava smrtne kazni zavlekla, ker bi jo narod več ne videl javnega ob- da ko Forliju na Laškem so prijeli v njegovi vili vodjo glavljenja Mnogi so mislili, da anarhiste javna kazen straši anarhistov barona Dominika Frankolinija, kateremu je od- Marsikaj pa kaže, da je baš nasprotno resnica svoj * H| - fiiíiíťicnost! so, Miiiliistum T .fl J(p nego bi se vj sila taka, k.i/en 1 »u hlavna V Pečuhu obsoiili •o r,a siu.t n ko Katarino v kaznilnici. Celo domnevajo neka- Kalrnar, katera je umorila svojo sestro, da podeduje njeno teri, da te smrtne kazni zavajajo mlade ljudij v anar- ». • : Bg| lizem. Zaradi tega se bode v francoski zbornici menda še letos stavil predlog, da se odpravi smrtna kazen, ker to je v interesu javne nravnosti, pa tudi v interesu za- ranili, napravili tiranja anarhizma. premoženje. Pogumni grški častniki. V Atenah je neki list, smešil grško vojno. To je pa tako razdražilo več častnikov, da so šli v uredništvo in vse razbili. Štiri osebe so nevarna mnogo škode Sedaj je pa k sreči r< sena čast Saargemundu obsodili so v trime- g^ke vojne. sečno ječo nekega prijatelja in častilca Caseriovega, ker je ob Carnotovi smrti se bil izjavil, da je Caserio prav naredil in bi bil on naredil ravno tako. Sodišče je v nje- Strela je udarila v zrakoplav. Ko so te dni izpustili v Aldersbotu v Angliji na vrveh privezan zrakoplav v pričo vojvode in vojvodinje Counaught v zrak, je strela udarila v zrakoplav. Mrtvi so štirje vojaki, so vrvi držali. govih besedah našlo hujskanje k kažnjivim dejanjem. Tovorni vlak, ki je v soboto vozil iz Peterburga v Moskvo je skočil 20 vrst iz Peterburga s tiru. Skočil je čez nasip, kjer se je stroj globoko vdrl v zemljo. 18 va- mrtva in ra gonov se je preobrnilo. Jedna oseba njene. Seveda vse drugačna nesreča bi bila, da bi se kak oseben vlak tako ponesrečil. Poročilo iz Peterburga pristavlja, da je uzrok nesreči to, da je iz hudobije bil po- Razpok v tovarni za dinamit. V dinamitni tovarni v Haylu v Carnewallu na Angleškem razneslo je jedna poslopje. Sest delavcev je mrtvih in več ranjenih. Ječa je pogorela. V Amiensu na Francoskem je ir noči od 31 avg. do 1. sept, pogorela velika ječa. Kažnjen oa- so spravili na dvorišče sosedne h š so jih stražili Ftako začelo go se ne ve, ali sodi se, da je bilo Zuž^ano škodován tir. Če pomislimo na ruske razmere, skoro Mesto je pogorelo. Mesto Kubeza v saratovski guberniji je velik požar skoro popolnoma uničil. Roparski umor lastnega sina. Strašen umor se je pripetil v Biandainu v Belg Neka mati je umorila last lahko rečemo, da je to delo nihilistov. Veljalo je kacemu €sebnemu vlaku, pa je poprej prišel tovorni vlak. Kdo se je vozil z dotičnim osebnim vlakom, kateremu je veljal ta napad, ne vemo, ker v Rusiji take nihilistične napade nekega pruskega uradnika. Baron Rummel je ruski dijak nega sina, da ga je oropala. Morilko so zaprli. Iz ječe je ušel v Thernu v Prusiji baron Rummel % kateri je bil obsojen za 2 in 1/2 leta ker je v dvoboj ubil radi prikrivajo. Ruska policija se že dolgo let zastonj trudi, da bi naredila konec nihilizmu. Koliko jih je že pregnala v Roparski napad. V Castigl sedem roparjev palo baroninio Gucumaro in umorilo njo in njeno hišinjo» Roparji so odnesli denarj druzih stvarij za 120.000 lir. Sibirijo, ali vse ne pomaga. Najnevarnejše je pa da je Samomor iz strahu pred kaznijo. Josip Gross mailer iz Atinga iz hipolitskega okraja skočil je v Dunavo» mej častniki nihilizem močno razširjen. Stvar bi bila go- ker se je bal kazni. Zatožen je bil bogokletstva. tovo imela že posledice, da uski prosti narod tako udan carju. Častniki se zatorej ne upajo razširjati nihilističnih idej mej vojake. Kdo če s časom ne po stane drugače. Te dni so zaradi nihilizma obsodili stotnika Zajčeva v petnajstletno prisilno delo v rudnikih v Sibiriji. Koliko jih je že prej zadela jednaka osoda in lahko rečemo, da on tudi še ni zadnji. Slepar. V Pragi je neki slepar osleparil več trgovcev za več blaga, izdajoč se za tajnika nadvojvode Franca Ferdinanda. Policija je pa sleparja dobila v pest. To je bivši poročnik in pozneje zavarovalnični uradnik Keller. Samomor lovskega stotnika. V Dolnji Tuzli v Bosni se je ustrelil lovski stotnik baron Mahlberg. Nesreča. V Holu pri Weichselbodenu na Gorenjem Štajarskem padel je čevljar Andrej Vantl raz deset metrov visoko skalno steno in bil takoj mrtev. Nesreča na morji. Angleška vojna ladija Ringo- roama se je razbila pri otoku Malikoli, pripada Novim He Zamenovanje bankovcev po goldinarji. Število bridom. Več angleških in francoskih ladij je odšlo na pomoč goldinarskih bankovcev v prometu se je pomanjšalo od 59 na 39 milijonov, od kar jih ne izdajajo državne blagajnice. Misli se, da so moštvo rešili. Ukraden svetnik. Iz cerkve deli Arcello pri Mi Zeno je umoril. Stanko Miščevió kmet v Dabaru lanu so tatovi ukrali truplo sv. Antona Padovanskega. na Hrvaškem je že več časa pretepal svojo ženo. Večkrat je že tožila sosedom, da jo bode ubil. Dne 31. avgusia so jo res našli s prerezanim vratom. Mož se je izgovarjal s prva na sina, in so zaradi tega oba zaprli. Miščevič priznal, da je sam ženo umoril. V ječi pa Stanko Vzeli so mu drago z zlatom, srebrom in biseri prešito oblačilo potem pa pustili truplo v gozdu. Drugi dan so duhovščina in verniki v slovesni procesiji nesli truplo zopet v cerkev. Velik vrtinec. V Steyru na Gorenjem Avstrijskem bil je m. m. velik vihar. Lilo je, bliskalo se in grmelo in 57 umorov. Prvo mesto glede umorov zavzemlje silna toča je lila. Podrlo je več dreves. Jedni koči je vrtinec oseški sodniški okoliš, kjer je od začetka letošnjega leta 57 odtrgal streho in odnesel vso hišno opravo, le prazne stene so oseb umorjenih. Dne t. m. našli so v tenjevskem lovskem ostale. V gozdu našli so mrtvih več jerebic, divjih golobov ia okolišu umorjenega nekega lovca. Imel je več udarcev na glavi srn. Nesreča na železnici se je jedino le s tem preprečila, da in zraven njega je ležala puška, ter pes tulil. Zvesta žival se je neki kmet hitel na železnično postajo naznanit, da tri ve-težko od mrtvega gospodarja loči. Pri mrtveci niso našli lika podrta drevesa leže na železničnem tiru. Pri vojaških vajah ustreljen. V Novem Oetingu nobenega denarja, niti ure, da si je bil drugače lepo oblečen. Zatorej se more z vso gotovostjo soditi, da je oropan. Roparji v Makedoniji. Roparjev v Makedoniji je silno veliko, posebno okrog Ohride in Prilepa. Vas Inče so ostrih patron, toda zaman. na Bavarskem je bil pri vojaških vajah ustreljen stotnik Krea . Krenenstein 16. pešpolka. Takoj so pri vsi brigadi iskali zadnji čas napali trikrat roparji. Prebivalci so ostavili vas in Vojaka zgorela. Blizu Vratislave v Prusiji, vžgala poprosili pomoči kajmakama v Prilepu in valija v Monastiru. se je celica v kateri je spalo več vojakov, ki so bili pri vajah* Poslednji je ukazal prebivalcem, da se povrnejo v vas in jim poslal vojakov, da jih varujejo. vojaka gardnega polka sta zgorela, Ô se jih je hudo, pa malo opekla. # A., 367 _ 2i umorov. V Pagonovsku pri Samari na Buškem Vest ga je pekla. Pred več meseci je nekemu go so te dni štirje zakupniki izplačali mezdo 21 delavcem iz Ni- spodu v Wiesbadenu bilo ukradenih 100 mark. Tedni je dobit koljevska, ki so delali pri njih Zakupniki so pa sklenili od pismo, v katerem mu tat pošilja 20 mark in pristavlja, da je delavcev ves denar nazaj dobiti. Napali so po noči speče de- to storil, ker ga je pekla vest. Kadar ga še jame vest peči, lavce, vse pomorili in oropali. Vsi morilci so pa že v rokah bode pa še kaj poslal, pravice. Bil je že Iz ljubezni se je obesil v Tilsitu 731etni trikrat oženjen in sedaj se je hotel še četrtikrat mož. Ko mu je pa nevesta rekla, da je za ženitev vendar že prestar, šel je v gozd in se obesil. Dvorni svetnik — poneverjevalec. Pri upravi potsdamskega dvornega vrta je poneverjenih 15.000 mark. Dvornega svetnika Tilcha so takoj zaprli. Vsakdo naj se ob času, ko preti nevarnost kolere, natančno pouči, kaj je kolera, katera sredstva so zoper njo in kakšni so uradni predpisi za varstvo, katerih se ima vsakdo držati; to da potem vsakemu tolažilo, da je neko varstvo proti koleri in da se vsakdo sam lahko varuje bolezni pri pametnem življenji. Pred Bogata nevesta. Knez Scipijan Borghese vzame vsem naj se pazi na želodčno prebavanje, zaprtje in po- baje vojvodinjo Deferrari di (ralliera, ki ima 30 milijonov sebno na drisko. Zdravo prebavanje se obdrži v modrem življenji, opustitvi težkih jedil in drugih za prebavanje dote. To zadevo je posredoval baje papež Leon XIII. sam. Zima v Avstraliji. Kakor je znano, imajo v Avstraliji sedaj zimo. Letošnja zima je bila ondu tako huda, ka-keršne že trideset let ne pomnijo. Avstralijske phnine so vse v snegu V Kijandri je šel sneg 17 dnij. Mnogo živine je po- znane M a r i j a c e 1 j s k e želodčne kapljice lekarja zginilo. izkidati. Tudi po druzih avstralijskih krajih je bilo dosti snega. škodljivih rečij, zlasti prehlajenja želodca in vsako drugo prehlajenje. Zdravo prebavanje pospešujejo močno obče Blizu Gurre je obtičal vlak v snegu in so ga morali C. Brady-a. Marijaceljske kapljice so pri slabem preba vanju najboljše in vže veliko let najljubše domače sred stvo zlasti kot prva pomoč pri hitrem obolenji Strašna smrt. V nekem precej oddaljenem kraji pri Kasinu v Avstraliji posekal je kmet drevo. Zabil je klin v deblo, da ga razcepi. Klin je ven zagnalo. Razpoka se je stisnila in kmetu je prijelo roko. Zastonj se je trudil, da bi z navodilom á 40 kr. in 70 kr. roko oprostil. Cez osem dnij našli so mrtvega pri drevesu. Dobe lekarnah steklenica (te morajo imeti podpis C. Brady) (31) Medvedje na Finskem. Letos je na Finskem ponaredili mnogo škode. Ravnokar Pri živini so že senenim stogom sreči sebno veliko medvedov. V Jisalmiji je šel kmet na polje in sliši za nekaj smrčati. Misleč, da je pes, zažvižga. Izza stoga prileze medved Kmetu iz strahu pade sekira na tla in zbeži. Medved se udere za njim, in ga dohiti, in zgrabi za jopič na hrbtu. je bil jopič tako debel, da mu medved ni prišel do živega. Medved je odtrgal zadnji del jopiča in ga jel trgati, ta čas je pa kmet ušel. Drugje so trije kmetje v gozd šli s staro puško medveda čakati. Nastavili so mu baš kos mrhovine za vabo, sami so pa skriti čakali. Medved je prišel, ali lovcem je upadel pogum, ko so ga videli, kako velik je. Pustili so ga, da je na miru vabo pojedil. Bili so jako tihi, da jih ni zasledil. V petih dneh iz Amerike v Evropo. Te dni izšla zalogi Blasnikovih naslednikov y Ljubljani Velika iu Mala za navadno leto 1895. je prišla v Quenstown ladija, ki je iz Novega Jorka potre- bovala samo 5 dnij, 10 ur in 47 sekund. Ta ladija je prekosila vse dosedanje ladije. Velika tatvina. V Zagrebu je bolgarski sluga Petko Petrovič ukradel svojem gospodarju tudi Bolgaru Nikoli Ivanovicu 5000 gld. in pobegnil. Policija ga je pa hitro dobila in pri njem našla še ves denar. Ponesrečeni delavci. V Trgove-Veslinci poleg Bosenskega Novega se je pripetila velika nesreča. Ondi Samo tista prava Blasnikova Pratika t so velike fužine. Posamične oddelke fužin pa veže železnica, po kateri delavci sami porivajo vagone. Jeden most te železnice se je podrl in je sedem delavcev palo 15 metrov globoko, so se težko poškodovali in morali so jih odnesti v bolnico. Tatvina iz blagajnice. Iz odprte blagajnice prve ogerske hranilnice je bilo ukradenih 61 000 gld. Policija je ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. prijela slugo tega zavoda Aleksandra Czado, je bil sumljiv Kje -te tatvine. V njegovem stanovanji našli so 46.000 gld. je ostali denar, se poizveduje. Zaradi politike. V Valemaru na Ogerskem sta se dva kmeta kaj rada pečala s politiko. Predzadnjo nedeljo sta o politiki govorila z železniškim čuvajem. Govorili so o Koreji. Ker se čuvaj ni vjemal s kmetoma in je menda še nalašč ugovarjal, da pokaže svoje znanje, so se sprli in stepli. Kmeta sta Čuvaja ubila in sedaj bodeta svojo politično vroče-krvnost že v ječi ohladila. Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreinerova Kneipp ova sladna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača datek k pravi kavi Nedosegljiva je kot do (19) Visoko priporočana ža ženske, otroke in bolnike Dobi se povsod Ponaredeb se naj varuje Kt v 2 kile 25 kr 368 Št. 8506. (2) Loterijske srečke. V Brnu dne 12. sept. t. 1. : 49, 67 J 87, 85, 38 Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli, na Grmu pri Novem mestu z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom, — izpraznjenih sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1894/95., katero se prične 3. novembra Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih Na Dunaji dne V Gradci dne sept. t. 1.: 25, 62, 70, 65, 82 sept. t. L: 42, 37, 39, 34, 14 Tržne cene. rž gld ajda gld leča gld V Ljubljani dne 29 g kr 10 kr ječmen gld. 5* , proso gld. 5* 1894. Pšenica gld. 7 50 kr., , oves gld. 6 50 kr.t kr kr. turšica gld. 6 70 kr. kr grah gld 12 kr fižol gld kr. kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let (Vse cene veljajo za 100 kgr) stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano stanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati. ♦ i ♦ univ. or. ibert Borštner šolo sprejemajo se tudi : 1.) Plač u j oči učenci, kateri plačujejo 30 kr. na bivši sekundarij stanuje od 3. septembra dan za hrano in stanovanje, pa 20 šolnine na leto, in 2.) eksternisti, ki zunaj šole stanujejo, plačujejo šolnino. Gledaliških ord. od ulicah št 5 nadstr ♦ in d 10. ure dopoludne ,, popoludne. 4. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo ♦ biti kolekovane s kolekom r o kr. se imajo do 20. semptembra 1894 izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu. r Prve vrste namiz rakov Prošnjam priložiti je rojstni list, spriče- valo dovršene ljudske ali srednje šole, zdrav- znani kot najboljši, pošilja zagotovlj žive nih torbicah 4 niško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je revers ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. prosto proti povzetji , - pošt 100 ko madov lepih rakov za juho za gld 60 kom * velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščip nicami rste (solo) akov. izbi gld 70 kr 40 komadov rakov pi gld o gid in 32 najpr ste (hochsolo) kr Freudmann & pošilja : Comp. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 24. 1894. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (10) ■mmmmě ^ • ^ teden ■ Velika levovska loterija dobit glavni dobitki : v gotovini z le 10% odbitkom. ■■■■■ Levovske srečke Aleks. gld. priporoča v Ljubljani: Maver Gruber 5 glavna zaloga tobaka. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar Tisk založba Blasnikovi nasledniki