VESTNIK
2t)Munn!Mm)))MmnmnmnmmnmMnmm)HHMHM!!Hnnt!H3
Poštni urad 9020 Ceiovee ? ^ Vertag!po$tamt 9020 Klagenlurl §
izhaja v Ceiovcu Er$cheinung$ort Kiagenlurl
Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioielna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
5im!iMmnmtmMmt)i:miMmnMmnmm)Hm)mmM)mmtnnč
LETNiK XXXii).
CELOVEC, PETEK, 12. MAJ 1978
ŠTEV. 19 (186$)
ki opozarja na neizpoinjene obveznosti
PrlMJ?:;: žeJew — 23.	— M
wM(o 23 /ef oJ poJpA^
Jrž^vr:? pogoje, s katero ;e ta-
J:	potrjena :J yW-
znana Jefa 29J3 :zvcJcM<z o^aova MC-oJvfjMe Jemo^raJČMe rcp^M^e Av-strrjf. O^/efaica tega pome?M^aega
JogoJM v zgoJoM:: Mate Jowov:Jc je prtTMerna pW/ozt:oyt, Ja s: og/eJa-wo, M^o zlvttrzja opraMČaje zaapa-?t;e, ;e Mo vanjo stav/jeno s tew, Ja ;: je M Maj? KJe/ež%J v vojn: na stran: nac:st:'cne Newe:je pr:znan statut napaJene Jrzavc; :'n	:'zpo/-
njaje obveznost:', j:/? je prevzeJa o^ svojetn noven: rojstva.
Pr: tej ocen: n:ora ^:t: :z/?oJ:fče Jejstvo, Ja je Ma v4vstr:'ja oMovJje-na za ceno janaštva :n žrtvovanja v Mja prot: nac:jaš:zn:a. De/oma gre za tozaJevn: Jopr:'nos avstrijskega /jaJstva santega :n v ten: okvira še poseke; koroškik 5iovencev, v še večji nter: pa za Jeiež Jragik naro-Jov Evrope, k: so se aprii jašistič-newa nasi/ja ter se kori/i za svokoJo, Mr in pravico.
Pako je Janašnja Avstrija v praven: pon:ena keseJe saJ široke meJ-naroJne soiiJarnosti. zli: se tega taJ: Jovoij za ve Ja f Al: ten:a printerno taji izpoinjaje okveznosti, ki so ji Me na/ožene?
Ontejiti se kočento na Jve taki okveznosti, ki pa sta oke zgoJov:M-sko pogojeni in te/neijita na povsen: Joiočenik izkašnjak iz pretekiosti: to je po eni strani oJnos Jo 7MC:'zw% v stari in novi okiiki ter po Jragi strani oJnos Jo avstrijskik Jržavijanov Jragik naroJnosti. Pavno ti Jve okveznosti, ki sta v Jržavni pogoJki zeio jasno in neJvoamno zapisani, pa prejpostavijata, Ja je k izpoinjeva-nja treka pristopiti v Jaka nove nti-seinosti. ^ ten:i okveznostM je nan:-reč povsen: nezJrKŽ/Jfo gojiti avstrijska patriotična častva v Jaka tistik, ki so v s/ažki veienentškega imperiaiizrna svojo „Jomovino'* kra-niii pri Narvika, $takngra Ja, Ei ^4ian:eina aii Caiaisa, kakor ten: ok-veznostin: zeio jasno nasprotaje taJi reševanje wanjšinskik vprašanj v Jaka S(e:M%cMr;fve ,zn:age v ne:n-ški noči".
Tako v enen: kot v Jragen: ozira n:oran:o ok okietnici Jržavne pogoJ-ke agotoviti, Ja je Avstrija še veJno Joižnik; 23 iet po tisten: zgoJov:M-sken: 2$. ntaja 2933 so pojavi novega in starega naciznta pogostejši in pre-Jrznejši kot kJaj koii prej in pravice naroJnik wanjšin so okrnjene, zožene in ogrožene koij kot preJ njikovo n:eJnaroJno azakonitvijo. Zato ntora kiti okietnica še veJno taJi opozoriio na neizpoinjene okveznosti — ne na-zaJr:;et!:3:žcresMAM2z;;c, s^;;o^o svet preJvsen: ocenjevai in cenii po fen:, kako ko vanjo stavijeno zaapa-nje opravičevaia z JosieJnirn spoštovanjem meJnaroJnik pogoJk.
Z zaJoščenjen: smo prej nejavnim vzeii na znanje, Ja je M protifašistični koj koroškik .S/offHCfv končno f^Ji z najvišjega araJnega mesta priznan kot prispevek za osvokoJitev Avstrije. Eavno zaraJi tega pa moramo ok okietnici poJpisa Jržavne pogoJke še toiiko koij oksoJiti Jej-ffvo, Ja še veJno grozijo procesi več Jesetinam pripaJnikov naše naroJne fkapnosti — samo zato, ker so se ko-rii: za JosieJno izpoinitev vsek Jo-iocii čiena 7 Jržavne pogoJke. ?'a cien nam ni M poJarjen, marveč smo fi ga prikoriii z ogromnimi žrtvami; Zato taji pričakujemo in zaktevamo, M kc izp&injen v -Jaka miseinosti, ki je previaJovaia teJaj, ko je Ma ^vstrija oknovijena za ceno janaštva fn žrtvovanja mnogik naroJov v ko-
proti fašizma.
VIDEMSKA KONFERENCA O ETNIČNIH SKUPINAH
pomemben mejnik v boju za pravice Slovencev
.Konferenca o etničnih skupinah sama po sebi pomeni priznanje pravic manjšin do zaščite" — tako so Slovenci v Italiji pozdravili konferenco o etničnih in jezikovnih skupinah v videmski pokrajini, ki jo je 5. in 6. maja — torej ravno za drugo obletnco kata-tsrofalnega potresa — organizirala pokrajinska uprava v Vidmu.
Prnčakovanja predvsem beneških in kanalskih Slovencev, da bo konferenca pomenila uradno priznanje slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini kot sestavni del slovenske skupnosti v Italiji, je delo konference povsem izpolnilo. Saj je že samo dejstvo, da je do konference prišlo, .odraz nove zrelosti in stopnje demokratične zavesti političnih sil in reprezentativnih organov furlanskega ljudstva glede problemov v zvezi z zaščito in samim obstojem slovenske narodnostne skupnosti in furlanskega ter nemškega prebivalstva v Furlaniji", kot je zapisal predsednik kulturnega društva .Ivan Trin-ko" iz Čedada Viljem Cerno v Primorskem dnevniku. Pobudo za to konferenco so sprejeli v zvezi z resolucijami o problemih beneških Slovencev, posebej pa še na pritisk slovenskih predstavnikov v pokrajinskem svetu, zanjo so glasovali vsi razen fašistov.
Namen konference je bil, kot je poudaril predsednik videmske pokrajine Turello v svojem otvoritvenem govoru, poglobiti poznavanje problemov treh jezikovnih skupnosti v Furlaniji: ladin-
sko-furlanske, slovenske in nemške. Razprave in analize naj bi pristojnim oblastem v deželi in državi nudile gradivo za uspešno zaščito jezikovnih, kulturnih in zgodovinskih tradicij manjšin. Konferenca je aktualna predvsem tudi zaradi vsesplošne obnove dežele po potresu, ki je deželo in njeno prebivalstvo zadel v živo tkivo, vendar pa naj pri tej obnovi ne gre samo za obnovo starega, temveč za izgradnjo temeljev za hitrejši vsestranski razvoj Furlanije, s tem pa tudi za ovrednotenje jezikovnega, kulturnega in zgodovinskega bogastva, ki je bilo do sedaj zelo zanemarjeno.
Kako tesno je obstoj in razvoj manjšin povezan z družbenogospodarskim razvojem, so v svojih prispevkih poudariti tudi številni referenti. Ravno v tem je ena bistvenih pomembnosti te konference, da sta namreč kulturni razvoj in življenje manjšin neločljivo povezana in pogojena s socialnimi in gospodarskimi razmerami njihovega živlenjskega področja. Posebej za Slovensko Benečijo je namreč značilno, da je gospodarsko skrajno zaostala. K temu veliko prispevajo tudi vojaške služnosti, ki na tem področju blizu jugoslovanske meje zavirajo vsako kmečko gospodarstvo in skrajno pospešujejo odseljevanje in izseljevanje prebivalstva ali v furlansko nižino ali pa naprej v zahodno Evropo. Eden glavnih referentov, sociolog prof. Paolo Leon, ki je govori! ravno o tej te-
ZVEZA KOROŠKiH PARTIZANOV V CELOVCU vas vabi na
-Spomfnsfro svečanosf
cb odkritju dne 31. oktobra 1976 razstreijenega in spet obnov-ijenega partizanskega spomenika na Komtju v spomin dvanajstim padiim partizanom pri Apovniku.
Prireditev bo v nedetjo 28. maja 1978 dopoidne z nasiednjim sporedom:
s pričetkom ob 10. uri
svečano odkritje spomenika
poiaganje vencev ob žaiostinki „Žrtvam"
govori
nastop Partizanskega pevskega zbora iz Trsta z godbo, pesmimi in recitacijami.
Na
uri
predvečer odkritja spomenika bo v soboto 27. maja ob 19.30 v šotoru na travniku pred Posojiinico v Piiberku koncert Partizanskega pevskega zbora iz Trsta. Po koncertu bo družabno srečanje s preživetimi borci na Komiju, kjer bomo skupno prižigati kres v spomin vsem padtim za svobodo v borbi proti tašizmu.
Poktonimo se njim, ki so darovati soimeii — svoje živtjenje!
za nas najdragocenejše, kar
motiki, je zgodovinsko krivdo za slaboten gospodarski položaj Slovencev v Benečiji iskal prav v kolonizaciji klasičnega tipa, ki mu je bilo podvrženo to področje. Leon vidi izhod iz tega edino v sredstvih in jamstvu za lasten razvoj, za kar pa mora manjšina razpolagati z dobršno mero samouprave, ker bo lahko samo tako uveljavila lastno enakopravnost. Za tako enakopravnost pa je potrebna tudi kulturna in jezikovna samostojnost, ki jo je mogoče doseči predvsem s poukom v materinščini.
Glavna diskusija v razpravi, v katero so Slovenci iz Benečije, Rezije in Kanalske doline posegli z dvanajstimi temeljitimi zgodovinskimi, jezikovnimi in socioekonomskimi analizami, se je vrtela okoli dveh osnovnih stališč, ki sta bili prisotni na konferenci. Prvo
Za reševanje manjšinskih vprašanj je potreben pozitiven odnos do manjšin
Na povabilo Avstrijsko-jugoslovanskega društva na Koroškem je v ponedeljek v celovški Mestni hiši predaval univ. prof. dr. Janko Pleterski z ljubljanske univerze o narodnostih v Jugoslaviji in njihovem položaju v skupnosti narodov. Tema predavanja je spričo aktualnosti sorodnega problema na Koroškem pritegnila lepo število poslušalcev, med katerimi je bilo tudi mnogo Slovencev, med častnimi gosti pa je podpredsednik društva Paul Truppe posebej pozdravil generalnega konzula SFRJ v Celovcu Milana Šamca in konzula Petra Zupančiča.
Že takoj na začetku svojega izvajanja je predavatelj opozoril na zelo zgovorno karakteristiko jugoslovanskega odnosa do manjšinskega problema: narodne manjšine v Jugoslaviji niso več manjšine, marveč so narodnosti — s tem so odpadla vsa večinska razmerja in je bila že v poimenovanju poudarjena enakopravnost narodnosti z narodi. Druga značilnost pa je izražena v zvezni ustavi, po kateri so narodnosti konstitutivni element jugoslovanskega federalizma, medtem ko so v republiških ustavah opredeljene kot sotvorci državnosti. (V avstrijski ali koroški ustavi bi tako opredelitev seveda zaman iskali in se tudi že v tem vidi bistvena razlika v odnosu do manjšin — op. ured.)
Predavatelj je podrobno orisal položaj posameznih narodnosti ter obrazložil ustavne, zakonske in statutarne norme, ki zagotavljajo vsetransko enakopravnost narodov in narodnosti ne glede na njihovo številčno moč. To dejstvo je še posebej poudaril in navedel vrsto konkretnih primerov, ki prepričljivo dokazujejo, da v Jugoslaviji pri uveljavljanju narodnostne enakopravnosti odstotki niso nobeno merilo, marveč služijo zgolj statističnim namenom. O tem govori že različna zastopanost narodnosti v posameznih republikah: medtem ko —predstavljajo narodnosti 11 "/o celotnega jugoslovanskega prebivalstva, znaša njihov delež v republikah od 26,7"/!) (Makedonija) do 0,2 "/o (Bosna in Hercegovina) — kljub takim razlikam pa uživajo vsepovsod enake pogoje tako na uveljavljanje svojih posebnih pravic kot
za enakopravno soodločanje v vseh zadevah družbenega razvoja.
Narodnosti so namreč adekvatno zastopane v vseh forumih in ustanovah, od zakonodaje preko občin do organizacij združenega dela ter organizacij, kjer povsod soodločajo v vseh vprašanjih. Z ustavnimi in statutarnimi normami zagotovljena enakopravnost njihovih jezikov na vseh področjih uradovanja in javnega življenja pa nikakor ni odvisna od določenih odstotkov; za priznanje enakopravnosti zadostuje obstoj narodnosti, naselitvena področja pa so zgodovinsko znana. Zato uresničitev jezikovne enakopravnosti (uradovanje, napisi, šolstvo itd.) ni odvisna od razmerja med „ večinskim" in ..manjšinskim" narodom. Predavatelj je navedel celo vrsto občin, v katerih znaša delež narodnosti le nekaj odstotkov ali celo manj kot odstotek, pa je enakopravnost njihovih občanov prav tako uresničena kot v drugih občinah, kjer so razmerja precej drugačna.
Prav te ugotovitve še posebej silijo k primerjavi s sedanjo „vzorno" rešitvijo na Koroškem, ki je nasprotno osnovana zgolj na odstotkih in na številčni moči manjšine, je torej pristen sad izrazite protimanjšinske politike. Bistvene razlike v odnosu do problema pa se kažejo tudi na šolskem področju: na Koroškem je vse usmerjeno v izolacijo manjšine in s tem v poglabljanje prepada med obema narodoma, v Jugoslaviji pa šolska vzgoja na področjih, kjer živijo narodnosti, s poukom v obeh jezikih služi medsebojnemu spoznavanju in razumevanju in s tem sožitju.
V Jugoslaviji cilj reševanja manjšinskih vprašanj ni v asimilaciji, marveč v ohranitvi in vsestranskem razvoju narodnosti, je dejal predavatelj. Za uresničevanje take narodnostne politike pa je — kot je poudaril podpredsednik Avstrijsko-jugoslovanskega društva Truppe — potreben pozitiven in človeški odnos do manjšin in njihovih vprašanj.Želeti bi bilo, da bi si te besede vzeli k srcu tudi tisti, ki celo ob tako zgovornih in prepričljivih primerjavah, kot jih je mogoče delati na podlagi predavanja dr. Pleterskega, raje samozadovoljno posnemajo ptiča noja.
stališče je zastopala večina referentov in diskutantov, osnovni protagonisti pa so bili Slovenci. Strnili bi ga lahko z eno besedo: globalna zaščita manjšin, kar v glavnem pomeni: družbenogospodarska obnova, zaščifa jezika in kulture, pouk v matermščtni, s tem pa poudarek enotnosti vseh Slovencev v Italiji, ne pa njihovo različno obravnavanje v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Te temeljne zahteve Slovencev videmske pokrajine so strnjene v enotni .Listini o pravicah Slovencev v videmski pokrajini" slovenskih kulturnih in izseljeniških društev, ki so jo 7. aprila na tiskovni konferenci v Vidmu predstavili širši javnosti.
Stališče Slovencev je podprl prof. Pizzorussi s pravne fakultete v Piši, ki je v svojem prikazu pravnega stanja zaščite manjšin poudaril, da se mora zaščita nanašati na manjšino kot skupnost, ne pa na posameznika. To je podprl že zgoraj omenjeni Leon. Prav tako tudi Sergio Salvi, ki je v svojem obravnavanju zgodovinsko-političnega ugotavljanja manjšin podal razčlenitev terminologie, kjer je prišel do zakluč-ka, da beseda narodnost nabolje izraža skupek lastnosti, ki označujejo neko narodnostno skupnost. Narodnost pa je opredelil takole: gre za človeško skupnost, ki se razlikuje od ostalih jezikovnih, kulturnih, družbenogospodarskih in zgodovinskih značilnosti, le-te pa dajejo članom te skupnosti zavest posebne identitete, ki teži za tem, da bi samostojno uredili svoj politični, kulturni in morda celo upravni prostor. Zatorej so narodnosti kolektivne kategorije, ne pa skupek posameznikov. Pa tudi filolog prof. Pellegrini je govoril v istem smislu, ko je ovrgel tezo o nekakšnih različnostih beneških in kanalskih Slovencev. Ne nazadnje je isto stališče zavzel tudi monsinjor Alao Moretti, bivši voditelj brigad .Osop-po", ki je spregovoril v imenu furlanskega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja in furlanske kulturne skupnosti iz Ogleja.
Temeljne zahteve Slovencev iz .Listine" so razčlenili številni slovenski govorniki iz Kanalske doline, Rezije in Benečije. Njihova stališča so podprli tudi predstavniki demokratičnih strank in predstavniki sindikalne federacije.
Drugo temeljno stališče, ki je prevladovalo predvsem v krščanskodemo-kratskihvrstah, je stal'šče, da je treba Slovencem zagotoviti ločeno zaščito, ki naj zajame predvsem narečja in krajevna kulturna izročila ter izključi .vsiljene oblike zaščite ter zunanje vplive*. To pa je delitev Slovencev na več kategorij in ohranjevanje statusa quo. Isto stališče tudi nasprotuje dvojezičnemu uradnemu poslovanju. To stališče je poleg desničarskih krščanskih demokratov izmed referentov podprl samo prof. Barbina, kije polemi-
Stovenci in
občinske volitve 1979
Meseca marca 1979 bodo na Koroškem spet občinske volitve.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je na seminarjih v Železni Kapli in v Bilčovsu, na katerih je sodelovalo nad sto odbornikov in zaupnikov naše organizacije, poleg drugih perečih problemov (kot so pravni položaj manjšine, šolska in predšolska vzgoja, informacijska dejavnost, mladinsko delo, kulturna dejavnost, gospodarstvo itd.) temeljito obravnavala tudi vprašanje občinskih volitev. V zvezi s tem so bili sprejeti tudi sklepi, ki smo jih strnili v geslo „ČIM VEČ NEMŠKO IN SLOVENSKO GOVOREČIH DEMOKRATOV V OBČINSKE ODBORE!" ZSO si bo prizadevala, da bomo pri občinskih volitvah leta 1979 izvolili čim več demokratično mislečih ljudi v občinske odbore — bodisi na široko zasnovanih posameznih občinskih listih, bodisi v okviru obstoječih političnih strank.
Pri odločitvah, kako bomo nastopali po posameznih občinah, moramo upoštevati predvsem raznolikost komunalno in družbeno-poli-tičnih razmer in potreb po posameznih občinah. Razgovori z našimi ljudmi na podeželju so pokazali, da stališča in sklepi ZSO odgovarjajo dejanskim razmeram v občinah ter družbeno-političnim potrebam naših ljudi in nemško govorečih demokratov. Mnenja sem, da moramo sprožiti kar najširšo razpravo glede občinskih volitev širom dvojezičnega ozemlja južne Koroške, kajti nujno je potrebno, da bomo do nekaterih vprašanj zavzeli jasna stališča.
Izhajajoč iz specifičnih družbenopolitičnih razmer po posameznih občinah smatramo formalno imensko poenotenje krajevnih občinskih list kot škodljivo, ker le-to zožuje platformo delovanja. Pogosto zasledimo izredno škodljive poskuse cepljenja zavednih koroških Slovencev na socialiste, komuniste, ati klerikalce. S tem v zvezi odklanjamo vsak poskus monopolizacije slovenstva s strani najbolj .elitnih Slovencev*.
Občinske volitve 1979 bodo že šeste občinske volitve v drugi avstrijski republiki. Pri vseh dosedanjih volitvah se je dogajalo enako. Posamezniki so tudi med slovensko narodnostno skupnostjo skušali ustvariti občutek, da so volitve odločilnega pomena za obstoj Slovencev na Koroškem. Volitve so gotovo pomeben del avstrijskega ustavnega sistema in jih moramo kot take gledati. Vsako odvračanje slovenske narodnostne skupnosti od perečih življenjskih vprašanj in enostranska orientacija na volitve pa je za nas škodljiva. Volitve moramo jemati le kot občasen del naše vsestranske angažiranosti, medtem ko moramo naše sile kontinuirano, to se pravi tudi v dobah med volitvami, posvečati vsem tistim družbeno političnim potrebam slovenske narodne skupnosti, ki so za obstoj in razvoj nujno potrebne.
Mauthausen
mora biti opomin
Minuto nedeijo je biia v nekdanjem nacističnem taborišču smrti Mauthausen tradicionaina spominska svečanost, katere se je udeieiiio več kot 5000 ijudi iz številnih držav. Ha kraju strašnega spomina, kjer so nacistični ziočinci umoriti biizu H3.000 pripadnikov 18 narodov, je udele-iencem spominske svečanosti spregovorit prosvetni minister dr. Fred Sinowatz, ki je poudarit, da mora Mauthausen ostati trajen opomin. Hapraviti moramo vse, da se strahote pretekto-sti nikdar več ne bodo ponovite, je nagtasit minister in menit, da imajo predvsem tudi šote odgovorno natogo, da mtadino vedno spet opominjajo na nečtove-ški značaj fašizma. ,.V spoštovanju se ktanjamo žrtvam nacizma, fašizma in rasizma, ki so umrte za svobodo in čioveško dostojanstvo, ne pa za svet predsodkov, takote, sociaine nepravičnosti in atomskega oboroževanja."
Zavedati se moramo, da je na Koroškem na tisoče manj zavednih pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ki zaradi vladajočih političnih in gospodarskih razmer niso aktivni člani naše narodne skupnosti. Vse te ljudi moramo dolgoročno vključevati v našo kulturno, športno, mladinsko in drugo dejavnost, ne pa neprestano postavljati kriterije, .kdo je še naš in kdo ni več naš". Kot primer naj navedem le zadnji dve uspešni in mogočni kulturni manifestaciji ob 70-letnici naše kulturne centrale: pri njih je sodelovalo vsaj ena tretjina takih ljudi, ki jim nekateri neprestano odrekajo narodno zavednost, češ, to niso Slovenci, ker so socialisti, komunisti ali klerikalci.
V zadnjem času skušajo posamezniki naše ljudi poučevati o kolektivni integraciji slovenske narodne skupnosti v avstrijsko politično življenje. Govoriti pri volitvah o kolektivni integraciji, pomeni omejevati platformo delovanja na izključno narodno plat in kot edino alternativo za Slovence na Koroškem propagirati narodno stranko.
Ob tem nam mora biti jasno, da je vsak posameznik — bodisi član slovenske narodne skupnosti ali pripadnik večinskega naroda — prisiljen, da se na delovnem mestu (kot delavec v tovarni, učitelj, nameščenec, kmet ali obrtnik) najprej individualno in z ozirom na svoje socialne interese integrira v obstoječo družbo; za svoje socialne interese in potrebe se potem bori znotraj strankarskih sindikalnih organizacij. Narodne pravice pa lahko pripadnik slovenske narodne skupnosti v današnjih političnih razmerah uveljavlja predvsem preko obstoječih narodnih organizacij, v katerih sodelujejo ljudje z različnimi idejno-političnimi nazori.
Obstoječe družbeno-politične razmere na Koroškem so take, da .kolektivna integracija" hote ali nehote vodi do monopolizacije slovenstva na tiste Slovence, ki so socialno bolj neodvisne. Pred volitvami se vedno spet samo po sebi postavlja vprašanje, ali naj osrednji organizaciji koroških Slovencev vodita poudarjeno strankarsko politiko ali ne. Za ZSO tu ni dileme. Dejstvo je, da v ZSO sodelujejo ljudje z različnimi svetovnimi nazori. Naša naloga je, da to široko platformo še bolj razširimo in omogočimo vsem narodno zavednim Slovencem, da lahko znotraj ZSO vsestransko ustvarjalno delujejo.
Mi smo bili in smo za enotno nastopanje vseh koroških Slovencev, kadar gre za konkretne potrebe naše narodne skupnosti. Ne smemo pa dovoliti, da si enotno nastopanje razlaga vsak po svoje in ga izkorišča v strankarske politične namene.
Zato bomo pri občinskih volitvah predvsem upoštevali dane družbenopolitične razmere po občinah in podprli bodisi široko zasnovane krajevne tiste, bodisi obstoječe politične strukture. Upoštevajoč naš skupni cilj, doseči enakopravnost na vseh družbeno-poli-tičnih področjih vsakdanjega življenja, se moramo zavzemati za to, da ne bo prišlo do razpihovanja predvolilne kampanje do take mere, da bi bilo ogroženo skupno nastopanje koroških Slovencev v skupnih narodnih vprašnajih, še zlasti pa tedaj, kadar gre za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe in s tem za zagotovitev pogojev, v katerih bomp živeli in se razvijali kot enakopravni med enakopravnimi
dip). inž. Feliks Wieser
tajnik ZSO
Spet značilen primer
sodne obravnave na Koroškem
V ponedetjek se je pred celovškim deželnim sodiščem kot prvo instanco končal proces proti Petru Wieserju, ki je v zvezi z lanskim bombnim atentatom v Škocijanu v tiskovni izjavi Solidarnostnega komiteja zapisal, da si koroški dnevniki lastijo pravico tajnega sodišča, ker že prej, preden so znani kaki konkretni podatki, vedo poročati, kje je treba iskati krivce za bombne atentate — med Slovenci namreč. Kleine Zeitung se je takrat čutila užaljeno zaradi formulacije „femegerichtliche Anmafšungen" in je tožila najprej dr. Helmuta Stockbammerja (ki je po tiskovnem zakonu odgovarjal za vsebino izjave) in potem, ko se je izkazalo, da ni on avtor besedila, še avtorja članka Wieserja.
Že po prvi obravnavi proti Stockhammerju 10. novembra lani je Kleine Zeitung vedela poročati: .Istočasno (sodnik) ni pustil dvoma, da bo Wieser kot naslednji obtoženec imel računati z obsodbo." In to, čeprav je Wieser preko svojega branilca dr. Francija Zwittra šele na obravnavi 27. februarja letos ponudil dokaz resničnosti za objavljeno trditev. Tako je moral nastati vtis, da je bil izid procesa jasen že vnaprej in da je bila dopustitev dokaza le formalnost. Ta vtis je bil na ponedeljkovi obravnavi še potrjen, ko je sodnik dr. Saxerju, ki je bil vabljen kot priča, stalno vpadal v besedo, tako da mu kot strokovnjaku, ki se poklicno bavi s časopisno analizo, ni bilo mogoče, da bi z jezikoslovnega stališča opredelil pomen uporabljenega izraza .femegerichthche Anmafšungen". Po mnenju priče pa bi bilo prav na podlagi take ocene in predloženih citatov šele možno ugotoviti, ali uporabljeni izraz res pomeni žalitev ali ne.
Nekateri od številnih poslušalcev so bili mnenja, da takega dokaznega postopka še niso doživeli. Temu primerno so tudi reagirali na obsodbo Wieserja, zoper katero je branilec takoj vložil priziv. Verjetno zaradi vsega tega pa tudi Kleine Zeitung v svojem poročilu o procesu niti z besedico razen inkriminirane formulacije ne omenja, da je pri procesu šlo za bombne atentate, za katere časopisi bolj ali manj odkrito dolžijo Slovence. Poročevalec se je temu elegantno izognil s tem, da omenja le .nekakšne dogodke" (.irgendwelche Vorfalle"), tako da iz celega velikega poročila ni razvidno, čemu je očitek prilaščanja pravice tajnega sodišča pravzaprav veljal. Res lep primer objektivnega poročanja.
Sicer pa se ob taki sodni praksi človek nehote spomni logike, po kateri je umorjen kriv, da je bil umorjen, in ne njegov morilec.
Vojvodina nnozank narodnosti
Med narodnostno najbolj pestre predele ne le Jugoslavije, marveč sploh Evrope nedvomno sodi avtonomna pokrajina Vojvodina. Poleg dobrega milijona Srbov kot .večinskega naroda" živi v Vojvodini še okoli 140.000 Hrvatov, 40.000 Črnogorcev, skoraj 10.000 Makedoncev, okoli 3500 Muslimanov in 4600 Slovencev, potem pa še izmed narodnosti nad 4ŽO.OOO Madžarov, 70.000 Slovakov, 50.000 Romunov in 10.000 Rusinov ter še skoraj 75.000 pripadnikov najrazličnejših narodnosti.
Prav zaradi tega pestrega mozaika narodnosti je razumljivo, da so v Vojvodini še posebno občutljivi za vsa vprašanja, ki se nanašajo na enakopravnost in sožitje med narodi in narodnostmi. To je prišlo do izraza tudi na nedavni pokrajinski konferenci ZK, kjer so poudarili načelo, da je krepitev samoupravne vsebine političnega odločanja bistveni pogoj za uresničevanje avtentičnih interesov tako pokrajine v celoti kot tudi interesov delovnih ljudi in občanov ter vseh narodov in narodnosti.
Da pa pri tem ne gre le za lepe besede, kaže vsakdanja praksa. Pripadniki vseh narodov in narodnosti imajo zagotovljeno pravico do uporabe svojega jezika na vseh področjih; v vseh naseljih, kjer živijo pripadniki narodnosti, je uresničena dvojezičnost glede napisov in označb; šolanje v materinem jeziku je uresničeno na vseh šolskih stopnjah tja do univerze. V znamenju vojvodinske petjezičnosti (srbščina, madžarščina, rusinščina, slovaščina in romunščina so namreč enakopravni uradni jeziki) pa so predvsem tudi televizija, radio in publicistika. Zato beleži založništvo v Vojvodini prave rekorde: število knjž-nih naslovov se je od 633 v letu 1973 povečalo na 731 v letu 1976, medtem ko je njihova naklada narasla od 1,99 na Z,38 milijona izvodov, občasne publikacije v jezikih narodnosti pa so svojo naklado skoraj početverile in dosegle preko 8 milijonov zvezkov.
S takšno miselnostjo
ni mogoče graditi združeno Evropo
OE /etošajeza .evropsEeza Jaeva" — oEEajajo ga v spozaia na 5. zaaj 7949, Eo je M astaaov/jea Evropa svet — je Mo spe: s/išati iz ast aaj-raz/ičaejsiE preJstavaiEov /epe Meje o evropsEi zaise/aost; /n o evropsEeza zJraževaaja. Prežete so Me s poaJarjaajeza vsega tistega, Mr zJra-žaje.
Ta J/ preJseJaiE panevropske aaije za Koroško Jr. E/aas Kerstaig se je og/asi/, /n sicer s časopisnimi č/anki.
V	KTZ se je zavze/ za grajajo .evropskega Jozaa" na trozaeji, ki na; ki posta/ prizorišče vsako/etnik manifestacij v Jaka evropske mise/nosti.
V	KZ pa je ok te; pri/ožnosti razpre-Ja/ mis/i oko/i manjšinskega vprašanja ter priše/ Jo povsem pravi/nega zak/jačka, Ja ki okmejna Ježe/a Koroška /akko posta/a graJkeni kamen in krista/izaeijska točka zJražene Evrope, če ki ki/o aresničeno mirno sožitje.
VenJar pa vsa njegova razmišljanja nikakor niso ki/a tako pravi/na. Kajti taJi svoje /astno arvoJno prepričanje, Ja je rešitev mogoče Joseči /e v skapnem prizaJevanja, je Jr. Kerstnig povsem postavi/ na g/avo, ko je zapisa/, Ja so tri stranke iska/e in naš/e skapno pot k zakonski re-
Avstrija 1918-1938
od monarhije do priključitve
Pod zgornjim naslovom in po naročilu tiskovne službe pri uradu zveznega kanclerja je družbeni in gospodarski muzej na Dunaju pripravil potujočo razstavo, ki bo prikazana v vseh zveznih deželah. Ha Koroškem je bila razstava najprej odprta v Spittalu ob Dravi, v dneh od 11. do 18. maja je razstava v Beljaku (pred magistratom), danes pa bo odprta tudi še v Celovcu [Hovi trg), kjer si jo bo možno ogledati do 19. maja.
Razstav s pomočjo slik, kart, plakatov, dokumentov, časopisov, statistik in drugega gradiva prikazuje notranjeavstrijski razvoj prve avstrijske republike tja do nacistične zasedbe Avstrije leta 1938. Poudarek je na gospodarskih razmerah po prvi svetovni vojni, ki so vodile v državljansko vojno, po kateri se je etablirala avstro-fašistična diktatura, ki je naravnost silila v objem .velikega brata". Pri tem razstava dovolj jasno pokaže, da je bila ta pot hotena in zavestna, saj je bito že davno vsakomur znano, kaj pomeni nacizem.
Da je bil Avstriji po drugi svetovni vojni kljub temu priznan status napadene države, gre zasluga v prvi vrsti tistim avstrijskim patriotom, med njimi zlasti koroškim Slovencem, ki so se z orožjem uprli nacizmu — vendar pa o tem v današnji Avstriji le neradi govorijo.
šitvi oEvczaosti /z č/eaa 7 Jržavae pogojne. Povseza spreg/eJa/ je namreč, Ja to ut sEapaa rešitev, zaarveč je eaostraasEi JiEtat, M ga Eočejo tri straaEe vsi/iti s/oveasEi MaroJrz/ sEap-aosti Eot aeposreJao pr/zaJet: zaaaj-ŠM. Keševaaje zaaajšiasEiE vprašan; zaizao prizaJete zaaajšiae /a ee/o prot/ ajeaezaa apravičeaezaa oJ^ora pa ra-zaza/jivo a e zaore voJitz' E taEšaiza rešitvaza, E/ /J zagotaf/;a/e pogoje,
v	EateriE /J se oE resaičai eaaEoprav-aosti oEeE aaroJov aresa/čeva/o za ir-ao sožitje v Ježe/i.
Z zaise/aostjo, Ei roji taEšae .rešitve", taji ai zaogoče graJiti zJra-žeae Evrope. Zle poseMo ae, če je ta zaise/aost prepojeaa z JaEoza ae-Eega 5teiaacEerja a/i 5cEazayja, Ei ja Jr. Kerstaig aavaja Eot garaata zaaajšiasEe zaščite ia prijate/jsEo-so-seJsEiE oJaosov aa zaeji. A/i Jr. Kerstaig še aiMar ai s/iša/, Eaj je o zaise/aosti, Ei jo je v svojiE spisi/? zastopa/ SeiaaeEer, agotovi/o ce/ov-šEo soJišče? Da je to aacističaa azi-se/aost/ TaEa azise/aost pa prav gotovo ae zaore Mi osaova ia voJi/o evropsEiza aaroJoza pri a;i/?oveza zaeJse/?o;aeza povezovanja., Eo pa je M veaJar aaeizeza tisti, Ei je široza po Evropi zasažajeva/, poJ;arza/;a/ ia izErisova/ Jržave ter v aasi/;a, Er-
vi	ia szartz' atap/;a/ zai/ijoae ajiEovi/z preEiva/cev. Če aa; Eo EJaj priš/o Jo zJražeae Evrope, poteza /e-ta ae zaore zrasti aa tezae/jiE .zzaage v aeazšEi aoči" pros/a/iE poEoraiEov ve/eaezašEega aaeioaa/izzaa ia iza-peria/izzaa, tezaveč jo zaore rojiti /e že/ja eaaEopravaiE aaroJov po sožitja ia soJe/ovaaja.
Pa taji v ožjeza, EorošEeza oEvira zaise/aost 5teiaacEerja ia poJoEaiE /jaJi ae zaore voJiti E pozairitve ia E sožitja JveE eaaEopravaiE aaroJov. Dr. Kerstaig ozaeaja SteiaacEer-ja ia 3cEazayja Eot aeEJaaja voJite-/ja EorošEega E/eizaatJieasta. /a Eaj Je/a Jaaašaji E/eizaatJieast? TreEa je pog/eJati /e zaJaji ajegov /etaE ia ae ostaae aoEeaega Jvozaa več o teza, EaEo si ti /jajje zazaiš/jajo .rešitev" aa KorošEeza. Za S/oveace ia ajiEov Eoj za aresaičitev zaeJaaroJao za-jazačeaiE pravic aajJejo /e še izraze, Eot so ,,/evi eEstrezaizeza", „z/očiasEo Jejaaje s/oveasEiE teroristov", „pro-tiavstrijsEa aEtivaost" ia poJoEao; zvezaezaa preJseJaiEa očitajo, Ja je Eapita/ira/ prej .s/oveasEizai /evizai eEstrezaisti"; povseza javao pozivajo aa Eoj proti ,,/evoeEstrezaaezaa proti-avstrijsEezaa terrorja".
OE taEiE saJoviE .EorošEe" zai-se/aosti je res težEo verovati Eese-Jaza o pozairitvi v Ježe/i, EaEor je v SteiaacEerjeveza JaEa aezaogoce po/agati tezae/je za zJražeao Evropo. Kajti taEa Evropa zaore zrasti /e Eot sEapaost aaroJov, Ei EoJo — ia ta-Eaj se povseza striajazao z Jr. Kerst-aigoza — eaaEopravai ae g/eJe aa ajiEovo števi/čao zaoč.
Zveza slovenske mladine
na obisku pri rojakih v Italiji
Za prvi maj je organizirala Zveza slovenske mladine dvodnevni izlet med Slovence v Italiji. V nedeljo zjutraj se nas je zbralo okoli štirideset mladih iz vseh slovenskih dolin na Koroškem. $)i smo na pot ne samo z namenom, da preživimo dva lepa dneva, temveč tudi zato, da se seznanimo s položajem Slovencev, ki živijo kot narodnostna manjšina v Italiji — seveda v kolikor je to mogoče v dveh dneh izleta. Predvsem smo hoteli spoznati položaj Slovencev v Kanalski dolini in Beneški Sloveniji, ker sta to področji, ki v zadnjih letih vedno bolj stopata v zavest
širokih krogov celotnega slovenskega naroda. Predolgo sta bili bolj ob robu zanimanja — tudi zato je v teh krajih delo za narodnostno ozaveščanje, za ohranitev slovenskega jezika in bogate kulturne dediščine ter boj za dosego
V skupni izjavi so se vodstva komunistične in socialistične stranke ter Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu zavzela za ureditev vprašanja slovenske TV ter poudarila, da mora ob uvedbi tretje televizijske mreže, ki predvideva tudi specifične oddaje v slovenščini, priti sploh do novega odnosa do Slovencev.
Pri tem zelo kritično ocenjujejo dosedanji ustroj slovenskih radijskih oddaj, ki so bile uvedene še za časa zavezniške vojaške uprave, vendar so vse do danes ohranile svojstvo „hladne vojne" ter se ravnajo po enostranskih kriterijih tako glade pro-
človekovih pravic še toliko težji.
Prvič smo se ustavili v Ukvah v Kanalski dolini. Slovenci, ki tod prebivajo, so do konca prve svetovne vojne živeli v istih pogojih kot mi; skupno smo bili na Koroškem izpostavljeni germanizacij-skim naporom avstro-ogrske monarhije. Po prvi svetovni vojni je Kanalska dolina pripadla Italiji. Njeno prebivalstvo je mnogo trpelo pod fašistično strahovlado. Da Slovenci te doline, ki živijo v glavnem v Zabnicah, Ukvah in Ovčji vasi, še danes ne uživajo temeljnih narodnostnih pravic, nam je orisal Mario Garjup, župnik v Ukvah.
Seznanil nas je tudi z najnovejšimi primeri diskriminacije Slovencev v šoli in v zvezi s popravo škode, ki je nastala ob potresu. Dejal je, da določeni krogi iz Južne Tirolske in tudi iz Avstrije pristransko delijo pomoč in posojila, ker prizadeto
gramov kot tudi glede personalnih zadev, to pa — kakor je rečeno v skupni izjavi — neti znotraj slovenske narodnostne skupnosti nesoglasja in neskladja.
Zaradi takih nezadovoljivih razmer (tudi pri celovškem radiu se srečujemo s podobno ^dediščino" iz časov britanske zasedbe) se Slovenci ob podpori naprednih italijanskih sil borijo za novo, bolj pravično in sodobno ureditev vprašanj na področju radia in televizije — to se pravi za dejanski pluralizem in za funkcionalno avtonomijo slovenskih programov.
slovensko prebivalstvo v marsičem načrtno izključujejo.
Nato nas je pot vodila po delu Furlanije. Peljati smo se skozi mesta in vasi, ki jih je pred dvema letoma razdejal potres in kjer so posledice katastrofe še danes vidne na vsakem koraku.
Nadaljnji cilj prvega dneva je bil Čedad v Beneški Sloveniji. Kljub prazniku smo v uredniških prostorih Novega Matajurja, informacijskega centra in kulturnega društvai „!van Trinko" dobili številne kulturne, politične in znanstvene delavce sredi priprav za konferenco o efničnih manjšinah, ki je bila medtem v Vidmu. Tovariš Izidor Predan s svojimi mladimi sodelavci nam je razložil položaj Slovencev tega predela. Posebej je poudaril važno vlogo skupnega delovanja in borbe vseh narodno zavednih sil ne glede na svetovnonazorsko prepričanje.
Po srečanju v Čedadu, ki sta ga popestrila s pesmijo in godbo dva mlada domačina, smo se skupaj peljali v hribovito Nadiško dolino. Ob vinu in prepevanju narodnih in borbenih pesmi nam je čas mnogo prehitro minil. Malo pred polnočjo smo dospeli v slovenski dijaški dom v Gorici, kjer smo prespali.
V ponedeljek zjutraj smo se odpeljali proti jugu. Slovenski kraji na Krasu okoli Trsta so bili za prvi maj vsi v rdečih zastavah in številni transparenti so opozarjali na mednarodni praznik dela. V Križu pri Trstu so nas pričakali predstavniki krajevnega prosvetnega društva, čigar gostje smo bili ta dan. Peljali smo se tudi v Trst, kjer smo se udeležili velike prvomajske manifestacije. Ogledali smo si tudi Rižarno, nekdanje nemško koncentracijsko taborišče, kjer so v zadnjih mesecih druge svetovne vojne umoriti številne protifašistične borce. Ta dan smo se srečali tudi z zastopniki mladinske komisije pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi ter z mladinci KP! v Križu. Za konec našega izleta k Slovencem v Italiji pa smo obiskali še prvomajsko prireditev v Bazovici, kjer je nastopal sloviti Tržaški partizanski pevski zbor.
Zadovoljni in veseli smo se vračali v domače kraje — ne samo zaradi dobrega razpoloženja, ki je vladalo vso pot, temveč tudi zato, ker smo navezali tesnejše stike z mladimi rojaki v Italiji. Tako smo se vrnili domov v prepričanju, da bodo vezi med mladimi v zamejstvu postale še bolj trdne in trajne.
Slovenske oddaje RTV
morajo služiti celotni manjšini
KMlŽMrzic srečtzzzje žreb SMCtln/nh
Včeraj se je : razstavo „Tiski od H. do konca 18. stoletja", ki jo je pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, začelo tradicionalno kulturno srečanje treh dežel — Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Poleg omenjene razstave, ki je prva te vrste in prikazuje zgodovinski razvoj tiskov in dokumentira kulturno življenje v štirih stoletjih, se bodo v dneh do 19. maja zvrstile v Ljubljani še razna druga srečanja.
Tako bodo imeli pisatelji, prevajalci in založniki treh reže! delovno srečanje, na katerem bodo spregovorili o organizacijskih in vsebinskih povezovanjih in sodelovanju. Rezultat tega srečanja naj bi bil kar se da otipljiv: načrt izdajanja, prevajanja, izmenjave literature, ob-javijanja medsebojnih literarnih dosežkov v prihodnjih letih.
Dosti bolj manifestativen bo literarni večer, na katerem bo sodelovalo po pet književnikov iz vsake dežele; pri tem je vsekakor razveseljiv korak naprej, da bodo v ta okvir vključeni tudi zamejski Slovenci, kajti med udeleženci iz Koroške bo tudi naš pesnik Valentin Po-lanšek, med udeleženci iz Furlanije-Julijske krajine pa tamkajšnji slovenski književnik Josip Tavčar. Tekste, ki jih bodo prebrali na literarnem večeru, bodo potem objavili v skupni izdaji.
Knjižničarji treh dežel se bodo zbrali na večdnevnem simpoziju, kjer bodo govorili o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na knjige in knjižničarstvo. V okviru glasbenega dela srečanja se bodo predstavile tri vokalne skupine: za Koroško zbor „A capella" iz Beljaka, zbor madrigalistov Verdijevega gledališča iz Trsta ter Slovenski oktet iz Ljubljane. Poleg tega pa bo tudi še simpozij glasbenikov, na katerem bodo obravnavali temo ^Ustvarjalna dejavnost s sestavinami ljudske glasbe".
Včeraj odprto razstavo tiskov, ki je bogata na dragocenih kulturnih in zgodovinskih pričevanjih in se odlikuje po redkosti predstavljenih knjig, bodo pozneje prikazali tudi v Trstu, za letošnjo jesen pa je predvidena v Celovcu.
Zanimiv pogted
v slovensko zgodovino
V	počastitev obletnice zmage je
Ma v EjaEIjanz v toreis odprta zanimiva razstava pod naslovom „S!o-venci v predmarčni dold in revoluciji leta	Ei sta jo pripravila
Narodni mazej in Aržriv Slovenije.
Sedanja razstava je pravzaprav TMzfzz/fcMHfe ZgOrfcuZMS^ŽH razstav, Ei jilr je v minalilt leti!? pripravil Narodni mazej v Ejaidjani in ^i so Me posvečene oi?doi?jem tarlM? Vpadov 7M slovenska M, ^mečMl pantov in Napoleonovi!) ilirski!? provinc. ToErat zajema razstava o!*-do!?je	ter sp07wt?z;% na
celo vrsto dogodkov, Ei so Mi temeljnega pomena za jormiranje narodnostni!? zafttev Slovencev.
V	prvem dela seznanja razstava s
političnimi, gospodarskim: in Mltar-nimi razmerami v predmarčni doki na Slovenskem. V drzzgem dela pa Iz-kor arklvskega In drzzgega pisanega gradiva seznanja z dogodki v revolucionarnem leta	na Sloven-
skem. Prikazan je revolucionarni koj slovensklk kmetov z zaktevo po zemljiški odvezi krez odškodnine, ki pomeni konec fevdalizma. kčkrafl pa je z zaktevo po Zedinjeni Sloveniji v leta	postavljeno tadi slovensko
narodnostno vprašanje. Posekna razstavna dvoranica pa je končno namenjena Mltarnema razvoja v ok-ravnavanem časa, kjer je pozzdarek na prlkazzz šolstva, ustanovitvi kranjskega deželnega mazeja, Pleltvelsovlk
Novic, akecednl vojni zn Prešernovem posega v dogajanje na Mltar-nem zn političnem področja.
Osnova celotni razstavi so pisani viri, ki jlk spremljajo In vseklnsko dopolnjajejo številni razstavljeni predmeti Iz tedanjlk časov. Tako se je Narodni mazej s to razstavo dokaj prlklzžal celoviti predstavitvi slovenske zgodovine In dal solidno osnovo za kodočl zgodovinski mazej slovenskega naroda.
Ok razstavi je Izšel tadl poseken katalog, v katerem so okjavljenl prispevki znanlk strokovnjakov. Tako je dr. Eogo Grafenaaer podal Iz-kodzsča slovenskega položaja za marčno revolacljo, Naj da Smole je okdelala arklvallje, dr. /ože Som je osvetlil gospodarski razvoj v predmarčni doki, dr. Vlado Smld je prikazal razvoj šolstva, dr. Znton Slodnjak je orisal pesništvo v tej doki, dr. Dragotin Cvetko je pisal o glaski In dr. Emilijan Cevc o likovni umetnosti, medtem ko je Hanka 3ta!ar predstavila okrtno In zgodnjelndzz-strljsko okllkovanje v tedanji doki.
Sedanjo razstavo v Ejztkljanl, za katero so gradivo posodili mazeji Iz Eja!?!jane, Novega mesta, Tolmina In Narfkora, nekaj pa tadi arklv Iz Gradca, kodo na jesen prenesli tadi v drzzge kraje v Sloveniji, kajti že sedaj se nekateri področni mazeji zanimajo za to, da ki za nekaj časa sprejeli v goste predstavitev tega Izjemno pomemknega Izseka slovenske zgodovine.
HHHMMMUM"''*'*****' **********"****"<

TONEZORN	7
Manjšinsko vprašanje
in jugostovansko-avstrijski odnosi v ietih 1945 - 1975
Čeprav zakon še zdaleka ni pomenil izpolnitve odprtih določil člena 7 avstrijske državne pogodbe, je bila že misel na dvojezične napise koroškemu nemškemu nacionalizmu preveč. Konec septembra in v prvi polovici oktobra je prišlo do nasilnega odstranjevanja do tega časa postavljenih dvojezičnih napisov. Pojavila se je znova tudi zahteva po „ugotav-Ijanju manjšine", v Celovcu pa se je izvedelo, da bi nameravani obisk koroške deželne vlade v Ljubljani „ne bil aktualen in mogoče ne primeren".^
Koroški dogodki so ogorčili celotno slovensko in jugoslovansko javnost. Občine, delovni kolektivi, družbenopolitične organizacije in predstavniški organi so kot odgovor na očitno kršenje manjšinskih določil avstrijske državne pogodbe v vrsti resolucij in izjav zahtevali, da avstrijske oblasti poskrbijo, da ne ^odo kršene pravice slovenskega in hrvaškega življa v Avstriji. Prišlo je tudi do demonstracij. Protestnega zborovanja v Ljubljani 19. oktobra se je na primer udeležilo nad 60.000 ljudi.
Sledila je vrsta jugoslovanskih diplomatskih mtervencij pri avstrijskih oblasteh/o Ob tem Je namestnik zveznega sekretarja za zunanje Zadeve Jakša Petrič izrazil upanje, da bo „av-^trijska vlada sprejela ukrepe za ustavitev kampanje proti slovenski manjšini v Avstriji,
preprečila protijugoslovanske akcije ter v celoti izpolnila pravice, ki jih državna pogodba garantira slovenski in hrvaški manjšini". Dalje je opozoril Avstrijo, da bo delovanje šovinističnih in desničarskih krogov proti slovenski manjšini negativno vplivalo na medsebojne odnose/1 Podobno je interveniral tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Voš-
njak/2
Še posebno odmevnost pa je imela v avstrijski javnosti seja republiškega zbora skupščine SR Slovenije dne 20. oktobra 1972, posvečena dogodkom na avstrijskem Koroškem. O dogodkih v Avstriji je govoril podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar. Ko je podajal bilanco odnosov z Avstrijo, je poudaril, da je zvezni izvršni svet na seji dne 13. oktobra odločno obsodil dogodke na avstrijskem Koroškem ter prek zveznega sekretariata za zunaje zadeve in veleposlaništva na Dunaju izrazil iskreno zaskrbljenost avstrijski vladi zaradi takega razvoja položaja na Koroškem ter zahteval, da avstrijska vlada vztraja, da se postavijo in ohranijo dvojezični topografski napisi, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za odpravo šovinistične gonje, ki ima tudi značaj antijugoslovanske kampanje, da se v celoti uresničijo določbe državne pogodbe, ki garantirajo pravice slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Opozoril je, da Slovenija in Jugoslavija ob zad-
njih dogodkih odločno zahtevata, da se zavaruje položaj koroških Slovencev.
Posebej je v Hočevarjevem nastopu treba videti oceno jugoslovansko-avstrijskih odnosov po dogodkih leta 1970:
„SFR Jugoslavija in SR Slovenija stalno izpričujeta zanimanje za razvijanje dobrih sosedskih odnosov z republiko Avstrijo. S srečanjem zunanjih ministrov Tepavac-Kirch-schlager in zlasti ob obisku predsednika zveznega izvršnega sveta Bijediča na Dunaju smo se skupaj z avstrijskimi državniki trudili, da prebrodimo zastoj, ki je nastal v medsebojnih odnosih po znanih dogodkih leta 1970. Obnovljeni so bili konstruktivni temelji za razvoj dobrih odnosov in vzajemnega sodelovanja. Toda iste šovinistične sile, ki so v letu 1970 škodovale jugoslovansko- avstrijskim odnosom, zadajajo danes tem odnosom še veliko hujši udarec. Jugoslovansko-avtsrijske odnose opredeljuje povsem državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije. Izpolnjevanje vseh obveznosti iz te pogodbe, poseDno tistih, ki se nanašajo na položaj in pravice slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, predstavlja temelj, na katerem se ti odnosi gradijo. Jugoslavija je podpisala državno pogodbo v dobri veri, da bo republika Avstrija te obveznosti tudi izpolnila, zato vsak udarec zoper izpolnjevanje iz državne pogodbe izhajajočih obveznosti pomeni udarec zoper temelje mednarodnega statusa nevtralne in demokratične Avstrije, kakor tudi udarec zoper jugoslovansko-avStrijske odnose."
Hočevar je opozoril, da bi bilo ..Sizifovo delo, če bi se po eni strani trudili, da razvijamo dobro sosedstvo in medsebojno sodelo-
vanje, po drugi strani pa dopuščali, da nam velikonemške šovinistične in z nacizmom obremenjene sile sproti rušijo to, kar ustvarjamo. S svoje strani smo vedno pripravljeni prispevati k vzdrževanju in razvijanju dobrih sosedskih odnosov. Hkrati pa od republike Avstrije pričakujemo, da bo odločno vztrajala pri sprejetih ukrepih v zvezi s topografskimi napisi in v celoti uredila položaj slovenske narodnostne skupnosti, kot jo obvezuje 7. člen državne pogodbe, tako da bo naša narodnostna skupnost resnično imela vse možnosti za vsestranski narodnostni, gospodarski in kulturni razvoj in napredek. Treba je onemogočiti delovanje organizacij, ki netijo grožnje o ugotavljanju manjšine, ki niso drugega kot poskus izigravanja obveznosti iz državne pogodbe. Prav tako pričakujemo, da bo Avstrija energično ukrepala zoper revanšistične, ustaške, belogardistične in druge organizacije ekstremne jugoslovanske emigracije in ne bo dovolila, da se njeno ozemlje izkorišča za napade na integriteto in suverenost Jugoslavije. S tem bo ustvarjena trdna podlaga tudi za razvoj dobrih sosedskih odnosov in plodnega sodelovanja med državama, kar ni pomembno samo za obe sosednji deželi, ampak tudi za sožitje narodov in za utrjevanje miru v tem delu Evrope. "43
(Dalje v prihodnji števiM)
39	Die Presse, 3. oktober 1972.
40	Prim. Karntner Tageszeitung in Volkszeitung,
8. oktober ter Volkszeitung, 10. oktober 1972.
41	Salzburger Nachrichten, Saizburg, 10. oktober 1972.
42	Volkszeitung, 11. oktober 1972.
43	Sejni zapisniki Skupščine Socialistične republike Slovenije, 22, Ljubljana 1973, 63; 66.
Prijateljski obisk koroških Siovencev na Dobrovi pri Ljubijani
Že neštetokrat smo zapisati, da je sodeiovanje med koroškimi Sio-venci in matičnim narodom potrebno. To vetja itasti za nas Stovence tostran meje, saj bi brez povezave z matičnim narodom kaj kmatu popustita naša narodna zgradba. Zato taki stiki obstojajo povsod, kjer det naroda živi izven državnih meja. Tega se Stovenci na Koroškem zavedamo, pravtako pa tudi naši bratje onstran meje. tn prav je da se taki stiki gojijo in širijo.
V A B t L O
Zvezna gimnazija za Stovence v Cetovcu prisrčno vabi na
šoRsko akademijo
ki bo v nedetjo, dne 28. maja 1978, ob 14.30 uri v Deiavski zbornici (Arbeiterkammer) v Ceiovcu.
Gimnazija obhaja 100-ietnico rojstva vetikega stovenskega pesnika Otona Župančiča pod gesiom:
.ŽtVETt — UMRET) JE USODA MAŠA,
A CtLJ MAM JE VtSOKO POSAJEM!"
Ma sporedu so recitacije ter pevske in instrumentatne točke s spremno besedo, nadatje ptesi po tjudskih motivih.
V prostorih pred dvorano bodo dijaki prodajati tastna ročna deia. Dobiček bo siužii podpiranju dijakov.
Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Stovence.
BaVHaif/jstVO
Naši prosvetaši gostovati
* *
v bvici
!
V tem smislu je prišlo tudi do navezave novih prijateljskih stikov s krajevno skupnostjo v Dobrovi pri Ljubljani. Najprej je prišlo do obiska kmetov in zadružnikov na Koroškem. Ob tej priložnosti so se zmenili, da koroški Slovenci obiščejo Dobrovo. Po temeljitih pripravah je preteklo soboto v okviru občinskega praznika Dobrova prišlo do realizacije srečanja.
Že v ranih jutranjih urah so se člani krajevnega odbora Zveze slovenske mladine odpravili proti Ljubljani, kjer so sodelovali na športnem turnirju v štadionu Ijub-tjanske Olimpije. Pomerili so se v nogometu in pod vodstvom predstavnika krajevnega odborai Mirka Perča zasedli tretje mesto. Turnir pa seveda ni le gola športna tormal-nost, marveč se je razvil v pravo
Tone Krušic petdesetletnik
Prc J	je v kroga Jražmc,
pr/jate/jcv.m znancev okkaja/ 30-/et-n/co svojega ž/v/jenja AnSon Braš/c p. J. Bapej v Ve/Znj: vas/ pr/ BZ/-čovsa. 30 /et s/ccr n: Jo/ga ž/v/jenj-ska Joka, venJar se najJcjo /jajjc, k/ so v Sem časa. mnogo astvar/// v sp/ošen Jokrok/S /n mej te ose^zzostž šsejemo našega jakZ/anfa Fon/ja Nra-š/ca, k/ s/ je z/asS/ zza področja s/o-venske kmečke JejavnosS/ v teka svojega p/oJzzega ž/v/jenja pr/JokZ/ zzzzzogo zas/ag. Ne sazzzo v zjozzzaeezzz kraja, kjer je yoz(prezjsedzzz'^ kJčov-ske ^osojzjzzzce, taJ/ v Ježe/nem me-r//a je Zgra/ /n še /gra pomemkno v/ogo — on je preJseJn/k naJzor-nega oJkora 5/ovenske kmečke zveze, M pa je taJ; preJseJn/k 5/ovezzs^e kmečke zveze zzz svetzzz^ koroške kmet/jske z^orzzzce. Not napreJen kmet zzz 5/ovenec se oJ/očno zavze-zzza za enakopravnost zzz zjos/eJzzo apoštevazzje 5/ovencev zza vsej? poJ-ročj/k Jražkenega zzz po/Zt/čnega ž/v-/jenja. Zazzj ve/ja z/ato nače/o, Ja je mož Jejazzj. Zzz prav zato zzza taJ/ v zzaJa/jzzjz Jejavnost/ že//mo še zzzzzogo aspekov. Ok tej prZ/ožnost/ se zzza /skreno za/zvafjajezzzo za vso /zkaza-zzo pr/zaJevnost v pr/J zzašega č/ove-ka z že/jo, Ja k/ to pos/anstvo opravlja/ še zzzzzogo /et. Fr/ tezzz zzza že/zzzzo zzzzzogo zJravja /n sreče /n preJvsezzz, Ja /J s svojzzzzz ^ogatzzzzz /zkašnjam/ še zzaprej op/aja/ zzaše zzaroJzzo ž/v-/jenje zza Koroškem. ^tevJzzžzzz čest/t-kam se pr/Jražaje areJn/štvo 5/o-vezzs^ega vestzzž^a.
prijateljsko srečanje. To se je posebno pokazalo po turnirju, ko so naše mlade športnike popeljali na izlet v Polhovgradec, kjer so si ogledali tamošnje zanimivosti. V spomin no srečanje so gostitelji naši mladini podarili nogometne drese. Da pa sobotno srečanje ne bi ostalo pri enkratnem obisku, so naši mladinci tamošnje mlade športnike povabili, da vrnejo obisk in se v Podjuni srečajo na prijateljski nogometni tekmi. Obisk na Dobrovi pa ni imel le športni značaj, marveč tudi močno kulturnopolitično obeležje. Popoldne je namreč tja prispel tudi pevski zbor Stovenskega prosvetnega društva .Bilka" iz Bil-čovsa, ki je sodeloval v kulturnem delu praznika. Z našimi gosti je bil tudi tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser, podpredsednik ZSO in župan v Bilčovsu Hanzej Ogris in tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot. Vsi naši udeleženci so
kot gostje prisostvovali slavnostni seji na kateri je spregovoril tudi tajnik ZSO Feliks Wieser, ki je ob tej priložnosti orisal narodnostno borbo koroških Slovencev ter naglasil velik pomen tesne povezanosti z matičnim narodom. Wieser je krajanom Dobrove tudi čestital k njihovemu prazniku.
Bilčovski pevci so na zaključni prireditvi pod vodstvom Joška Boštjančiča nastopili s štirimi pesmimi. Predsednik Bilke Toni Schellander pa je pred njihovim nastopom kratko spregovoril in izrazil željo, da bi do takih stikov prišlo tudi v bodoče. Slednji je tudi povezoval posamezne pevske točke z recitacijami pesmi Valentina Polanška. V okviru sporeda je sodeloval tudi pesnik Andrej Kokot. Na proslavi so naši pevci dobili spominsko darilo, športniki pa diplomo za njihovo tekmo. Spored pa se je zatem nadaljeval z veselo družabnostjo, kjer so se mladi zavrteli po parketu, starejši pa zadržali v prijateljskem kramljanju. Ob slovesu so se dogovorili, da bodo pevci iz Dobrove obiskali Bilčovs, zmenili pa so se tudi, da bodo odgovorni občine Dobrova bilčovskemu društvu nudili vsestransko pomoč pri razvijanju njihove kulturne dejavnosti.
Ok/rsk/ žensk/ oktet 5PD „Ok/r" /n jo/k/orna skap/na 5PD „Zarja" v Že/ezn/ Kap// so k/// oj 29. aprZ/a Jo 7. maja na gostovanja v 3v/c/. Nastop/// so v kraja Bangenaa v Jo-/Zn/ Fmmenta/ J? v g/avnem mesta $v/ce, Berna. Vak/te/j na to tarnejo je Ma Je/ovna skapnost za cerkveno /zokrazko oJras/Zk (šv/carska protestantska cerkvena astanovaj. Oka
nastopa sta se oJv/ja/a poJ nas/ovom „$rečanje".
Gotovo ko kra/ce zankna/o, kako je pr/š/o Jo tega gostovanja oztronta tarneje po 3všct. Verjetno se še spominjate, Ja je ki/a /ansko /eto v meseca marca meJ koroškimi S/ovenci skapina Švicarjev (zastopniki raznik organizacij in astanov), katera je že-/e/a spoznati razmere v kakršnik živi in se kori s/ovenska naroJna skap-nost na .Koroškem. Ok tej pri/ožnosti s ki/i Švicarji meJ Jragim taJi v Že/ezni Kap/i in na Okirskem, kjer so ime/i pri/ožnost spoznati kogastvo in /epoto naše ka/tare in prosvete — konkretno pevke in jo/k/oriste tega kraja, ki so jim ki/i še posekno všeč. No in tako je priš/o Jo tarneje po $vici. Bazam/jivo je, Ja so se Kape/-čani in Okirčani raJi oJzva/i pova-ki/a.
Prvi nastop je ki/ v Pangena v Na/tarnem Joma. T/voJoma je „sre-čanje" otvori/a tamošnja p/esna skapina, kateri so s/eJi/a izvajanja okek koroškik skapin. Okirski ženski oktet poj voJstvom Va/entina Po/anška je ime/ Jva nastopa po sejem pesmi, jo/k/orna skapina, ki jo voJi 5aJo/-šek Franci pa je po Ja/a Jvakrat po tri p/esne sp/ete. Povezavo pri pevskem nastopa je ime/a Po/anšek Narta, pri jo/k/orni skapini pa SaJo/šek Franci. Bese Ji/o za povezavo je napisa/ Va/entin Po/anšek. V kratkik prek/iskik je nakaza/ ce/otno zgoJo-vino s/ovenske naroJne skapnosti v Zvstriji in omeni/ taJi /etošnje jaki-/eje — 70-/etnico okstoja osreJnje ka/tarne organizacije, 5/ovenske prosvetne zveze; sto/etnico Zapančičeve smrti in spominsko svečanost ok 33-/ctnici se/skik žrtev.
Pak/ika je navJašeno spreje/a izvajanja našik prosvetašev, ki so v ke-scJak in me/oJijak preJstavi/i s/o-vensko ka/tarno samokitnost v Avstriji.
Fa nastop pa ni ime/ samo ka/tar-ni pomen, temveč taJi po/itični, saj je tako pak/ika ime/a pri/ožnost spoznati prok/ematiko koroškik .Slovencev v Avstriji — Oke skapini sta ime/i tokrat častno in pa taJi oJgo-vorno pos/anstvo injormirati javnost — v tem primera švicarsko javnost, Ja živijo v Avstriji S/ovenci, ki se korijo za svoj naroJni okstoj.
Z istim programom so naši prosvetaši nastopi/i taJi v Berna, kjer so ki/i Je/ežni prav to/ikšnega priznanja.
Stovernko prosvetno društvo Borovtje vabi na igro
PRtČARAMt ŽEMtM
na binkoštno nedetjo 14. maja ob 15. ur) pri Cingetcu na Trati.
Gostuje:
SPD ..Bitka iz Bitčovsa

Ker smo morati zaradi praznikov zadnjo števiiko pripraviti po skrajšanem postopku in nam zaradi tega ni biio mogoCe spominsko sveCanost obširneje prikazati v siikah, hočemo to nadoknaditi danes.
V okviru svečanosti, katere se je udeieiiia ogromna množica ijudi, so med iaiostinko ..Žrtvam" ki jo je zapei partizanski zbor .Matija Verdnik-Tomaž. med drugimi potožiti vence domačini iz Sei ter predstavniki Zveze siovenskih organizacij in Zveze koroških partizanov. S pesmijo je prireditev obogatit tudi mešani pevski zbor KPD ..Pianina" v Seiah.
Še beseda k
spominski svečanosti na Dunaju
Bilo je koncem januarja, ko smo se na našem rednem telnem zboru odtočiti, da 22. aprita počastimo naše na Dunaju obgtavtjene žrtve. Ker je ta dan sobota in je na Dunaju vse zaprto, smo prositi naše prijatetje pri Zveznem vodstvu avstrijskega odporniškega gibanja in žrtev fašizma, da so nam oni priskrbeti potrebna dovotjenja.
V priprave za svečanost Sta se "vključili tudi osrednji slovenski organizaciji, ki sta povabili zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschla-gerja. Vse to nam je bilo le prav, ker na ta način je iz naše skromno zamišljene počastitve postala veličastna manifestacija s političnim obeležjem.
Da prireditev napravimo čimbolj slavnostno, smo v spominskem prostoru postavili častno stražo dveh nekdanjih partizanov: Milana Piskernika iz Lobnika ter Cirila Miklava Iz Lepene ter dveh mladincev: Florijana Juga iz Sel in Jožeta Blajsa iz Lepene. Partizanski zbor .Matija Verdnik-Tomaž" pa je za časa polaganja vencev v tem spominskem prostoru, kjer so se izvrševala obglavljenja, pel žalostinko „Žrtvam".
Prvi je venec položil predsednik republike dr. Rudolf Kirchschlager. Za njim svojci obglavljenih in sicer: žena Jurija Pasterka ter dve njegovi sestri. V imenu zapornic KZ Ra-"svensbriick je venec položila Mimi *Woschank iz Železne Kaple. Nato so se vrstile mnogoštevilne delegacije z "Venci.
Svečanost je bila veličastna — primerna priložnosti, kateri je veljala. Svoječasno gestapo med koroškimi Slovenci, ko jih je zapirala, ni po-praševala ne po starosti in ne po spolu, tudi ne po globini vere posameznika, temveč vzela si je vsakogar, o katerem je sumila, da je zvest svojemu slovenskemu narodu in s tem nevaren napredku germanizacije. Enako se je tudi topot v počastitev teh žrtev na Dunaju zbralo staro in mlado, možje in žene, ne da bi se povpraševali po ideološki opredelitvi. Tako je prav! Tako naj bi bilo vedno in ob vsaki priliki. Nič več in nikoli več naj ne bi veljale besede: vi in mi, temveč naše geslo naj bo vedno: vsi skupaj za našo sveto stvar za katero so umrle te naše žrtve. Zdi se mi, da se našim rajnim žrtvam z nobeno stvarjo ne bi mogli bolj oddolžiti, kot da vedno in ob vsaki priliki nastopamo složno. S tem bi našim narodnim nasprotnikom odvzeli še pred nedavnim zelo uspešno orožje: šču-vanje brata proti bratu.
Da zveznem predsedniku dr. Kirch-^chlagerju poklonitev žrtvam ni bila samo formalen akt, je pokazal s tem, da je ob priliki, ko sem mu bil predstavljen kot podpredsednik zveznega
vodstva avstrijskega odporniškega gibanja, izrazil željo, da bi rad spoznal najbližje sorodnike obglavljenih. Zgodilo se je to po slavnostni prireditvi v Albert-Schweitzer-Haus. Predstavil sem mu vdovo po Juriju Pasterku Katijo ter obe njegovi sestri Kristino in Pavlo. (Najbližje sorodstvo usmrčenih Selanov pa je predstavil podžupan v Selah Mirko Ora-že). Povedali smo mu, da se je brat Jurija Pasterka, Franci, potem ko mu je gestapo odpeljala brata in obe sestri, pridružil partizanom, kjer je padel kot komandant Lenart prvega koroškega partizanskega bataljona. Da je njegov drugi brat, Jaki, tedaj pri vojakih, od gestapa bil poslan v
Krajevni odbor Zvere slovenske miadine in Siovensko prosvetno društvo „Biika" ir Biičovsa prirejata skupno s Siovenskim pia-ninskim društvom v Ceiovcu
POHOD
KRfŽEM KRAŽEM PO GURAH
Zbiraiišče: v nedeijo 4. junija ob 7.30 uri pri Košarju (gostilna) na Gori. trietnike bodo vodiii pri-rnani vodiči in pornavaici Gur. Obiskati bomo ceio vrsto irred-no ranimivih krajev med njimi Sediaie, Racovo in Čečej — tri razgledne točke, ki imajo sio-ves, da so med najtepšimi na južnem Koroškem. Po povratku na irhodiščno točko, bo pri Košarju prijetna družabnost.
Prisrčno vabijeni!
kazenski bataljon, kjer je tudi padel. Z besedami: „Nekatere družine je pač hudo prizadejalo," se je predsednik poslovil od nas.
Naš manifestativen skupen nastop ni ostal brez političnih posledic. Saj je dr. Rudolf Kirchschlager pred polno dvorano koroških Slovencev v Albert-Schweitzer-Haus jasno izpovedal, da kot predsednik republike Avstrije slovesno izjavlja, da naše, od njega imensko naštete žrtve, niso nikdar bile in tudi danes niso brez časti. „One so vredne častnega spomina naše republike, ker so delale v smislu moskovske deklaracije."
Ta državni akt v ušesih naših narodnih nasprotnikov ni našel dobrega odmeva in poskušali ga bodo čim-prej pozabiti. Zato ga moramo mi tem pogosteje in tem glasneje ponavljati, da se ne pozabi, ker s temi besedami republike Avstrije in rehabilitiral samo teh trinajst imensko imenovanih naših žrtev, temveč vse naše odporniško gibanje za časa nacističnega nasilja. Naši narodni nasprotniki nas danes ne morejo več obmetavati z nečastnimi priimki, ker smo po besedah predsednika republike delali v smislu .moskovske deklaracije".
Temu prvemu državnemu aktu je nujno sledil drugi. Ukinjen je proces proti mladincem iz Sel, ki so bili obtoženi, da so preprečili izvedbo zakona o tako imenovanem „tajnem preštevanju posebne vrste", ki so ga državnemu vodstvu vsilile protislovenske organizacije in stranke, čeravno v državni pogodbi ne stoji ničesar o kakem preštevanju narodnih manjšin. Med drugimi je prost nadaljnjega sodnijskega zasledovanja tudi Florijan Jug, ki je tokrat na Dunaju stal častno stražo.
Po prvih uspehih naprej po tej poti za pravice slovenskega koroškega ljudstva.
Jr. SieuČMi^
Zveza slovenske mladine, Siovenska športna zveza. Zveza koroških partizanov in Siovensko pianinsko društvo vabijo na
Pohot) „po poteh partizanske LjuMjane"
V SOBOTO 13. MAJA 1978
Pohod „po poteh partizanske Ljubijane" je tradicionaina prireditev, na kateri smo koroški Siovenci že večkrat sodeiovaii.
Odhod omnibusa: iz Piiberka (posojiinica) ob 5.30 uri, iz Šmiheia jposojiinica) ob 5.40 uri, iz Oiobasnice (Juena, Čepiče) ob 5.50 uri, iz Dobrie vasi (posojiinica) ob 6.00 uri, iz Škocjana (občinska hiša) ob 6.10 uri, iz Ceiovca (sedež ZSO, Gasometergasse 10) ob 6.30 uri, izpred gostiine Kanonenhot (odcep z ijubeijske ceste proti Kotmari vasi) ob 6.40 uri in iz Kožentavre (Miečnik) ob 6.50 uri. Vožnja je brezpiačna.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO .TRTA" V ŽiTARi VAS! vabi na
Srečanje moških pevskih zborov Podjune
v četrtek 25. maja 1978 ob 20. uri pri Rutarju v Žitari vasi. Sodeiujejo:
Moški pevski zbor SPD .Zarja" iz Žeiezne Kapie Moški pevski zbor SPD .Edinost" iz Piiberka Moški pevski zbor SPD .Vinko Poijanec" iz Škocijana Moški pevski zbor SPD .Edinost" iz Štebna Moški pevski zbor SPD .Trta" iz Žitare vasi in ansambei .Drava" SPD .Borovlje" iz Boroveij
K števiini udeiežbi vabi odbor
6. kulturni festival v znamenju 75-letnice Slovenskega kulturnega društva iz Globasnice
Na programu je bilo šest prireditev, ki so potekale skozi ves teden in so bile glede na svojo obliko in vsebino še kar posrečeno razporejene, Na sam dan otvoritve je bila na sporedu drama Alojzija Reme-ca .Volkodlaki" s katero se je občinstvu predstavila dramska skupina SPD .Danica" iz Št. Vida v Podjuni. Predstava sicer ni bila briljantna, toda kljub temu visoko nad povprečjem odrskih izvajanj ostalih
Tržaški dijaki na Dunaju
V času od 22. do 25. aprila je bila skupina gojencev slovenskega dijaškega doma v Trstu na obisku na Dunaju. Razlog tega obiska je bil ogled mesta in predvsem obisk slovenske študirajoče mladine na Dunaju.
Na vožnji proti Dunaju so se ustavili v Bilčovsu pri Miklavžu in naslednji dan nadaljevali potovanje proti Dunaju. V avstrijski metropoli je tržaške dijake pričakala delegacija slovenskih študentov na Dunaju in jih pospremila v svoj klub, v prostore .Kluba slovenskih študentov* na Dunaju. Poleg ogleda mesta, ki so ga obogatili in popestrili naši vodiči, med njimi univ. asist, dr. Pavel Zdovc, ki je pokazal tudi nekaj dunajskih palač, za katere so izdelali načrte slovenski arhitekti, znani mojstri — Plečnik in Fabiani, pa so naši dunajski študentje seznanili slovenske tržaške dijake s problematiko naše narodne skupnosti na Koroškem, ki vodi trdo borbo za svoj narodni obstoj — to je za izpolnitev 7. člena avstrijske državne pogodbe. Tržaški dijaki so izrazili solidarnost s koroškimi Slovenci in hkrati izrekli zahvalo spremljevalcem in članom kluba na Dunaju za lepo uspelo srečanje v tem lepem mestu.
igralskih skupin na Koroškem. Predvsem pa! je treba poudariti pogum igralcev, saj so se lotili vsebinsko zelo težke teme, saj jo pri nas na Koroškem še vedno spremlja negativni prizvok. Naslednja prireditev je bil koncert narodno-zabavne glasbe ansambla .Jožeta Krežeta" iz Maribora, ki je bil tako, kot otvoritvena predstava, zelo slabo obiskan. Verjetno bo temu krivo prenasičenje predstav, šibka organizacija in slabo obveščanje. Seveda ne gre spregledati vsega truda nekaterih društvenikov, vse od predsednika in tja do podtajnika, toda trud in prizadevanje peščice ljudi je vsekakor premalo za takšno široko organizacijo, kot jo zahteva kulturni festival, da pride do izraza ves njegov pomen.
Nekoliko bolje pa je bil obiskan koncert moškega zbora .Slava Klavora" iz Maribora.
V	petek in soboto sta bili na sporedu še: predavanje dr. Erika Prun-ča in mladinska spevoigra .Plešoči osliček".
V	nedeljo pa je bila slavnostna akademija, na kateri so nastopali mešani pevski zbor domačega društva, njegova folklorna skupina, mešani zbor iz Gorišnice in mešani pevski zbor SPD .Srce" iz Dobrte vasi.
Če ob koncu naredimo prerez fega kulfurnega festivala, moramo ugotoviti, da bi bilo potrebno, da se tak festival organizira bolj množično in z sodelovanjem vseh kulturnih društev v Podjuni, saj bi tako zadobil širši pomen in tudi njegovi uspehi ali neuspehi bi se s tem porazdelili.	.dnlM
JANEZ ŠVAJNCER
Pridi k potoku
Ne bo ti slabo, lepo boš zaslužila in dovolj boš imela za obleke, televizor, avto. Seveda tudi avto. Glej jih, kdo se pa vrne praznth rok? Govoril ji je tako, da mu jc verjela. Rekel je, da ji bo pisal. Poslal ji je kartico in pismo. Na kartici ji je sporočil, da jo pozdravlja in se je spominja. V pismu je napisal, da se je zaljubil vanjo, in če hoče, se lahko poročita. Prosim te, je pripisal, ne pripoveduj tega nikomur. Potem se ni več oglasil.
.Kaj je z vami?" se je oglasila Dragica Flis. .Utihnili ^ste nenadoma in še rože vam padajo iz rok."
„Malo sem živčna. Ves dan stojim na nogah. Opoldne sem pojedla samo nekaj malega." Neva je čutila vročino v §!avi. Zakaj naj bi povedala resnico? Kaj brigajo to dpkle, kupuje dva šopka, njene misli. Enega bo dala Gregorju, drugega Ferencu. S kako pravico prav njemu? .Slišite, nekaj nte zanima."	.....
.Prosim." Dragica Flis je odprla torbico in pripravila denar.
.Ali ste si kaj v sorodu z obema ponesrečenima fanto-^*-t? Ali je mogoče kateri od njiju vaš, kako bi rekla, zaročenec?"
.Niti eno niti drugo. Gregor Šipek je član našega šolskega kolektiva, Ferenc Patir pa je prišel domov na obisk iz Nemčije. Spoznala sta se in sklenila prijateljstvo."
.Sta bom z vami," je rekla Neva in snela jopico z Mešalnika.
.Zelo ste prijazni."
.Ne, ne, ne bom vam nesla šopkov. Stranke si same odnesejo. Vam bom že povedala, zakaj grem zraven. Šefici oe bom povedala, to je čisto moja stvar."
Čeprav je govorila nasprotno, je prodajalka nesla oba šopka, Dragica pa je šla ob kolesu. Molčali sta in se izogibali ljudem, ki so zamerljivo pogledovali in se obregali, češ da je pločnik za pešce, kolesarji pa spadajo na cesto.
.Ne poznajo nobene vljudnosti do ženske," je vzdihnila Dragica Flis.
.Phh," je rekla prodajalka Neva in pihnila v koder las, ki ji je padal na čelo. .Vsak hoče imeti cesto zase. No ja, sama nisem nič boljša. Ne zmeraj. Sem pa že bila s fanti. Prijeli smo se za roke in tako zvonili sem in tja, da so se nam pešci morali umikati. Malo moram kdaj pa kdaj komu ponagajati, a ne? Kakor da vi niste nikoli!"
.Komu naj bi zapirala pot? Pri nas nimamo med hišami eno samo cesto, ki je dovolj široka za vse."
Ko sta prispeli do bolnišnice, je Dragica Flis rekla: .Nisem pričakovala, da mi boste pomagali. Zelo ste prijazni. Hvala vam. Priporočila bom vašo cvetličarno svojim prijateljicam in znankam."
.Tudi jaz grem noter," je rekla prodajalka Neva. Pohitela je k vratarju in mu nekaj pošepetala na uho. Nasmehnil se ji je in pokimal.
„To je Janoš," je pojasnila prodajalka Neva. Sedela sva skupaj v šoli. Težko hodi, pa si je izbral kar to službo. Saj mu ni sile. Ta bi me spustil tudi v nebesa. Ne miče me k svetnikom, sem že rajši med našimi fanti. Ampak mu bom natrobila, da mu bo bobnalo po ušesih."
Dragica Flis je začudeno gledala razigrano dekle. Navihanka, je pomislila, vede se ko doma. Morala je že večkrat hoditi po teh stopnicah. Gotovo ima kakega bolničarja za fanta. Lahko tudi zdravnika. Čedna je in njen nastop gotovo vsakemu ugaja. Začudenje ji je še bolj poraslo tedaj, ko je pred njo odprla vrata in rekla: „Tu notri sta vaša ponesrečenca. Vratar Janoš mi je povedal, da jima ni sile in sama hodita. Vzeli so ju samo na pregled, jutri pa bošta že lahko šla ven."
V sobi so biti fantje in moški z lažjimi poškodbami. Gregor Šipek in Ferenc Palir sta sedela na postelji in se pozibavala z gornjim delom telesa.
.Tadva sta ja nadevana," je šepnila prodajalka Neva in poklicala: .Hej, vidva, obisk imata!"
Gregor Šipek je pogledal zabodeno in ni dojel, da je bil klic namenjen njemu.
Ferenc Palir si je zaslonil oči, čeprav se je svetloba enakomerno razlivala po prostoru. Oči so se mu širile, nekajkrat je potresel z glavo in odkimal.
Dragica Flis je položila šopek na mizico in po rami potrepljala Gregorja Šipka. .Gregor, ali me ne poznaš? Prinesla sem ti šopek rož. Vsi na šoli te pozdravljajo in ti želijo, da se kmalu vrneš k njim."
„Ti si, Dragica," je zamomljal Gregor Šipek. .Presneto mi je nakipcl jezik. Pa me ni zadelo vanj. Pravzaprav nikamor. Drevo je ostalo celo, tako tudi midva s prijateljem Ferencem Palirjem. Kje pa je? A tu. In kdo je ta deklica ob njem? To ni Tilda Čok. Če torej ni ona, je tale neka druga. Dragica, ali mi lahko ti pojasniš. Nikar ne prikrivaj, sicer se bom pozanimal kje drugje. Bolničar mi bo rade volje pojasnil.
Dragica Flis je rekla: .Prodajalka Neva me je pospremila iz cvetličarne in sama nesla oba šopka. Jo moram že pohvaliti. Prav tako kakor ti, sem tudi jaz presenečena. Menda kar dobro pozna tvojega prijatelja Ferenca."
.Naključja niso zmeraj samo to. Slišiš? Dekle mu očita nezvestobo. Torej je med njima bila ljubezen. Kajne, da samo tedaj, če sta fant in dekle zaljubljena, lahko pride do take scene? Kratko in malo mu to dekle očita, da mu je zamerila, ker ji ni pisal več kakor eno samo kartico in eno pismo. Zadeva se zapleta. Zaročenka Tilda Čok je postavljena pred novo preskušnjo. Z moje strani ji je zagotovljena pomoč, pri Ferencu si jo bo morala sama poiskati."
.Vrnil si se in me sploh nisi obiskal! Cepec! Usta si imel polna obljub, ko sva sedela na vrtu pod drevesi. Hecna je tvoja ljubezen . . . Imaš vmesne postaje. Povsod si izbereš eno, da jih imaš za rezervo . . . Ne misli si, da sem prišla k tebi zato, ker si se ponesrečil. Saj ti sploh nič ni, z nogama bingljaš in ti torej še nista odpadli. Prišla sem samo zato, da ti po-
O — Štev. 19 (1865)
12. maj 1978
Tema za starše Zdraviine rastiine,
Kadar govorimo o zaželenem ali nezaželenem otroku, mislimo običajno na oba zakonca. Toda, če je v družini že kakšen otrok, bi morali pojem razširiti. Spominjam se žene srednjih let — zgodilo se je na našem podeželju — ki je trepetaje prinesla domov šestega otroka, pa ne zaradi bojazni, da bi ga ne mogli preživeti, temveč pred najstarejšo, šestnajstletno hčerjo, ki matere skoraj vso nosečnost niti pogledala ni. Rojstvo otroka torej ni bilo zaželeno. In trajalo je mesece, da se je družina privadila na majhno, nebogljeno bitje, ki pa je zdaj najbolj ljubljeno.
Podobno zgodbo sem slišala tudi nekaj mesecev kasneje. Pripovedovala mi jo je žena pri štiridesetih, medtem ko je v vozičku pred nama brcala deklica, ki bi jo bila lahko pripisala njeni hčeri, če bi jo imela. Imela pa je dva sina. Osemnajst in petnajst let sta bila stara, ko se je rodila njuna sestrica. Starejši se je otroka veselil, mater je razvajal že med njenim pričakovanjem, mlajši pa je z vsakim dnem, ki je bil bližji porodu, bolj lezel vase. In ko je bila punčka tu, je ni niti pogledal, kaj šele da bi se je dotaknil.
Majhni otroci pa navadno sprejemajo rojstvo bratca ali sestrice popolnoma drugače. Edinka bo začela približno pri štirih letih z vztrajnimi prošnjami: ,Kupimo, mamica dojenčka!" Naštela bo vse sosede, ki ga že imajo in obljubljala tisoč načinov, ki bi naj z njimi pomagala mamici, ki se morda brani z izgovorom, da je z majhnim otrokom veliko dela. Prošnje se stopnjujejo in v marsikateri družini so se odločili za drugega ali tretjega otroka prav zaradi velike želje mlajših.
Toda začetno navdušenje se ob rojstvu včasih spremeni. Otrok je začuden, ker dojenček le ni igračka. Joka, se prebuja ponoči, vsi mu nosijo darila — in mamica je zaradi njega v postelji. Potem se najde kje kakšna teta, ki se .pošali", češ, zdaj pa nisi več edini! Vsi brez izjeme pa vprašujejo: .Ali imaš kaj rad svojo sestrico?" In sestrica nenadoma ni več tako lepa kot je bila prvi dan. Vidi, da ima smešne nožiče, da je brez las in da je vedno mokra. Najhuje pa je, da zdaj v mamičinem naročju ni več prostora zanj, ki se je prej tja lahko zatekel, kadar se mu je zahotelo.
Ni .prvega* otroka, ki bi ob rojstvu .drugega" vsaj nekajkrat ne vprašal — ali pa vsaj potožil: .Kaj mene nimate nič več radi?"
Družina se mora torej na rojstvo novega družinskega člana primerno pripraviti. Dojenčkova oprema je na lestvici teh opravkov na najnižji stopnički. Majhnemu otroku, ki navdušeno pričakuje bratca ali sestrico, ne bo težko razložiti, da bo srečni dogodek že čez mesec dni. Previdneje bo treba ravnati z njim takrat, ko bo otrok že v hiši. Previdno bi ga morali vpletati v vsak opravek, ki je nov. Lahko prinese povojček, pokusi če niso kamilice prevroče, popravi odejo, umije dudko... In — naročje mu mora biti še vedno odprto. Morda se bo nekaj časa tudi sam igral dojenčka. Hotel bo, da ga mamica .previ-je", da mu poje uspavanko, igral se bo z ropotuljo. Toda vse to bo minilo, če bomo z njim dovolj ljubeznivi in pozorni.
Veliko težje pa je z doraščajočimi otroki,, zlasti s tistimi, ki so stari okrog 14 in 16 let. To je obdobje dozorevanja, prvih ljubezni. Ljubezen je zanje privilegij mladih ljudi. Le redki lahko na odnose med materjo in očetom pomislijo trezno. Telesnost jih vznemirja, če mislijo nase, zoprna pa jim je, če jo spravijo v zvezo z drugimi. Starši so v tem pogledu — v njihovih mislih — sploh nekaj posebnega. Težko bo najti pravo pot. Zato je v starem pravilu, da med otrokoma naj ne bo prevelike starostne razlike, !e veliko resnice. Če so v družini vsi za to, da odprejo vrata novemu družinskemu članu, potem seveda ni nobenega razloga, da bi oklevali.
Noben organ človeškega telesa ni toliko preobremenjen kot želodec. Zaradi pretiranega in nerednega uživanja premočne hrane izgubi žlodec prožnost, postane mlahav (tako imenovani .razširjen želodec"). Zmanjša se tudi izločanje želodčnih sokov. Prebava ni več redna in hrana zastaja v želodcu dlje kot sicer. Človek čuti neprijetno tiščanje v želodcu in izgubi tek.
V takih primerih je predvsem potrebna urejena prehrana; uživati moramo lahko prebavljivo hrano. Izmed zdravilnih rastlin pa uživamo tiste, ki krepijo želodec, da je prožen, da pospešujejo izločanje prebavnih sokov.
Najbolj pomembna sestavino teh zelišč so grenčice (amara). Delujejo tako, da dražijo čutnice za okus, to pa pospešuje izločanje želodčnega soka, boljša prebavo.
Vselej jih jemljemo pred jedjo! Nikoli po jedi!
ENCIJAN
Encijan (Gentiana lutea) je znan še z drugačnimi imeni, npr. rumeni svišč, pravi košutnik. Raste v višinah od 800 do 2500 m; je torej gorska in zaščitena rastlina. Je trajno zelena in lahko doseže starost celo do 50 let. !z kratke debele korenine se razraščajo dolge, mesnate korenine; podzemni deli so zunaj sivo rjavi, znotraj rumeni; pri stari rastlini tehtajo lahko celo nekaj kilogramov. Steblo zraste približno meter visoko. Po več živo rumenih cvetov je razvitih v vretencih v zalistjih.
Korenine starejših rastlin izkopavamo jeseni, jih narežemo in hitro posušimo v zračnem prostoru.
!z posušenih korenin si pripravimo čaj tako, da 5—10 g drobno nasekljane korenine poparimo s kropom, pustimo stati nekaj časa, nato pa odcedimo. Jemljemo po eno čajno žličko pred jedjo.
TAVŽENTROŽA
Tavženfroža (Erythraea centaurium) zraste 20 do 30 cm visoko; ima štirioglato steblo in nasproti sedeče, podolgovate liste. Rožnati cvetovi so združeni v pakobulo; odprejo se le, če je topleje kot 20 stopinj C.
V nasprotnem primeru prevzameta starša tem-večjo odgovornost. Z doraščajočimi otroki se bo treba pogovoriti večkrat, kajti obdobje pričakovanja je dovolj dolgo, da ga lahko na rojstvo otroka pripravimo. Hkrati pa se je treba zavedati, da bo nosečnost boleča tako za mater kot za otroka. Z mladostniki bo potrebno govorili o odločitvi, da se bo družina povečala, kot z odrastim človekom, toda s preudarnostjo in taktom — odraslega. Otrok pod srcem naj bo v tej razlagi plod želje po še enem otroku, ne pa samo posledica telesne tjubezni. Morda bomo lahko utemeljili to odločitev s pomislekom na prezgodnjo osamljenost. Skratka, pričakovani otrok naj ne bo .nesreča", temveč zavestno planirana odločitev — pa četudi to ni!
ki krepijo žeiodec
Julija in avgusta, ko tavžentroža cvete, porežemo stebla nekaj centimetrov nad tlemi in posušimo zel v senčnatem in zračnem prostoru.
Za čaj poparimo 10 g zdrobljene rastline s pol skodelice kropa, nato ohladimo in precedimo.
GRENKA DETELJA
Po močvirjih najdemo grenko deteljo (Menyanthes trifoliata) Na tleh ali tik pod površjem leži do 1 m dolga trajna korenina, iz nje pa rastejo tropernati in dolgopecljasti listi. Cvetovi so rožnati in združeni v gosto socvetje. Ko rastlina cvete, to je maja in junija, nabiramo liste. Posušimo jih na zraku, zdrobimo in shranimo na temnem.
Če nimamo teka, pijemo po eno žlico čaja, ki ga pripravimo tako, da 20 g suhega listja skuhamo v 2 del vode, ohladimo in precedimo. Grenčine vsebujejo tudi druga zelišča, ki pa jih ne bomo opisovali, ker so znani, na primer regrat, pelin in hmelj.
Vsekakor ponuja narava veliko zelišč, ki po njih posežemo pri lenem in oslabljenem želodcu. Omenjena zelišča priporočajo tudi bolnikom, ki bolehajo za vnetjem želodčne sluznice, ko je premalo želodčne kisline. Z njimi lahko tudi matere pomagajo otrokom, ko odklanjajo hrano.
POSKUStTE
RDEČA PESA V SOLAT!
50 dkg rdeče pese, majhna čebuta, so!, osminka !!tra kisa, ščepec s!adkorja.
Rdečo peso skrbno operemo in jo 60 do 90 minut kuhamo v s!ani vodi. Če je pesa da!j časa !eia!a v sk!adišču a!i če je starejša, jo kuhamo d!je. Kuhano o!upimo in jo s posebnim noikom narežemo na rezine. Še vročo pre!ijemo s segretim kisom, jo premešamo s čebu!o, ki smo jo narezati na ko!obarčke, in jo začinimo s stadkorjem in so!jo. Po ze!ji dodamo z!ičko kumine.
HOTEL "PAKA" iz VELENJA ***<^E*** (Siovenija)
vas vabi v nočni bar,
^ te). 063-851-220.
Obiščite restavracijo "Jezero", note! tel. 063-850-170.
paka
ČtKAŠKA SOLATA
15 dkg betuševih vršičkov, nekaj paradižnikovih krhtjev, 10 dkg zetenega fižo!a, dušen korenček, pehtranov kis, majoneza, gorčica, so!, majhna čebu!a.
V pehtranovem kisu a!i kakem drugem zetiščnem kisu dve uri kvasimo dobro ocejene vršičke be!ušev, na krhlje narezane paradižnike, razpo!ov!jene tižo-!ove stroke, rezine korenja in na drobne kocke narezano čebu!o. 5o!ato pripravimo z mešanico majoneze (tri četrtine) in ostre gorčice (četrtina), ki pa mora biti dobro premešana. Po potrebi dodamo še so!i.
Nezaželjene spremembe živil v hladilniku
Hladilnik ni čudežna omara, kjer so živila na varnem in se z njimi nič ne zgodi. Tudi v hladilniku nastajajo nevšečne spremembe, ki živilom zmanjšujejo kakovost.
Maščobe in mastna živila postanejo tudi v hladilniku žarka, če jih predolgo hranimo in niso zavarovana pred zrakom in svetlobo. To neprijetno spremembo povzročata kisik in svetloba, ki prideta do živila, če ni dobro zavito ali zaprto.
Živila izgubljajo v hladilniku tudi svojo težo, če pred vplivom krožečega zraka niso zavarovana s posodo in embalažo. Vlaga se seveda na izparilniku in se spremeni v ledene kristale. Na novo si nabere zrak vlage iz živil in jih s tem suši. Živila izgubljajo težo in kakovost. Samo spomnimo se kako v kratkem času se zgrbanči jabolko. Nepokrito meso izgubi npr. prvi dan 3 odstotke svoje teže, sedmi dan pa 11 odstotkov; pokrito pa prvi dan le 0,7, sedmi dan pa 2,25 odstotka.
Naslednja nevšečnost so neprijetno dišeča živila. Ker hladilnik nima zračenja, se zrak v njem hitro navzame neprijetnih in prijetnih vonjav, ko kroži od živila do živila. Pred to neprijetnostjo se zavarujemo le, če vlagamo v hladilnik pravilno embalirana ali pokrita živila. Pravo zbirališče vseh vonjav, je tudi led, ki se nabira nad izparilnikom. Slab zrak alt tako imenovano „hladilniško atmosfero" preganjamo z rednim čiščenjem in sredstvi, kt razkužujeja in obenem odstranijo neprijetne vonjave.
Nekatera živila spremene tudi barvo kot so npr. narezki, meso, salama, ker oksidirajo^ če pride zrak do njih.
Prekrivamo jih z aluminijasto folijo, ki jo tesno zavijemo ob rob krožnika. Tako je npr. narezek za nekaj ur dobro zavarovan pred odksidacijo in izsušitvijo. Banane v hladilniku počrne zaradi delovanja njihovih lastnih fermentov. Izgube tudi vonj. Vonj zgubi tudi sir, četudi je zavarovan pred zrakom. V sobni temperaturi pa se mu pozneje vrne, ko se ogreje. Živila, ki jih v hladilniku predolgo hranimo, zgube na splošno veliko svojih aromatičnih snovi in del značilnega okusa, ker pride v njih do raznih kemičnih in fizikalnih sprememb.
Če pa živila v hladilniku vsakih 14 dni premenjamo, se izognemo tem in še drugim nevšečnostim.

vem, da si nesramen. Cepec! Veš, kaj to pomeni? Ne moreš se mi skriti, četudi se zavlečeš v bolnišnico."
„Neva," je jecljal Ferenc Palir, „ne delaj mi škandala. Med nama ja nič ni bilo. Samo enkrat sem te cmoknil na lice, in zaradi tega nisi zanosila."
„Na usta!"
..Prisedla si k meni, ko sem te povabil. Jaz nisem svinja. Plača) sem vse pošteno, da mi ne moreš oponašati, da so tebe terjali za račun. Rekel sem samo v šali, da bi se poročil s teboj. Kje pa utegnem! V Nemčiji moram delati, če hočem priti do mark. Oh, kako sem nesrečen! Pomisli, tam poželjivo čakajo name, jaz pa se tukaj zaletim v drevo. Še sreča da sem sedel v avtu, drugače zdaj ne bi več imel cele glave."
„Mi boš pisal?" je že manj bojevito razpoložena vprašala prodajalka Neva. Glas ji je rahlo drhtel, poprejšnja jeza pa je skopnela.
„Vidiš, ti si daš dopovedati. Če boš pridna in me boš čakala, se že lahko pogovoriva. Nikoli ne veš, kaj vse se lahko izcimi iz semena. Gregor, poglej sem. Ja, saj gledaš. O, servus, Dragica! No, si se le omehčala in prišla na obisk k svojemu dragemu."
„Ferenc, ne lomi ga in ne pretiravaj," je rekla karajoče Dragica Flis.
„Vidim, vidim," je razumevajoče rekel Gregor Šipek. ^Odlična partija."
..Partija taroka? Kart ne mečem. To je Neva, lepa prodajalka iz cvetličarne."
„Pa ne tista z vijolicami v filmu?"
„Moder si," je pritrdil Ferenc Palir. „To sem ti že stokrat povedal, zdaj pa naj bo stoprvič. Ti vse vidiš in vse veš. Počasi si bom začel že domišljati, da si bogov sorodnik. Sam bog oče nisi, ker si še premlad."
„Nore klestiš," je užaljeno očitala prodajalka Neva. „Pozna se ti, da si z avtom trčil v drevo."
„Nisem trčil, odpeljal sem mimo. Gregor, povej, da ne lažem."
„Točno in pravilno. Drevo je ostalo tam, kjer je bilo
poprej dokler ga nisva srečala. Odnesla sva mu malo skorje, kar pa ne pomeni, da bo začelo hirati."
„Gregor, bojim se za vaju. Čudno govorita. Ali sta trčila tudi z glavo?" Dragica Flis je bila polna sočutja.
„Moja glava je ostala nepoškodovana," je rekel Gregor Šipek.
„Moja je zdaj boljša kot prej," je zategnil Ferenc Palir.
„Nimaš mi kaj ljubkega povedati?" je vprašala prodajalka Neva in rahlo sklonila glavo. „Hotela sem te vsaj videti. Spotoma sem si rekli, da te bom poslala k vragu. Cepec sem ti že rekla. Potem sem si premislila. To pa samo zato, ker se mi smiliš, da veš."
..Dobrotnica s srčpo kulturo," je resno pripomnil Gregor Šipek.
Ferenc Palir se je zasmejal. „Neva me je obiskala. Ali veš, ti moj učitelj, kaj to pomeni? Ni me še čisto odpisala, ti odgovorim, da ti bo jasno. Presneto mi je žal, da ne morem oditi z njo. Veš Neva, obljubim ti, da bova še kdaj posedela na vrtu pod drevesi. Če nekaj rečem, tudi velja, kakor mi je ime Ferenc."
„Samo vidva, ali boš še koga pritegnil?" je z malo višjim glasom vprašal Gregor Šipek.
„Mir, prosim. Nikar se ne vmešavaj v moje privatne zadeve. Dekleta si izbiramo po svoji volji. Ljubim samo najboljše in najžlahtnejše naše rožike. Ti si ena izmed njih!" Ferenc je izprožil kazalec proti dekletu.
Prodajalka Neva se je nakremžila. Zares si cepec. Imaš me za eno izmed njih. Še res je. Jaz, koza, pa sem mislila na te. Vsak dan sem pričakovala, da mi boš pisal."
„Saj tudi sem. Od mene si dobila eno kartico in eno pismo. Kaj pa si mi ti poslala? Eno figo namalano!"
Dragica Flis je bila ko v precepu. Besede so padale križem in nikakor se ji ni posrečilo, da bi se na samem pogovorila z Gregorjem.
Bila je zadovoljna, da je ob njem, še nikoli se mu ni tako približala. Mika jo, da bi ga prijela za roko in pobožala. Ni prezrla njegovih prstov, ki so se dotaknili Zinkine roke. Zabolelo jo je. V notranjosti ji je glodal črv. Grda
zavist. Napolnilo jo je vso. Povešala je oči in obenem ves čas prežala, ali bo ponovil, kar je bil pravkar storil, ali se bo sprenevedal in se izgovoril, da se je zgodilo le po naključju.
Še enkrat je ponovil, videla je razločno, in kakor je bilo Zinki prijetno ob tem njegovem dotiku, je njo speklo, da se je presedla. Ni mogla vzdržati, vstala je in odhitela iz zbornice.
Moral je to opaziti, naredila je zaradi njegove nepremišljenosti. Ko se ji je ohladila jeza, se je vrnila, kakor da je prišla s sprehoda.
O, ko bi bil vedel, koliko je pretrpela takrat! Iskala se je doli ob potoku. Hitela je po rosni travi in si zmočila noge. Hladna mokrota ji je blažila bolečino. Telo je divjalo, se premetavalo, toliko da se ni vrgla v tolmun.
Sama je ostala in v samoti iskala sebe, odrešitev, ki je ni bilo od nikoder. Upala je, da bo prišel za njo, kakor je tolikokrat odhajal tja. Ravno takrat se ni pokazal, nalašč jo je pustil v dvomih. Naj premišlja in se grize, jaz pa se ji bom krohotal za steno v svoji sobi. Tudi tam ni ostal, pognalo ga je v točilnico, kar jo je še bolj prizadelo.
Zdaj je tu pred njo. Kakor zakleto je, da ne more iztisniti iz sebe besede, ki bi pomenila spravo med njima. Nista se sprla očitno, govorile so le neme besede, ni je razumel, ker jih ni slišal.
Moral bi prisluhniti, šele potem bi dojel, da ga je vzljubila. Zato se je žrtvovala zanj, zato se je popeljala semkaj s kolesom. Drugače je za nobeno nalogo ne bi mogli prisiliti, sama si je naložila breme.
Vsaj to bi moral čutiti. On pa nič. Sedi in pozibava svoje telo, to telo, ki ga ljubi in ga hoče imeti zase. Ko bi smela objeti njegove lase in se zazreti v njegove oči. Mar je zmeraj laž v njih? Nedostopne so, skrivajo se v globinah, očesne jamice pa izpričujejo upanje, le da se noče ozreti v njo, gleda pA:dse in pošilja poglede tja k Ferencu. Izbral si ga je za prijatelja. Mu torej pomeni več kot ona?
(D<djf v prihodnji	)
9. KOROŠK) KULTURN! DNEV) V CELOVCU
V!oge slovenskih osrednjih organizacij o manjšinskem šoistvu
(Na/faljcvaMjc Iz zadnje štetaT^ej vali, da se za te šolarje obnovi dvo- ustanovitev posebnega manjšinskega
MATJAŽ KLEMENČIČ
Odiok deželnega glavarja Wedeni-
jezični pouk.33
Tukaj vidimo odmikanje od
šolskega oddelka pri deželnem šol-na- skem svetu za Koroško, za upošte-
sAa.%. asa s
definirano v odloku z dne 3. 10. 1945.
čela obveznega dvojezičnega pouka vanje slovenščine na drugih srednjih
šolah, o vprašanju otroških vrtcev
šole za tiste otroke, ki so jih starši sicer odjavili od dvojezičnega pouka, ki pa niso bili v stanju, da bi sledili pouku v nemškem učnem jeziku, ker so pač doma uporabljali edinole slo- j^ih^Sbv^cev vensko materino besedo. Odlok vse-
tiste prišlo zaradi formulacije šolskega
učence in učenke, ki nemškega jezika ali ga obvladajo le pomanjkljivo, uporabljati
in vzgoji otroških vrtnaric; organizaciji sta prevzeli stališče tudi glede preureditve razmestitve ljudskih in Do bistveno različnih pogledov med glavnih šol ter še vrste drugih vpra-NSKS in ZSO na eni ter skupino šanj, ki so neločljivo povezana s na drugi strani šolstvom kot so to učbeniki in Mladi rod. Šolsko vprašanje je bilo tudi
buje predpis,^ „da je treba za. yste yp,-aganja y Spomenici koroških Slo- stalno v ospredju zahtev koroških obiska na slovenskem etničnem ozem
obvladajo	v—10
Struktura otrok po materinem jeziku
in razmerju med šoioobiskujočimi in šoloobveznimi otroci na avstrijskem Koroškem v obdobju od 1865 do 1890
Pripomoček, s pomočjo katerega nju, kakršno je bilo, še preden je sto-lahko ugotavljamo stanje in razvoj pil v veljavo odlok Prosvetnega mi-jezikovne strukture otrok in šolskega nistrstva o možnosti uvedbe nemškega učnega jezika v slovenskih šolah
ustmeno,
posredovalno otroku svojstveno govorico." Ta izhod je še slabši od nekdanje utrakvistične šolske ureditve, ker ne pomeni nič drugega, kot to, da učitelj za take otroke ne sme napisati na tablo slovenske besede, še manj seveda se sme slovenščina pojaviti v šolskih zvezkih. Slovensko narečje dobi s tem izrazito funkcijo drugorazrednega jezika, oblasti so se priključile nazorom posvetnih in so v naglici napravile še korak naprej. Tudi tiste šoloobvezne otroke, ki so jih starši prijavili k dvojezičnemu pouku, morajo kateheti v verouku poučevati dvojezično, čeprav je splošno načelo, da se poučuje verouk v materinem jeziku. Koroški Slovenci so proti temu načinu pouka verouka zbrali na tisoče protestnih podpisov, vendar škof ob njihovi predaji ni vedel drugega povedati kot to, da niso notarsko potrjeni.^ Tudi
vencev ob 20-letnici podpisa državne Slovencev pri neposrednih kontaktih pogodbe. Brez dvoma drži, da Spo- s predstavniki zvezne vlade republike
50
51
52
55
54
55
menica sloni na vlogah avstrijskim Avstrije, oblastem, ki so bile formulirane takoj po letu 1959.
„Izrecno poudarjamo, da smo slej ko prej mnenja, da je bila ureditev obveznega šolstva v smislu Urada koroške deželne vlade o dvojezičnem šolstvu z dne 3. 10. 1945 v objavi z dne 31. 10. 1945 najboljša," je re-Cerkvene	v spomenici. NSKS in ZSO po-
tem v dokumentu ne ponovita zahteve po obnovi obvezne dvojezične šole in to utemeljujeta z vplivom nemško-nacionalističnih sil. Novi predlog se glasi: „Zato predlagamo, da bi obvezno uvedli slovenski jezik v ljudske šole vsaj kot učni predmet za vse v predšolski dobi dokazljivo slovensko govoreče šolarje, ki niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku."
Poleg obširnih vlog in spomenic sta ZSO in NSKS po podpisu avstrijske državne pogodbe naslovila na pristojne oblasti vrsto drobnih vlog glede gradnje lastnega poslopja za za Slovence, za
na zahtevo vodstva občine.2
Do teh podatkov je prišla cesar-
dr. Avgašt/n Afallf
lju avstrijske Koroške v 19. stoletju, so šolske statistike. Najpodrobnejši vir, s pomočjo katerega lahko ugo- sko-kraljevska statistična^komisija na
ta način, da je razposlala posebej v ta namen natisnjene formularje, ki so jih morali izpolniti vodje posameznih šol ter krajevne nadzorne šolske oblasti.
ta vi jamo stanje šolstva pred šolsko reformo leta 1869 na slovenskem etničnem ozemlju avstrijske Koroške, pa je Detail Conscription der Volks-schulen,i ki ga je po stanju iz leta 1865 in na stroške Prosvetnega mi- ^	,	-	.	,
nistrstva leta 1870 izdala Cesarsko- Za izdelavo mojega prispevka sem kraljevska statistična komisija. V tem	podatke o številu soloob-
viru so za vsak. posamezno ljudsko	P? 'Pf*" ^ ^
posamezno ljudske šolo objavljeni podatki o številu krajev v posamezni cerkveni občini, ki so oziroma niso všolani, vrsti šole,
brošura Norodnega sveta koroških Slovencev „Fiir den Religionsunter-	Slonje ms,
richt in der Muttersprache" (Za vero- vezno gimnazijo uk v materinščini) na škofa ni naredila nobenega vtisa. Znano pa je, da je brošura znotraj katoliškega tabora bila osporavana.31 Nekateri so bili mnenja, da je njena objava neprimerna.
Deželni glavar Wedenig je ob ukinitvi splošne obvezne dvojezične šole 22. septembra 1958 že vedel za stališče zveznih oblasti v tem vprašanju in je bil prav zaradi te vednosti siguren, da bo njegovemu koraku sledil tudi zakonodajalec. Koroški Slovenci so nameram zveznih organov nasprotovali in izdelali svoje predloge za ureditev šolskega vprašanja, ki naj bi rešili globalno z drugimi nerešenimi problemi sedmega člena, državne pogodbe.32
arhiv ZS&SZI — šolstvo Stellungnahme zur Regierungsvorlage betreffend das Minderheitenschul-gesetz fur Karnten 20. 1. 1258; Motlven-bericht 20. 1. 1258; arhiv ZSO/SZI BGBI. Nr. 101/1252 LGBI. Nr. 22/1252
Vorschlage der Karntner Slovvenen zur Regelung der Minderheitenfrage 8. 11.
1252; Vorschlage der Karntner Slovvenen zur Reglung der Minderheitenfrage „	,	trn . v , ,
8. 5. 1260; Stellungnahme der Karntner Stevitu razredov, oddelkov in Šolskih Slovvenen zum Schulgesetz-Programm auf Grund der Schulgesetzverhandlun-gen zvvischen den beiden Regierungs-parteien 15. luni 1262; Regelung der offenen Fragen der siovvenischen Min-derheit in Karnten 15. 1. 1267; Regelung der Minderheitenschulfrage in Karnten 15. Dez. 1262; Fragen der siovvenischen Volksgruppe in Karnten 20. April 1271;
Anlage zur Eingabe vom 20. April 1271:
Vorschlage zur Novellierung der Schul-gesetze die slovvenische Volksgrup in Karnten betreffend, arhiv ZSO/SZI Schulvvesen im Sinne des Artikels 7; arhiv ZSO/SZI
Dekretierung des eigenen Gymnasiums fur die Karntner Slovvenen in Klagen-furt; arhiv ZSO/SZI
posamezni šolski okoliš in številu šolo-obiskujočih otrok, ki sem jih obdelal po spolu, materinem in učnem jeziku. Te podatke sem medsebojno primer-
pr.stor.v, vrsti pouka (celoletni, pol- ^ na ravneh nemškega jezikovnega letni), številu specialnih oddelkov, otočja zahodne p.Mvice monarhije, učnem osebju, o naturalnih in denar- "1°^ ^zele Koroške, ozemlja dvo-nih dohodkih šolkega dela, številu ^žičnega solstva, določenega z zako-šoloobveznih otrok, ki s. ali niso obi-	° ^"jezičnem s.lstvu ,z leta
skovali pouka po spolu. Za otroke, .^.,^,.,„3" tu.	H	^ so obiskovali pouk, pa so navedeni
gesetze die slovvenische Volksgruppe podatki o materinem jeziku, veroizpovedi in starosti. Za vsako posamezno šolo so v viru prikazani tudi podatki o učnem jeziku in šolskih prostorih. Učni jezik je prikazan v sta-
dvojezičnem 1945, in slovenskega etničnega ozemlja na Koroškem iz srede 19. stoletja. Pri tem sem upošteval tako podatke o številu šol kot podatke o številu šoloobiskujočih otrok. Napravil sem tudi primerjavo med podatki ljudskega štetja leta 1880 po obče-
Medtem je odredbo deželnega glavarja Wedeniga z dne 22. septembra 1958 nasledil tako imenovani „manj-šinski šolski zakon".33
^ Manjšinski šolski zakon je dopolnil še deželni zakon z dne 10. julija 1959,34 ki definitivno določa območje dvojezičnega šolstva. Prosvetno ministrstvo je zastopalo mnenje, da naj koroški Slovenci zakona ne bi odklanjali od vsega začetka, temveč naj bi počakali na rezultate.
Rezultati so bili taki, da so koroški Slovenci, ki so zakon sicer tudi že prej odločno odklanjali in niso dali svojega pristanka, v več vlogah zahtevali novelizacijo. Zastopali so mnenje, da manjšinski šolski zakon nikakor ni v korist manjšini in da je zaradi tega potrebna sprememba, ki bi odgovarjala objektivnim razmetani. Zastopali so tudi mnenje, da so jezikovne razmere na področju južne Koroške brez nadaljnjega objektivno utgotovljive in da naj bi se oblasti ravnale po objekitvnih kriterijih. Vselej so zastopali načelo skupne vzgoje šoloobveznih otrok onega šolskega okoliša in zahtevali, da se ponovno uvede obvezna dvojezična šola na točno določenem teritoriju južne Koroške. Vendar je treba ngotoviti, da je v stališčih osrednjih "Organizacij koroških Slovencev že -od vsega začetka opazna negotovost. 'Osrednji organizaciji sta bili pripravljeni na kompromise. Pripravljeni ^ta bili, da iz območja obvezne dvojezične šole izločijo nekatere šolske okoliše. V posameznih vlogah sta Poudarjali, da vsaj dve tretjini šoloobveznih otrok s slovenskim materinim jezikom ne uživa izobrazbe v svojem materinem jeziku in zahte-


ELAM
gradi v Brnci tovarno smuči. Za gradnjo so potrebna dela profesionistov iz sledečih obrti:
1	gradbeno mojstrska dela	9	dobava in montaža luči
2	zemljiški premiki	10	pleskarska dela
3	tesarska dela	11	keramična dela
4	jeklo, beton in elementi	12	dobava in montaža akustičnih stropov
5	jeklo-betonska dela	13	steklarska dela
6	kolarska dela za metalne fasade	14	vrtnarska dela
	in ptočevinsko obdelavo	15	kuhinjska oprema
7	instalacije za kurjavo, zračenje in	16	oprema za biroje, prodajne in socialne
	kompresorske naprave		prostore
8	instalacije za jaki in šibki tok ter strelozaščitna dela	17	oprema skladišč
Vabimo firme, da dajo svoje ponudbe. Podlage lahko dvignejo pri:
E/. A/V
družba z o. j. za proizvodnjo in trgovino! športnih izdelkov
9020 CELOVEC, Viktringer Ring 5/11, Telefon (0 42 22) 33 1 84, 1185
TeJex 42 304
vatnem jeziku ter podatki Detail Conscription o materinem jeziku otrok na omenjenih območjih.
Leta 1865 je bilo na celotnem Koroškem 25,15 "/o šoloobiskujočih otrok, ki so imeli slovenski materin jezik. Če primerjamo ta podatek s številom prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom po podatkih ljudskega šteja leta 1880,3 vidimo, da je bil odstotek šoloobiskujočih otrok s slovenskim materinim jezikom manjši od odstotka prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom. To si lahko razložimo z dejstvom, da del šoloobveznih otrok takrat ni obiskoval pouka. Le-tega zlasti niso obiskovali otroci, ki so izhajali zi socialno nižjih slojev prebivalstva, ki jim je v tem obdobju pripadalo skoraj vse slovensko prebivalstva. Na območju današnjega ozemlja dvojezičnega šolstva je bilo 5269 šoloobiskujočih otrok 87,19 "/a s slovenskim in 747 šoloobiskujočih otrok ali 12,81 "/o z nemškim materinim jezikom. To se ujema tudi z jezikovno strukturo na tem območju po podatkih ljudskega štetja leta 1880. Po teh podatkih je bilo na tem območju 87 "/a prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom. Sto odstotkov otrok s slovenskim materinim jezikom je imelo na ozemlju dvojezičnega šolstva 39 šol (55,7 "/o), več kot 75 "/o otrok s tem materinim jezikom je imelo 58 šol (82,8 "/o), petdeset in več odstotkov otrok s slovenskim materinim jezikom pa je imelo 64 šol ali 91,4 "/o. Vse šole na obravnavanem področju so z izjemo šole v Zagoričah (Ago-ritschach) katoliške. Edina protestantska šola na današnjem ozemlju avstrijske Koroške v Zagoričah je imela 100 "/o otrok s slovenskim materinim jezikom. Od 10 "/e do 49,9 "/o otrok s slovenskim materinim jezikom je imelo na tem območju 5 šol ali 7,1 "/c (Labot/Lavamiind 13 "/o, Pokrče/Poggersdorf 15 "/o, Žrelec/ Ebenthal 25 "/o, Otmanje/Ottmanach 27 "/o, Pliberk/Bleiburg 43 "/c).
(Dalje f prihodnji jtcu/iU)
1	Detai! Conscription der Votksschuten in den im Reichsrathe vertretenen K6nig-reichen und Landern nach dem Stande vom Ende des Schutjahres 1865, auf Kosten des k. k. Ministeriums fur Cuitus und Unterricht, herausgegeben von der k. k. Statistischen Centra! Commission, Wien 1870.
2	Er!aO des k. k. Staatsministeriums, Ab-teitung C. U. v 29. 6. 1865, AVA, Unterricht, Fasz. 4337, 3956 C. U./1864 (Citirano po Hanns Haas — Kar! Stuhtpfarrer. bsterreich und seine S)owenen, Wien 1977, str. 18.
tgratciSPD„Danica"gostovativSt. Janžu
V Šf. Janžu že dalj časa nismo nimanja za slovensko stvar. Naše imeti večje prireditve. Minulo ne- društvo je namreč povabilo igral-deljo zvečer pa se je pokazalo, da sko skupino Slovenskega prosvet-je med našimi ljudmi še veliko za- nega društva „Danica" iz Št. Vida
v Podjuni, ki je v dvorani pri Tiš-tarju uprizorilo dramo „Vo!ko-dlaki".
Uvodoma je številno občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano, pozdravil predsednik našega društva Hanzej Weiss. Povedal je, da so Šentvidčani prišli z igro, ki govori o najhujšem času naše zgodovine — fašizmu. Weiss je opozoril, da je pred štiridesetimi leti nastopil hudi čas, ki je tudi našemu narodu prinesel mnogo gorja. Poudaril pa je tudi, da; je obisk gostov iz Šentvida sovpadel ravno na predvečer 8. maja, ko praznujemo zmago nad fašizmom, torej dan ko smo spet postali svobodni. Zaključno je obiskovalcem zaželel lep kulturni užitek, igralcem pa uspešen nastop.
In njihov nastop je bil res uspešen! To naj bo povedano že kar na začetku. Že prej smo brali v časopisu, da Šentvidčani dobro igrajo.
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje društva na obisk naravne lepote
NARC!SN!H TRAVNIKOV v karavanškem pogorju.
Zbirališče: v četrtek 15. maja ob 12. uri pred železniško postajo v Podgorjah. Od tam je z avtomobili skupen odhod v dolino Velike Suhe (do kamor je pač možna vožnja). Do cilja bo treba iti tudi nekaj časa peš.
Prisrčno 'UdM/fHz/
SPD „Jepa-Baško jezero" vabi na
MATERINSKO PROSLAVO
ki bo na binkoštno nedeljo, 14. maja 1978, ob 19. uri pri Pušniku v Ločah.
Na sporedu bodo:
Recitacije šolarjev nastop domačih tamburašev
nastop domačega moškega pevskega zbora ter družabni večer
Prisrčno vabljene mlade mamice, mame ter babice!
Toda ko smo sledili njihovi igri, smo bili prijetno presenečeni. Tako doživeto zaigrane igre le redko vidiš. Skoraj neverjetno je, kako so se ti mladi igralci vživeli v tisti hudi čas, ko je škorenj esesovcev tlačil našo zemljo in mučil našega človeka. Videli smo, kako grd lahko postane človek, še več, da lahko postane celo zverina — volkodlak. Ne poznamo imen izvrstnih igralcev, zato naj bo vsem skupaj izrečena prisrčna zahvala in naše iskrene čestitke k tako lepi igri.
Ob koncu naj še povemo, da nas veseli, da so se mladi igralci lotili igre s tako tematiko. S tem bodo našemu človeku, ki večkrat že pozablja na hudi čas, obudili zavest, da se taki časi nikoli več ne smejo vrniti. Mladini, ki teh časov ni doživela, pa na tak način prikazujejo zgodovino fašizma, ki nam je prinese! foliko trpljenja. Upajmo, da bodo igralci SPD „Danica" v Št. Vidu v Podjuni postali drugim skupinam za zgled.
Pčn-u/ežn: o^fs^o-onJec
Gostovanje „BHke" v Št. Hju
V nedeljo 23. aprila so nam bil-čovski prosvetaši „Bilke" nudili lep kulturni užitek v obliki veseloigre ..Pričarani ženin". Igra je dobro uspela, saj je bila zelo zabavna, tako da je samo smeh prevladoval v šentiljski dvorani, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička.
Čeprav imajo nekateri Št. Ilj že
Trigtavski narodni park razširjen
Na zadnjem sklicu republiške skupščine 27. marca t978 je bila predlagana izdaja Zakona o razširjenem triglavskem narodnem parku.
V zvezi s tem zakonom je predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik podal kratko informacijo. Dejal je, da je že pred 200 leti bila v dolini Triglavskih jezer majhna botanična koča Karla Zoisa na Utah. Ta predel je že brt takrat spoznan za eno največjih dragocenosti. Leta 1908 je bil že predlog profesorja Balarja, da se ta del proglasi za narodni park, vendar pa je to bilo izvršeno šele leta 1924 s pogodbo med Gozdno upravo na eni ter Slovenskim planinskim društvom in Muzejskim društvom na drugi strani za 20 let. V NOB je ta pogodba prenehala veljati. Kmalu po vojni se je pričela akcija za proglasitev tega dela za narodni park. Sele leta 1961 je prišel odlok o zavarovanju Doline triglavskih jezer kot triglavski narodni park. 2e takrat je bilo predlagano, da bi ta park zajemal veliko večje območje kot samo triglavska jezera, vendar takrat to ni bilo sprejeto. Sele letos je s tem novim zakonom o triglavskem narodnem parku zajeto obširnejše območje, ki naj bi bilo zavarovano. Do sedaj je bilo zavarovano predvsem tisto, kar je nad gozdno me-
jo, spodaj pa ni bilo zavarovano pa čeprav se tam dela navečja škoda. Z novim zakonom pa je zajeto tudi področje Triglava z vstopnimi dolinami in krajinskimi predeli pod gozdno mejo. V tem narodnem parku naj bi bili štirje režimi: najstrožji režim v dosedanjem parku, to so triglavska jezera; druga cona je manj stroga, tretja je popustljiva, četrta cona pa je samo kot nekak varovalni pas — .predpark* — za ostale cone.
Predvideni zavarovalni režimi v narodnem parku ne zapirajo tega predela. Ce bodo potrebne kakšne ceste ali drugi podobni objekti, se bo o tem razpravljalo, končno pa bo o tem odločila republiška skupščina ne pa posamezna občina ali nek ožji lokalni ali podjetniški interes.
Sedaj je v teku živahna diskusija, v okviru katere je možnost morebitnih pripomb, dopolnitev ali sprememb zakona. Ena od bistvenih stvari v narodnem parku, je ne le splošno varstvo naravnih dobrin in lepot, temveč tudi samo obnašanje obiskovalcev. V tem predlogu je predvideno, da bodo imeli lovci in gorski stražarji nekaj pravic in pooblasti), da bodo lahko opominjali in opozarjati obiskovalce na pravilno obnašanje. Ta režim pa bo v pomoč tudi oskrbnikom na tem področju.
„odpisan", češ da tam itak ni več Slovencev, to le ni tako (to so sicer pobožne želje večno včerajšnih), kajti ljudje radi prihajajo na slovenske prireditve zlasti na igre in tako uživajo pestro slovensko kulturo. To kar ljudem v Št. liju nudi slovenska kultura bodisi v obliki filma, odrske ali druge dejavnosti, nasprotna stran ni v stanu nuditi. Starejši ljudje in predvsem mladina se radi udeležujejo iger in prav temu področju bo treba v prihodnosti posvetiti več pozornosti in po možnosti ustanoviti svojo igralsko skupino, da bo spet tako kot je bilo pred več leti, ko je Št. Ilj imel pestro odrsko dejavnost.
Pri nas v Št. liju se je vzdušje le nekoliko spremenilo in mnogokateri so prišli do spoznanja, da je treba ohraniti dragoceni zaklad slovenske kulture in materino govorico. V našem kraju smo si na jasnem, da čeprav nas nekateri sovražijo in zaničujejo in čeprav je nasprotnik močan, ne bomo podlegli, kajti naše sredstvo v boju za pravice je zavest, da se borimo za pravično stvar. Prizadevamo se da živimo v miru in prijateljstvu z narodom sosedom in da storimo vse, da ohranimo našo narodno bit poznejšim rodovom. Pomagajmo vsi graditi mostove med narodoma sosedoma tudi s tem, da ljudi čim bolj informiramo o dejanskem stanju naše narodne skupnosti s ciljem, da dosežemo enakopravnost na vseh področjih vsakdanjega življenja, po načelu največjega slovenskega pesnika Prešerna: „... da rojak prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak."
/. A/.
DOMAČ! NOGOMET
Zarod! praznika v četrtek, so moštva Slovenskega atletskega kluba prejšnji teden absolvirala po Jve tekmi. Mladinci so na praznik imeli v gosteh moštvo iz Krive Vrbe. Po začetnih težavah (gostje so dolgo časa vodili z 1:0) so se mladinci znašli in zasluzeno zmagali 4:1. Gole so dali Gregorič Stanko 2 In Kupper ter Kreutz po enega. V nedeljo dopoldan po se je naše mladinsko moštvo pomreilo s prav tako starim! iz Vetrinja. Vetrinjčani so Imeli v njihovih vrstah igralca, katerega SAK ni mogel kriti in zaradi tega se je končni rezultat glasil 3:0 za Vetrinj. SAK-ovi mladinci so igrali kar dobro, v napadu jim je manjka) le kak realizator. Disciplina v moštvu je v redu, igralci Izpolnjujejo nasvete trenerja in protesorja Milana Kuppra, k) je prevzel mladinsko moštvo.
Drugo moštvo, ki ima vedno težave glede postave, je v četrtek gostovalo v predtekmi v št. Pavlu. Zopet enkrat ni bilo dosti igralcev, to pa tudi zaradi tega, ker igrajo nekateri igralci drugega moštva zaradi raznih poškodb članskih igralcev v prvi ekipi. Kljub temu so igralci igrali dobro in izgubili le 2:4. Gola po sta dala Srienc oz. Perč Branko. V nedeljo pa je sledila prva zmaga v letošnji spomladanski sezoni za drugo moštvo SAK V tekmi z Boroveijčanl so bili SAK-ovcI boljše moštvo in so zasluženo zmagali z 4:0. Gole so zabili Blajs K. 2 (ki je po daljši pavzi zopet igra!) Šmid in Sadjak 1.
Prvo moštvo SAK pa nima In nima sreče. V tekmi v St. Pavlu je manjkalo kar šest igralcev, ni bilo nobenega Jugoslovana, Oraže, Palanšek in Rozman pa so bili še poškodovani. V takem primeru od moštva ne moremo zahtevati kakih vrhunskih rezultatov, da so v tej tekmi kljub temu dosegli eno točko je predvsem zasluga izvrstne borbenost), katero je pokazalo moštvo na tej tekmi. Kljub temu, da je stranski sodnik prizna) domačinom gol, potem ko je Pandel ubrani! gol na črti, kljub temu da so SAK igralci še pred polčasom prejeli drugi gol, kljub temu da Isti stranski sodnik v drugem polčasu ni priznal gol za SAK, kljub temu, da je po njegovi zaslugi bil izključen Velik, je kljub temu SAK-u uspelo le še izenačiti. Ee gol je dal Perč Jurij, drugi pa je padel iz avtogola.
V nedeljo pa je SAK ime! v gosteh moštvi iz Borovelj in podlegel 0:2. Najbolje je, da to tekmo pozabimo tako hitro fot mogoče. Igra je bila na slabem nivoju, nasprotnik Iz Borovelj se je boril proti izpadu In glede tega skuša! po hitrem vodstvu braniti to vodstvo, toda v drugem polčasu je namesto izenačenja padel drug! gol. Vrhu tega je SAK zastrelil enajstmetrovko.
Tudi prvo moštvo Selanov je pretekli teden imelo dve tekmi in iz teh dveh dobilo tri točke. Doma proti Bistrici so Selani igrali 1:1, v Pokrčah pa so zmagali 5:2.
!NTERNAC!ONALNt NOGOMET
V	Parizu sta se pretek)! teden v finatni tekmi za tekmovanje evropskega pokata srečati ekipi Dunajske Austrije in Ander-techta iz Betgije. Betgijci so biti v vseh 90-ih minutah botjše moštvo, imeti so tudi botjše posamezne igratce v njihovih vr-sath, ki so tudi odtočiti. Končni rezuttat se je gtasit 4:0. Odto-čitna pa je bita 45. minuta, v kateri so Betgijci ustretit! kar dva gota. Stretca gotov sta bita Rensenbrink in van Binst vsak po dva.
HOKEJSKO PRVENSTVO A-SKUPtNE V PRAG!
Po prvi seriji iger v okviru svetovnega prvenstva v hokeju v Pragi je v vodsTu brez poraza moštvo svetovnega prvaka — češkoslovaška, ki je dobila vse tekme. Na drugem mestu je Sovjetska zveza, tretji pa so Kanadčani. Na četrtem mestu se nahajajo Švedi, ta štiri moštva bodo tudi tekmovala za kolajne.
V	spodnjem delu lestvice so senzacionalno na zadnjem mestu Finci, isto število točk, namreč tri, Imajo tudi Vzhodni Nemci in Američani, najboljše so uvrščeni Zahodni Nemci, imajo pa pet točk.
SLOVENSKO NAM!ZNOTEN!ŠKO PRVENSTVO
V	Celovcu v dvorani slovenske gimnazije je Dijaški dom SŠD priredil drugo kolo v okviru slovenskega namiznoteniškega prvenstva B skupine. Kot v Zvabeku je tudi tokrat zmagalo moštvo Obirja z Obirske. Zelo dobro se je tokrat odrezala ekipa Dijaškega doma, ki je premagalo obe ekipi iz Zvabeka z 6:0. V lestvici igralcev vodi zašasno Haderlap (Oblrsko) s 7:0, drugi je prav tako igralec Obirske Ojster s 6:1, tretji je Polanšek (SŠD) s 4:0, četrti pa je Wieser Matevž (prav tako SŠD) s 5:1.
Rezultati tega kola so se glasiti: Dijaški dom — Zvabek 6:0, Dijaški dom — Zvabek II 6:0, Obirsko — Zvabek I! 6:0.
Lestvica pa izgleda takole: 1. Obirsko 18:3, 6 točk; 2. Dijaški dom 14:6, 4 točke; 3. Zvabek ) 7:12, 2 točki; 4. Zvabek I! 0:18, 0 točk.
Brez dvoma je to dobra zamisel Slovenske športne zveze, da je skupno z namiznoteniškimi društvi organizirala to prvenstvo. Je še nekaj organizatorlčnih težav, toda situacija se z vsako prireditvijo boljša. Igralci so z veseljem pri stvari In to je glavni cilj in namen takih tekmovanj.
VIDEMSKA
KONFERENCA
(Nadaljevanje s 1. strani)
ziral proti Salviju in Slovence v Benečiji ločeval po izvirnosti narečja, kulture in družbene organizacije ter po demografski številčnosti.
V živahni razpravi je vsekakor prevladalo prvo stališče, tako da je podpredsednik konference, Slovenec Pavel Petricig, na zaključku lahko povedal: „Obveza demokratične republike, da po podpisu osimskih sporazumov zagotovi Slovencem globalno zaščito, omogoča Slovencem, da v okviru ustavnih svoboščin naglo premostijo zamujeno in doseženo enakopravnost z večinskim narodom na isti ravni z vsemi Sloveči v Italiji. Ponujajo pa nam tudi drugo izbiro delne in postopne rešitve za zaščito krajevnih značilnosti in na-
rečij, vendar bi to bilo proti vsaki zgodovinski logiki. Kajti neizpodbitna je zgodovinska in politična enotnost vseh Slovencev, o kateri priča predvsem kulturni razvoj na deželni ravni. Enotnost Slovencev v ttaliji je namreč politično načelo in izhodišče, na katerem naj se zgradi samostojno slovensko šolstvo."
Delo konference se nadaljuje na vseh ravneh: v izvoljenih svetih, strankah, kulturnih društvih in ustanovah. Nikjer pa ne bodo mogli mimo splošnega priznanja stvarnosti na konferenci, da ni več mogoče zanikati obstoja niti narodne pripadnosti tako kanalskih in beneških Slovencev kot tudi furlanskega ljudstva.
RADIO — TELEVIZIJA
		A V S T R ! J A 1
t		PETEK, 12. 5.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Ruščina
— 10.00 Ferdinand Hodter —
10.30	Ktub seniorjev — 11.00 Razpoka v zemetjski obti — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ljudje, trgi, gtasbeniki — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuitura in šport —-
20.15	Oddaja XY — 21.00 Horizonti — 22.05 šport — 22.15 Neu krottjiva Angetika —
23.45	Oddaja XY — 0.00 Poročita.
SOBOTA, 12. 5.: 15.30 Poštar Mutter —
17.00	Risati, stikati, obtikovati — 17.30 Hei-di — 17.55 Otrokom za tahko noč — 17.00 Panoptikum — 18.20 Pregted sporeda — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in lužne Tirotske — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Na tekočem traku — 21.50 šport — 22.10 Rocco, mož z dvema obrazoma — 23.50 Poročita.
NEDEL1A, 14. 5,: 10.00 Božja stužba za mtadino iz Mittetzett na Bodenskem jezeru
—	14.50 Srce iz ztata — 16.30 Pesem prerije
—	16.50 Vodnar Pivoda — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ktub seniorjev — 18.30 Vodič skozi avstrijsko tjudsko gtasbo —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Annetiese Rothen-berger predstavijo — 21.50 šport — 22.00 Trije sestretjeni pitoti v Parizu — 23.40 Poročita.
POHEDEUEK, IS. 5.:	15.00 Dvojčka z
immenhofa — 16.30 Lutkovna predstava —
16.40	lunaške pustotovščine Marca Pota mtajšega — 18.00 Franz Kranevvitter —
18.45	Procesija iz Echternacha — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Vražja nevesta — 21.45 šport — 21.55 Nočni izbor —
22.40	Poročita.
TOREK, 16. 5.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 To so Firence — 10.00 Fizika — 10.30 Ztato srce — 17.30 Za predšotske otroke —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Živatski raji — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ugankanje — 20.55 Panorama — 21.55 Dediščina kratjev —
22.55	Poročita in šport.
SREDA/ 17. S.: 9.00 Tudi pošatiti se je treba — 9.30 Organizacija gospodarstva in uprave — 10.00 Zemijepis: Vzhodna Ti-rotska — 10.30 Dvojčki z immenhofa —
17.00	Zaktad — 17.25 Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Grozne zgodbe — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.30 čas v stiki, kuitura in šport —
20.00	laz ijubim eno — 21.35 Poročita in šport.
ČETRTEK, 18. S.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Francoščina — 10.00 Cerkvena zgodovina — 10.30 Sanje v potetni noči —
17.30	Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi
—	18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Service-box —
20.15	Dati, dati, — 21.45 Poročita in šport.
A V S T R ! J A 2
PETEK. ŽŽ. 17.00 Svetovno prvenstvo v hokeju — 19.60 Trailer — 20.15 Raztika pomeni raziskovanje — 21.00 Nova — 21.20 Ob izvorih matije — 22.10 čas v sliki s kulturo — 22.45 Svetovno prvenstvo v hokeju.
SOBOTA, 1!. S.: 15.50 Mednarodni jahalni turnir — 17.00 Klub — Regiona! — 18.10 O tenisu — 18.20 Pregled sporeda — 18.25 Brez nagobčnika — 19.30 Pustolovščina divjina — 20.00 Galerija — 20.15 Resnica o gospej Langlois — 21.45 Schellachksi & Schellacksi & Schellacksi . . .
NEDELJA, 14. S.: 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju — 16.30 Mednarodni jahalni turnir — 17.30 Svetovno prvenstvo v hokeju
—	20.00 Knjižni bazar — 20.15 Poneverjeno nebo — 21.50 — Zunaj v mestu.
PONEDELJEK, 15. 5.: 16 00 Mednarodni jahalni turnir — 18.00 Sanje poletne noči —
20.15	Mož hoče navzgor — 21.20 Onegin.
TOREK, 16. 5.: 17.30 Zemljepis: Vzhodna Tirolska — 18.00 Organizacija gospodarstva in uprave — 18.50 Raztika se imenuje raziskovanje — 19.30 Veselje ob glasbi —
20.00	Sleparska igralka — 21.35 čas v sliki s kulturo — 22.10 Klub 2.
SREDA, 17. 5.: 17.30 Cerkvena zgodovina
— 18.00 Francoščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 O 9 (Nižja Avstrija) — 19.00 Velike bitke — 20.00 O televiziji — 20.50 Prizorišče svetovne literature — 21.35 čaš v sliki s kuituro — 22.10 Oprostite prosim motnjo — 22.20 Čas v sliki.
ČETRTEK, 18. 5.: 17.30 Zvok iz človeške roke — 18.00 Ruščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Portret — Salvador Dali —
19.30	Spolight — 20.00 Opoldne na Rdečem trgu — 21.35 čas v sliki s kulturo — 22.13 Klub 2.
SLOVENSKE ODDAJE RADtA CELOVEC
PETEK, 12. 5.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, 15. S.: 9.45 Od pesmi do pesmic od srca do srca.
NEDELJA, 14. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — „Duh napolnjuje zemljo . . ." (praznična glasbena oddaja).
PONEDELJEK, 15. 5.: 7 05 Naj pesmica na-
TOREK, 16. 5.: 9.30 Za našo vas — 13.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci poslušajte!
SREDA, 17. 5.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 18. 5.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
		1 JUGOSLAVUA
S		PETEK, 12. 3: 9.00 TV v šol! — 16.00 Poročila — 16.15 Po-
lieder H 3 — 16.30 Ostržek —
16.55	Svetovno hokejsko prvenstvo — 19.33 Dnevnik — 20.05 Koncert v dvorani Slovenske filharmonije — 20.10 Razgledi — 21.53 Dnevnik — 22.10 Poročiio s kongresa ZK Kosova — 22.25 Jaz, Klavdij — 23.15 Risanka — 23.35 Svetovno prvenstvo v boksu.
SOBOTA, 13. 5.: 8.00 Poročila — 8.05 Profesor Baltazar — 8.15 Z besedo in sliko —
8.30	Dopoldanski in popoldanski otroci —
8.45	Tehtnica za natančno tehtanje — 9.13 Od doma do šote — 9.45 Kaj je skupni dohodek — 10.00 Dokumentarna oddaja — Paul Gauguin — 14.25 Poročila — 14.30 Svetovno prvenstvo v bosku — 5.50 Nogomet Olimpija : Sarajevo — 17.50 Obzornik
—	18.00 Kekčeve uganke — 19.30 Dnevnik
—	20.05 šopek z bodečo živo — 21.00 Celovečerni film — 23.20 Poročila — 23.25 Svetovno prvenstvo v boksu.
NEDELJA, 14. 5.: 8.55 Poročila — 9.00 Za nedeljsko dobro jutro — 9.25 625 — 9.50 Ru-bežnikl — 10.40 Otroška oddaja — 11.33 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — 17.23 Svetovno hokejsko prvenstvo —	19.33
Dnevnik — 20.05 Vikend — 21.05 iznad Limo
—	21.55 Dnevnik — 21.50 športni pregied — 22.35 Svetovno prvenstvo v boksu — 23.20 Poročila.
PONEDELJEK, IS. S.: 9.05 TV v šoii — 16.00 Ljudje in zemlja — 17.05 Poročila — 17.10' Vrtec na obisku — 17.25 Britanska enciklopedija — 17.50 Obzornik — 18.00 Kako delavec odloča — 18.15 Matematika v vsakdanjem življenju — 18.45 Mladi za mlade
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.03 Todora — 21.20 Kulturne diagonale — 22.00< Dnevnik — 22.15 Mozaik kratkega filma.
TOREK, 16. S.: 8.30 TV v šq!i — 17.30 G)as-bena oddaja — 17.55 Obzornik — 18.05 Pisani svet — 18.45 Jugoslovanska trimskCD televizija — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik
—	20.05 Ko se korenin zavemo — 21.00 Nočt in dnevi — 21.55 Dnevnik — 22.10 Iz koncertnih dvoran — 22.50 Poročila.
SREDA, 17. S.: 8.35 TV v šoli — 14.25 Svetovno prvenstvo v boksu — 17.25 Poročita-
—	17.50 Z besedo in sliko — 17.45 Popotovanje v deželo lutk — 18.05 Obzornik —
18.15	Ne prezrite — 18.50 Postal sem partizan — 19.15 Ciscak — 19.30 Dnevnik —
20.00	Film tedna: Posebna vzgoja — 21.43 Sodobniki — 22.05 Dnevnik.
ČETRTEK, 18. S.: 9.00 TV v šoli — 14.20-Poročila — 14.25 Svetovno prvenstvo v Boksu — 17.30 Avtomobili in ljudje — 18.23 Obzornik — 18.33 Profesor Baltazar —
18.45	Tehtnica za natančno tehtanje — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.05 V živo —
22.30	Nogomet Italija : Jugoslavija — 24.00 Poročita.
izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza sta-venskih organizacij na Koroškem; glavn6 urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo ln uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 — Tiska: Založniška In tiskarske* družba z o. J. Drava, Celovec — Borovlje.