STU"‘JSKA KnjžkCA v auu

»Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni uredniki Stane Šuštar - Tiska CP »Gorenjski tisk- v Kranju
leto xiv. st. 22
TRBOVLJE, 25. MAJA 1961
CENA 20 DIN
OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V ZAGORJU
Proučiti in uveljavljati nove gospodarske predpise
4
Dosledno reševati probleme z združevanjem teorije s prakso
Občinske konference Zveze komunistov v Zagorju, ki je bila v f*6tek ves dan, se je v popoldanskem delu udeležil tudi sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko, ves P°tek konference pa sta spremljala člana CK ZKS tovariša m^ance Klopčič in Niko Šilih. Po referatu sekretarja občinskega komiteja ZK Zagorje tov. Vinka Kramarja, ki je govoril o nalogah Zveze komunistov v občini, je konferenca razpravljala v dveh komisijah, katerih priporočila je “Prejela v zaključnem delu konference, ko je bil izvoljen tudi °°v občinski komite ZK.
Konferenca je zelo samokritično razpravljala o delu Zveze komunistov v občini v pretekjem °bdobju in izčrpno razpravljala slasti o uveljavljanju novega go-“Podarskega sistema ter dolžno-®|ih in nalogah komunistov v tem “istemu in v organizaciji sami. Ugotovili 60, da so bile dosedanje
razprave o novi vseibini, ki jo da- [ voju družbenega standarda v obje družbenemu razvoju nov si- čini (izgradnja delavskega doma, stem gospodarjenja, omejene v ureditev trgovin, urejanje cestišč, preozki krog tehničnega in uprav- | gradnja treh šol, kopališča, adap-nega kadra, torej premalo kon- I taci j e gostišč, ureditev preskrbe, kretne in množične. Posledica te- clepšanje mesta itd.), kar je ugod-ga je ta, da so uvedli ekonomske J no vplivalo na razpoloženje pre-enote le v gradbenem podjetju in j bivalstva, je še očitno pomanjka-da so na poti v uvajanje teh enot j nje smisla za sklicevanje zborov Rudniku, kjer sa pa hkrati I proizvajalcev in s tem za poveča-
prevoč obotavljajo z odločitvijo o decentralizaciji centralnega delavskega sveta. Včasih preveč dolgotrajne razprave o uveljavljanju ekonomskih enot so tudi posledica nepoučenosti nekaterih komunistov o teh vprašanjih. Uvajanje čim neposrednejšega upravljanja v podjetjih zahteva vsekakor skrbno pripravljenost in zato tudi sodelovanje tehničnega in ostalega kadra. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti tudi delovanju zbora proizvajalcev.
V nasprotju s tem, da so bili doseženi določeni uspehi v raz-
Dancs pričetek gradnje trboveljske bolnišnice
SEDAJ PA ZARES
Polnoštevilno zbrani člani gradbenega odbora za gradnjo nove trboveljske bolnišnice — ki bo pravzaprav bolnišnica vseh treh zasavskih revirjev — so na svojem sestanku v četrtek. 18. maja, dokončno sklenili, da se gradnja trboveljske bolnišnice prične 25. maja.
Po slavnostni paradi trboveljske mladine v »Paradi mladosti«, ki bo Imela svoj zaključek pred Delavskim domom, kjer bo pelo 2.000 trboveljskih pionirjev, bo nato okrog 6. ure 25. maja slavnostni začetek gradnje. Z gradnjo bo pa pričela trboveljska mladina.
K pričetku gradnje so povabljeni (udi zastopniki krajev oz. občin Zagorje in Hrastnik, ki bodo prav tako sodelovali pri tej gradnji s finančnimi sredstvi. Sam začetek gradnje bo pa razblinil dvome vseh tistih, ki so trdili, da se gradnja bolnišnice letos ne bo pričela.
Gradnja tega pomembnega zdravstvenega objekta za zasavske revirje bo potekala v etapah, če bodo pa sredstva zanj zbrana prej, je zamišljeno, da bi bila bolnišnica razširjena in dograjena v celoti v letu 1983. Upajmo, da bo mogoče uresničiti to varianto in tako trboveljsko bolnišnico čimprej dograditi in jo spopolniti z modernim otroškim oddelkom in prepotrebno porodnišnico ter ostalim.
nje informiranosti proizvajalcev. Očitni so bili tudi nekateri operativni posegi v organe družbenega upravljanja tako v svete občinskega ljudskega odbora kot v druge organizme. To in občasni primeri ignoriranja nekaterih samoupravnih teles je ustvarjalo vtis, da usmerja komunalni sistem le nekaj ljudi. Vsekakor je tako delovanje v nasprotju s prizadevanjem po širjenju socialistične demokracije v čim obsežnejši krog sodelovanja prebivalcev občine. Tega ne zmanjšuje niti to, da je bila pravočasno ocenjena nujnost obsežnih rekonstrukcij v industriji in podobne odločitve, ki mso nepomembne v močnem razvoju občine.
Ob dejstvu, da se je razmahnilo delo preko zborov volivcev, je potrebno pospešiti tudi delovanje stanovanjskih in krajevnih skupnosti. Na vseh področjih družbenega delovanja bo potrebno skrb-
neje usmerjati delovanje mladine, zlasti pa mladih komunistov, katerih mladostni polet naj daje ton dogajanju tako v gospodarskih organizacijah kot v stanovanjskih skupnostih in drugod.
V razpravi so komunisti opozorili tudi na potrebo po stopnjevanju tovarištva med komunisti samimi in pa nujnost uravnovešanja delovanja v organizacijah na ta način, da bodo vsi člani ZK družbeno aktivni, s pripombo, da so dolžni več delati tisti, ki so bolj sposobni, in da je potrebno krepiti delovanje mladih komunistov z izlrušnjami starejših članov ZK.
Poseben poudarek pa je bil dan načoju, da je vsak forum, vsak organ, vsak organizem v polni meri politično odgovoren za svoje delo, pa tudi za posledice svojih odločitev. Zato so komunisti dolžni povsod aktivno sodelovati in opozarjati na slabosti in napake, ne pa vsiljevati svoje mnenje ali sodbe kot edino sprejemljive. To pomeni, da je nujno, da je komunist samostojen družbeni delavec z lastnim presojanjem in samostojnimi gledišči, ki izhajajo iz ideološke pripravljenosti, po kateri mora ravnati svoj odnos do dela v vsakdanjem življenju.
Tito je dobil v teh dneh veliko čestitk. Na sto-tisoče naših ljudi mu je tako kot vsako leto ob njegovem rojstnem dnevu, tudi letos izreklo svojo naklonjenost in najiskrenejše želje. Šta' fete s pozdravi so pretekle na desettisoče kilometrov iz kolektivov, naselij, mest, preko polj in mimo gigantov naše socialistične graditve; mimo hidrocentral, tovarn, po novih cestah, ob novih železnicah, skozi nova mesta, da bi v imenu vseh naših ljudi danes pozdravile naj večjega sina naše socialistične domovine — predsednika Tita in mu ob njegovem 69. rojstnem dnevu zaželele še mnogo let!

Frvi prostovoljni prispevek za gradnjo trboveljske bolnišnice VSAK MESEC PO 1000 DINARJEV Gradbeni odbor za gradnjo nove bolnišnice v Trbovljah je ^ejšnji teden dobil po pošli iz Hrastnika denarno nakaznico za !«00 din kot prostovoljni prispevek za gradnjo bolnišnice. Upoko-J*hl prosvetni delavec Alojz Hoffcaucr iz Hrastnika piše, da sc je “tRosil na poziv gradbenega odbora in bo skozi eno leto vsak mc-od svoje pokojnine prispeval po 1.000 din.
Lepa gesla tovariša Hofbauerja naj bi našla v revirjih še obilo Snemalcev.	8- 8.
DAN MLADOSTI - ROJSTNI DAN TITA
Da bo življenje mladost
Nedavno smo se srečali in govorili. Šopke pozdravov, mnogo cvetja v rokah otrok in mladine, z mnogo radosti v srcih in z mnogo sonca v očeh, so si takrat že podajaj naši ljudje na poti štafete mladosti, da bi jih združene v eno samo misel: »Naj bo življenje mla- ' dost*, Tebi predali na današnji dan. Čutimo s tabo, da je potrebno storiti vse, kar je v človeški moči za to, da zbližamo razdalje med ljudmi in narodi, med državami in kontinenti tega sveta, kejr živimo s prav takšno odločnostjo in smelostjo, s kakršno prvi ljudje zmanjšujejo razdalje med svetovi, razdalje med zemljo in vesoljem.
Ko plove beli Galeb s Teboj na črni kontinent, kjer sonce šele vstaja in prinaša ljudstvom radosti svo-
bode, vemo da prinaša beli Galeb ki so se prav tako borili in nrav črnim ljudem mladost našega maja, ! tako zmagali, kot bodo zmagali vsi dobro zavest, da so nekje beli Tud- j željni svobode. Koder greš in kjer
z njihovim srcem in 1 se srečuješ s preprostimi ljudmi in državniki, Te spremljajo naše misli,
je, ki čutijo sanjajo z njihovirhi sanjami, ljudje
1
delegacija iz Trbovelj na obisku na ladji »Trbovlje«
Na poti okoli sveta
nedeljo, 21. maja, so ladjo j^kovijj« obiskali odborniki obeh Občinskega ljudskega od-l* Trbovelj. Ladja je bila za-«rana v Kopru in j« še listi dan Plula na pot okoli sveta. En tc-/n Je bil« ladja »Trbovlje« zasi-, “n» v koprskem pristanišču in ®rostl čas so Trboveljčani Izko-biiL ** obisk ladje, ki nosi ime *J‘hovega kraja.
V času, ko je ladja »Trbovlje« čakala, da odpluje na ponovno poi okoli sveta, so jo v puljski ladjedelnici dokončno opremili. Pred odhodom na pot po svetu so Jo obiskali zastopniki revirskega kraja, ki so ladji pred njenim ponovnim odhodom po oceanih zaželeli rudarski »srečno«.
r


»lan^JI »Trbovlje« govori kapitan ladje Podgornik, poleg njega fcrL~”'n Trboveljčan, pomočnik direktorja Splošne plovbe Piran. Velkavrh, podpredsednik občine Trbovlje Hinko Kamnikar
Ob prihoda Trboveljčanov na ladjo je njeno osebje goste lepo sprejelo in Jim ladjo v celoti razkazalo. Po ogledu ladje je bil nato na krovu slovesen sprejem, katerega so se razen posadke in kapitana Podgornika ter delegacije iz Trbovelj udeležili tudi številni gostje, med njimi naš kipar Stojan Batič, ki je čezoceanko »Trbovlje« po naročilu revirske občine opremil z raznimi kipi In intarzijami.
Slovesen Je bil trenutek na krovu ladjr, ko je namestnik direktorja Splošne plovbe lz Pirana Branko Velkavrh, trboveljski domačin, v svojem pozdravu zaželel delegaciji Trbovelj dobrodošlico. — Podpredsednik trboveljskega občinskega odbora lz Trbovelj Hinko Kamnikar je pa v svojem nagovoru zaželel posadki ladje srečno pot na poti po oceanih ter izročil ’ kapitanu ladje, njenim oficirjem ! in ladijski posadki darila mesta ; Trbovlje, vsak od njih je pa še . posebej prejel znak, v miniaturi ' r.rb občine Trbovlje.
Dalj časa so se trboveljski gostje zadržali na ladji v razgovoru s posadko in vodstvom ladje, toda treba jo je bilo zapustiti, ker Je kmalu nato dvignila sidro ln odplula po svetu z rudarskim pozdravom: SREČNO!
Najiskroncjšc čestitke tovarišu
njegov 69.
ki jih govoriš Ti, kjer si in kjer Te poslušajo. Naj plove beli Galeb z veliko mislijo o svobodi po vseh oceanih, naj postane svetla podoba v zenicah vseh pogumnih ljudi sveta, naj izgovarja čim več ust ime Tito in čuti JUGOSLAVIJA.
Zato, ker je tako, ima najlepši mesec, mesec maj, za nas poseben pomen, pravimo mu preprosto Dan mladosti. Zato, ker je tako, si ne moremo kai, da ne \bi z lastnimi rokami delali iz živiicnja mladost. Z lastnimi rokami pravimo, kajti minil je čas, ko smo govorili: Z LASTNO KRVJO! Teda prav zato, ker smo za to, da bi bilo življenje vsem rodovom mladost, znali prelivati kri, čutimo z vsemi takšnimi možmi, kot je Lu-mumba, kot je, kajti živi, čeprav so ga ubili zato, ker je želel svojemu ljudstvu zagotoviti življenje, kateremu se pravi mladost.
\ Vemo, da čutiš v tem trenutku tako kot mi — veliko lepe mladosti ob 69. rojstnemu dnevu, mladosti, ki. te obkroža, mladosti ki kipi v Tvojih dejanjih in prizadevanjih, zato smo skupaj s Teboj nadvse veseli, skupaj s Teboj snujemo nova dejanja, da bo naša praznična pesem čim mogočnejši most samozavesti med narodi tega sveta.
Čestitamo Ti s preprostimi besedami — naj Ti zdravje najboljše služi, kajti naša dejanja za mir in srečo človeštva, za napredek in razvoj svobodne družbe v domovini, še niso končana.
Zasavska mladina za Teden mladosti
PARADE MLADOSTI
V	ZASAVJU
Po vseh zasaviffleih občinah so bile v toh zadnjih dneh in tednih razna športna mladinska tekmovanja ter kulturne • prireditve v počasti tov tedna mladosti,
PO STEZAH PARTIZANSKIH
ODREDOV
V	Hrastniku so odšli mladinski aktivi po stezah partizanskih od-rodov, spremljali so jih člani ZB NOV, ki so na samih krajih, ki so jih obiskali, pripovedovali mladincem o dogodkih mod narodnoosvobodilno vojno.
PARADA MLADOSTI
V	TRBOVLJAH
Na dan 25. maja, rojstni dan maršala Tita, bo trboveljska mla-
dina proslavila praznik z veliko parado mladosti. Parada se bo pričela od Dimnika do Delavskega doma ob 16. uri. Pred Delavskim domom bo nato skupni nastop vseh šolskih pevskih zborov. Zapelo bo okrog 2000 pionirjev.
Po tem nastopu bo pa na gradbišču trboveljske bolnišnice slavnosten začetek gradnje, ki jo bo pričela mladina.
POHOD NA JANCE
Tudi mladina v Litiji se vneto pripravlja za dan mladosti. Litijski mladinci pa imajo v ta namen obširen program. 2e v nedeljo, 21. maja, so imeli na Zasavski gori srečanje vajancev ter posvet, na katerem so se pogovorili o problemih vajencev. Pripravljajo pa. tudi parado mladosti. V svojem
prihodnjem programu ima mladina v načrtu 4. julija, na Dan borca, prirediti pohod na Janče po raznih partizanskih in kurirskih poteh. Na Jančah bo tedaj velik miting s strelskim tekmovanjem. V Jevnici bodo tistega dne odkrili spomenik. Te slovesnosti v Jevnici se bo udeležila tudi mladina, ki bo ta dan na partizanskem pohodu na Jančah.
ZAGORSKA MLADINA SE TUDI PRIPRAVLJA VES TEDEN PRIREDITVE
Ze v četrtek prejšnji teden »o zaceli praznovati teden mladosti v Zagorju. Prireditve so bile vsak dan do 25. maja, ko bo velik mladinski sprevod z množičnim zborovanjem.
te oni po sueru
Castrovo opozorilo
Kubanski premier Fidel Castro je v ponedeljek opozoril Wa-shington, da bo njegova vlada preklicala svojo ponudbo, da zamenja ujete pripadnike invazijskih sil za 500 traktorjev — če bodo oblasti ZDA še nadalje dajale tej izmenjavi humanitarni značaj. Nadalje je Castro v posebni izjavi novinarjem dejal, da je kubanska vlada pripravljena začeti pogajanja z odposlanci vlade ZDA o tej zamenjavi. Fidel Castro sodi, da je severna soseda dolžna nadoknaditi materialno škodo, povzročeno z invazijo na Kubo, za organizacijo, v kateri je Washington prevzel odgovornost.
i
Rasistični neredi v Montgomeryju
Po vesteh tujih časopisnih agencij je guverner države Alabama Patterson razglasil izredno stanje v Montgomeryju, da bi preprečil nadaljnje rasistične nerede. Prav tako je izjavil, da bodo Oblasti te južne države ZDA aretirale 400 policijskih uslužbencev, ki jih je postavilo ministrstvo za pravosodje, da bi vzpostavili red in preprečili omenjene nerede. V teh neredih je bilo hudo ranjenih 21 ljudi. Guverner je pomočniku pravosodnega ministra Whjteu izjavil, da Alabama ne priznava nobenega sklepa o akeiji policijskih uslužbencev, nakar mu je White odgovoril, da bo še nadalje delal za ohranitev reda in zakonitosti.
Nadaljevanje konference o Laosu v Ženevi
V	ponedeljek je v Ženevi po dvodnevnem presledku spet začela z delom konferenca štirinajstih o Laosu. Francoski zunanji minister se je vrnil v Ženevo, kar večina tolmači kot potrdilo vesti’ da bodo Fracozi skušali v sodelovanju z Britanci izdelati tak predlog, ki bi bil sprejemljivejši za vzhodne predstavnike.
Zaostritev odnosov med Bonnom in Kairom
V	Kairu so v ponedeljek sporočili, da je bil obisk podpredsednika Bogdadija in gospodarske delegacije ZA It v Zahodni Nemčiji odložen in da bo datum določen kasneje. Kairski politični krogi sodijo, da je ta odgoditev neposredna posledica zadnjih motenj v odnosih med Kairom » Bonnom.
Neurle nad Zagorjem
' Nihče ni pričakoval, da bo dež, ki je začel vlivati prejšnji ponedeljek, napravil spet škodo.
V	ponedeljek in potem še vso noč je v Zagorju lilo kakor iz »škafa«. Na kvadratni meter je padlo po nekaj deset litrov padavin.
Zato ni nič čudnega, če je v torek 18. maja okrog štirih zjutraj zatulila rudniška 6irena.
Naraščati je začel potok Madija m se v Toplicah razlivati čez bregove. Tako je Medija poplavila prostore obrata »Varnost« in zemljišča dalje proti rudniški separaciji. Prizanesla ni tudi nekaterim stanovalcem v Podvinah in jim vdrla v stanovanje ter tudi tam napravila kar precejšnjo škodo.
Sicer je pa deževje tudi po drugih krajih napravilo prave mla-kuže in jezera ter manjšo škodo.
nnmniniiiniiniiini
Ljudje in dogodki
Na lepi modri Donavi
Telefonska zveza med Belo hišo in kremeljskim dvorcem je zopet vzpostavljena. Ko so pred dnevi istega dne sporočili v Moskvi in Washlngtonu, da s« bosta predsednik ZDA Kennedy in sovjetski ministrski predsednik Hroščev sestala 3. in 4, junija na Dunaju, M po vsem svetu sprejeli ta nepričakovano vest s popolnim odobravanjem. Znake odkritega začudenja je pokazala samo Adenauerjeva vlada, ki ji verjetno ne gre v račun, da bi se odnosi mod Vzhodom in Zahodom zboljšali. Na Dunaju so takoj ustavilf dopuste policijskim uslužbencem in arhitekti so začeli misliti, kateri dvorec bi opremili za pogajanje. Izbira ravno ni velika, kajti stari grad Schoenbrunn se jim zdi za dva državnika, čeprav največjih držav na svetu, le nekoliko prevelik, tako da si bosta morala seči ▼ roke najbrž v manjšem in prijaznejšem gradu Beivedere.
V uradnem sporočilu Bele hiše je rečeno, da bo sestanek
nudil pravočasno in primemo priložnost za prvi osebni stik in splošno izmenjavo gledišč. Namen sestanka očifledno ni, da bi so pogajala In dosegla sporazume o poglavitnih mednarodnih vprašanjih, na katerih »o zainteresirane tudi druge države, pač pa v neposrednem primerjanju stališč za rešitev važnih svetovnih problemov. Sestanek bo kratek i« ni nadomestilo za »sestanek na VThu«, ker bi se temu upirali Anglija in Francija. Nasploh so v ameriški prestolnici dokaj skopi v pogledu izjav o vprašanjih, ki jih bosta »velika dva« med seboj načela in izmenjala. Nobenega dvoma ni, da bosta govorila o vseh bistvenih vzrokih, ki kvarijo mednarodne odnose. Na ameriški strani tudi ni nobenih pomislekov glede Kennedyjeve odločitve, Senator MansLeid je izjavil, da je tak sestanek priporočljiv In se izplača odpotovati na Dunaj. Senator Ful-bright pa je dejal: »Hotel bi, da M ta sestanek imel neuraden
značaj in da bi ga spremljalo čim manj hrupa^p V nasprotnem taboru je republikanski senator Bridges izjavil, da ne vidi nobene škode v takem sestanku. »Ne nasprotujem mu, čeprav no pričakujem od njega velikih rezultatov.«
Za tistega, Id dalj časa spremlja sovjetsko politiko do odnosov z ZDA, je sporazum o sestanku in nevezani Izmenjavi pogledov dveh državnikov, logičen rezultat ciljev te politike. Ena izmed dokaj jasno izraženih teženj sovjeiske zunanje politike v zadnjih letih je pripravljenost zboljšati odnose z ZDA, Sovjetska vlada smatra takšno zboljšanje odnosov za prvi pogoj, da bi lahko pozneje reševali mnoga važna svetovna vprašanja. V Moskvi prevladuje mnenje, da bosta državnika izmenjala mnenja o prepovedi atomskih poskusov, razorožitvi, nemškem vprašanju rn o številnih drugih spornih vprašanjih,
ki so privedli do poslabšanj* g mednarodnega ozračja.
Hruščev in Kennedy se bosta sestala brez večjih priprav. Sestanek ima za cilj, da prepreči negativni razvoj mednarodnih odnosov. Odnosi med obema državama določajo tlak mednarodnega ozračja. Izmenjav* mnenj pa vsekakor zmanjkuje | možnost poslabšanja teh odno-sov, SI	| «
Zahodnopemško časopisje neugodno ocenjuje ameriško odločitev. Listi pišejo, da lahko v takšnem položaju same ie da Gaulle vpliva na Keimedyja, ker »ima učinkovito sredstvo«, ki mu omogoča, da bolj odkrito in jasneje zastopa svoje stališče, to je francosko hidrogen- % sko bombo, ki jo bodo čez ne- j kaj tednov prvič preizkusili nekje na Pacifiku. Ni težko razbrati, kaj se za to grožnjo skriva in kškšfto politiko si zahod-nonemško časopisje želi. Vse prav, ampak tako predrzno 1« ni treba kazati zob.
EKONOMSKE ENOTE DAJEJO ŽE ZDAJ ZADOVOLJIVO SLIKO
Po treh mesecih
V poročilu o uspehih ekonomskih enot Strojne tovarne v Trbovljah, ki je bilo namenjeno članom delavskega upravljanja, a združuje prve tri mesece letošnjega leta, je prikazano gospodarjenje v podjetju v času prvega tromesečja z vsemi slabostmi poslovanja V tovarnf, ki zahtevajo prožno ip hitro ukrepanje. Osnovna ugotovitev je, da je bilo planiranje realno, kar lahko sodimo po tem, da je plan finalizacijo proizvodov presežen za 9,65 odstotka. Takoj ob tem pa moramo ugotoviti, da je v tromesečju nastalo zvišanje cep za nekaj več od 3,5 milijonov dinarjev, kljub
Ob zaključku prireditev v Tednu mladosti
Danes v Zagorju parada mladosti
S prt-vanjem Dneva mlado-1 ga doma v Zagorju gostovala Pio-sti so začeli v Zagorju v četrtek,! nirska knjižnica iz
18. maja zvečer, ko so zagoreli po okoliških hribih kresovi. V soboto je bil na stadionu Proletarca nogometni turnir, zvečer pa v domu Partizana v Zagorju mladinska telovadna akademija.
V net’el’0, 21. maja, dopoldne so bile skiro tekme pionirjev — potem pa še koncert pionirskih ansamblov, v Delavskem domu pa zasavski šahovski turnir. Popoldne je v veliki dvorani Delavske-
I! družin na zaključni r-lreditvi
V dneh od 3. do 8. junija bo v Zagorju republiška revija amaterskih gledaliških družin. Pred dnevi smo zvedeli, katere amaterske skupine so se uvrstile na ta zaključni nastop, Republiška komisija je izbrala kar 11 družin, ki bodo nastopile z naslednjimi odrskimi stvaritvami: Amatersko gledališče Tolmin s Potrčevimi »Lacko in Krefli«, Amatersko gledališče iz Nove Gorice z Aleksandra Marodiča »Operacija Altmark«, Svoboda »Prežihov Voranc« z Raven na Koroškem z Williams Te-nesseejevo dramo »Orfej se spušča«, Svoboda z Vrhnike s Ciril Berglezovim »Cankarjevim večerom«, Svoboda iz Velenja z Marina Držiča »Tripče de Utolče«, Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega mesta s Patcirkovo »Plinska luč«, Čufarjevo gledališče z Jesenic z D’Ueseaujevimi »Globoko so korenine«, Svoboda »France Prešeren« iz Kranja z dramo Alejandra Ca-sona »Drevesa umirajo stoje«, Delavski oder iz Celja s komedijo Irene in Vallterja Firnerja »Kukavičje jajce«, Svoboda Kisovec-Zagorje z Mile Stefančevim delom »Včeraj popoldne« in Svoboda - center iz Trbovelj z Marijana Matkovičevim delom »Na koncu poti«.
Ljubljane — oddelek za izrazne plese s samostojno prireditvijo.
V ponedeljek so iznolnji program prireditev taborniki. V torek je pripravil v gledališki dvorani Delavskega doma v Zagorju Večer zabavne glasbe in popevk Revir-
ski dixiland ansambel s pevci.
Danes, na zaključni dan prireditev, bo pa po ulicah Zagorja ob Savi parada mladosti, ki si jo velja — kakor Zatrjujejo organizatorji — ogleda'i. Zvečer pa bo zaključeno letošnje praznovanje dneva mladosti z mladinskim plesom, ki bo v Delavskem domu.
dejstvu ,da je bilo v januarju in jetje nesposobno poravnati lastne11 Ravno prav. Zvedel bom e d& februarju izkazano znižanje pro- obveznosti, zaradi česar je skoraj I1 sindikata tovarne. Pa me je zoot' izvodne cene. Mnogo slabše kaže
realizacija proizvodnje, ki je dosežena le z 61,72 odstotka s pripombo, da so bili izdelki, izgotovljeni v marcu, delno realizirani V aprilu, torej že v drugem tromesečju.'
Ovire v poslovnem procesu proizvod® j e so s tem nakazane. Zvišanje proizvodne cene je v celoti posledica dražjega proizvajanja posameznih izdelkov. Kje jn kako je to nastopilo, pa bodo ugotovili po temeljiti analizi. Vzroki za nizko doseženo realizacijo so v slabih odpremnih pogojih serijske proizvodnje in nekaterih nerazčiščenih individualnih naročilih. — Najbolj pereče je pa prekomerno angažiranje obratnih sredstev, ki se izraža v prevelikih zalogah materiala za 119,3 odstotka, v prevelikih zalogah nedokončane proizvodnje za 149,6 odstotkov, prevelikih zalogah zgotovijenih izdelkov za 309 % in terjatvah do kupcev, ki presegajo normativ za 294 odstotkov. K temu je pa treba prišteti še lastne avanse. Tu gre za angažirana obratna sredstva, ki presegajo milijardo dinarjčv. Zaradi takšnega stanja je pod-
NAŠ POGOVOR
Interes kolektiva • naloga sindikata
V Hrastniku sem srečal Jam* Smodiša, steklarja, predsednik* podruinice Steklarne Hrasti*f‘
Kdo bo skrbel za vzgolol
V gradbenem oodjetju v Litiji so zaposleni delavci domala jz vse države. Prav zaradi tega je med delavci veliko nekvalificiranih in precej takšnih, ki so povsem nepismeni. Ob zadnjem prizadevanju sindikalne podružnice,
za ras od 15. maja do S. junij* Trajen dei z ohladitvijo »e pričakuje okrog 28. maja. V ostalem deloma lepo, sončno, s pogostimi krajevnimi plohami in nevihtami. Prehodno izboljšanje vremena okrog 26. maja in okrog 2. Junija.
Dr. V. M.
Zaključek politične šole
V soboto sta zaključila pouk oba oddelka večerne partijske šole v Hrastniku in Radečah. Na zaključnih razgovorih so kandidati pokazali znanje, ki mo si ga pridobili na večerni šoli in ki jim bo koristno služilo pri aktivnem družbeno političnem delu v raznih organizacijah, organih upravljanja in društva. Oddelek v Radečah je pa na zaključku ustanovil marksistični krožek in izmed slušateljev
da bi organizirali seminar za sirokovno izpopolnjevanje, se je izkazalo, da udeležba nj bila takšna, kot pa bi bilo spričo nizke strokovnosti pričakovati. Vzrok za to je bil , prav v pomanjkljivi osnovni izobrazbi delavcev, ki so sami ugotavljali, da je snov takšnega seminarja zanje pretežka.
Sindikalna podružnica podjetja
Sej« zbor« proizvajalcev Obč. LO Zagorje ob Savi
V torek, 16. t. m,, je bila v Zagorju ob Savi aeja zbora proizvajalcev. Razpravljali so o vlogi zbora proizvajalcev v novem gospodarskem sistemu; o poročilu o izpolnitvi družbenega plana; o stanju Avto-prevozništva ter o
JC	.vvu.m. * -	-- »
normalen pojav — blokiran žirol1 nils •Sem komaj dva meseca pl**'. račun, in nič čudnega ni, če jem-11 sednik sindikalne podružnice. P*l ijejo sredstva za izplačilo oseb-11 sem bil predsednik delavskega sv*', nih dohodkov kar iz rezervnega | • ta * Če je tako, pa bomo zasuk*? sklada.
O tem, da je potrebno nujno
pogovor na aktualno m/eljavljanl* ekonomskih enot.*
•Pri nas smo se začeli ukvarjdP z uveljavljanjem ekonomskih en» lani februarja. Avgusta smo pr*' gledali rezultate. Ugotovili st*0’ da so ti rezultati posledica P°j manjkljivih kriterijev. Seveda *•' smo bili zadovoljni z njimi,
energično ukrepanje, ni dvoma.*
Prvi ukrep je namenjen zmanj-* šanju salda kupcev. Začet je si-*, stema tičen	postopek izterjave1
preko gospodarskega sodišča —1 vseh zapadlih terjatev. Seveda1
rezultata tega izterjevanja ne1	r	.
moremo predvideti niti v prvih1 smo začeli popravljati. Krivda ** naslednjih mesecih. Veliko več je* j težave je bila v veliki meri v tet* mogoče pričakovati od prizadeva-* da imama tri tisoč vrst proiz*10'. nja za zmanjšanje zalog zlasti* dav, ob čemer je težko odmerit nedokončane proizvodnje in zgo-* vse prav. Do petnajstega j«mi« r tovljenih izdelkov.	*1 bo vse v redu in bomo že tzp*'
Kor o-teh vprašanjih razprav-11 čevali z veljavnostjo za nazaj * 1 jajo v kolektivu, zlasti v organih <1 od 1. januarja letos.* upravljanja že nekaj časa, je pri- 1
čakovati izboljšanje poslovanja*' ,KAKŠEN JE BIL ODMEV " kljub vsem objektivnim težavami KCtr FKTIVlIf* v teku leta. Nedvomno je, da jel [	,odmev ■ hd sprU(f 5/A kl<
dopustno mnenje, da je uvedba!	...... 1 ... , ‘. .	, .Ji
novega sistema gospodarjenja z1 so bili knteriji slabi in zato uvajanjem ekonomskih enot spod-lj tolmačenje vsega ukrepanja slaM' budila takšno razpravljanje oA Nezaupanje pa je izviralo gotov0
šole Izvolil tričlanski sekretariat, t doseženih osebnih izdatkih goepo-- Oba oddelka sta imel« nato I danskih organizacij za prvo tro-
ll
skupni zaključek na Lisci.
I mesečje letošnjega leta.
Pionirji spoznavajo svoj domači kraj
Šolska reforma je vnesla v učne programe naših Jo/ mnogo novega in le več življenjskega pouka, s katerim se seznanjajo nali učenci. Tudi v osemletki Ivana Cankarja v Trkavljah // se vnesli nov način spoznavanja učencev z raznimi problemi in zanimivostmi. Tako je osmi razred te lale pred kratkim obiskal Opekamo trboveljskega rudnika na Polajn, kjer so se pionirji praktično spoznali t proizvodnim procesom opeke.
Dva pionirja sla nato v klubu Svobode v Trbovljah II seznanila mlade poslušalce z izdelovanjem opeke in zgodovine teta obrata.
To ni kil prvi tak nastop mladik pionirjev, ampak jih je bilo v zadnjem času že več.
»Zasavski tednik*, glasilo SZDL Lilija. Hrastnik, Zagorja In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk- v Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. *• Naslov uredništva in upravei Trbovlje. Trg revoluelje 11 (telefon 80-191), poštni predal 88. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-78-1-148. -Letna naročnina 600 din, mesečna 50 din. — Posamezna številka 80 dinar Jo*.
je mnenja, da je potrebno s temi delavci začeti s prav osnovnim izobraževanjem, ki ga pa sindikalna podružnica ne more voditi. — Menijo, da hi balo potrebno začeti s krogom nepismenih ustrezno šolanje in po skupinah tudi z ostalimi, ki imajo pomanjkljivo osnovno izobrazbo. Ko bi bilo tako izobraževanje vtirjeno, bi lahko optalj člani, predvsem pa vodstvo sindikalne podružnice, nudili le-tem potrebno pomoč v šolanju. Po tako opravljeni vzgoji bi lahko začeli s sistematičnim strokovnim izobraževanjem.
Ob zaključku gasilskega tedna
Občinska gasilska zveza v Hrastniku je ob zaključku gasilskega tedna in v počastitev 20. obletnice revolucije organizirala v soboto zvečer sprevod gasilskih enot z baklado. V sprevodu je sodelovalo veliko število gasilcev, ki so dokazali, da so enotni in vedno pripravljeni ob požarih in drugih nesrečah ščittti ljudsko ip osebno imetje. V pisanem sprevodu, ki jc odšel z Rudnika do Steklarne — sta igrali obe domači godbi no pihala, ki sta pritegnili pozornost marsikaterega gledalca ob cesti.
Posvetovanje * vajenci
Občinski komite LMS Hrastnik je ob dnevu vajencev sklical posvetovanje z vsemi vajenci v občini Hrastnik, Na posvetovanju so se pogovorili o problemih vajencev, od odnosu mojstrov do njih in o letošnjem letovanju vajencev. — Posvetovanje je bilo koristno. škoda pa Je, da se ga niso udeležili vajenci • področja Radeč.
\
POVSEM NEPOTREBNA
POMANJKLJIVOST
Prva samopostrežna trgovina v Zagorju ima vedno dovolj obiskovalk tn obiskovalcev. Tudi iibirn in zaloga blaga sta dokaj dobri. — Zadnjič pa Je hotela v tej trgovini neka gospodinja kupiti žarnico. — Vzela jo je s palice in jo hotela preizkusiti, pa ni bilo nikjer potrebne naprave. Obrnila ee Je do najbližje prodajalke, ki pa ji je odgovorila, da take naprave nimajo. Verjetno tudi ne bi preveč stalo, če bi al v trgovini kaj takega omislili, kajti »kupovati mačka v vreči« pač ni najbolje. Vča-aih ae namreč zgodi, da kaka tar’ nka kadi ne gocL
gospodarjenju tovarne, kot je zajeto v poročilu za prvo tromesečje letošnjega leta, kajti ne kaže oporekati misli, da težave v poslovanju izvirajo iz daljšega obdobja preteklosti.
V splošnem pa ugotavljajo v Strojni tovarni, da dajejo eko-^ nomske enote že zdaj zadovoljivo» kolektiva je spoznal, da je u* sliko in opravičujejo trud in pri-)) ritev dobra in da bo šele plačcOV zadevanja, ki so jih vložili v svo-|l jo organizacijo v podjetju.	|t
Konferenca s prosvet-J nimf delavci
tudi od tod, ker je bila to novoj!’ o kateri so v začetku kljub t" mučenju delavci prav malo vede • Z razvojem dogodkov okrog ekP" norrtskih enot so vsi postopo^ dojeli, za kaj gre. Napredni
Občinski odbor SZDL Hrastnik je skupno s svetom za prosveto ObLO Hrastnik sklical konferenco prosvetnih delavcev za sektor Hrastnik in Radeče. Na njej so razpravljali o novih gospodarskih spremembah in o zakonu finansi-
delavccv zaveda nalog, ki stoje pred nami v novem sistemu uprav- | ljanja in gospodarjenja.
nje po enoti proizvoda nar pravična rešitev vprašanja.*
•IN DELO SINDIKALNE PODRUŽNICE OB TEM?‘ »To je interes kolektiva,
tof‘i
naloga sindikalne podružnici' * ima zdaj pet pododborov. S1*0 tik pred decentralizacijo del*1' skega sveta. Kaže, da bo razdeli1 na sedem enot. Kakšne bodo P*1
ranja šolstva. — Razprava je po- , drobnosti, o tem še ne morem 1° kazala, da se večina prosvetnih^, VQr\d,
Zahvalil sem se tovarišu ]u^* Smodišu in se poslovil. **
Na kratko upo;doinovim
VSF, EKONOMSKE ENOTE NAJ IZVOLIJO
DELAVSKE SVETE
Pred Id dnevi je okrajni sindikalni svet v Ljubljani na tvoji seji priporočil vsem ekonomskim enotam gospodarskih organizacij ljubljanskega okraja, naj v teku enega meseca izvolijo svoje delavske svete.
Okrajni sindikalni svet priporoča izvolitev delavskih svetov v ekonomskih enotah zaradi tega, ker je ugotovil, da decentralizacija delavskega samoupravljanja tudi v ljubljanskem okraju prepočasi napreduje.
i
2
OSREDNJA PRIREDITEV OB 20-LETNICl REVOLUCIJE BO V LJUBLIANI	*
Osrednja prireditev na večer pred obletnico začet'* ,^0 je slovenskega ljudstva bo 21. juli/a v Ljubljani■ V.a pr° so se začele izredno nb’ešnc priprave. 7. izbiro Ljlibpat ^ii mesta za osrednjo proslavo 20-letnicc revolucije v Slo jt dobila priznanje revolucionarna Ljubljana, hi je kB* medvojni čas središče odpora slovenskega ljudstva.
FILM •PLES V DEŽJU* KONČAN Slovenski film •Ples v dežju* je konč-.n. Fkipa debitanta Boštjana Hladnika ie prejšnn teden zaključila svoje delo. Premiera tega filma bi bila lahko takoj, vendar so predstavniki slovenskega filma sklenili, da bo najprej premiera slovenskega filma »Ti loviš*, takoj zatem bo pa premiera filma •Ples v dežju*.
3
4
PRELOŽITEV PROGE KNlN-ZADAR Dela na gradnji gornjega dela proge Knin—l uspešno nadaiiujtjo. Ob bregu Krke, od Knina do so že preložili 71 kilometrov Proge. V Radučiču so ••flj tudi postajne tire. Še letos bodo progo preložili do HI — Ta dela bodo veljala poldrugo milijardo din.
TOVOR BANAN V MORJE
Sanitarna inšpekcija v Kopru je Prejšnji teden izvrgla lovor banan, ki ga ie pripeljala za neko beograjsko podjelie
)er neka izraelska ladja. Banane so bile že prezrele za
ladja.
uporal
nehaj so jih pa poslali er Trst.
v Koper neka fzr, nadaljnji transport, še uporabljiv del banan so prodali sta lokalnem trhibies, —L-‘ gg"1 *----------m
R
D
R
IZ POSLOVNEGA POROČILA RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK ZA LETO 1960
poročila o poslovanju rudnika Trbovlje—Hrastnik za leto 1960 je tazvidn-o, da je rudnik v tem letu kljub istemu številu zaposlenih kot Prejšnje leto dosegel precej lepše Proizvodne in s tem v zvezi tudi “oljše finančne uspehe kot v letu 1959.
O tem, da je proizvodnja premoga porasla za 121 tisoč ton in do-^gla zavidljivo višino 1,090.000 l°n, je bilo v našem časopisu že Plenjeno. Povprečno dnevno pro-'rvodnjo od 3096 ton je kolektiv od Prejšnjega leta dvignil lani na 3.520 ton, kar pomeni porast za 13,7 %. Za ta uspeh je iskati razlog predvsem v porastu storilnosti, saj je znašal rudniški učinek l-š tone na delavnik, to je za 13 •'•Istotkov več kot leta 1959.
Tudi stranske dejavnosti rudnika so povečale obseg svojega delo-vanja. To velja zlasti za oddelek *a rudarske gradnje (RGO), ki je Preteklo leto izvajal investicijska •trla na osmih gradbiščih na raz-n>h rudnikih v državi. Ta oddelek so je včlanil v poslovno združenje ‘Rudis«, ki le prevzelo nalogo za vgradnjo rudarskih objektov v tu-P inozemstvu. — Na proizvodnjo ^Pekarne so neugodno vplivale izurite slabe vremenske prilike 'ansko leto, kar je imelo za posodico manjšo količino opečnih 'Zdelkov. deloma so pa vplivale tpdl na kvaliteto opečnih izdelkov.
O velikem usoehu delovnega kolektiva lahko govorimo zaradi dolženega znižanja proizvodnih graškov. Navzlic povečanju nakupnih cen skoraj vsoti vrst po-tr°šnega materiala — povečanju Psebnih dohodkov delavcev itd., so p>R proizvodni stroški nižji za 185 •kn na tono premoga v primerjavi s Prejšnjim letom. Na znižanje ftroškov je vplivala nadalje manjšo poraba glavnih vrst materialna [Samski les. razstrelivo, električni •Pk, zasipni material) in predvsem v^lna dosežene proizvodnje.
Vse to je imelo pozitiven vpliv doseganie dohodka in čl6tega PPhodka kolektiva. Tako so je ce-.Ptan dohodek podjetja povečal od milijonov din v letu 1959 na milijonov din v letu 1960, kar PP^cni povečanje za skoraj 12 %.
Cisti dohodek podjetja, ki ga organi samostojno delijo na osebne dohodke in sklade, pa je znašal 2436 milijonov din in je bil višji od leta 1959 za dobrih 17%. Od tega zneska se je izplačalo osebnih dohodkov 2243 milijonov din, to je za 14,6 % več kot v letu 1959. Za sklade je podjetju ostalo 121 milijonov din.
Ce na kratko primerjamo dosežene uspehe v zadnjih treh letih, lahko ugotovimo sama raz-, veseljiva dejstva. Tako se je proizvodnja premoga povečala za 18,6 odstotkov, povprečna dnevna proizvodnja za 17,2 %, rudniška storitev za 22,8 %, proizvodni stroški so se pa znižali za 2,9 %. Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih | za 6,9 %. Pri tem je narasel seveda dohodek na enega zaposlenega od 492 tisoč na 702 tisoč din ali za 42,7 %. Analogno so pora-gl tudi osebni dohodki, in sicer za 44,4 %. Tu je upoštevano splošno zvišanje za 10 % v letu 1959 po zveznih predpisih in nadomestilo za povečano stanarino 6,5 % v letu 1900, tako da znaša dejanski porast osebnih dohodkov 27,9 %. To je povsem opravičljivo, saj so se osebni dohodki dvigali sorazmerno s povečanjem proizvodnje, produktivnosti dela in višjim dohodkom podjetja.
Želeti bi bilo le, da bi v nadaljnjem delu ne ostali pri doseženih rezultatih, temveč da bi uspehe še stopnjevali. — Pri tem bo igralo veliko vlogo približevanje upravljanja neposrednim proizvajalcem — učvrstitev ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov.
ZOPET MED VAMI


Našim rudarjem srečno!
Pred sto leti in več je bila naša dolina pokrita z gozdovi. Nato so ljudje gozdove posekali — trebili. Tako je dobil naš kraj — pravijo — svoje ime.
Ko so čistili gozdove in si začeli graditi domove, so seveda odkrili marsikaj, med drugim tudi premog, ki ga pa niso poznali. Spoznala sta ga dva nemška rudarja, ki sta na svoji poti po naših krajih prišla tudi k nam. Bila sta prepričana, da črni kamen, ki se je kar ponujal očem, ne more biti nič drugega kot premog.
Ta dogodek je bil velikega pomena za naš kraj, saj se z njim pričenja zgodovina industrijskih Trbovelj. Ko so pa pričeli kopati premog, se je pričelo tudi izkoriščanje delavcev — rudarjev. Zvrstilo se je mnogo lastnikov trboveljskega rudnika, zadnji pa je bil
Trboveljska premogokopna družba, katere člani so bili večinoma tujci. Tem so naši rudarji s težkim delom ustvarjali mastne dobičke. Rudarji so morali tedaj delati tudi po dvanajst ur na dan, da so z zaslužkom lahko preživljali sebe in svoje družine. Zaslužek je bil premajhen, zato so se rudarji borili za svoje pravice. Mnogokrat so stavkali ali se na drug način upirali izkoriščanju. Zaradi težkega dela in bede trboveljskih rudarjev, ki so živeli v zakajenih, slabih stanovanjih, se je naš kraj imenoval »Črna dolina t.
Ko so leta 1941 fašisti zasedli našoi domovino, je tudi trboveljski rudnik dobil nove gospodarje — Nemce. Ti so za svoje osvajalne namene potrebovali mnogo premoga in so zato pohlepno ro-
pali naše črno zlato. Trboveljski rudarji pa niso hoteli sodelovati pri tem ropanju, temveč so odložili krampe in lopate ter prijeli za puške. Bili so hrabri borci za svobodo in lepše življenje, saj so imeli velike izkušnje iz časov borb za pravice delavstva. Mnogo rudarjev je v narodnoosvobodilni vojni darovalo titdi svoje življenje.
Ko so se trboveljski rudarji po končani vojni vračali v rudnik, niso bili več sužnji, ampak gospodarji. V novi Jugoslaviji rudarji sami upravljajo svoj rudnik. Sami odločajo, kako bodo porabili dobiček, ki so ga ustvarili s svojim delom. Zato rastejo kot gobe po dežju po naši dolini nove, moderne stanovanjske hiše, ceste in še drugo. Veliko pomoč pa nudijo rudarji posebno naši šoli,
saj so nam poklonili mnogo stvari, ki nam pomagajo pri učenju: poklonjeni radijski sprejemnik nam posreduje radijske šolske ure, zelo smo se razveselili tudi magnetofona, ki posebno našim pevskim zborom postaja nepogrešljiv.
Delavci našega rudnika dobro vedo, da bomo le z dobrim znanjem nekoč dobri delavci. Mi pionirji pa visoko cenimo njihovo požrtvovalno pomoč in smo jim zelo hvaležni. Pri njihovem težkem in tudi nevarnem delu jim želimo veliko uspehov in jim kličemo:
SREČNO!
Učenci S. a razreda osnovne šole Ivana Cankarja v Trbovljah
(
1»


RAZMIŠLJANJA PO RUDNIŠKI KONFERENCI ZK TRBOVLJE
Tri najvažnejša vprašanja
Obračun enoletnega delovanja komunistov na rudniku v Trbovljah je pokazal uspehe, opozoril pa tudi na nepravilnost v delu v osnovnih organizacijah in komiteju ZK. Poročilo rudniškega komiteja ZK se je nanašalo na tri najvažnejša vprašanja: Komunisti in njih vloga pri nadaljnjem razvijanju delavskega samoupravljanja. Naloga komunistov pri nadaljnjem izpopolnjevanju sistema delitve dohodka. Notranja krepitev Zveze komunistov in njenih osnovnih organizacij.
Konferenca je dala glavni poudarek tem vprašanjem ter jih je obravnavala s kritične in pozitivne strani.
Razprava na konferenci je jasno začrtala stališče, da morajo komunisti v samoupravnih organih delati za nadaljnji razvoj teh organov po obratih oz. ekonomskih enotah. Formirati obratne delavske svete z večjimi pravicami in kompetencami; utrjevati demokratičnost v samoupravnih organih ter voditi borbo proti vsiljevanju ali diktiranju raznih sklepov In proti neposrednemu vmešavanju političnih organizacij ali upravnih organov v delo teh organov.
Se poseben poudarek je dala konferenca temu, naj v bodoče o vseh važnejših sklepih odloča ves kolektiv. Zato se bodo morali čla-
•iiin!ii!iitiiiiiHiiiiiHiiiniiniiniiiintiii!iiiHiiiimiiin!5Hiiniiiuwnn«!iiHiiiiHmniiiiminimm!ni!imuiitiii'’Ti
Enodnevni seminar
za sindikalna vodstva na Rudniku Trbovlje - Hrastnik
Odbor sindikata na Rudniku Trbovlje—Hrastnik je pripravil skupno z ObSS Trbovlje enodnevni seminar za predsednike, tajnike in blagajnike vseh 15 sindikalnih podružnic v podjetju in za člane rudniškega sindikalnega odbora.
Program, Id ga Je Delavska univerza v kraju pripravila za ta seminar, je obsegal naslednja področja: politične naloge sindikalnih podružnic (delitev dohodkov, samoupravljanje podjetja in ekonomskih enot; skrb za delovnega človeka, izobraževalna politika itd.); organizacijska vprašanja in delo sindikalnih podružnic ter finančno poslovanje le-teh.
Seminarja se je udeležilo 55 sindikalnih funkcionarjev.
ni delavskih svetov nenehno posvetovati s člani kolektiva in jih o vseh stališčih in sklepih obveščati pred zasedanji, o manj važnih zadevah pa po zasedanju delavskega _sveta. Le s takim delom bodo utrjevali organe samoupravljanja in tudi v praksi približali upravljanje in odločanje neposrednim proizvajalcem.	*
Komunisti so nadalje razpravljali o spremenjenih gospodarskih predpisih in v zvezi s tem o novi delitvi dohodka. Ta sistem daje večje materialne možnosti in pobudo za čimbolj smotrno gospodarjenje v podjetjih. Tu so poudarili, da je treba uvesti stimu-lativnejše instrumente v nagrajevanju na rudniku, ki bodo stimu-lrraM' delo slehernega člana kolektiva po načelu: vsakemu po njegovem dčlu.
Ugotovili so, da današnji pravilniki o delitvi osebnih dohodkov vsebujejo še mezdne pojme. Zato ie riujno, da se začne z urejevanjem takega sistema nagrajevanja, ki bo odpravil mezdne odnose v rudniškem kolektivu.
Glede uveljavljanja spremenjenega gospodarskega sistema so bili mnenja, kako založiti vse sile, da se izkoristijo vse notranje rezerve, ki so še v podjetju.
V razpravi so komunisti razpravljali tudi o planiranju v podjetju in o razumnem gospodarjenju na rudniku. Perspektive razvoja rudnika slone predvsem na:
1. povečani stopnji izkoriščanja proizvodnih kapacitet; 2. na povišanju storilnosti, to je na zmanjšanju števila zaposlenih s še večjo uporabo mehanizacije; 3, z boljšo organizacijo dela doseči znižanje proizvodnih stroškov; 4. doseči enakomernejšo uporabo lastnih investicijskih sredstev.
Izrekli so mnenje, da bi se morali člani ZK bolj poglobiti v problematiko svojega podjetja in da
ne smejo biti
do teh vprašanj brezbrižni.
Nadalje so v razpravi obravnavali vprašanje sodobnejših oblik dela komiteja in osnovnih organizacij ter vlogo komunistov, ki delujejo v raznih družbeno političnih organizacijah ali organih. —
Pisana dejavnost naše družbe v današnjih pogojih terja od Zveze komunistov, da išče prožnejše oblike dela v osnovnih organizacijah in po njih omogoča večjo aktivnost in zavzemanje komunistov za delo na vseh tistih področjih, kjer komunisti aktivno delajo. Pri današnjem demokratičnem razvoju naše družbe se komunisti dnevno srečujejo z vrsto problemov, ki jih je treba reševati. — Ugotovili so, da je rudniški komite v zadnjem letu iskal boljše oblike dela v ZK, saj je opravljal analize dela o aktivnosti komunistov v raznih političnih organizacijah ali organih samoupravljanja ter na osnovi teh analiz opozarjal člane na razne nepravilnosti. Izdelal je širši program dela komiteja in osnovnih organizacij ter napravil širši program ideološkega izobraževanja.
To je bil korak naprej, vendar je §„ortno tekmovanje bilo delo še premalo prozno.	"tv	•	J
Največji poudarek je dala raz-	D?n VPšfiTICeV
prava potrebi poglabljanja idejno V počastitev Dneva vajencev politične izobrazbe članov ZK. — — 21. maja — je občinski komite Mnenja so bili, da idejno izobra- LMS Trbovlje organiziral med-ževanje narelaijejo konkretne po- občinsko tekmovanje reprezen-trebe v političnem delu komuni- tanc vajeniških šol Trbovelj, sta in da le-ta lahko politične pro- Hrastnika in Zagorja ob Savi -bleme pravilno ocenjuje le tedaj, Reprezentance se bodo pomerile če jim je idejno dorasel. To pa v naslednjih disciplinah: v atle-lahko doseže član ZK, ki sledi raz- tiki za ženske, v teku na 60 m, voju naše družbe in se za poli- metu krogle, skoku v višino, ško-tično delo nenehno idejno uspo- ku v daljino in v štafeti 4 X 60 m; sablja. Zato se morajo člani ZK v atletiki za moške: v teku na stalno individualno izobraževati toom, v metu krogle, v metu ter usposabljati za konkretne na- kopia, v skoku v daljino, v sko-k>Se-	j ku v višino in v štafeti 4X180
Iz samega poteka konference jej metrov. Najboljša ekipa bo dobila bilo opaziti, da komunisti sami' prehodni pokal, čutijo potrebo po spremembi ob-i	T.
lik dela v osnovnih organizacijah, vendar bo treba še precej truda, da se bodo osnovne organizacije v celoti otresle dosedanjih okorelih metod dela. Da se izboljša delo v Zvezi komunistov, je pa brez dvoma tudi precej odvisno od kvalitete članov ZK, ki delujejo v sekretariatih osnovnih organizacij, kako bodo le-ti znali samostojno in iniciativno usmerjati delo komunistov v osnovnih organizacijah in tam, kjer se dnevno srečujejo z različnimi problemi. To pa zahteva spremembe v sami miselnosti komunistov in v metodah njihovega uveljavljanja.
Konferenca je v celoti ugotovila in potrdila, da je treba na marsikatere probleme drugače gledati in jih reševati kot doslej. Poročilo in razprava na rudniški konferenci sta dala zaključke in napotila komunistom na rudniku za njihovo bodoče delo s posebnim poudarkom, da nenehno skrbe za usposabljanje in izpolnjevanje sebe in drugih za hitrejši in pravilni družbeni in demokratični razvoj naše družbe.
Čili in smoter raziskovalnih vrtani na rudniku
. Smotrno rudarjenje zahteva pravočasno odpiranje * hripravo stojišča določene rude za odkopavanje J*1 Pridobivanje rude. kar predstavlja bistveno de-v,w®t hi smoter rudarjenja.
, Oroden pa zamoremo slojlšče alt pa njegov del **eti odkopavati. Je treba predhodno Izd etati načrt h	odkopavanja ali bolje rečeno, napraviti
*Jbo|j gospodaren načrt bodočega dela, upoštevajoč . _ lem vse faze dela pred začetkom odkopavanja, odkopavanje, in končno ureditev odkopanega lil * bojišča v takem smislu, da ne bi postal »škodit*	ko bi se hotelo odkopavaU v sosedstvu
oJ*''že odkopanega dela stojišča oziroma da ne bi *kod»l Jamskim In nadnevnlm gradnjam, od se zahteva daljša življenjska doba.
'n h* 1,1 D» Imelo to načrtovanje sploh kak smisel ■•kt	"Porabnost, Je treba poprej ugotoviti za-
koristne Izkoptne - v našem primeru premoga. I' govorimo, da Je treba ugotoviti velikost zalo-Dpl "* seveda ne omejulemo samo na ugotavljanje n^T^riilne In teže zaloge, temveč je nrl lem votivna** Pomena: lega sloja v prostoru, njegova debelini Oložn»*«t pristopa do sloja tn kasnejše pridobivava.	na sosedna nahntallšča ter splošna
Prltev v prtdobtvalna dela f tega Jame — obrata. *»1 bit načrtovalno v stanju, kar najbolj pravdi re*HI vprašanje tehničnega, gospodarnega In ‘Mo**1"®** Pridobivanja »loJISča, mora vedeti za * ,n *e omenjene ostale pogoje za bodoče prl-^>nJe aiojlšča.
”*®ri°vanjc Jo s tern podano tn bo načrt predvi-
deval: način odpiranja slojlšča, način odkopavanja, zračenje delovišč, potrebno mehanizacijo, transport materiala, posebne varnostne mere, potrebno delovno silo z nčfnki, material ter energijo, dnevno kakor tudi celokupno produkdijo, čas trajanja odkopavanja In vseh ostalih faz dela ter končno, kolikšni bodo pridobivata! stroški, upoštevajoč potrebno zasipavanje odkopanih jamskih praznin ter morebitno odvajanje pojavljajoče se vode.
S tem smo nakazali le bežen rcdosled posameznih čtaltcljev, ki Jih mora načrtovalec upoštevati, pri čemer pa terja vsaka postavka še nadrobno obdelavo ta morebitno svojstveno rešitev določenih vprašanj, pri čemer Je treba pred dokončno odločitvijo upoštevati razne variante, to je, od njih izbrati najboljše ta najgospodarnejše.
Dela, katerih namen Je ugotoviti zaloge slojlšča, količine koristne izkopnln« - premoga, lego slojlšča kakor tudi kakovost in lastnosti ter Keslav jalovih prlbribin. kt obda.fa.Jo samo nahajališče sloja, imenujemo RAZISKOVALNA DELA.
Slojlšče lahko raziskujemo z dneva ali pa v sami Jami.
Na dnevu se običajno raziskuje s sledilnimi, t. J. raziskovalnimi Jarki, če se pričakuje nahajališče tik pod površino ta Imamo opraviti s tako Imenovanimi Izdankl. Ce sc pa pričakuje nahajališče slojlšča globi la, ga ugotavljamo z globinskim vrtanjem.
Izdelava raziskovalnih šahtičev je Rprlčo dobro razvite tehnike vrtanja skoraj popolnoma Izgubila na pomenu.
V jami pa raziskuje,fo bodisi z. gnanjem ali prodiranjem prog, vpadnikov, nadkopov oziroma šahtičev. ter seveda, če le le mogoče, s cenejšim vrtanjem, pri čemer uporabljamo vrtnine stroje, s katerimi Je možno vrtati v vse smeri,v prostoru.
Za spoznavanje slojišča so seveda koristni podatki, pridobljeni pri pripravah v Jalovini ta premo-
gu, kakor tudi podatki, zbrani pri samem odkopavanja.
Vrtalni stroji, katere uporabljamo v jami. Imajo manjši domet, nekako največ do 100 metrov, medtem ko »troji, s katerimi vrtamo vrtino z dneva, znatno presegajo omenjeno globino ali dolžino.
Vrtanja z večjimi stroji se v jami po možnosti izogibamo Iz več razlogov in če je le mogoče, zastavljamo globlje vrtine z dneva, pa čeprav zato nekoliko povečamo predvideno globino.
Omraimo naj le znatno povečano varnost v ori-raeru, da z vrtino naletimo na plinonosno hribino, katero neprijetnost laže obvladamo z dneva kot pa v jami.
Rudnik \Trbovlje — Hrastnik ima tudi v letu 1961 dokaj obširen načrt raziskovalnih del, od katerih tehnično vodstvo rudnika pri''akute rešitev oziroma poirditev domnev geološkega in tektonskega značaja.
Tako na novem obratu Dol kot na obratu v Hrastniku in Trbovljah so začrtane raziskave s prodira-nlem raziskovalnih prog in vrtaniem v jamah. Na en ali drug način bodo v jami v Trbovliah raziskovali VII. in Plosko polje ter Iakonco in Nežo, na Dolu pa srednji sektor, ki je že v odkopavanju, ter muranski predel ali tako imenovani vzhodni sektor.
Nadvse pomembne pa bodo raziskave na področju Hrastnika, kjer bodo razen raziskav v Jami: Kotno pelje In Blate zastavili še nadnevno globinsko vrtino Br. 8 Iz Bralce, v Izvedbi Geološkega zavoda Iz Ljubljane.
Na področju Hrastnika ta Dola pa geološki, še bolj pa tektonski momenti niso tako preprosti, kot bi sc zdelo na prvi mah.
Raziskave v Kotnem polju naj bi prinesle pojasnitev slojnih razmer na meji proti zahodnemu sektorju obrata Dol, kt so še dokaj neznane ter še bolj zamotane faradi eruptivnega čoka kremenovih keratofirjev.
Nadnevna globinska vrtina na Bralci naj bi pa dokazala domnevo o obstoju tako imenovanega južnega krila premogovnega nahajališča. Računa se namreč, da so tektonske, t. j. gorotvorne sile, sloj prelomRe, pri čemer je en del zavzel višjo, dragi pa nižjo lego. Pri tem naj bi znašal viremlk ob prelomni ploskvi 200 do 300 metrov, nagib te prelomne ploskve naj bi pa znašal okrog 30». Te podatke daje strokovna domneva, napravljena po podatkih, ki so ob čara na razpolago.
Področje Bralce jc bilo svoječasno raziskano z nekaterimi globinskimi vrtinami z dneva, ki so pa bile vse negativne, izvzemši najsevernejšo Br. 3. ki je bila pozitivna. Novejši podatki, pridobljeni v jami, so vzbudili mnenje, da so bile omenjene raziskovalne vrline zastavljene nekoliko preveč južno, oziroma niso dosegle zadostno globino.
Za globinsko vrtino, ki je bila te dni začeta, se predvideva globina 890 do 1000 meirov.
Podatki, ki jih bo dala ta vrtina, naj bi bili odločilni za nadaljnjo raziskavo na tem področju in seveda osnova za nadaljnje načrtovanje odkopnih polj.
Z malo jamsko vrtalno garnituro smo v začetku leta mimogrede preiskali zemljišče, kjer naj bi stal del nove separacije, da bi tako strokovnjaki dobili potrebne podatke za načrtovanje nove separacije.
Rudnik je začel s še obsežnejšimi raziskovalnimi deli kot prejšnja leta ter je v ta namen predvidel sredstva v vtšint 52 milijonov din za letošnje leto.
Dobro, zadostno preiskano slojišče bo omogočilo najbolj smotrno odpiranje posameznih jamskih polj, tako v vodoravnem kot v višinskem pogledu.
Smotrno odpiranje ter njihovo ritmično, postopno vključevanje v čimbolj osredotočeno proizvodnjo je pa porok za najbolj gospodarno pridobivanje premoga v danih okotaostih ta pogojih.
Laf
pft
Nadomestila invalidom in nov osebni dohodek
OSIca odtaja, na del«
Na Rudniku Trbovlje - Hrastnik , delavci, je s prvim majem postal veljaven nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, s katerim so se znatno ublažile razlike med najnižjimi in najvišjimi tarifnimi postavkami, s tem pa so se odpravile tudi nekatere neskladnosti, izvirajoče iz prejšnjega tarifnega pravilnika.	,
Z uveljavitvijo novega pravilnika o" razdeljevanju osebnega dohodka se je pa pojavil drug pereč problem. Gre za izplačevanje nadomestila delovnim invalidom. Tl sicer prejemajo od Zavoda za socialno zavarovanje ustrezna nadomestila, ki pa že zdavnaj niso več v skladu z de-I Janškimi zaslužki, ki jih dosegajo
ki delajo na deloviščih, i kar Je najboljše dokazilo za to, kjer se delovni učinek meri po da tarifne postavke v prejšnjem enoti proizvoda.	tarifnem pravilniku niso prika-
V prejšnjem tarifnem pravil- zale realne osnove Zavodu za so-
PERSPEKTIVNI PLAN GRADNJE STANOVANJ NA RUDNIKU TRBOVLJE - HRASTNIK ZA RAZDOBJE 1961—1965
Do leta 1965 525 novih stanovanj
' V našito Sankah sno v zadnjem &bb že večkrat obravnavali problematiko stanovanjske graditve na Rudnrišcu Trbovlje - Hrastnik, vendar menimo, da je to eden izmed najvažnejših problemov, ki mu moramo tudi v prihodnje posvečati vso skrb, saj je ravno primemo stanovanje osnovni pogoj za nadaljnji razvoj družbenega standarda našega delovnega človeka. Za uspešno reševanje tega vprašanja je bil v podjetju izdelan perspektivni plan gradnje stanovanj za obdobje 1961—1965, ki predvideva v okviru finančnih možnosti rešitev z izgradnjo najnujnejšega števila sodobnih stanovanj.
Po podatkih stanovanjske komisije pri delavskem svetu podjetja je po današnjem stanju potrebno v Trbovljah in Hrastniku 350 stanovanj, v nadaljnjem ob-
do konca leta 1965 skupno 525 stanovanj.
Perspektivni plan pa, ki je sestavljen na podlagi potreb in predvidenih finančnih možnosti, predvideva izgradnjo naslednjega števila stanovanj: v letu 1561 80 stanovanj, v letu 1962 80, v letu 1963 90, v letu 1964 80, v letu 1965 80 stanovanj, skupaj torej 410 stanovanj.
Razen naštetega števila družinskih stanovanj pa določa perspektivni plan tudi zgraditev dveh 6amških domov, in sicer v letu
1961	izgradnjo samskega doma v Trbovljah z 80 ležišči in v letu
1962	izgradnjo samskega doma s 100 ležišči v Hrastniku.
Za redno in rentabilno graditev tega števila stanovanj so potrebna tudi primerna zemljišča, ki jih zlasti v Trbovljah primanjkuje. Iz tega razloga se je pod
dobju do leta 1965 pa še 175, torej jetje odločilo, da odda nadaljnjo
Pripravimo se na letovanje
Se malo, pa se bodo spet odprla na stcžaj vrata naših počitniških domov. Zlasti bo novost za tiste, ki so sc letos priglasili za letovanje na Bledu, dejstvo, da bomo letovali drugje in ne v zgradbi kot enajst let do sedaj. Upravi rudnika je uspelo dobiti v najem bivši penzion »Zaka« na Bledu, ki se že preurrjuje v počitniški dom in ki bo nared, da že 20. junija t. 1. sprejme prve dopustnike.
Uprava rudnika je preko svoje komisije za oddih že razpisala vpis reflektantov za letovanje v ebeh počitniških domovih — ob morju in na Gorenjskem. Po do sedaj prejetih podatkih bo letos nad 2.000 članov kolektiva In njihovih ožjih svojcev ob morju, soncu in svežem gorenjskem zraku ter na okoliških planinskih postojankah preživljalo svoj zaslužen in koristen oddih. Razpored Izmenjav v počitniških domovih je že objavljen na obratih po računskih pisarnah RTH in pri sindikalnih podružnicah. Vendar je potrebno, da se vsak član kolektiva seznani s pogoji in načinom letovanja. Zato prav na kratko nekaj o tem.
V počitniških domovih in na okoliških planinskih postojankah lahko letuje vsak član delovnega kolektiva, njih žene ali možje in otroci. Pod enakimi pogoji lahko letuje tudi njegova mati ali mati žene, če Je vdova pri rudniku smrtno ponesrečenega rudarja ali partizanska vdova, mora pa živeti z njim v skupnem gospodinjstvu.
Da pa ne bi sijalo sonce v mesecih pred glavno sezono in po njej na prazne alt premalo zasedene počitniške domove, kar Je pogost primer ne samo pri nas, ampak povsod, so upravni organi RTH sprejeli dober In stimulativen sklep, da bo možno z Izjemo ▼ mesecu juliju In avgustu, ko traja letovanje samo 10 dni, v ostalih mesecih koristiti dopust v počitniških domovih po 12 dni. Tako bodo k stroškom letovanja prispevali dopustniki v mesecih Juliju in avgustu po 275 din na dan, v ostalih mesecih pa le po 175 din dnevno.
p?
gradnjo stanovanj v Trbovljah Zavodu za stanovanjsko izgradnjo pri ObLO Trbovlje, ki bo na podlagi urbanističnega' načrta gradil stanovanja za vse trboveljske potrebe na večjih zazidalnih kompleksih, kar je tudi prvi pogoj za rentabilnejšo in cenejšo izgradnjo.
V Hrastniku podoben zavod še ni osnovan, zato se bodo tamkaj za sedaj stanovanj# gradila še z direktnim investiranjem rudnika, posebno še, ker je na razpolago zadostno število gradbenih zemljišč.
Realizacija tega načrta bo zahtevala od celotnega kolektiva podjetja veliko razumevanje in velikih finančnih naporov, kajti plan finansiranja stanovanjske izgradnje predvideva kot pogoj za pridobitev potrebnega posojila iz
niku je bila določena za kvalificiranega kopača v jami tarifna postavka 733 din za 1 delavnik, če je bil ta zaposlen pri delu, kjer se učinek ni dal meriti. Teh primerov je bilo pa zelo malo ali skoraj nič. Razumljivo je, da so vse tarifne postavke na tistih deloviščih, kjer se je delovni učinek meril po enoti proizvoda, pomenile neko nerealno številko, to pa zaradi tega. ker so bili dejanski zaslužki le-teh veliko večji od postavk, določenih v tarifnem pravilniku. Prvoplsanl kopač 1.1. je na primer postal delovni invalid. Kot prvopisanemu kopaču mu je pripadala osnovna tarifna postavka 733 din, katero mu jc Zavod za socialno zavarovanje tudi vzel kot osnovo za izračuna-nje izplačila nadomestila. Ker pa je bil plačan po enoti proizvoda, je bil njegov zaslužek znatno večji, v nekaterih primerih celo enkrat večjf od osnovne tarifne postavke.
Recimo, da je njegov dnevni zaslužek zadnjega leta pred invalidnostjo znašal dnevno 1300 din. Zaslužek po tarifni postavki je znašal 733 X 26 = 19.058 din, zaslužek po encti proizvoda pa 1300 X 26 = 33.800 din.
Iz lega sledi, da je tedaj, ko je bil plačan po enoti proizvoda, presegel svoj zaslužek po osnovni tarifni postavki za 14.742 din,
cialno zavarovanje za Izračuna-nje nadomestila delovnemu Invalidu.
Tarifni pravilnik Iz leta 1959 Jc nehal veljati z letošnjim 1. majem. S tem dnem je stopil v veljavo nov pravilnik o razdelitvi osebnih dohodkov delavcev In uslužbencev. V tem pravilniku so obračunske osnove določene samo za temeljni izračun osebnega dohodka in veljajo za tiste, ki iz kakršnih koli razlogov še ne delajo v normi ali akordu, in za tiste, katerih delovni učinek se ne da meriti. Z novim pravilnikom smo se sicer precej približali stvarnim osebnim dohodkom delavcev, ki so plačani po enoti proizvoda, vendar v celoti še ne.
Nerazumljivo je namreč nekaj, in sicer to, čemu v pravilnik o razdelitvi dohodkov vnašati časovne tarifne postavke za delavce, ki so plačani po enoti proizvoda, če le-teh ni. Sodimo, da bi bilo pravilno, v tak pravilnik vnesti le merila, po katerih naj se ugotavlja delovni učinek. Delovni invalidi, ki so bili pred invalidnostjo zaposleni na delovnih mestih, na katerih so bili plačani po enoti proizvqda, se čutijo v tem pogledu prizadeti, zato sodimo, da je njihova kritika utemeljena. Dosedanji predpisi oziroma praksa za izplačevanje nadomestila delovnim invalidom po so-
cialnem zavarovanju so se P® našem mišljenju preživeli in nh° več v skladu z našim razvojem pojmovanjem. Z uvedbo ekonomskih enot in z novimi gospoda1" skimi predpisi pa prihaja to n0" sorazmerje iz dneva v dan vedo0 bolj do izraza. Delovni ljudi0 namreč s tem, da so za svoj« delo bolje stimulirani, vlagal0 vanj vse večje napore in razu®' Uivo dosegajo tudi boljše delovn5 uspehe, z njimi pa tudi večJ° osebne dohodke.
Nesmiselno jc torej, če je delavec plačan po enoti proizvoda postavljati še neke časovne tarifne postavke, po katerih naj °c izračuna nadomestilo invalide® iz naslova socialnega zavarovanja, temveč naj za to osnov« služi le dejanski zaslužek pri**' detega.
Morda ta problem ne prlhaj* toliko do izraza v drugih podjetjih, je pa posebno pereč po rudnikih. Delo v rudniku je že san® po sebi takega značaja, da k" rado pride do delovnih nezgod’ zaradi katerih narašča tudi število delovnih invalidov, Id so Pf trebni še posebne skrbi n**0 skupnosti. Ce jim bomo uspel1 pravično urediti tudi material110 stran njihovega življenja, pote® sc bodo v naši družbi počutili k0* enakopravni član! — danes V* marsikaterega delovnega invalid* ravno materialna plat njegove** življenja sili k negativnemu e*1' mišljanju.	K. M-
STANOVANJSKI PROBLEMI NA RUDNIKU V TRBOVLJAH
V času spremembe članov sta-
stanovanjskega sklada tudi visoko novanj^ke komisije na rudniku v —	"	* - Trbovljah leta 1960 je bilo'stanje
stanovanjskih prosilcev zelo kritično. Nova stanovanjska komisija je stanje proučila in ugotovila, da je bilo meseca maja vlo-
samoudeležbo podjetja, ki jo bo zmoglo le, če bodo izpolnjeni vsi pogoji, posebno če bo ustvarjena zadostna in rentabilna proizvodnja premoga.	SR

	
	
Na obali Jadranskega morja
Dopustniki se bodo tudi letos prevažali na Rab In Bled kot vsa leta pred tem neposredno Iz Trbovelj oziroma Iz Hrastnika. Tisti, ki bo voljan izrabiti za lak prevoz legitimacijo K-15 za letni oddih, ne bo prispeval za prevoz ničesar, medtem ko bodo vsi ostali plačali za prevoz na progi Trbovlje—Jablanc po 1.215 din, za prevoz Iz Trbovelj ali Hrastnika na Bled pa 502 din. Glede na te pogoje pač ne bo nikogar, ki ne bi Izkoristil ugodnosti, ki mu Jo nudi >*upnost pri potovanju na letni oddih.
Letošnje leto se bo izboljšal tudi prevoz Iz Jablanca na Rab In obratno. Dopustnike bo prevažal motorni brod »Polet« In ne več motorni čoln »Barbat« kot doslej. Prevoz bo opravljal »Kvarner-ekspres« iz Opatije, cena bo pa enaka kot lansko leto.
Razen standardnega načina letovanja pa bodo leto* uvedena preko celega leta enodnevna rekreacijska letovanja na Bledu v obliki Izletov. S tem, da bomo Imeli lelos na Bledu svoj počitniški dom, so dani Idealni pogoji za Izvedbo takih načrtov. Kapaciteta kuhinje v tem domu je tolikšna, da lahko brez škod* In molenj rednega obratovanja v sezoni sprejme ob nedeljah še do 50 drugih Izletnikov, ki bi želeli preživeti dan tedenskega počitka na svežem gorenjskem zraku. Želimo, da bi uprava rudnika ob podpori organov upravljanja In sindikata kmalu uresničila to koristno zamisel.
Do tedaj pa vaem priglašencem za letovanje v letu 1901 prav lep pozdrav In na svidenje na Rabu, Bledu, Paritatftokem vrhu, Mrzlici, Gorah, na Kalu ah Kumu.
Gradnja novega samskega doma v Trbovljah, Id ga gradi gradbeno podjetje »Zasavje« za rudnik Trbovlje-Hrastnik
PROIZVODNI POGOJI NA RUDNIKU
Na vidiku je zboljšanje
— Proizvodnja premoga na rudniku Trbovlje-Hrastnik je v zadnjih dveh mesecih pod lanskim povprečjem. Isto velja tudi za od-kopne, jamske in rudniško storitev. Vzroki padca proizvodnje in produktivnosti so poslabšanje od-kopnih prilik, vodnih vdorov, pritiskov, zaključevanje in obračanje čel, pojavljanje gramoza v stropih, pojavljanje talne vode v tleh.
— Zaradi trenutnega poslabšanja prilik na odkppnih čelih so naša čela počasneje napredovala, kot je bilo predvideno v njihovem ciklusu.
— Na znižanje odkopnih in Jamskih storitev v jami Trbovlje so še posebno vplivali močni vodni vdori, talna voda ln nizki gramo-zl na etaži 160/1 v Plesko polju ter težave pri zaključevanju in močni pritiski na čelu v Tereziji II. polje, 235/8.
— Na trenutno znižanje proizvodnje in storitve v hrastnlškt jami so pa vplivala nizka delovišča prt odkopavanju etaže IV/5 v vzhodnem delu Južnega polja med gramoz), obračanje ln polno zasipavanje čela v A polju IV/9 in posebno preko prečnice na čelu etaže IV/7 v zahodnem delu Južnega polja.
— V jami Ojstro so močni vdori vode na čelo XI/2 v Zahodnem polju močno zavrli normalni tok proizvodnje in zahtevali mnoga dodatna dela, ki so omogočala nadaljnje napredovanje čela.
— Tudi v Jami na Dolu Je v Srednjem sektorju odkopavanje stojišča potekalo samo na rkrajni h mejnih poljih neposredno pod rušo pod težjimi pogoji izkopavanja in slabšimi stojnimi prilikami. Odkopavanje v teh predelih je treba nujno pospešiti zaradi potrebe po enakomernem odkopava-
nju etaž v globino na celotni' dolžini stojišča Srednjega sektorje.
— Vremenske neprilike so zaradi močnega deževja v zadnjem mesecu tudi precej poslabšale delovne pogoje na površinskem kopu He-tja, jalovišča in drobilne postajo na Gvidi.
Počasnejše iztresanje razmočene jamdke in separacijske jalovine na jalovišču in Gvido drobilcu je negativno vplivalo na proizvodnjo zaradi slabše oskrbe jam z vozički. Tudi počasnejše zvračanjc razmočenega premoga iz Zahodnega polja, Kadunje in Plesko polja je negativno vplivalo na storilnost.
Ugodno pa vpliva počasnejše zvračanje premoga na separaciji zaradi uvedbe dela separacije tudi v ročni izmeni na kvaliteto vseh sortlmentov premoga.
-> Z eliminiranjem težjih pogojev, kolikor niso v zvezf s poslabšanjem geoloških prilik, se že po-vrača proizvodnja ln storilnost na predvideno višino.
NOV SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS TRBOVLJE V četrtek, 18. maja, je bila prva seja občinskega komiteja ZKS Trbovlje. Novoizvoljeni komite Je ob tej priliki izvolil nov sekretariat, sekretarja komiteja ln organizacijskega sekretarja tega komiteja.
Ker odhaja dosedanji sekretar komiteja Janez Železnik v dveletno politično šolo, je bil na njegovo mesto izvoljen inž. Albert Ivančič — na mesto organizacijskega sekretarja Adn Naglava, ki odhaja na novo službeno mesto, pa je bil izvoljen Jože Laznik, dosedanji sekretar občinskega sindl-kelncga sveta v TrJjovljnh.
Vsem želimo na novih službenih mestih mnogo uspeha in plodnega del«.
Ženih 377 prošenj za stanovanje, pred 1. majem 1960 je pa bilo rešenih 19 prošenj za stanovanje.
Po pregledu vseh prošenj je komisija prešla na proučitev dejanskega stanja stanovanjskih prosilcev. Pregledala je stanovanja in ugotovila, da je njihovo stanje kritično. Pregled je komisija izvedla pri najbolj potrebnih prosilcih in je pregledala okrog 130 stanovanj. Po končanem pregledu je komisija izdelala searvam prosilcev in predvidela za rešitev 120 najbolj upravičenih prošenj. Seveda je bil to samo seznam, na rešitev Je pa bilo treba čakati, da se kaka stanovanjska stranka izseli ali pa da bosta dograjena dva nova stanovanjska bloka s 40 stanovanji.
Delo komisije pa ni imelo samo namena, da prosilcu samo dodeli izpraznjeno stanovanje, temveč da taka stanovanja razdeli tako, da bo ustreženo čimveč prosilcem, zlasti pa da se upošteva člane ZB In seveda tudi druge zaslužne prosilce glede na kritično stanje s stanovanjem. Do konca leta 1960 je komisija rešila 129 prošenj. 41 prosilcev se je vselilo v nova stanovanja, ki so bila konec lota zgrajena, 88 prosilcem so dodelili druga stara izpraznjena stanovanja.
V	letu 1960 je bilo na rudniku vloženo 469 prošenj za stanovanje. Ker je bilo lani rešeno 129 prošenj, jih je preostalo za rešitev za letošnje leto še 340.
V	času od 1. januarja do 1. maja | 1961 je bilo dodatno vloženih še 42 novih prošenj za stanovanje, ustreči je pa bilo mogoče samo 3 prosilcem, tako da je sedaj 379 nerešenih prošenj.
Analiza trii prošenj, če upoštevamo zahteve prosilcev in ugotovitve komisije, Je naslednja:
149 prosilcev stanuje v takih stanovanjih, ki so vlažna in sploh zdravju škodljiva ter neprimerna za stanovanje. Pretežni del teh stanovanj je v starih hišah, ki so svojemu namenu že doalužile ter so pogosto tudi življenjsko nevarne, tako da jih bo treba prej ali slej podreti. V skupnem gospodinjstvu živi 118 prosilcev, kjer stanujeta po dve ali tri dru-č-ne skupaj. Brez stanovanj jc 19 prosilcev, ki žive v samskih domovih ter so ločeni od svoje družine, tako da Jo nemogočo skupno življenje. Premajhno stanovanje ima 42 prosilcev, ker obsegajo družine od 4 do 8 članov. Za stanovanje pa prosijo tudi taki člani kolektiva, ki imajo sicer ustrezna stanovanja, a bi sl radi Izboljšali položaj s primerneje grajenimi stanovanji. Takih prosilcev je 81.
S to analizo lahko ugotovimo, da potrebuje rudnik v Trbovljah približno še 300 stanovanj. Vedeti pa moramo, da bodo potrebe po stanovanjih Še nadalje naraščale glede na novoprlhnjajočo delovno sito, ki sedaj stanuje po snm-
LAD.TA »TRBOVLJE«
NA TELEVIZIJI
V	četrtek, 25. maja ob 19.30, si bodo ljubitelji televizije v revirjih lahko ogledali na televiziji obisk delegacije iz Trbovelj na ladji »Trbovlje« v Kopru ln njen odhod na pot okoli sveta.
ekih domovih rudnika, a se bed0 tl novi člani kolektiva poročili. * čimer bo nastala potreba po df°‘ tinskih stanovanjih.
Ugotovljeno je, da razpela#! rudnik z 2007 stanovanji. Ce 01 bila ta stanovanja zasedena sa1”® s člani kolektiva, bi ostalo še h*" kaj stanovanj praznih. Zasedaj rudniških stanovanj je pa nari*^' nja:	člani kolektiva zavzema/0
1203 stanovanj, upokojenci jih P3 zasedajo 647. Tiije stranke, kot °° na primer STT, mestna podjetj3’ Elektrarna in Cementarna Trb^,’ lje pa zasedajo še vedno 157 rt* niških stanovanj.
Ob tem pa moramo pripomni^ da jc od navedenih 2007 rudniški0 stanovanj treba izprazniti 101 novanje, ki niso za drugo, kot ** se porušijo. Ta stara stanovafr so — kakor smo že rekli - dosl" žila svojemu namenu; so vlažn" in zdravju škodljiva in ogroi*l življenje stanovalcev, nimajo \ največkrat niti ustreznih san1*0, rij. Ta stanovanja se sploh morejo vzdrževati z najemni11" niti se ne splača, da bi so v0®lL vlagala kakšna sredstva za v*** ževanje.
Ta slaba, stara stanovanja povečini na območju nol>r^1j Žabjeka, Nasipov in delno 0 področju naselja Ob železnici. starem in novem Limborku, W je teren zaradi rudarjenja vit in ugrezljlv ter zaradi t" i nevaren.
Kljub okoliščini, da sc 8**
vsako leto nova stanovanja
_ k°f
vidimo že iz tega, da je jxf letu 1955 sezidal 201 novo novanje In jc sedaj spot v nji 60 novih stanovanj — je dar položaj tak, da ne potrebam, ki nastajajo in rnS!Sa na rudniku iz leta v leto, še, ker postajajo stanovanja starih rudniških hišah sploh 11 uporabna.
Dvomimo tudi, če bo prodv1 ^ ni h 60 stanovanj v letu 1961 sP^ dograjeno, kajti cene gradhcn(cr materiala še vedno r.istejo j, prevračajo ozir. postavljajo ^ kulacije o gradbenih stroSklh^, glavo — drugo Je pa tapet vpf-.je nje kredita za te gradnje 'Neomejenih finančnih sredstev, nimo, da bi bilo morda Izgraditi stanovanja, ki bodo ša, kot so pa stanovanj* * površino in z vso drago 0 ^e< opremo. To tudi zaradi teg*> Qt\‘ Je opaziti, da mnogi prosil*1 ^ roma najemniki z manj*1011 r»' hodkl in zaslužki ne zmote/0 ^ jemnin za stanovanja, ki ,ct sedanje razmere še vedno P razkošna, kajti zaradi visok J1 (* Jemnin jim manjka sr e*"" druge življenjske potreb®- -(tr vprašanje bo treba f.e res«0 učiti.	f
Glede na prednje navodb* manjkanju stanovanj na sodim, du sc ta problem 11 « ti' drugih podjetij v kraju, z ...ti
P
vonjskega sklada. Zato Jc uti0”
,dn
stih, ki šc nimajo svojcg*^., vanj lnterčislrajo V6l
.« stotL
Ua se za večjo gradnjv^i pr
občili1'
bovelj, zlasti pa še Ust* **
ki odločajo o delitvi
finansiran|e stanovanj-'k1 g t* denj in tistih, ki odloča/0 mih gradnjah.
lelavski M rudniki Trhoflje - Hrastnik je zasedal
Za predzadnje zasedanje delavskega je organizacija dela. V zvezi s tem se Zanimivo Je, da je bila razprava po Sodelovanje z upravo rudnika Je bi
Pri dela v jami
sveta, ki je bilo 28. aprila, Je upravni odbor rudnika pripravil zelo obširen dnevni red. — Medtem ko so bile vse prejšnje seje delavskega sveta običajno v popoldanskem prostem času, je predsednik sklical to zasedanje že za 7. uro zjutraj. Med devetimi točkami dnevnega reda sta bili nedvomno najvažnejši :
1.	razprava o pravilniku o delitvi osebnega dohodka,
2.	volitve novega upravnega odbora.
O potrebi popravka obstoječega tarifnega pravilnika so člani kolektiva rudnika razpravljali že ob koncu lanskega in vse mesece letošnjega leta. — Tem upravičenim zahtevam članov kolektiva Je zlasti prisluhnil upravni odbor. Ko je predsednik upravnega odbora poročal o delu tega organa, Je mhno drugega poudaril:
»Dosedanji tarifni pravilnik, ki je v času sprejetja pravilnika ustrezal stanju in potrebam rudnika, je razvoj časa prehitel in tako smo že lansko leto začeli z razdeljevanjem osebnega dohodka po ekonomskih enotah. Sistem razdeljevanja osebnega dohodka s tem ni bil in tudi s sedanjimi predlaganimi popravki še ni dokončno izdelan in ga bo treba še naprej izpopolnjeval-
Pri dosedanjem sistemu nagrajevanja sc je pokazala pomanjkljivost zlasti v tem, da so se razlike v osebnem dohodku med nagrajevanjem po učinku in po času iz meseca v mesec večale. — Rudnik je nakupoval nova, modema proizvajalna sredstva in izboljšala se
DROBCI IZ RUDARSKE STAVKE V LETU 1889
Kdor nii, teni mm lovori
Kako jc stavka potekala?
-SLOVENSKI NAROD- z dne 24. julija poroča: -V Zagorje In Trbovlje, kjer so delavci ustavili delo, odšel je danes jeden bataljon domačega pešpolka.-
-SLOVENEC- od prihodnjega dne vzklika: -Bog daj, da bi višji gospodje pripoznali opravičene pritožbe ubozth delavcev ter jim dovolili boljši zaslužek, kateri hočejo pošteno zaslužiti.-
-SLOVENSKI NAROD- od istega dne pa poroča, da Je družba pripravljena zvišati mezde samo do 10 %. Hkrati piše, da štrajk poteka dosti mirno: -Velikih izgredov še ni bilo. Le ko so žan-darmi prijeli iz Nemčije došlega agitatorja Trinkausa. ki je delavce hujskal, hotfll so delavci šiloma oprostiti ga, kar se jim pa ni posrečilo.«
Scst dni pozneje je »NAROD« to poročilo popravil takole: -Res je, da so v Trbovljah te dni aretirali nekega Nemca... in hoteli so ga osvoboditi. A ni bilo nobene sile (= nasilja). Ljudje so samo sknpovaii se pred hišo, kjer je bil v zaporu ter nagovarjali žandar-merijo, naj ga izpusti. Drugega nič.«
Tudi -SLOVENEC- jc najprej objavil brzojavno vest:	-Josip
T ' -kaus, agitator, izročen okrajnemu sodišču v Laškem trgu, je bil iz ^vestfalskega okraja pregnan.- Nekaj dni pozneje pa jo Je Popravil njegov dopisnik, ki jc o Trinkausu ugotovil naslednje: »Došcl jc na prošnjo svoje žene. katero jc v Trbovljah zapustil meseca avgusta 1888, zopet v Trbovlje meseca februarja 1889 . .. Trinkaus iz Šentjanža v Dvoru služboval je več let pri tukajšnjem Prcmogokopu in po svojem aktivnem vojaškem službovanju vedno kot zvest in pošten delavec... Ni bil noben agitator pri štrajku, ker on ni za lak posel sposoben. Prvi agitator Jc bil slab zaslužek rudarjev, drugi pa neolikano obnašanje načelnikov, ki so jih stiskali kakor *vo|e sužnje.-
Vsiljuje sc nam vprašanje, kako Je s tem Trinkausom? Ali je bi! -iz Nemčije došli agitator« in Nemec (-Narod- teh navedb ni nikoli Popravil), ali pa ni bil ne agitator
eden Izmed slovenskih -knspov«, ki je bil šel za pol leta v West-falijo in je bil prav zato sumljiv, ker je lahko od tam prinesel kake -krive nauke- o štrajkih in še o čem.
Ob petindvajseti obletnici te stavke, leta 19M, je napisal Mcl-hior Cobal iz Zagorja kratek članek v -ZARJO-, kjer izvemo določno, zakaj so Trinkausa takoj prvi dan Slavke prijeli in ga po brzojavnem uradu razglasili za -agitatorja-, takorekoč za povzročitelja stavke. Ko so trboveljski rudarji zapustili delo, so korakali v sprevodu proti Trbovljam. -Rudar Trinkaus si je dovolil šslo, da je spremljal sprevod z rogom. Zato so ga takoj zaprli. Rudarji so gs hoteli rešiti iz orožniške kasarne, zato je okoli 20 orožnikov stalo vso noč z nasajenimi bajoneti okrog kasarne,- (-ZARJA« z dne 6. junija 1914).
-Roka pravice«, ki jc segla po Trinkausu, je nekaj dni nato segla še po sedeminšestdesetih rudarjih, ki so bili obdolženi, da so -napadli- žandarmeritsko vojašnico.
-SLOVENSKI NAROD- z dne
29.	julija poroča:	-Ko so jih
(teh 67) odpeljali, ni bilo nikakega nereda, dasi so delavci stali v tolpah na cesti. In istega dne so poklicali v Hrastniku osem delavcev v ravnateljsko pisarno, ondi Jih prijeli in odvedli k sodišču v Laškem trgu. Ko so delavci videli, da peljejo njihove voditelje v zapor, skušali so Jih osvoboditi, kar so vojaki z nasajenimi bajoneti preprečili.« Te aretaoije pa po
sebno veselje«. No, tega »veselja« je bilo prav kmalu temeljito konec.
V ponedeljek, dne 20. julija, je obiskal Trbovlje »NARODOV« dopisnik. Zaradi njegovega dopisa je bil Ust z dne 1. avgusta zaplenjen. V dopisu beremo med drugim: -Povsod vse mirno, tiho, Srečali smo poedince, po dva, tri, šest, cele gruče delavcev — prc-mogokopov, medlih, slabotnih mož, in mladiče upadlih, vellh lic, slabo opravljenih... vedli so se mirno ... Tu pa tam sem povzel iz njihovih pogovorov, da nikakor ne kanijo vdati se. Po vogalih je nabit oklic s podpisom c. kr. okraj, glavarja in v e. kr. jeziku! Tam se pozivlje premogokopc, de ne kršijo reda, naj se zopet vrnejo k svojemu delu, naj pomislijo, dr. imajo žene in siromašno deco, da bodo tudi ti trpeli na posledicah. Obče apeluje se tu ne samo na pravni čut delavcev, nego tudi na človeka, na srce itd. A posezite do korena, vi, slavna gospoda rudniška! ... Da bi pomisliU, da so te žene in d ec a s soprogi vred oziroma z roditelji, trpele že sedaj največjo bedo in glad, najhnjo revo, da so gnili lakote, bodili razcapani... ali da bi vsaj sedaj hoteli popraviti to vpijočo krivico ter dovolili siromakom v itak skromne zahteve povišati jim nekoliko neznatne mezde, o tem ni v oklicu nc duha ne sluha! Rudarji so rekli: — Ne, ne vdamo se! Mi smo tudi ljudje! Dajte nam živeti, kot se spodobi človeka, saj nismo črna živina! Obljubili so jim celih 6 kr-
tem uvodnem poročilu zelo bogata In konstruktivna. Vsi predlogi, ki so jih posamezni člani prinesli, so bin tehtni in utemeljeni, z redkimi izjemami »borbe za osebne koristi«.
Ko so bili člani delavskega sveta informirani v podrobnosti še o stališču upravnega odbora do vseh pismeno vloženih predlogov in pripomb, je delavski svet soglasno sprejel predloženi pravilnik z nekaterimi manjšimi spremembami in dopolnitvami.
Po glasovanju, pri katerem je bilo opaziti zadovoljstvo vseh navzočih nad opravljenim večmesečnim važnim delom, je delavski svet prešel tja obravnavo drugih točk dnevnega reda.
Pri svojem nadaljnjem delu je delavski svet izvolil nov desetčlanski upravni odbor, ki je v času, ko to pišemo, že dejstva,« je poudaril ' tudi prevzel upravljanje podjetja. Na nova uvrstitev ni po- ] seji 9. maja, ki to Ji prisostvovali člani
je razumljivo povečala proizvodnja in povečali učinki ter s tem zaslužki. —
Osebni dohodki članov kolektiva, ki so zaposleni na delovnih mestih, ki se nagrajujejo po času, so pa ostali ves čas na isti višini.
Smoter predlaganih popravkov je bil, da bi se te neskladnosti vsaj deloma odpravile. Organe r podjetju, ki so pripravljEli predlagani osnutek, je predvsem vodilo načelo, da je treba dosedanje najnižje tarifne postavke odpraviti. Rezultat vseh teh razprav je bil, da smo od prejšnjih 18 prešli na novih 12 obračunskih osnov. Pri 'tem so bile odpravljene najnižje osnove. Razumljivo Je, da so pri uvrstitvi vseh delovnih mest na rudniku, ki ima tako pisano dejavnost, v nove obračunske osnove nastopale mnoge težave.«
»Zavedamo se predsednik, da
polna, zato je upravni odbor vse pred- ] dosedanjega in novega upravnega od-
loge za spremembo in dopolnitev na več sejah obravnaval in jih v mejah možnosti tudi upošteval.« *
V nadaljnjem je poročevalec omenil še nekatere spremembe pravilnika. Dosedanji tarifni pravilnik je imel več določil, ki so govorila o prejemkih delavcev glede na njihove osebne kvalifikacije, medtem ko sedanji pravilnik govori le o delovnih mestih, namesto dosedanje tako imenovane pragmatike, to je napredovanja po določenem številu let zaposlitve, določa predlagani pravilnik o delitvi osebnega dohodka enako plačilo za isto delovno mesto, ne glede pri tem na formalne osebne kvalifikacije. Razumljivo je pa, da uspešno opravljanje dela zahteva tudi določene osebne strokovne kvalifikacije. Posebej se priznava dodatek na leta vsem zaposlenim, to je tudi tistim, ki jih dosedanja pragmatika ni zajemala.
Poročilo upravnega odbora so dopolnili še nekateri vodilni člani kolektiva, ki so poudarili, da naj bi bil to zadnji pravilnik, ki centralno ureja prejemke posameznikov. V najbližji prihodnosti je pa treba začeti z izdelavo pravilnikov o delitvi osebnega dohodka znotraj posameznih obratov oziroma ekonomskih enot, in to bo zlasti delo obratnih delavskih svetov in sindik. podružnic.
bora. Je predsednik prejšnjega upravnega odbora obširno poročal o delu UO v minuli mandatni dobi. Na svojih 35 sejah Je obravnaval vse probleme, kt so se nanašali na proizvodnjo in prodajo premoga ter uspešno reševal vsa druga vprašanja, ki so bila postavljena pred organe delavskega samoupravljanja, Sej so se vsi člani, z manjšimi Izjemami, redno udeleževali.
bilo
v razdobju 19*0/61 zelo uspešno. Na seje je IIO rodno vabil tudi predstavnike sindikatov in ZK iz Trbovelj M Hrastnika, se z njimi posvetoval in jih obveščal o svojih ukrepih. To je upravnemu odboru omogočalo, da je vprašanja, pred katera je bil postavljen, laže reševal.
Ko se je na tej seji do podrobnosti seznanil s finančnim stanjem podjetja, in sicer ločeno za osnovno dejavnost hi posebej za Oddelek za specialna rudarska dela, Opekarno ter drugo dejavnost rudnika, je prišel do zaključka, da bo v prihodnosti moral reševati predvsem naslednje naloge:
1.	nadalje bo moral izpopolnjevati nagrajevanje znotraj ekonomskih enot, razvijati upravljanje ln ga čimbolj približati neposrednim proizvajalcem;
2.	skrbeti bo moral, da se bo ▼ podjetju še bolj skrbno gospodarilo kot doslej t smotrom, da se io nadalje skušajo znižati proizvodni stroški;
3.	skrbeti bo moral, da se bodo investicijska sredstva pravilno uporabljala, da se proizvodne zmogljivosti rudnika obdržs na dosedanji višini.
Člani kolektiva rudnika Trbovlje -Hrastnik smo prepričani ln želimo, da bi nov upravni odbor v svojih prizadevanjih v celoti uspel ln s tem opravičil izkazano mn zaupanje.
Seminarji o medsebojnih odnosih
Delavska univerza v Trbovljah je v okviru svojega izobraževalnega programa in ob podpori ObSS pripravila poseben program za enodneven seminar g tematiko — »O medsebojnih odnosih«.
O umestnosti organizacije in izvedbe tega seminarja ne bi posebej govorili, saj sama vsebina dovolj prepričevalno pravi, da je treba ves vodilni kader v podjetjih in ustanovah, od brigadirjev d* direktorja ter od referentov do vodij ustanov poučiti o teh vprašanjih.
Taiko so to temo že poslušali
člani osrednjega in obratnih delavskih svetov na trboveljskem rudniku ob zadnjih seminarjih, sedaj je pa rudnik prevzel organizacijo še 5 takih seminarjev, od katerih je bil eden prirejen za najodgovornejši kader v podjetju.
Podobni seminarji so bili že v STT, v pripravi je tudi za podjetje Elektro-Trbovlje, trg. podjetje »Prvi junij«, SGP »Zasavje«, Zlatarstvo, ObLO itd.
Seminar vodi tov. Hinko Okorn, uslužbenec STT, ki je tudi republiški inštruktor Zavoda za organizacijo dela LRS.
Narodovem- dopisniku niso Imele j beri; 6 kebrov več pri mezdi! nikakega uspeha, namreč da bi to Delavci pa ne gredo ln zahtevajo vplivalo na druge, da zopet popri- | 60 % poboljška poleg drugih pogo-raejo za delo... Ponuja še jim jev.
celih 8 »/o višje mezde ... Istega dne (v soboto) so šli stavkujočt v Zagorje na poziv »mirno in v redu k ravnateljstvu, ki jim jc ponudilo 85 krajcarjev zs 12 ur dela za kopača brez svečave. Delavci so odgovorili, da s tem ne morejo živeti in so se mimo razšli.«
»SLOVENCEV« dopisnik Iz Zagorja piše dalje: »Vojakov že od 1866. leta (ko jc bila vojska z Italijo) ni bilo toliko v Zagorju, Šolska mladina in praznujoči delavci
ne Nemec, ampak kratko in maloimajo na vojaškem vežballšču po-
Dva nova mladinska aktiva
v zadnjem obdobju je zaživelo lo tudi v mladinski organizaciji *>veljskega rudnika. Imeli so svetovanje z mladimi komunisti, katerem so obravnavali doee-nje delo mladinske organiza-e in vlogo mladih komunistov aktivnem dolu LMS. Ta posvet rodil uspeh. Rudniški mladin-1 komite Jc izdelal idejni pro-arn tekmovanja, v katerega so vključ... vsi mladinski aktivi
rudniku.
Program predvideva, da mladi-Po aktivih tekmuje med sabo. jjOrl tlan LM bo napravil naj-* Prostovoljnih delovnih ur itd. ttivi tekmujejo nadalje, kdo iz-njih bo vključil čim več ne-8"nlzlrane mladine v LMS, kdo ' '»Vodol največ izletov v kraje, ®r s° bili med NOV boji. - Or-®“*'ral| so tudi medaktivno lek-J^fcnje v šahu, streljanju in J^knem tenisu.
° tekmovanje sc še nadaljuje, aidiir so doseženi zelo dobri Najboljše rezultate dose-* mladinski aktiv obrula Tr-;'c ln olirala Dobrna, katerim
Dne 1. avgusta — enajsti dan stavke — Je poročal dopisnik »SLOVENSKEGA NARODA-: »Stavka še ni prenehala in ni pričakovali, da bi se delavci vdali, ako se jim ne izpolnijo zahteve, kajti stanovitni so pri svojem sklepu in trdni kakor prvi dan. Bratstvo In kolegialnost med njimi sta vidna prav sedaj. Kdor nima, temu pomagajo tovariši.. .«
T. L.
Obrat Novi Dol rudnika Trbovlje-Hrastaik se vedno bolj razvija in Stri.
Ob zaključka Tedna požarne varnosti
Razgibanost gasilcev, urejene izložbe s slikami in statističnimi podatki o požarih ln škodi, ki jo vsako leto povzročajo požari, so opozarjale državljane, da je bil letos od 14. do 21. maja Teden požarne varnosti. Se vedno je na prvem mestu kot vzrok požarov neprevidnost. Za tem sledijo požari, kt jih povzročijo otroci. Z uvidevnostjo šolskih vodij so v tem tednu skoraj po vseh šolah učenci pisali naloge s požarno preyentiv-no tematiko. Najboljše naloge bo-
do nagrajene. Za dijake je Poklicna gasilska brigada v Ljubljani organizirala trikrat tedensko revijo gašenja in reševanja, kjer so gasilci učencem praktično pokazali gašenje raznih predmetov z različnimi gasilnimi sredstvi.
Tudi občinski ljudski odbori se vedno bolj poglabljajo v problematiko požarne varnosti. Delo komisij za požarno varnost pri občinah, kjer so se formirale, se na terenu že opazi. Ukrepi teh komisij in povečana aktivnost
tudi vsem posameznim tekmovalcem, ki so doslej dosegli prva mesta.
Ob zaključku tekmovanja bo republiški komite LMS najboljšim aktivom ln posameznikom podelil priznanja.
Ob uspehih, ki ne razvijajo v tem tekmoavnju je nedvomno najbolj razveseljiv ta, da no na obratu Opekama ln Elektro obratu uspeli ustanoviti nova mladinska aktiva, ki sta se že pridružila tekmovanju.
O končnih rezultatih tekmovanja bomo še poročali.
Srečko Kastelic
Parada mladosti
V počastitev Dneva mladosti in 20. obletnice revolucije bo poee-ben odbor skupno z občinskim komitejem LMS Hrastnik organiziral v soboto, 27. maja, parado mladosti. V paradi bodo sodelovale vse organizacije, društva ln šole kakor tudi obe godbi na pihala lz Hrastnika. Parade mladosti se bodo udeležili tudi lz okolice, za katere bo
-- VIJUlUl	lui,	.... , --------------
*ri-lianx) vse priznanje, kakorprevoz z avtobus.
Pred dnevi Je državni sekretariat za narodno obrambo razpisal sprejem gojencev v vojne šole in akademije. Te šole Imajo temeljito opremljeno učilnice z vsemi sodobnimi pripomočki, U omego-čkto sfli mina ms ajthf strokovno Izobrazbo — Na sliki gojeno! vojne akademije pst učenju vseh
gasilstva v preventivni službi, vzgoji prebivalstva s predavanji, filmi, diafilmi, praktičnimi vajami, opozorili preko radia in dnevnega časopisja ter požarnimi pregledi stanovanjskih in kmetijsko gospodarskih objektov kakor tudi pregledi obrtnih delavnic, skladišč in industrije so že preprečili marsikateri požar. — Statistični pokazatelji nam sicer za sedaj še kažejo, da se število požarov ne manjša — nasprotno, celo več jih je, kar je pa razumljivo, ker naš hitri gospodarski vzpon, ogromne gradnje in novi tehnološki postopki v industriji ustvarjajo možnosti za večanje požarov. Na drugi strani pa mo-, ramo ugotoviti, da so škode, povzročene po požarih, mnogo manjše kot prejšnja leta. Vzroki večanja požarov so delno tudi v tem, da so požarno varnostne mere premalo ostre, tako že pri 'Bami j izdelavi projektov ter kasneje pri ■ lokaciji, odobritvi gradbenih oz. vselitvenih ln uporabnih dovoljenj. Vendar j« pozitivno to, da so škode, povzročene po požarih, vsako leto manjše, kar je prav gotovo zasluga uvajanja sistematične preventivne službe ter nenehno delo z državljani po požamo-var-nostni službi. Tu pa odigrava Teden požarne varnosti vsako leto pomembno vlogo.
Pri tem človekoljubnem delu bo treba tudi v bodoče nuditi gasilskim organizacijam in organom, ki odgovarjajo za varnost, vso oporo in pomoč za Čimtesnejše sodelovanje z organizacijami in društvi, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z varnostjo človeka ter varovanjem družbenega ali zasebnega Imetja pred požari ln drugimi nesrečami.
j Zato je prav, da teden požarne varnosti tudi v bodoče populariziramo. Dobra požarno varnostna I služba pa naj bo trajna naloga tat
S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV HRASTNIŠKE OBČINE
Razprava o investicijah
prejšnjo sredo popoldne je bila | Tovarne kemičnih izdelkov o tem
V planinah je kar prijetno, okoliea Trbovelj je prav nalašč zato, da se po končanem delu razvedriš v naravi
seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Hrastniku. Na to sejo so bili povabljeni tudi predsedniki delavskih svetov, predsedniki osnovnih organizacij SZDL in sindikalnih podružnic, predsedniki stanovanjskih skupnosti in direktorji gospodarskih organizacij. Na dnevnem redu je bila razprava o gospodarskih in negospodarskih investicijah v občini. Razpravljali so le o gospodarskih investicijah in o stanovanjskem skladu občine. Zaradi obširne razprave bo zbor proizvajalcev obravnaval ostale negospodarske investicije na naslednji seji.
Potrebo po razpravi o investicijskih vprašanjih v takšnem obsegu so izzvale težave, ki so nastopile ob spremembah, ki jih narekuje novi gospodarski sistem. Prizadeta je zlasti Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, ki ji bo spričo novih gospodarskih predpisov primanjkovalo okrog 100 milijonov dinarjev sredstev’. Da bi te težave premostili, so zaprosili za sodelovanje občinski ljudski odbor in gospodarske organizacije v občini. Zbor proizvajalcev je priporočil, naj v reševanju tega vprašanja sodelujejo vse gospodarske organizacije, ki oo zmožne kreditirati rekonstrukcijo te tovarne. Podrobnosti naj rešuje tovarna kemičnih izdelkov z ostalimi tovarnami sama. Ker gre tu za obdobje do 1964. leta, večjih težav ne bo. V Steklarni Hrastnik so o taki pomoči Tovarni kemičnih izdelkov že govorili organi delavskega upravljanja. — Drugod bodo po dospetju vlog
vprašanju še govorili Drugo vprašanje, za katero je moral izreči zbor proizvajalcev svoje priporočilo, se nanaša na obrat Cementarne Trbovlje v Zidanem mostu. Gre za željo, da bi v Zidanem mostu proizvajali beli cement, za kar imajo naprave in strokovnjaka, vendar je v vprašanju 195 milijonov dinarjev za potrebne investicije. Zaradi pomanjkanja teh sredstev se je odločil delavski svet Cementarne Trbovlje za prodajo teh naprav. Ob tem je bilo izraženo tudi mnenje krogov v cementarni, da bi se obrat v Zidanem mestu nemara lahko osamosvojil. Cementarna v Trbovljah trenutno ni zmožna odločneje investirati v obrat v
Zidanem mostu, bo pa tega zmožna po rekonstrukcijah v Trbovljah. Zaradi tega je zbor proizvajalcev zavzel stališče, da naj bi težnje po uvajanju kakršne koli nove proizvodnje v cementarni v Zidanem mostu izostale, če za to ni mogoče zagotoviti primernih sredstev in če je to združeno s težnjo po osamosvojitvi. Ker pa omenjeni obrat še ni pripravljen na samostojnost, je potrebno poskrbeti najprej za to, da se pred osamosvojitvijo gospodarsko dovolj okrepi.
Podrobno so razpravljali tudi o gospodarskem položaju podjetja »Peta« v Radečah, kjer nastaja vprašanje primanjkljaja za okrog 8 milijonov dinarjev zaradi slabega gospodarjenja v podjetju v
preteklem letu. Zbor proizvajalcev je mnenja, da bi bilo podjetje ob dobrem gospodarjenju zmožno življenja in razvoja in da mu je potrebno zagotoviti obstoj. Ker obstajajo ustrezni predpisi, na osnovi katerih je mogoče urediti tudi notranje razmeTe podjetja, je prepuščeno ukrepanje ustreznim svetom občinskega ljudskega odbora.
Na tej seji so poročali o investicijah po podjetjih še predstavniki Steklarne, ki prehaja v tretjo fazo rekonstrukcije, Papirnice Radeče, ki je tudi v rekonstrukciji in Rudnika, kjer so predvidene večje investicije z gradnjo separacije.
TeMci ZAR so prišli in zmagali
Zaradi neugodnega vremena je bila .preteklo sredo popoldne prireditev telovadnega dvoboja med masti Trbovlje—Kairo namesto na letnem telovadišču trboveljskega Partizana v gledališki dvorani Delavskega doma. Zal samo, da je le okrog 6600 ljubiteljev telovadbe lahko gledalo to zagrizeno, vendar plemenito borbo "enakovrednih nasprotnikov.
Gledalci so bili z nekaj izjemami zelo disciplinirani (po mnenju nekaterih sodniki niso objektivno ocenili telovadce) in so budno spremljali tekmovalce na posameznih orodjih.
Trboveljčani so še vedno nav-
Družbeni plan občine Trbovlje za leto 1961 sprejet
Letos 65 odstotkov več sredstev za potrebe družbenega standarda
dušeni za orodno telovadbo ter bo moralo društvo Partizan v bodoče upoštevati to dejstvo in poskrbeti za kvalitetne nastope vrhunskih telovadcev.
Na tem nastopu so telovadci tekmovali v štirih disciplinah: v partemi gimnastiki, v vajah na krogih, na bradlji in drogu.
Ze v začetku tekmovanja so gledalci lahko opazili, da so gostje izurjeni in remomirani telovadci in da orodja dobro poznajo. Tudi naši telovadci so bili za to srečanje dobro pripravljeni, vendar sta se pojavila dva nesrečna spodrsljaja pri najboljših telovadcih, to je pri Šrotu in Skazi, k! rta imela za posledico zaneslji-
vo zmago gostov. Rezultat Kairo : Trbovlje 183,90:182,40 točk je dovolj zgovoren dokaz, da sta bili obe postavi precej izenačeni.
Prva tri mesta so si priborili gostje, in sicer: 1. Ismail Abd Allah z 38,40 točk, 2. Dakli Amin s 37,50 točk in 3. Abd Elwarth Sharai s 37,50 točk. Četrto mesto je zasedel naš reprezentant Ska-za.
Tekmovanje se je pričelo s ce-loumo zamudo, kar je povzročilo negodovanje med gledalci. Prireditelji bodo morali v bodoče posvetiti več pozornosti organizacijski plati.
Slavko Gorjup
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Trbovljah je bil sprejet družbeni plan in proračun te občine. V družbenem planu so upoštevane spremembe v delitvi dohodka in dopolnilni spremenjeni ekonomski instrumenti. Težišče plana je na povečanju obsega proizvodnje v vseh gospodarskih področjih. — Letošnji družbeni plan smiselno razporeja prizadevanja za krepitev komunalnega sistema In povečanje družbenega standarda.
Dosedanja uspešna gospodarska dejavnost v občini zagotavlja povečanje narodnega dohodka za 14,5 odstotkov. Znatno povečanje je predvideno v negospodarskih investicijskih vlaganjih (za 65 V«), investiranje v gospodarske dejavnosti bo neznatno zmanjšano. — Število zaposlenih se bo povečalo za 3 odstotke, produktivnost pa do 10 odstotkov. Povečanje produktivnosti bo doseženo s skrbnim izobraževanjem, kar bo imelo za posledico premik kvalifikacijskega sestava v korist kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. — Vzporedno s tem je predvideno povečanje osebne potrošnje za 10 odstotkov. Povečanje proračunskih sredstev je predvideno za 30 odstotkov. Fizični obseg proizvodnje bo povečan za 7,3 odstotka, kmetijska proizvodnja za 9 odstotkov (porast trtnih viškov za 20 °/o), sečnja gozdov za 21 odstotkov. Povečanje gradbene dejavnosti je predvideno za 21 odstotkov (vrednost gradbenih del družbenega stan-darda obsega 74 "/o, kapitalne izgradnje pa 26'%). Porast mehanizacije v gradbeništvu je predviden za 23 odst, porast potniškega in tovornega prometa za 13,6 odstotka. Obseg blagovnega prometa v gostinstvu za 6 odstotkov, komunalna dejavnost se bo povečala za 8 odstotkov. Porast obrtnih storitev in proizvodov pa za 21,4 odstotka (dosežen bruto dohodek za 23 •/«).
Investicijska sredstva v gospodarstvu so namenjena nadaljnji
rekonstrukciji Cementarne, Strojne tovarne in razširitvi in obnovi obratov pri Rudniku. Preko 60 milijonov bo vloženih v obrtno dejavnost. Gre za obnovitev starih obratov in povečanje strojnega parka.
Investicijam družbenega standarda je letos odmerjeno posebno vidno mesto. Za stanovanjsko izgradnjo bo porabljenih 345 milijonov dinarjev (za 110 stanovanj). Za gradnjo nove bolnišnice in zdravstvenega doma je namenjenih 260 milijonov dinarjev. Za dograditev osemletke »Tončke Čečeve« in za ustanovitev srednje tehniške šole je odmerjenih 65 milijonov dinarjev. Za gradnjo godbenega doma je na razpolago
6,5 milijonov dinarjev, v čemer I pavšalirana. Nekatera podjetja je zajeta tudi ureditev knjižnice ] bodo popolnoma oproščena pri-
in kino dvoran. Za komunalno dejavnost Je namenjenih 140 milijonov dinarjev. Slednja obsega rekonstrukcijo cest, potoka Trfoo-veljščica, ureditev kanalizacije, vodovodnega omrežja, cestne razsvetljave itd.
V trgovini bo odprtih nekaj novih poslovalnic. V gostinstvu je treba omeniti gradnjo dependas-se restavracije z 20 sobami in 50 ležišči. — V obrti je predvidena gradnja poslovnih prostorov »Tapetništva«. — Ustvarjene bodo osnove za organiziranje obrtnih centrov. Pri stanovanjskih skupnostih bo ustanovljenih nekaj servisov. Vsa storitvena obrt bo
spevka iz dohodka in drugih dajatev (pet obrtnih organizacij, trgovsko podjetje Vitaminka, eno gostinsko podjetje in planinske postojanke), nekaj obrtnih podjetij pa bo oproščenih polovice dajatev prispevka iz dohodka.
Letos je na novo uvfeden dopolnilni proračunski prispevek, namenjen negospodarskim investicijam in stanovanjskim skupnostim. — Ustanovljeno bo Več skladov prt občinskem ljudskem odboru (sklad za negospodarske investicije, sklad za šolstvo in sklad skupne rezerve sredstev gospodarskih organizacij. Tako bo vseh skladov pri občini dvanajst.
Nesebično zavzemanje
Delo Društva prijateljev mladine v Zgornjih Trbovljah je zelo pisano in raznoliko. Društvo si ni zadalo samo za nalogo, skrbeti predvsem za socialno ogrožene otroke, da bi otroci in mladina svoj prosti čas smotrno izkoriščali v podmladkanskih tn drugih organizacijah (taborniki, gasilci, šahisti, podmladkarji RK, Ljudska tehnika in razne telesno-vzgojne organizacije), temveč si je v program svojega delovanja zastavilo nalogo: dramiti in razvija« družbeno zavest staršev za kar najbolj smotrno in napredno vzgojo svojih otrok, ki bo oblikovala mlado generacijo v duhu socialističnih načel, humanizma in napredka — vzgajati starše in jim pomagati, da bodo lahko uspešno izpolnjevali vse svoje roditeljske dolžnosti.
Ker pa nekateri starši premalo skrbe za zdravo duševno im telesno rast svojih otrok, je DPM osnovalo tričlansko komisijo za družinska vprašanja. Člani komisije so dbčssno obiskovali talce družine in prepričevali starše o
Svet za prosveto pri ObLO Trbovlje je sprejel novo razdelitev šaMrih okolišev. Okoliši so razporejeni po ulicah, cestah in kolonijah, ki težijo na določeno Solo. Upoštevajo se tudi lokacije, oddaljenost posameznih predelov ter po urbanističnem načrtu predvidena zazidava s stanovanjskimi zgmdbMTtl. Do nove razdelitve šolskih okolišev je prišlo glede na ddovanja nove šole na PlBsMpovom hribu - šole Tončke Čečeve, Id bo ▼ veliki meri olajšal* in razbremenila delo šole Ivana Hohkrauta in pa šolo Ivana Cankarja v Trbovljah.
Po novi razdelitvi spadajo v šolski okoli* Alojza HohkrauU naslednja naselja: Dobovec, Zasavska osata, Ob železnici, Kolodvorska ceste. Bovško, Nasipi, Trg Revolucije, Ulica 1. junija.
Pod Ostrim vrhom in Globušak. Po tem okolišu bo imela šola Alojza Hohkrauta 672 učencev. V šolski okoliš šole Ivana Cankarja stradajo pa: Loke, Dom in vrt, Vreskovo, Leninov trg, Keršeto-vo, Obrtniška cesta. Gimnazijska ceste, Majcnova ceste, Ojstro, Trg Franca Fakina, Cesta Tončke Čečeve, Golovec, Keršičev hrib, Gabrsko, Rnezdol, Savinjska cesta. Partizanski vrh, Čeče, Klek, Praipreče, Neža in Pod gozdom s 733 otroki. V šolski okoli* nove šole Tončke Čečeve pa sodi: Zabjak, Opekama, Ribnik, Hohkrautova kolonija, Ret je, Dobrna, Šuštarjeva kolonija, Keršiče« cesta, Partizanska cesta. Trg Svobode, Kolonija 1. maja. Novi dom in Rudarska cesta. To Solo bo obiskovalo 1.821 učencev.
Jas
nepravilnem odnosu do svojih otrok.
Na pobudo društva je Stanovanjska skupnost Franca Fakina skupno s SZDL ustanovila varstveno vzgojno ustanovo »Marjetka« v Zgornjih Trbovljah in dalo pobudo za ureditev še petih otroških igrišč. Nadalje so za družinsko ogrožene otroke, ki iz kakršnega koli vzroka niso bili deležni skrbi in ljubezni v lastni družini, preskrbeli rejniško družino, ki se je z vso toploto in skrbjo posvetila bratcu in sestrici. Društvo nenehno spremlja probleme daraščajoče mladine, preskrbo učnih mest za otroke, ki so končali osnovno šolo. V tednu otroka Je društvo obdarilo dva bolna otroka, obiskalo je pa 21 ogroženih otrok. V sodelovanju s svetom za varstvo družine so napotili na zdravljenje nekega alkoholika, taščo da je njegova družina spet srečna in mirna.
V sodelovanju z občinsko ZPM bo društvo organiziralo tombolo. Njen Izkupiček bo društvo porabilo za ustanovitev lastne baze na morju, kamor bo pošiljalo otroke na letovanje. Tu jim je zagotovil Investicijski biro Trbovlje 25.000 din. Strojno mizarstvo del kuhinjske oprave, podjetje »Zlatarstvo« prstan v vrednosti 12.000 din, podjetje »Tapetništvo« 1 kanape, SGP »Zasavje« 5000 din, Komunala Trbovlje igračo v vredno«« pet tisoč dinarjev ter pod-
VpraSanje preventivnega zdravljenja
Na eni izmed zadnjih sej krajevnega sindikat, sveta v Hrastniku so razpravljali tudi o preventivnem zdravljenju članov sindikalnih podružnic.
Ker so se sredstva v ta namen letos povečala, bo lahko šlo 114 članov na preventivno zdravljenje. Posamezni kolrfcttvi bodo nudili članom v te namen izredni plačani dopust, medtem ko jim bodo drugi lahko nudili le 7 dni plačanega dopusta, ostalega pa porabili za zdravljenje od svojega rednega letnega dopusta.
jetje »Etoktro-Standard« nočne svetilke v vrednosti 10.000 dinarjev.
Lani je letovalo 98 otrok v Piranu in Polhovem Gradcu. Celotna tritedenska oskrba je stela devet tisoč dinarjev.
Zal pa še mnogi starši odlagajo vso skrb in odgovornost za svoje otroke na ramena družbe. Društvo ima še vedno obilo ledine, v katero bo moralo zaoratl, da bo posamezne starše napotilo k izpolnjevanju svojih dolžnosti.
Jas
Telovadci Iz ZAR In naši telovadci ob zaključku tekmovanja
Vesti iz Hrastnika
Ze precej časa je v klubskem prostoru DPD Svoboda I v Hrastniku živahno. Ob popoldnevih se zbere tamkaj povprečno po 70 mladih ljudi. Zlasti prijetno je, kadar so primerne televizijske oddaje.
Te dni je bila v Hrastniku razstava orožja in slik iz NOV in sedanjega življenja JLA. Razstava je bila v domu TVD Partizan.
Na šoli Ivana Cankarja v Hrastniku so ustanovili društvo OZN. Včlanjenih je 15 učencev.
Pionirski odred šole Ivana Cankarja v Hrastniku že nekaj let izdaja literarni list »Utripi«. Letošnjo drugo številko tega lista pripravljajo za Dan mladosti.
V Steklarni v Hrastniku pre-
800 milijonov din. Tretja jih bo stala nekaj manj od 500 milijonov dinarjev.
Rudnik Trbovlje predvideva v obdobju petletnega plana gradnjo separacije, ki bo stala 2 milijardi in 100 milijonov dinarjev. Nova separacija bo omogočala boljšo kvaliteto premoga s pranjem e težkimi tekočinami, boljši izplen, očiščenje odpadnih voda in surovino cementarni. Ce bo uspelo doseči gradnjo separacije tudi za rudnik Zagorje, bodo vodo Savo poslej čiste.
PREDAVANJE O RDEČEM
KRIŽU V TRBOVLJAH
Osnovna organizacija Rdečega križa na Trgu revolucije v Trbovljah je v tednu Rdečega križa pripravila predavanja v Delavskem domu in poučni film. Preko 300 članov je pozorno sledilo za-
hajajo v tretjo etapo rekonstruk- nimivemu predavanju o zgodovini cijo. Za prvi dve etapi so porabili I Rdečega križa.
Bogata bilanca izobraževalne dejavnosti
Delavsko univerzo v Trbovljah prištevajo v slovenskem merilu med najbolj aktivne in uspešne ustanove za izobraževanje odraslih. Vsestranska aktivnost na vseh področjih izobraževanja, teko na iideološko-političnem, čhruž-beno-ekomomškem, splošnem In strokovnem, kakor tudi na po-ljudno-znanstvenem se tudi v polni meri lahko odraža v nekaterih statističnih podatkih, ki jih Objavljamo.
V	vseh večernih oddelkih devetih raznih šol (osemletki, RSS, TSS, Administrativni. Kmetijsko-gospodarski, Politični šoli itd.) je skončalo oz. končuje pouk v tej sezoni v 15 oddelkih 385 slušateljev. Od začetka sezone 1. sept. 1960 do 1. maja 1961 Je bilo v občini 19 seminarjev in tečajev, od toga devet s področja ideološko-poll-tičnega in družbeno-elumocnskega izobraževanja, skupaj v vseh seminarjih in točajih 550 slušateljev.
3500 ljudi na razstav’
V	počastitev 20. obletnice revolucije jugoslovanskih narodov je: občinski odbor ZROP Hrastnik organiziral razstavo JLA. Razstava je bila zanimiva, zlasti za šolsko | mladino in si Jo je v dveh dneh bglodalo preko 3500 ljudi.
Predavanj je bilo v tem obdobju na območju občine 106, ki Jih je poslušalo 5.331 poslušalcev.
Na področju izobraževanja je delavska univerza priredila tudi sedem kino predstav, ki jih je obiskalo 879 gledalcev.
Teh nekaj kratkih statističnih
podatkov priča o pisani dejavno" stl trbovel jske delavske univerze, kateri je treba z večjim razume" vanjom nuditi potrebno materialno zaslombo, da bo mogoč* uresničiti ves začrtan bogati Pc<r gram dejavnosti.
Zaključili so tečaj Rdečega križa

Ji
fLiSsgg*
Prod kratkim so v Trbovljah—Centru kon’all dva tečaja čega križa a temo »Noga bolnika na domu«, ki se ga je ud^1"^ tudi splošno poznana aktivistka RK tovarišica Ema Mervar * tečajnica. Kot bolnici so Ji tečajnico čestitale k njenemu 60-1 etne*" življenjskemu prazniku.	N. N.
OD SREDE DO SREDE
-Oboekceoalec-
mali oglasi
Gostišče »Delavski dom-« v Trbovljah sprejme v službo dve natakarici. — Intereisentke naj se zJflase v gostišču. — Plača po dogovoru. - Nastop službe s 1. junijem 1961.
Ugodno prodam šivalni stroj — »Singer«. Ogled vsak dan po 14. uri. Gorenc, Trbovlje, Leninov trg 1.
O
Prodam motorno kolo »Puch« — 125 ccm v odličnem stanju, tudi za ček. — T. J., Postaja LM, Videm-5rško.
•
Zaradi naglušnoeti nisem prav razumela besede o Vidi Ramšak. ** Antoni Podlunšek.
OPOZORIJO
Vse tiste osebe, ki bodo širile neresnične govorice po Trbovljah, da se j« kvartalo za denar v gostilni pri Kurniku in da je bila odvzeta velika vsota denarja opozarjam, da jih bom tožil pri sodišču zaradi klevetanja.
Trbovlje, 25. maja 1961.
Fran« Helešek, Novi dom,
Trbovlje
OPOZORILO
Opozarjam, da nisem plačnica Za dolgove mojega moža Valentina Izlakarja, Čeče, št. 1. — Marija lldakar, Trbovlje.
OBVESTILO
Vsi lastniki v območju občine Trbovlje, ki imajo privatna motorna vozila: avto, motorno kolo ali moped, naj se zglasijo v drur šfvejii pisarni Avto-moto društva Trbovlje zaradi ugodnosti in bohot et: brezplačne usluge cestne službe, brezplačni pravni nasveti v zvezi s prometnimi nezgodami in spori.
Avto-moto društvo Trbovlje
DEŽURNA SLUŽBA
ZDRAVNIKOV
V TEM TEDNU 25. maja dr. VTadimira Južnič 28. maja dr. Vladimir Komorowsky
27.	maja dr. Vladimir Komorpwsicy
28.	maja dr. Vladimir Komorowsky 28. maja dr. Mihaela Drnovšek
30.	maja dr. Ludvik Kramberger
31.	maja (k. Vladimira Južnič
RAZPIS
Na podlagi sklepa delavskega sveta Komunale Trbovlje, z dne 16. oktobra »60
PRODA KOMUNALA TRBOVLJE HLEV S KOZOLCEM.
Prednost nakupa Imajo gospodarske Organizacije.
Podrobne podatke, ceno ln pogoje Prodaje dobite na upravi Komunale Trbovlje, Savinjska cesta 11 a, do 30. junija 1961. — Po preteku objavljenega roka imajo možnost nakupa tudi privatniki.
ZAHVALA
Ob Izgubi naiega ljubljenega očeta, starega ata in praočeta
IVANA STERLETA,
Id nas je v visoki stsrostl zapustil za vedtjo, se najlepše zahvaljujemo dr. Vla-dlmlrl Južničev! za vso njeno skrb ln prizadevanje, vsemu ostalemu sorodstvu, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem, kt so mu darovali vence ter cvetje ln vsem. Id »P sočustvovali z nemi ob tej težki Izgubi.
Užaloičena hčerka Alojzija z družino, sin Ivan z družino, sin Mirko z družino, hčerk« MUa z družino ter vnukinje ln vnuki
»Delavski dom« v Trbovljah: 25.
maja francoski film ESKADRILJ NORMANDIJE NJEMEN; 26. do 29. mg ja amer. barvni cip. film NA NABOJU Til IMENA; 30. maja do L junija sovjetski barvni film NEBO KLICE
Svoboda - Trbovlje II«: 26. do
29.	maja nemški barvni film MAZURKA LJUBEZNI; 30. in 31. maja amer. barvni film BENI GUD-MAN
»Svoboda -« Zasavje« v Trbovljah: 26. do 29. maja jugoslovanski c/b film VRNIL SE BOM; 2. do 5. junija jug.-žeiki barvni film ZVEZDA POTUJE NA JUG »Svoboda II« v Hrastniku: 25. maja feško-bolganski barvni film LABAKAN; 27. do 29. maja francoski barvni CS film DIVJAD JE RAZPUŠČENA; 28. maja italijanski film — matineja ob 10. urj -NJIHOVE ZABLODE
?
I
- hčerko; Pavla Potočan, Hrastnik -sina; Jota Smrkolj, Zagorje - Podlipo- I vic* — sina,- Angela Knez, Trbovlje — sto*; Marija Brečko, Trbovlje — sina;;! Ljudmil* Tomc, Zagorje - hčerko.
V nedeljo je trboveljski Rudar v

Ttffi
TRBOVLJE
ROJSTVA: Marija Vrat), Hrastnik — hčerko; Angela B»koylč, Hrastnik — hčerko; Ljudmila Kramžar, Trbovlje
—	hčerko; Jožefa Volf, Hrastnik — sina; Ljudmila Kavlck, Hrastnik — stoa; Ivana Žlbert, Trbovlje — sin*; Marija Pustotnik, Zagorje — hčerko; Marija Žibret, Trbovlje — hčerko; Angela Kovač, Trbovlje — elno; Marija Perpar, Trbovlje — hčerko; Elizabeta Muhovič, Hrastnik — hčerko; Ljudmila Tolar, Trbovlje — sina; Helena Cestnik, Trbovlje — sipa; Fri4arlka Savšek, Trbovlje — hčerko; Adolflna Bajda, Trbovlje
—	hčerko; Anica Zupan, Trbovlje — hčerko; Danijela Humski, Trbovlje — hčerko; Karolina Divjak, Trbovlje
Razpis
Osrednji delavski svet Rudnika rjavega premoga
Trbovlje-Hras|nik razpisuje za šolsko leto 1981 62 na podlagi ustreznih predpisov podelitev štipendij za šolanje na naslednjih šolah:
1.	1 štipendija za študij na Univerzi - fakulteta za
rudarstvo
2.	1 štipendija za študij na Univerzi - fakulteta za
strojništvo
3.	1 štipendija za študij na Univerzi - fakulteta za
kemijo
4.	1 štipendija za študij na Univerzi - pravna fakul-
teta
5.	1 štipendija za študij na Univerzi — Ekonomska
fakulteta
6.	3 štipendije za študij na Tehniški srednji šoli, od-
delek za rudarstvo
7.	1 štipendija za študij na Gradbeni srednji šoli -
oddelek za visoke gradnje
8.	10 štipendij za študij na Mojstrski šoli TSS - ru-
darski oddelek
9.	4 štipendije za študij na Ekonomski srednji Mi v
Trbovljah
10. 1 štipendija za študij na dvoletni Administrativni šoli.
Prosilci naj naslovijo prošnje s potrebnimi podatki: o rojstvu, bivanju, šolanju ln namenu nadaljnjega študija na upravo rudnika Trbovlje—Hrastnik do M. junija 1061.
RAZPIS
mesta direktorja PTT podjetja Trbovlje
Komisija za razpis mosta direktorja ObLO Trbovlje razpisuje mesto direktorja PTT podjetja Trbovlje.
Pogoji: visoka strokovna izobrazba r najmanj 3 loti prakse v SkupnoHi JPTT ali višja strokovna izobrazba oziroma izobrazba visokokvalificiranega delavca z najmanj 8 let prakso v Skupnosti JPTT ali najmanj 6 let dela na vodilnih delovnih mestih, za katera se po splošnih predpisih zahteva visoka ali višja strokovna Izobrazba ali izobrazba visokokvalificiranega delavca, če trna prosilec vsaj srednjo strokovno izobrazbo ali izobrazbo visokokvalificiranega delavca.
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v pod-
S 30 din kolkovanc prošnje, iz katerih naj bo razvidna strokovna izobrazba in dosedanjo delo, ec naj poMjsjo na komisijo za razpis mesta direktorja PTT podjetju rT^v' lje v teku 15 dni po objavi tega razglasa v PTT Vestniku, uradnem glasilu Skupnosti jugoslovanskih poit, telegrafov in telefonov.
Komisija za razpis mosta direktorja PTT podjetja Trbovlje
POROKE: Alojzij Jelen, »trojni ldju-|l iavničar, Trbovlje, to Štefanija Tomc.i l bolničark*, Trbovlje; Mihael Joaepf Ball.i zdravnik iz Londona, to Marija Grošelj, |l študent, Trbovlje; FRANC MEDVED, 11
rudar, Trbovlja, to FRANČIŠKA SVI-i 'srečanju s kranjskim Triglavom poka-GELI, natakarica, Trbovlje; Bogomir, 'zal uto slabo Igro. Zaradi močnega na-Femc, ključavničar, Trbovlje, ln Ljud-|'Uva pred začatltom tekme j* bito igrišče mila Gračnar, delavka, Trbovlje; Mar-| popolnoma razmočeno In zelo težko za Jan Frol, delavce, Trbovlje, to HUde-11 Igro. 1306 gledalcev Je zadovoljno za-garda Klopčič, kurirka, Trbovlje.	I'pustilo Igrišče, sa je Je Triglav z odlično
v igro popolnoma preigral Slabo enajsto-SMRTI: Marija Rajat, rojen* Cejno- rico Rudarja, var, upokojenka, Trbovlje — stara 826 Sodniku Radonjiču Iz Ljubljane sta let; Jernej Zgonec, upokojenec, Trbov-iSe moštvi predstavili v naslednji polje — star 70 let; Ivan šteble, upoko- stavi:
jenec, Trbovlje — star 85 let.	11 Triglav:	Galič, Rozman, Brezar II,
UDagarin, Perkovič, Norčič, S(ladji (Me-HRAgTNIK	11 sarič), Siular II, Potočnik, Krašovec,
ROJSTVA: Marija Drobne, Hrastnik |' stular I.
178 — hčerko; Sliva Odlazek, Podkraj (l Rudar: Krajšek, Knez, Deželak, Pri-60 — hčerko; KlotHda Kosmatin, Hrast- istov, Krafogel, Sorel, Plšek, Breznikar, clk 36i — hčerko-	I Knavs, Kalilagič, Opresnik.
PORORE; Janez Kolar, rudar, Hrast-1' strelci: za Triglav v 8. ta 65. minuti nik 235, in Marija Juntez, delavka, |l Krašovec ter v 13. to 46. minuti Potoč-Hrastnik 5; Milan Mestrič, rudar, Hrast-; l nik, za Rudarja pa v 12. minuti Knavs, ntk 305, to Magdalena Potušek, usluž- ;l Z e v začetku tekme so domačini za-benka, Hrastnik 383; Franc Prašnikar, |lčell ostro napadati ter oblegati vrata rudar, Zagorje — Ok rovar Jera 19, to |l gostov. Zgradi napake obrambe so do-Karolina Znpanek, delavka, Hrastnik f mačini že v 8, minuti zabili gol. Napa-141; Ludvik Lamut, rudar, Hrastnik daleč Triglava Potočnik je lepo poslužil
Tedenski športni pregled
SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA
Visok poraz
Triglav : Rudar 4:1 (2:1)
318, in Ana Jevnliek, natakarica, Bralca 3«.
ŠIBITI ni bito.
BREŽICE
ROJSTVA; Marija Zevnik, Skopice «7 — sina; Neža Žagmajster, Jezero 7* — hčerko; Amalija Hvorostanskl, Kostanjevica — hčerini; Antonija Malus, Blanca 7 — hčerko; Angela Radišek, Orehovo 21 — hčerko; Ana Simon,1 Trni* * — hčerko; Angela Plslak, VI-dem-Krško — hčerko.
POROK ni bilo.
SMRTI: Svetozar Lekič, oficir JNA, Brežice — star 36 let; Terezija Verstovšek, Brežice — stara 76 let; Jože Zagorc, Brežice -r star 67 let; Marija Umek, Stari gnid 43 «- stara 66 let.
RADIO
ČETRTEK, 25. maja 1961
5.35	Pihalni orkester JLA P- v. Pavla Brzulje; Ji.13 Dve ruski popevki; J2.00 Rado Simoniti; Kolednica mladinskih brigad; 12.15 Kmetijski nasveti — Doktor Drago Sabec: Zdravstvena zaščita pred svinjsko kugo v organizirani svl-njerejl; 13-30 Zvočna mavrica; 13.30 Pesmi o tovarišu'Titu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Veliki zabavni orkestri to vokalni ansambli; 17.|5 45 minut turizma ln melodij; 10,43 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 26. maja 1961
8.36	S popevkami po svetu; 10.13 Ne-
kaj slovenskih skladb; 11.30 Človek in zdravje; 12.00 Slovenske narodne poje Tone Kozlevčar, spremlja Avgust Stanke; 1243 Kmetijski nasveti — Ing. Jože FerčelJ:	Izpopolnimo pitanje mladih
govedi; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.43 Slovenske narodne poje Slovenski oktet; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 10.00 Spomini maršala Tita na začetek vstaje; 10.15 Lepe melodije; 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd; 20.18 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaje * morju In pomoričaldh.
SOBOTA, 27. maja 1*61
8.28 Iz vsakega žepa neke); 16.58 Harfa In kitara; 11.3« Pionirski tednik; 12.00 Trio Slavka Avsenika; 1240 Kmetijski nasveti — Dr. Drago Sabec: Kako rediti svinje plemenlce to kako vzrejati
pujske v kooperaciji z družbenim* posestvi; 13.30 Igra pihalni orkester Ljudske mlHee p. v. Rudolfa Stariha; 14.20 Spori )n Iportnlkl; 14.38 Naši poslu-šalcl čestitajo ln pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 10.00 Jezikovni pogovori; 18.30 Pozdrav z gora; 20.00 Ker sl kdo želi..21.00 Za prijeten konec ledna; 2245 Oddaja za naše Izseljene*.
odkritega Krašovca, kt Je s kakih deset metrov močno streljal v levi spodnji kot. Napadi enega to drugega moštva so $e ustavljali v obrambnih prostorih. V 12. minuti je Knavs lepo usmeril žogo čez zid z roba kazenskega prostora v zgornji kot vrat. Sele po tem p so se napadalci Rudarja razživeli in začeli nekoliko bolj ogrožati vrata Triglava. Toda kljub premoči Radarja
J stol
je v 15. minuti Potočnik zvišal rezultat na 2 : 1 v korist Triglava. ‘ Napadalci Rudarja so se tnidlU, da bi Izenačili rezultat, toda odlična obramba Triglava je zaustavila vsako njihovo akcijo. Do konca prvega polčasa je ostal rezultat nespremenjen-
Takoj v začetku drugega polčasa — v 46. minuti — je Potočnik povišal rezultat na 3 : 1 v korist Triglava. Domačini so popolnoma zagospodarili na Igrišču. Napadi Rudarja so se ustavili v obrambnem prostoru Triglava. V 63. minuti je Krašovec postavil končni rezultat 4:1. V zadnjih petnajstih minutah igre so Imeli napadalci Rudarja nekaj priložnosti, d* bi znižali rezultat, toda do odločilnih strelov ni prišlo.
Ljubljanska nogometna podzveza
ZMAGA PROTI PRVEMU Rudar (Hrastnik) : Graflčar (Ljubljana) 2:1 (1:0)
Tako lepe tekme, kot je bila nedeljska tekma proti GraHčarju 1* Ljubljana, ki je že skoro zanesljivo prvak ljubljanske nogometne podzvezc, v Hrastnika že nekaj let ni bilo. Rudar je zmagal zato, ker j* to pot vložil v igro vse. Gole je dosegel Zorčič v 30. minuti s 30 metrov, pd koder je poslal pravo bombo v desni gornji kot. — V drugem polčasu je v 48. minuti Vizovišek povišal rezultat na 2 ; 0, V 75. minuti je pa Graflčar po Segaliju znižal na 2 : 1 .	- - _- — —	-U-ut««-»iu P°®tavil končni rezultat tekme. Temu
golu je botroval sodnik Raspotnlk, M NEDELJA, 28. maja 1961	ni priznal čiste ofsidne pozicije, iz ka-
7.33 Igra pihalni orkester LM p. v.|Her* so gostje dosegli gol.
Rudolfa Stariča; 8.00 Mladinska radij- V predtekmi so mladinci Graftčarja Ska igra — Miro Jevtovlč: Kje je rq- premagali mladince Rudarja z 2 : 8, — bot?; 9.80 Z zabavno glasbo v novi ten' Pionirji FapimiiarJa Iz Radeč pa ploden; 10.00 še pomnite, tovariši ... — nirje Rudarja II s S : 6-Slava Cvetek: Tik ob koncu; 10.30 Lepe;' Odbojkarji so gostovali v Kamniku melodije; 11.30 Nedeljska reportaža; |' ta izgubili proti drugemu moštvu Kam-12.00 Naš! poslušalci čestitajo to po-1 mika s 3 : 1.
zdravljajo — L; 13.30 Za našo vas; 1445,1 V nedeljo bo v Hrastniku odlpčllna Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo; I tekma za drugo mesto v ljubljanski — II.; 16.00 Humoreska tega tedna —i nogometni podzvezi. Srečala se bosta Hans Klrst: Izgubljeni monokel; 16.40imoštvi PaplmtčarJi tz Vevč ln Rudarja. »Poli so jih mati moja«; 17.00 Za ne-i > deljeko popoldne; 10.45 Polke to valčki l za urne pete; 20.08 Izberite melodijo I tedna; 21.00 Spomini Slavka Osterca; 4 2745 Ples oh radijskem sprejemniku.
DOBER NOGOMET NA IGRIŠČU ZA SAVO w	,
BRATSTVO (Hrastnik) : SVOBODA (Duplica) 4 ; 0 (I : 0) že prve poteze obeh moštev so dale slutiti, da bo tekma zanimiva. Domačini so takoj v L minuti imeli Idalano priložnost, da potresejo nasprotnikovo mrežo, vendar Je Jager zgrešil cRJ. —
sveti - ing. Lojze Sluga: živinoreja	8vo5od. ro » protinapadu apra-
.	„ .	‘vili v težak položaj obrambo domačih,
posestvu Radgona; 12.25 Zvočna «"-5ndar uf°^lo napad
i ! r«.al,l P»
FONEDELJEK, 29. maja 1961 8.40 Od popevke do popevke; 1043 J Od valčka do rock'n rolla; 11.30 Za J otroke; 12.00 Petnajst minut z Zado-j voljnimi Kranjci; 12.13 Kmetijski na-j
vrtca; 13.50 Iz filmov In glasbenih r«vlj;J«ndar j* t>J ti	.
14.35 N»št poslušalci čestitajo In po-^f^ BraU,V» **,*??*+ zdravljajo; 10.00 športni tednik; 18.50 '•«">' f »slugl dobreg. J.gm
to zdravje; 20.00 Glasbeni va-(W° *>*» *** “m'J'	* kn“klmi pM0Vl
Človek
rlett.
TOREK, 30. maja 1961 0.03 Izberite melodijo tedna 1; Gorenjski vokalni okt*!; 10.33 Dve riški popevki; 12.00 Danica Filipič
z volivci;
18.45 Izobraževalni obzornik; grajeno delo s tekmovanja Iger v Novem Sadu.
zaustaviti.
j!osvajajo nasprotnikovo polje, Gostje te |' branijo ostro to organizirano, tako da i 'so domači napadalci vedno pravočasno , w 6 zaustavljeni. V tem obdobju Igre Iz-me.i'pusti Jager še dve priložnosti Iz rok .„1'za dosego uspeha. Gostje sc ponovno
i—
gusta Stanka; 1X.|5 Kmetijski nasveti	™“el končali
tog. Milja Černe: Novi zvezni zakon o k“”“’ <U ,e b° pnd	konf*1 “
gozdovih; 12.45 Slovenske narodne odločeno, Je Jager prejel žogo to po
Priredb! Ubaid. Vrabca; 14.05 Radij.Im'
šola za viž jo stopnjo — Jože Zagorc:' “•"“'.Jena *“*“ J* ob**d*to rm[U' Človek bi bil rod večen; 1743 Razgovor' V
18 00 Iz naših kolektivov;' *Prctn° Okoristili boljšo vzdržljivost In 20.30 Na-' • serijo napadov potisnili nasprotnika radijskih' v obrambo- Uspešen prodor domačega ('desnega krila ta dobar center sto zali pečatila usodo gostov. Maurer I Je žogo SREDA, 31. maja 1961	('iz bližine poslal v mrežo. Kmalu nato
945 Radi bi vas	zabavali;	11.00 Odi je Jager	v	solo prodoru povišal rezul-
plošče do plošče; 12.00 štirje	fantje sol'tat na S	t 0.	Videti j* bilo, da so doma-
spet prišli; 12.13 Kmetijski nasveti —ičtol zadovoljni z rezultatom, sij je Igra tog. Branko Lovše:	Srodnja	kmetijska i Izgubila	na	svežini. Nekaj minut pred
šola v Ljubljani J«	dala nov« strokov-i koncem	j«	Ocepek prodrl v kazenski
n jake; 12.28 Zabaven opoldanski spored: i prostor, obramba ga J« nepravilno z»-14.35 Zabavni orkester Raphael«; 17.156 držala in sodnik Je pokazal na belo Sestanek v sredo; 18.45 Havajski zvoki; }točko. Kazan Je uspešno realiziral tgra-2248 Mladim plesalcem.	jflac sam.
TEHNOGRADNJE
podjetje
za inženirsko tehnične gradaj* z gradbišči
HE Ožbalt HE Senj HE Hajdoše Maribor Dravograd in Rovinj
izvršuje in projektira gradbena dela vseh vrst
Tekma J* bila zanbptoa ter na trenutke lepa. Dobro M bUo, če bi domači opustili Igro z visoka žogo, saj J* njihova igra z glavo nezanesljiva.
Mladina: Bratstvo : Svoboda (DupBce)
4 : 2 (J : 6)
Pionirji: Bratstvo : Proletarec (Zagorje) •: 2 (6 : *)
Martin Mlinar Hrvaško-slovenska košarkarska liga ZASLUŽENA ZMAGA RUDAR (Trbovlje) : KVARNER-60 (Raka) 7« : M (38 : 27)
V petem kolu j* Imel Rudar v gosteh nasprotnika z Reke. — Kljub ugodnim pogojem — vsaj na papirja — pa v taboru Rudarja niso bili kdo ve kako optimistično razpoloženi, saj to borbeno moštvo v letošnjem tekmovanju vztrajno spremlja smola. Tokrat *e je pa le obrnilo ln tudi vreme je bilo Igralcem bolj naklonjeno. Toda naleteli so na zelo odpornega nasprotnika, U je domačim kaj hitro vsilil svojo Igro, žal malce pregrobo to razmeroma ostro. — Seveda sta Imela oba sodnika precej naporno delo, M pa ste ga z energičnimi ukrepi la objektivnim posredovanjem odlično opravila. Še teža je pa bilo za Rudarjeve*, U pa so z nekaterimi uspelimi prodori ž* od začetka tekme dosegli vodstvo In ga tadl obdržali do konca. Zmaga domačih je bila ogrožena sama v U. minuti drugega polčasa, ko so gostje znižali razliko najprej na tri točke in nato celo Irene čili. Toda Rudar ja ponovno prevari vodstvo to zasluženo osvojil dve MU.
Prod več kot 400 gledalci sta tekma vodna Oblak ta Lavrič Iz Ljubljana.
MLADINCI: RUDAR : LJUBLJANA 35 : 30 (M : 21)
ZENSKE so v tretjem kolu ropubUika lige presenetile z učinkovito Igra, saj so bile vseskozi povsem enakavedn* domačim Igralkam ter so v zadnji sekundi Izgubil* tekmo. — Rezultat -m LJUBLJANA ; RUDAR 39 : 37 (tl: 17).
TRADICIONALNI
IX. PARTIZANSKI MARS
V	KUMROVCU
V	Kumrovcu, rojstnemu kraju maršala Tita, je bilo v nedeljo slavnostno vzdušje ob proslavi dneva mlatfosti. V tem slavnostnem ozračju je bil partizanski marš, ki se ga je udeležilo 24 tekmovalcev iz Beograda, Subotice, Zagreba, Trbovelj in še drugih krajev.
Na 26 kilometrov dolgi progi je zmagal Stojanovič iz Subotice. V moštvenem tekmovanju je dosegel velik uspeh trboveljski Rudar, ki se je uvrstil na 2..mesto za Spar-takom iz Subotice in pred Fartir zanom iz Beograda.
Tekmovalci Rudarja i* TVbovatJ so’'dosegli 8., 1J. in 14. mesto. — Moštva:	Spartak (Subotica) 15,
Rudar (Trbovlje) 35, Partizan — (Beograd) 35 tpčk.
Nogomet
Nogometno društvo Proletarec j* v nedeljo Igralo v Kočevju. Prvo moštvo Je proti Kočevju Izgubilo z I : 4, prav tako so bin neuspešni mladinci, kt so Izgubtti z 1:2.
Prolttoroc Iz Zagorja st je torej U Kočevja vrnil z dvema porazoma.
Košarka
AŠK Tivoli ; Proletarec 50 : 34 Zenske: Olimpija : Proletarec 74 : 48 Svoboda (Kisovec) : Psrtizan (Novo mesto) IM : 37
Nogometni turnir pionirjev
Na nogometnem turnirju pionirjev zagorskih osnovnih šol, ki Je bil v soboto, 20. maja, je zmagalo moštvo osemletke Zagorje proti osemletki Toplice-
Republiška rokometna liga SLOVAN : RUDAR 19 : 12 (» : 7)
Peti poraz Rudarja v letošnjem prvenstvu je povzročil zmedo tik pod vrhom lestvice to js tako poveča) napetost boja za častno to koristno drugo mesto, za katerega se teoretično potegujejo kar štiri moštva. Rudar Ima v tej borbi verjetno najtežje pogoje, saj ga čaka raze« drugih to tekma s Krimom v Ljubljeni.
V	tekmi s Slovanom ak|raja ni kazalo na najslabše, saj »o nekaj minut pred končam Rudarjeve! izenačili. — Toda kljub lenim možnostim a» zmago **
bili gostje odločnejši in s ponovnim vodstvom vnesli toliko znttde, da je zadostovalo za visok poraz, |d ja Rudarju pomagal z drugega na četrto mesto.
SLOVAN: Pirc 2, Opija 2, Orehek 1. Zevnik 2, DJurak 4, Virk 5, Artnak J.
RUDAR; Dobrovoljnlk, Pirat, Klazičt-šar 2, Ačkun 4, Plevčak, Jelen, Žagar 4, Pavlič, Tomc, Škrinjar 2.
RUDARJEVI PLAVALCI NA MITINGU
V	VIDMU-KR9KEM
Prvo tekmovanje plavalcev v letošnji sezoni naj bi nekako ocenilo delo v času tako Imenovane mrtve sezone. — Ravno ta začetek je dokazal, da so plavalci, ki Imajo tudi v zimskem času možnost »mokrega treninga« že v začetku precej bolje pripravljeni, saj so v nekaterih disciplinah razUke v doseženih rezultatih razmeroma velike. Rudar je v Vidmu-Krškem nastopil s 8-člansko ekipo. Razen razveseljivih rezultatov Juške Podlesnjkove (10* metrov hrbtno 1:26,5) to lika Kočar Jeva (30 m metuljček 43,8) so drogi dosegli I* povprečne rezultate. Sicer pa, Se hočemo biti objektivni, je to tudi dovolj, vaaj spričo tega, da o gradnji zimskega bazen* kljub obljubam, sklepom, grad-beto kombiji Itd. to ne duha ne sluha.
ZANIMIVOSTI - FILM - ROMAN
DATI SE VEČJI POUDAREK DOMAČEMU FILMU Pred dobrimi 'štirinajstimi dnevi je bil na sporedu v kinu Svoboda V 1 rbovljah II domači jugoslovanski film »Košček modrega neba*.
... ^ °bisk tega dobrega filma je presenetil marsikaterega ljubitelj '!lama. Sama razprava na razgovoru o domačem filmu prejšnji četrte’ S. maja, v klubu Svobode II, ki so se je udeležili filmski ustvarjal fj'ma Dušan Povh, Žarko Tušar in Marijan Brezovar iz Ljubljane, je nanizala vrsto problemov okrog domačega filma ter osvetlila, zakaj včasih tako slab obisk domačih filmov.
Revija slovenskega kratkega filma, ki je bila istegf dne v kinu Svobode* II, je v glavnem dosegla svoj namen. Dober obisk ob 17. uri, slabsi op 19. uri. Zal pa zaradi nesporazuma z Republiškim svetom Svobod ustvarjalci filma niso mogli priti prej in je tako odpadla pred-stava za mladino ob 11. uri. Okrog štiri sto otrok se je razočarano vračalo domov, kar se v bodoče ne sme več ponoviti.
% Da se našim najmlajšim oddolžijo za neodigrano predstavo, so tovariši iz Ljubljane sprejeli predlog, da se ob koncu šolskega leta predvaja serija kratkih slovenskih filmov, ki bodo pa izbrani izključno za mladino, tako da se bo tudi mladina spoznala z ustvarjalnostjo slovenskega kratkega filma.
, J*kih predstav in razgovorov o slovenskem filmu si pa v Trbovljah
se želimo.
S. F.
DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENT
A

\t
AUSCHWITZ
Dnevnik taboriščnega zdravnika
Prizor iz filma — Eskadri la Normadija — Njenim, ki je na sporedu Se danes v kinu Delavski dom Trbovlje
75. rojstni dan avtomobila
Sitimi izum m iiiiit lilisit
Letos mineva 75 let od enega izmed največjih človeških izumov. ki je dokaj značilno spremenil način našega življenja. 75 let, ki nas loči od prvih začetkov avtomobila, pomeni vsestranski razvoj v tehničnem izpopolnjevanju te mlade industrijske veje, hkrati pa je avtomobil močno vplival na človeka in mu olajšal delo. Ta tehnični izum, ki sega V leto 1886, je presegel pomen navadnega stroja. Avtomobil je spremenil svet, izoblikoval sodobnega človeka in kot zelo važen tehnični pripomoček pomagal ustvarjati zgodovino sodobnega sveta.
Danes je med strokovnjaki še vedno sporno, kdo je bil prvi med izumitelji bencinskega motorja. Nesporno so v tem tekmovali Nemec Gottlieb Daimler in njegova francoska prijatelja Levassor in
Panhard. Avtomobil je bil tako postavljen na noge in s postopnimi izboljšavami si utira pot na vse ceste sveta.
Prvo bitko na Marni v I. svetovni vojni je že odločil avtomobil. Francoski general Maunoury je odkril 7. septembra 1914. leta njegovo pravo vrednost za vojaške potrebe. Zaplenil je okrog 700 pariških avtomobilov, kar mu je omogočilo hitro preusmeritev vojaških sil. Ta bistroumna rešitev transporta vojakov je vplivala, da si je avtomobil pridobil vstopno vizo v vse oboroževalne načrte in vojaške proračune.
Vzporedno z razvojem avtomobilskega prometa nastaja nova nevarnost. Prometne nesreče rastejo iz dneva v dan in smrtne žrtve, ki jih povzročajo avtomobili, so v vseh deželah zelo visoke. Samo na cestah Zap. Nemčije
najde letno smrt približno 14 tisoč ljudi, stotisoči pa so podvrženi telesnim poškodbam.
Ko so po letu 1830 železniške proge povezale različne kraje sveta, je bilo pričakovati, da bo želja po hitrem potovanj-u enkrat za vselej pomirila človeka. Toda železnica ni mogla izpolniti vseh pričakovanj. Potnik, ki potuje z železnico, je vezan na progo, ne more od nje vstran, on je objekt in ne subjekt potovanja. Vse te pomanjkljivosti je odpravil avtomobil- Po 50 letih železnice je bil človek sit njegovega voznega reda in železne discipline. Prvi protest proti teinu redu je bilo kolo, kjer se je človek počutil prost v gibanju in postanku. In ko je v prvi polovici 20. stoletja avtomobil povsem zamenjal konja in romantično Idilo koč’j, ne nastane s tem samo no-
Poznaš: „Moi kraj danes'
Poznaš svoj kraj danes? — Rešitev je bdlo preko 50 In val so seveda pravilno rešili, da .te slika v zadnji številki lista prikazala Zagorje in novi Delavski dom. V tem domu bo od 3. do 8. junija republiška revija najboljših amaterskih odrov — Žreb je odločil, da dobi knjižno nagrado to pot Vinko Jerman, Kisovec št. 34, pošta Zagorje ob Savi. - In ta ritka danes; kaj predstavlja in kaj je takrat
bilo?
vo prometno sredstvo, množično in razširjeno, ampak prinaša s seboj neko posebno mehanizirano prostost.
Avtomobil vstopa v dobo množične proizvodnje in postaja priljubljena igračka modernega človeka. Cez sto milijonov podobnih igračk je preplavilo ceste sveta. Henry Ford je bil prvi, ki je težnjo sodobnega človeka po motoriziranem gibanju odkril in strnil v kratkih besedah: -Vsakdo želi biti tam, kjer trenutno ni. Cim pa je tam. kjer si želi biti, hoče potovati zopet nazaj.«
Iz tega zaključka je postavil Ford proizvodnjo avtomobilov na tekoči trak. S tem pa je dobil avtomobil socialno obeležje in postaja merilo za življenjsko raven ljudi v vrsti dežel. Francoski vladar Henrich IV je nekoč verjel, da bo bodočnost njegove dežele zagotovljena, ko bo imel vsak kmet v nedeljo petelina v loncu. Danes bi dejali: ko bo imel vsak svoj avtomobil v garaži.
Avtomobil kot tehničen pripomoček, ki služi človeku kot najbolj zvesti pes in sledi vsem njegovim ukazom, pa ima tudi določen. duševni vpliv na človeka. Avtomobil je pač skoraj edini stroj, s katerim je človek v posebnem intimnem odnosu, d a mu ta izum tehnike posebna ugodja in užitke. In s to ugotovitvijo je veliko povedano, kako veliko dopolnilo je človeku in zakaj se mu sodoben človek ne more odreči.
Ni vrnitve z Lune
Profesor Hans Thirring, avstrijski atomski znanstvenik, je izjavil, da človek ne bo mogel pri-stati na luni in se vrniti na zem-j ljo najmanj še deset let. Pred pri-! bllžno enim mesecem, ko so mu poaelili naslov častnega doktorja philadelfijške univerze, je slavil tisoč dolarjev z ameriškim znanstvenikom Fredom Whipplejem — glede neizvedljivostt človeškega poleta in povratka z lune do leta 1971. Medtem pa je prišlo do prvih poletov Gagarina in Shcpnrda. Ko so ga sedaj vprašali, če še vodno vztraja pri svojem mišljenju, je odgovoril: -Noben človek ne bo mogel potovati na luno in se z nje vrniti živ v prihodnjih desetih letih.«
V vsaki baraki je dnevno pet do šest, včasih celo do deset mrtvih. Ti se vedno prištejejo k živim. Na ji koncu vrste morajo stati ob živih tudi mrtvi, ki jih drže i' pokonci kaznjenci. Živ ali mrtev, število mora soglašati. [ [ Mrtvaška komanda ima toliko posla, da mineta na-
>	vadno dva dneva, včasih celo trije, preden se pojavi <1 ■J pokrit voz, ki ga vlečejo človeške pare in ki pobira ' |
mrtvece. Dokler jih ne odpeljejo in ne črtajo iz seznama
>	barake, štejejo mrtve k številu in morajo vsak dan »na- i stopiti« v apelu.
Vse, kar slišim tu, mi samo potrjuje pravilnost moje odločitve, da moram vzeti svojo usodo v svoje (i roke.	(1
Prisiljen sem bil prevzeti	nalogo	od dr. Mengeleja. j \
štejejo me kot zdravnika, že od prvega dne mi je bila (» prihranjena usoda ostalih kaznjencev v taborišču. S i1 ij svojo civilno obleko sem ohranii svoje človeško dosto-1 [ \ janstvo in danes spim v snažni sobici za zdravnike, v\‘ svoji	postelji, v	bolniški	baraki	št.	12.	(i
i1	it.
Sedem je ura zjutraj. Vstati! Zdravniki — med nji-J, mi tudi jaz — in bolniško osebje se morajo zvrstiti ji ,i pred barako/ V kratkih minutah nas preštejejo. Nato d 11 pridejo na vrsto bolniki in mrtveci, ki so umrli ponoči, i1 J j pa še	leže med	živimi.	J j
11 Med zajtrkom v naši sobici sem spoznal svoje ko- (i i* lege. šef-zdravnik 12. bolniške barake je dr. Lewy, i! ij nekoč profesor na univerzi v Strassbourgu. Njegov na- \ J, mestnik je dr. Grosz, profesor na univerzi v Zagrebu, i1, ii Oba sta internista in kot zdravnika znana po vsej Evropi, j 1J Tu v koncentracijskem taborišču sta svojo lastno i > j, tragedijo popolnoma zatajila. Samo pomagala bi rada, i1 |i le pomagala, zdravila — kljub nezadostnim sredstvom, 'j i» brez uspešnih zdravil, brez asepse in antisepse. V aušvi- j j i j ški atmosferi, kjer se od lakote, umazanije, slabega i i j, ravnanja in težaškega dela zrušijo tudi najbolj zdravi i1 ,i v nekaj tednih, dajeta ta dva lep vzgled, prave člove-1 j j | canske veličine. Nobenega ozira na svojo lastno nevar- J i J nost ne poznata niti ne slabosti in izčrpanosti.	(i
t Skupina šesterih zdravnikov jima sledi v vsem d t brez premisleka. Ljubeznivi in ustrežljivi mladi franco- 'j, j, ski in grški zdravniki so to. že dolgo uživajo z žaganjem ji |i potreseni kruh iz moke divjega kostanja. Njihove starše, ,i d žene in otroke so že ob prihodu likvidirali — sežgali. 1 Celo če so nekatere izmed njih dodelili desni skupini, ([ je velika večina podlegla v treh ali štirih mesecih ne-j, i človeškemu trpljenju. Potem	pa so izginili v nenasitnih ji
krematorijih.	ji
Zdravniki nosijo pezo svoje brezupne usode. Za vse J j. grozote vedo in vendar skušajo z vso požrtvovalnostjo f pomagati bolnikom.
Bolnikom...	j	j
Danes sem jih videl.	"	,i
Njihova shujšana telesa so skeleti, kf tehtajo le še 'j 30kg. Od lakote so strahotno napihnjeni, usta so j'.m ji ranjena, čez in čez pokrita z zoprnimi vnetji in gnoj- (i t nimi krastami.	i'
Te rumenokožne scnc$, to so naši pacienti. Kako 'j težko je tu pomagati!	j(
Jaz še nimam nobenega opravka. V spremstvu fran- <i coslcega zdravnika pregledujem taborišče F. Majhno i' d poslopje ob strani 12. barake takoj vzbudi mojo pozor- 'j * nost. Zgrajeno je iz lesenih plošč in ima le cn prostor. J j V njem stoji samo dolga miza ter stol. Na njem je skri- (i njica z instrumenti za seciranje, v kotu posoda iz cinka, d Moj kolega mi pojasni, da sjno v sobi za seciranje, 'j j, edini v vsem taborišču; sobe žc dolgo niso uporabljali, ji Francoz tudi ni poznal nobenega strokovnjaka, ki bi d znal secirati. Po njegovem mnen ju ni izključeno, da so d d načrti dr. Mengeleja spraviti sobo spet v obrat v zvezi 'j j j z menoj.	J,
(i Nato odideva spet na prosto.	)
DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI

Ink Rltteri
			nfi	~"v r R		in			in
	C«	Id		L l	M	)U			1 X
-Glede tega tudi ne bo vprašal,« Je vedela druga. -Njemu Je samo za zemljo, saj vež, kakšni so tl ljudje! Slišala si vendar, kako jc stari baron takrat divjal, ko so mu odvzeli zemljo, sedaj pa... kakor vidiš, je mladi baron bolj prebrisan. Kar jc res, je res!«
-lUlo bi pa tudi škoda, če bi posestvo ostalo trajno razbito,« Je modrovala druga. »Tale gospoda ne da rada nekaj Iz rok, kar čvrsto drži v pesti.«
-Boš videla, kmalu bo poroka. Mladi baron samo čaka, da ljudje pridno delajo. Poceni so, nič ne dobe za delo in ko bodo nekaj napravili iz te zemlje, jo bo mladi baron vzel nazaj. Izplačalo sc mu bo.«
Slika bi bila ob tem govorjenju skoro omedlela. Sedaj ji je pričelo postajati marsikaj jasneje, kar prej ni razumela. Rlldigcr jo jc snubil in nagovarjal, ko je nosila še dolgi, umazani plašč, v katerem je bila kot kakšno strašilo. In vendar sc ji je Utldi-ger približal In ji zatrjeval, kako je ljubka in zala.
Ustnice so ji vztrepetale. Solze so JI lile po licih, ne da bi za to sploh velela. Težko ji je bilo pri srcu ob spoznanju, da jc mladega, vedno veselega moža ljubila.
In on se jc z njo torej samo igral! Smukal se je okoli nje zgolj Iz dobičkaželjnosll. Besede obeh žensk so ji tudi pojasnile, da Ima tudi dekle brez doma, kot je bila ona, še vendar kakšno vrednost.
Ona je pripeljala s seboj ceneno delovno silo. Njej je pripr.dala zemlja, ki bo prihodnje leto na vrednosti porastla. Dosegla bo, kar njemu ne bi nikdar uspelo. In poročiti Jo hoče samo zalo, da bo spet dobil nazaj t!stn, ker mu jc oblast odvzela.
Nič čudnega torej, če jc k njim prihajal vsak
dan In jim pomagal pri gradnji hiše. Sedaj JI Je postalo jasno, zakaj se je z ljudmi tako dobro razumel; saj so vendar delali zanj, za njegovo prihodnost — hiše, ki so jih začeli zidati, so gradili za barona Hiilsena!
-Ne bom se z njim poročila, nikdar! Sovražim ga!« si Je rekla. Stisnila je pesti tako močno, da so se ji nohti zajedli v meso, ne da 6l to sploh Čutila.
In njegova mati je držala tudi z njim. Bila je bolj pametna kot njen rohneči mož. Slika jo je v mislih slišala govoriti svojemu sinu, da razlastitev zemlje ni zanje prav nič hudega.
»Oženi se z njo!« mu je najbrž svetovala. »Dekle je videti zdravo. Ce je ne boš imel rad — kaj zato! Ni treba, da ženo ljubiš, saj se ti ljubezen ponuja vsepovsod.«
Tako mu je verjetno svetovala, kajti sama Je Imela moža, katerega prav gotovo ni poročila iz ljubezni.
Slika ni več videla ne slišala, kaj sc godi okrog nje. Biia je od pripovedovanja obeh žensk tako omamljena, da ni mogla misliti drugega, kot da je vse, kar je s fantom doživela, laž in prevara.
Neizrekljivo jo je bilo sram svoje naivnosti tn neumnosti, da mu je sploh kaj verjela. Vedeti bi vendar morala, da sl ne more priboriti ljubezni moža, ki so mu vsaka vrata povsod odprta na gležaj.
-Rena pl. Meybohmova se bo gotovo hudo kisala, ko bo zvedela, da se bo mladi baron oženil z drugo« - je spet slišala hudobno govorili žonsko zraven sebe.
-Je Imela pač smolo,« JI Je druga pritrdila sočutno. »Rada ga Ima In on prav lako njo. toda vse rttč ne pomaga. Meybohmova Jr pa pametna In bo sprevidela, da sc mladi baron mora poročiti s tujko ...«
-Torej ima že drugo!« si jc mislila Silka. »No, šc to!«
Le s težavo je vstala s svojega sedeža in odšl i z opotekajočimi koraki od tod. Sedaj tudi ne bi bila zmožna stopiti pred okrajnega načelnika in mu po-
vedati svoje skrbi in želje. Najprej Je potrebno, da pride sama s svojimi mislimi na čisto.
Morala bo, dasi je to tako težko, pokopati svoje najlepše sanje. Sanje se ti razprše In razblinijo v prazen nič - srce. sc ti pa trga od bolečine In ti zareže rane, ki se nikoli ne zacelijo.
Silka Jc obsedela zunaj na klopi. Sedaj ni bila več gospodarica, ženska, ki vec zmore, na katero se lahko njeni ljudje zanesejo. Ne, to ni bila več — bila Jc le še revno dekle, ki ne ve, kako naj si pomaga, dekle, ki objokuje svojo prevarano liubczcn, ženska, ki ne more razumeti, da sc kdo lahko s srcem Igra.
In pri vsem tem sc pravzaprav ni pr:\v nič zgodilo: ROdlger je niti ni nikoli vprašal, čc hoče postati njegova žena — vse sl jc samo mislila, vse so b'lc samo sanic. Bila je samo velika zrrvoia In nič drugega. Za jok ni bilo prav nobenega vzroka.
»Gospodične ni tu.« Hlapec Danijel je mračno pogledal RUdigerja, ki ga Je vprašal po gospodarici. Neprijaznost starega moža Je .Rildlger.ja osunila.
-Kje Jc gospodična?« ga Jc vprašal na kratko ln razdraženo. Prišel Jc kol vsak dan semkaj, tola ljudje, ki so delali prtd hišo, so mu komaj ali pa le z nevoljo cdz lrovljal!.
Hlapce Danijel je molče skomignil z rameni ler mu enostavno pokazal hrbet ln sc umaknil,
R’ld'«:er Je z nnmrščen'mi obrvmi pogledal za njim. Oči so sc mu zabliskale.
-No, če nočeš, pa ne.« Je delal in odkorakal proti hiši. da se sam preoričn, če je Silka v svoji sobi.
Se preden Je prišrl do vrat hiše, so Je postavil pred mladega barona neki drugi moški, s katerim Je večkrat pri hiši skupaj driol. Tudi Jakov obraz Je b'l mračen.
“”roslm, da me pustite vstopiti, Jakob,« mu je dejal Rtidiger, ko sc Je mož postavil prav pred
vrela.
(Mari Jakob je pa mož • odkimal.
»Kaj ste tukaj vs. nruril?« Jc vzrojil Rtidiger,
mara več videti. Ml'
prijel hlapca za ramena in ga stresel. Jakob ga le pa samo pogledal.
»Naša gospodarica vas ne slira, da sic pri nas odveč.«
Mož Je segel v . en, da bi si prižgal cigareto. nl "s mazil, da sio‘i mladi gO"pud še vedno pred njim-N* R::dlgerjcvrm čelu sla se zarisali dve oriri P®* kcitčnl gubi. ko je gledal v ,;apr!--. vrata.
Zdelo se mu je, da svetn sploh več ne razum®-L'ud Je, k! jim Jo onmagnl In Jim želel samo dobro« ga naenkrat o'"kbr
TežlS korak' n -e mu pribil cvali od zadaj 1° :n ' 'a roka ,t» !; 1» na i ■ a—- ramena.
žt-dlger Je tedaj odrevene’. Voritus'1 je, da "® otrese roke na svojih ramenih In se jezno obrni’ Za nlegovim hrbtom Jc stal Daniel In ga mračn® glod-1.
-Vaš konj se bo shladil, gospod baron, če ne bo* ste kmr’u odjahali domov.«
Torej ta človek ga enostavno meče Iz hiše? f1®” dlger Je le s težavo dihal. Sunil J« hbpra v reb®* tako mečno, dR ne ,1e Dan'.lel opoteka'.
»Zdi se m', da ste vsi pcnorrll. Kje je g®*1’®" d'vnn?«	,j
Dani'el na Je stn! mirno pred n'im. Njegove «® so ga gleJr'r, kot dn mu hočejo videti v dušo.
“Gospodična nima časa za var. Tzroia v-'*'1 ^ ^ -tirava !n vam želi srečno pot... če vas ne bo •' k ni m. ne bomo zn vr.ml nrnv nič žalovali. •
ROdlgcr je tedaj po-rabil Jakoba za roko 1° j rdrlnll od vrat. »Sam Jo bom povprašal!« Je rf cbema osuplima možema In ■d«-!! v hišo, še P den sta ga mogla zadržati.
Jakob je hotel skočiti za njim, Danijel g» fniavil. »Pusti ga.« m-i 'o rek-l ln od*e! k k'1® konjem.	i.
Stari Jnkch Jc rr:1icial[all z r»m® > S'i razumel Danijela, ki je striktno naročilo tlarice kratkomolo ignoriral. Rekla je: »Ce bo b# t ntUsen prišel, mu povejte, da sc ne maram ' ni In reelto mu še, da ga sploh **®
njim srečati. Teč videti.«
(Dalje prihodnji