List 43.
Od zložbe (arondiranja) zemljiš.
Kmetovavec bi se mogel zares s svojo pametjo kregati, ako bi ne hotel spoznati, daje bolj imeti svoje polje skupej, kakor raztreseno, tu eno njivo, deleč preč drugo in spet v drugem kotu tretjo in tako dalje. Če je posestvo lepo vkup zloženo, je gotovo na vsako stran večji dobiček.
Zoper to bi utegnil kdo le reči: ni vsaka zemlja za vsak sad, torej je bolje, ako imam kos sveta na bolj pešenem, drug kos na ilovčni zemlji; tam pridelujem to, tukaj to, in tako vsega kaj. — Kdo drug bi spet utegnil reči, če mi toča polje pobije, mi bo pobila vse, če imam vse na enem kupu; če imam pa tu nekaj, tam nekaj, mi ostane saj to ali uno.
Ako bi ti ugovori veljali, bi si nazadnje kme-tovavci morali želeti križem sveta svoje zemljiša imeti, ravno tako tudi poslopja, da ne pogore vse, ako se primeri, da ogenj vstane na enem mestu. Dobiček, ki nam ga prinašajo vkupej ležeče zemljiša, preseže vse drugo tako, da že od nekdaj so si .umni gospodarji prizadevali, svoje polje bolj v en kraj spraviti ali arondirati. Ni tedaj to nič novega, in v več deželah so že zdavnej postave, ktere zlajšujejo tako skladanje zemljiš.
Bomo naj poprej ob kratkem govorili
od koristnosti zloženih zemljiš.
1.  Na večjem vkup ležečem zemljišu se da bolje gospodariti po okoljšinah svojega kraja, kakor na raztresenih kosih.
2.  Na delu z vpreženo živino se veliko prihrani časa in truda. Dosti vozovi bojo dalje terpeli. Če se pri 1 oralu prihrani o tem le 2 fl., sta ta 2 fl. vsako leto činž od 40 fl., tedej je en oral 40 fl* več vreden.
3.  Pa ne le pri živini se prihrani dosti, temuč tudi pri delu s posli ali najemniki; skušeno je, da se prihranita pri obdelovanju enega orala na vkupej ležečih zemljiših 2 dneva ročnega dela; ako za delavca na dan rajtamo 30 kr., se spet tukaj prihrani 1 fl.
4.   Koliko poljskih mej ali griv ne bo treba, če bi zemljiša enega gospodarja skupej bile, in koliko rodovitne zemlje več bi se potem obdelovalo, namest da prazna leži, in se po njih s hojo, vožnjo in pašo bližnjim njivam le škoda godi.
5.  Skup ležeče zemljiša ostanejo vedno bolj v rokah enega gospodarja. Težko se bo gospodar pripravil njivo od arondiranega zemljiša prodati, ako ni sila naj večja. Če ima pa tu en kos, tam en kos, bo daljno njivo, brez da bi ga serce bolelo, že v majhni sili rad prodal.    S   kupovanjem
, tacih kosov ostajajo majhni kajžarji, ki nimajo dosti, da bi na svojem zemljišu živeti zamogli, tedaj segajo na polji in po gojzdu po ptujem blagu.
(Dalje sledi.)
List 44.
Od zložbe (arondiranja) zemljiš.
(Dalje.)
Visoko c. k. ministerstvo notrajnih oprav, ktero želi po izgledu druzih deržav tudi v austrianskem cesarstvu postavo osnovali, po kteri bi se prostovoljni oglasi kmetovavcov za zložbo zemljiš izpeljevali, je ukazalo vsim kmetijskim družbam: naj povejo, kako bi se dala taka postava osnovati, da bi bila okoljšinam vsake dežele primerna, tedaj je visoko deželno poglavarstvo tudi krajnski kmetijski družbi velelo: naj razodene, kaj o tem misli, in naj odgovori na 6 postavljenih vprašanj. Ob enem je tudi slavno ministerstvo vediti dalo, da so presv. cesar že v nekterih enacih zadevali milostljivo ukazali, da vse take spremembe posesti, po kterih se zložba zemljiš opravi, imajo pri prepisih v gruntne bukve oprostene biti navadnih vpisnih d a v š i n.
Glavni odbor je vprašal vse kmetijske podružnice za njih mnenje in po zaslišanju njih misel in s posvetom pravoznanskega kmetovavča gosp. dr. Orla, je odgovoril v imenu kmetijske družbe na postavljene vprašanja tako, kar bomo doli naznanjali. To pa pred vsim še omenimo, da naj nihče ne misli, da to je že postava; kar je kmetijska družba vikši oblastmi predložila, je le njena misel, ktero bo visoka vlada še od druzih strani pretresti dala in primerjala tudi s tem, kar bojo druge kmetijske družbe nasvetovale. Iz vsega tega se bo še le osnovala postava. Ker tudi druge družbe naznanjajo to, kar so one predložile, da se kmeto-vavci soznanijo s to rečjo, je dovolil odbor tudi po „Novicah" svoje delo razglasiti v razjasnjenje te zlo imenitne zadeve.
Pervo vprašanje: Kmetijska družba naj natanko povej kaj se ima glede na deželne potrebe, zapopasti pod zložbo zemljiš , da se potem natanko omeji obsežek te postave?
Na to vprašanje je kmetijska družba sledeče odgovorila:
„Zložba zemljiš ima biti to, da se po zameni enega zemljiša z drugim ali več zemljiš z drugimi zemljiši, ktero zameno ali gospodarji za ložje in ko-ristniši obdelovanje sami žele, posamne manjše ali pa tudi večje posestva s pripravnimi bližnjimi povekšajo ali pomnože; toda tisto zemljiše, ktero kdo za zložbo svoje posesti želi, mora spadati v versto tacih zemljiš, ktere so (kakor bo v drugem vprašanju pod čerko b. povedano) za zameno pripravne. Namen zložbe, naj že ta obstoji le v zameni dveh ali več kosov med sabo, ali pa da se cele posestva več deležnikov vkupej veržejo in potem po naj bolj pripravnem načinu razdele, mora pa vselej biti nasprotno p o lajšanje obdelovanja, bolj koristnega in bolj pripravnega gospodarstva, in zboljšek gruntnih dohodkov sploh, kakor povekšanje malih popred le raztresenih ko-
sov. Ako kdo zameno svojega zemljiša z drugim sosedovim želi, ne more zamene od svojega soseda terjati, ako bi le njemu dobro kazalo, sosedu pa ne; dobiček po zameni mora biti na obeh straneh. Kjer tega ni, jenja zapopadek take zložbe, ktero sosed od soseda terjati sme".
Kmetijska družba je omejila obsego zložbe na to ozko mejo in]svetovala, da sosed od soseda zameno terjati zamore le pod gori razloženimi okolj-šinami, zakaj , če bi kdo od svojega soseda terjati zamogel, da mu mora njivo prodati, ki zraven njegovega zemljiša leži, bi se naše zemljiša, ki so že tako na male kosce raztergane, še bolj razter-gale. Samo po sebi pa se razume, da tukaj ni govorjenje od prostovoljne prodaje, ampak tukaj je le govorjenje od tega, če le en gospodar želi zameno svojegavzemljiša s sosedovim, ne pa tudi sosed njegov. Če sta pa oba zastopljena, se ve da je tako ta reč sama po sebi gotova. Da se pa nobenemu ne more krivična sila goditi, nad tem bo cula postava.    (Dalje sledi.)
List 45.
Od zložbe (arondiranja) zemljiš.
(Dalje.)
Na drugo vprašanje, ki ga je vis. minister-stvo posiavilo, je kmetijska družba odgovorila takole :
„Ker zložba zemljiš ima le v prid biti njih posestnikom, je ne sme nikdar cesarska gosposka naravnost ukazati, ampak sam gospodar ali več gospodarjev, ki jo žele, se imajo oglasitizatega voljo pri cesarski gosposki, ki jih bo zaslišala in po do-tičnih postavah ravnala.
a) Pravico za zložbo zemljiš se oglasiti naj ima vsaki samostojni zemljišni gospodar; tedaj za-morejo taki oglasi do gosposke priti, ali:
i. le od enega gospodarja, ki v dosego zložbe želi zameno z zemljišem druzega gospodarja, ali:
SJ. od več deležnikov kakega skupej vživanega zemljiša zoper druge deželnike tiste zemlje, ali
3. od enega ali več gospodarjev samostojnih zemljiš proti druge gospodarje ravno tiste soseske, ki žele, da bi se grunti vsih soseščanov po nov* osnovi tako zamenjali, da bi potem vsak svoje zemljiše tako imel, kakor mu je naj bolj pri roki in lepo vkupej.
6) Zamena zemljiš se pa more želeti le proti temu, da so zemljiša, ki se zamenjati imajo, edinega obdelka, to je, njiva z njivo, senožet s seno-žetjo itd. Tak svet pa, kterega prostor je za kako zidanje namenjen, ali hišni verti, vinogradi, in sploh take zemljiša, na kterih je gospodar zavolj boljšega obdelovanja že posebno veliko stroškov imel, naj bojo izvzeti tako, da jih drug gospodar v zameno poželeti ne more. Marsiktero zemljiše ima kakšno posebno dobro lego ali ima takošno zemljo, da se tako drugo, čeravno bližnje zemljiše, ž njim primerjati ne more.
cj Če kak gospodar v zložbo svojega zemljiša zamene z drugim želi, naj se razsodi naj poprej: ali je z zaželjeno zložbo obema gospodarjema ali vsi m gospodarjem vstreženo.
Brez vsakega druzega pogoja naj se uslišijo oglasi za zložbo zemljiš:
1. Če kak gospodar tacega zemljiša, ki ne spada pod izjeme, ki so bile ravno pred pod čerko h popisane, želi zamene z manjšim ali ravno tako velikim ali k večem za 15 odstotkov večjim zemljišem ravno takega obdelovanja in na ra vno tistem polju, in ako je očitno, da se s to vzajemno zameno obema gospodarjema zemljiša bolj vkup spravijo ali arondirajo. Ako pa je v zameno zaželjeno zemljiše veliko večje, ali če leži na drugem polju, se nima uslišati oglas za zložbo, ako ni uni gospodar sam pri volji, da se ta zamena zgodi".
Kmetijska družba je za potrebno spoznala omeniti tega, da naj bi se prevelike zemljiša ne terjale v zameno z majhnim, čeravno bi se, se ve da doplačalo toliko, kar je večje zemljiše več vredno, zakaj pri takem ravnanju bi se manjši posestva še bolj zmanjšale, majhni kmet bo prejel sicer plačilo, kar je njegovo zemljiše več vredno, pa dnar se kmalo potrosi, žemljica pa je šla rakom žvižgat! Tudi na lego zemlje na ravno tistem polju se mora gledati, ker med poljem in poljem je velik razloček, da se nikomur krivica ne godi.
(Dalje sledi.)
List 47.
Od zložbe (arondiranja) zemljišč.
(Dalje.)
2. Na vsako vižo naj se tudi usliši oglas za zložbo zemljiš, če tisti kos zemlje, ki se v zameno želi? sam po sebi ni pripraven za pravo obdelovanje, ali pa če je5 ker se s sosedovim
vkup derži, celo očitno na poti, da se ta prav obdelovati ne more, postavim, senožet ali rovte med vkup ležečim gojzdom, germovje  ali ro-bidje med nogradi, grive med nogradi,  poljem ali senožeti, in 3. če ima zemljiše več posestnikov, da ga eno leto ta, drugo uni vživa, kakor so nekteri travniki, kterih pri takem posestvu nobeden prav neglešta. Kar pa vtiče takošne premenovavne zemljiša kakor tudi občinske lastine (kar imajo občine ali gmajne skupej), naj ima vsak deležnik pravico terjati, da se mu po pravi razmeri njegov  del  (part)  odloči, da se na tako vižo zemljiše obdelovati začne,  kakor gre.   Ako se sodeležniki  ustavljajo taki razdelitvi   navsi* tistemu, ki si svoj part želi odločen imeti, prilasti ga izbrati; le stroški poklicane raz-sodnije in za izločitev poklicanega inženirja naj zadenejo njega.   Na to vižo bi se tisti termi in   svojo-glavnosti, ki ne pripusti, da bi se nerodovitna gmajna preobernila v rodovitne polja ali travnike,  naj go-tovši glava odsekala, in sto in sto oralov pustin bi se premenilo v rodovitno polje,  na  kterem  bi bil blagoslov božji, kjer je zdaj le robidje.
c/cc. Da bi se vselej vsi deležniki v zložbo zemljiš prostovoljno zastopili, ni misliti, ker vsak posestnik nima toliko razuma, da bi zapopadel dobroto zamene, ali pa se le terdovratno starega derži, ali se čisto le iz hudobnega serca ustavlja, — ali pa mu morebiti tudi res ne koristi tirjana zamena.
c//?. Zložba se ima tedaj tudi takrat zgoditi, ako jo večina posestnikov terja, in skaže, da bo na vse strani prav, in potem tudi za razsodnijo izbrani možje (Schiedsgericht) to  poterdijo.
c/y. Manjšina se ima po tem takem vselej večini udati; vendar naj ji bo pripušeno, ako se po razsodku izbranih razsodnikov poškodovana meni, pritožiti se pri višji cesarski gosposki, in spričati, kje, kako in zakaj se ji škoda godi,
c/d. Da pa cesarska gosposka ušli si oglas za zložbo, mora večina naj manj dve tretji ni deležnikov znesti.    (Dalje sledi.)
—    186    —
List 49.
Od zložbe (arondiranja) zemljiš.
(Dalje.)
c/s. GI «1 s o v i deležnikov pa n a j se štejejo po izmeri posestva, to je, po znesku zemljišnega davka, ki ga kdo odrajtuje.
Večina za svet poprašanih podružnic je na-svetovala, naj se po ti razmeri štejejo glasi pri glasovanju; nektere podružnice pa so rekle, naj se glasi štejejo edino le po številu deležnikov brez ozira na njih veči ali manjši posestvo; rekle so, da sicer bi veliki posestniki gospodovali s svojim mnenjem male posestnike, kterim zna dostikrat n,a njih malem posestvu ravno toliko ležeče biti, kakor velikim na njihovem. Al da se nikomur krivica in škoda ne godi, bi se ta reč lahko tako ustanovila, da toliko, kolikor bi utegnil mali posestnik pri zameni zemljiš poškodovan biti, bi mu mogel veliki posestnik v dnarju poverniti.
3, Ce bi pa zložba zemljiš v tem obstala, da bi več gospodarjev, postavimo, iz ene fare ali soseske, svoje zemljiša vkup verglo in potem v to maso djane zemljiša se na to vižo razdelile, da bi vsak gospodar svoj celi delež vku-pej ležeč dobil, takrat naj
a)   tistim gospodarjem, ki že imajo zložene zemljiša, pripušeno bode, da se jim ni treba v to zložbo združiti, ker od tacih, ki imajo svoje zemljiša že skupej ležeče, se po pravici ne more terjati, da bi te za druge dali. Tudi taki posestniki se ne morejo siliti k ti zameni, kteri so v stanu skazati, da ta zamena je v njih očitno škodo, in ako to poterdijo tudi v razsodbo poklicani možje.
b)  Ta ali una soseska (srenja,občina) se zoper nje voljo ne sme siliti, da bi me-jače, ki se s svojimi zemljiši žele vde-ležiti zložbe, v družbo ali v občino vzela*
Le takrat bi se smelo to zgoditi, če bi 2 tretjini soseščanov pri volji bile, mejače med-se vzeti, in če bi za razsodbo poklicani možje spoznali, da na vse strani prav kaže, ako se tudi mejači združijo s sosesko.
4. Pravice, ki naj jih vsak deležnik zložbe ima, naj so sledeče:
1.   Vsak deležnik ima pravico govoriti, kako naj se zložba zgodi, kako naj se soseskine in poljske potanapravijo,voda napeljuje ali odpeljuje, in sploh se sme vdeležiti vsih posvetovanj in naprav, in če se njegovi ugovori ne uslišijo, se ima pravico pritožiti zoper to.
2.   On ima pravico, svoje poprejšnje zemljiše tako dolgo obderžati, dokler po zameni novega ne prejme.
3. Kadar je prejel po zameni nov delež, je tega edini in samolastni gospodar, in ima pravico, ga na svoje ime v gruntne bukve vpisati; vtabulirane pravice, ki so zapisane na zamenjano zemljiše, se prepišejo, in kar so za razsodbo poklicani možje (Schiedsrichter) spoznali, da se ima doplačati v dnarju za to, kar je to ali uno zemljiše več vredno, ima sodnija v red djati, da deležnik prejme nad plačilo.
Pri zemljiših, ktere niso bolj zadolžene kakor so vredne, naj se dolg prenese; vrednost zemljiša pa naj cenijo v razsodbo poklicani možje; upniki, ki nimajo pri cenitvi nič govoriti, se zoper razsodbo unih mož ne morejo nikomur pritožiti.
Če je pa na zemljišu, ki ima v zložbino maso priti, več dolga kakor je vredno, naj se takošno zemljiše pred zameno po sodnii proda in skupšina po sodnii upnikom razdeli.
4.   Deležnik naj ima pravico, vsih občinskih naprav, to je, potov, odvodnih in dovodnih grabnov itd. po izgovorjenih določilih se poslužiti.
5.  Ako bi se primerilo, da bi se po složbi zemljiš nove soseskine (občinske) pota naredile, ali da bi se mogel kak graben vrezati ali kaj druzega v občni prid napraviti in bi se k temu potrebovalo veči ali manjši kos zemlje kakega deležnika, se ima on za ta odstop iz občinstva odškodovati.
6.  Vsak deležnik složbe naj ima pravico terjati, da se bere (kolekture) in scer soseskine dav-šine, zunaj solnega doneska, razpartijo po davkov-skem dnarju, ne pa po poprejšnji razmeri.
(Dalje sledi.)
—    194   —
List 50.
Od zložbe (arondiranja) zemljiš.
(Dalje.)
Dolžnosti vsakega deležnika zemljišne zložbe naj so:
1.   Plačila od svojega poprejšnjega zemljišča ima tako dolgo odrajtovati, dokler ne prejme novega deleža, ki je po zložbi za-nj odločen bil.
2.  Od dolgov, ki so v gruntne bukve vpisani, mora činž odrajtovati.
3.  K soseskinim (občinskim} davšinam ima pripomoči po svojem poprejšnjem posestvu, dokler ni nastopil novega zemljišča.
4.  Pri soseskinih napravah se ima scer vde-ležiti, kolikor plačila v dnarji ali dela na-nj pride.
5.  Kadar je enkrat zložba določena, ne sme od tistega časa, ko je to izgovorjeno bilo, noter do prepisa novega zemljišča na njegovo ime, novega dolga delati na poprejšnje zemljišče, ktero po zložbi pride na novega gospodarja.
6.  Gosposke (oblastnije), ktere naj pripomorejo k dognanju zemljišne izložbe, naj bojo v 3 stopnjah: perve opravila naj spadajo v oblast cesarskih okrajnih gospdsk (Bezirksamt); pritožbe zoper razsodbe okrajnih gosposk naj^se iz-ročujejo deželnemu poglavarstvu, in pritožbe zoper razsodbo deželnega poglavarstva minister-stvu notrajnih oprav.
7.  Pot pa, po kteri naj se zložba opravlja, naj je tale: Kdor zložbo zemljišča želi (naj je le kak posestnik sam, ali naj je tista večina(2/3), od ktere smo rekli, da ima pravico zložbo terjati), položi pisano prošnjo na cesarsko okrajno gosposko (Be-zirksamf) svojega kraja, pri kteri se vsi potrebni katasterski spisi in zemljišne bukve znajdejo, da se natanko zve velikost in lastnost zemljišča, kakor pa tudi dolg, ki je morebiti na zemljišče vpisan.
V tem pismu se ima do dobrega vse povedati, kar je gosposki vediti potreba, da se zamore spu-
stiti v to opravilo. Gosposka ima potem naj poprej prevdariti: ali ni kakega zaderžka po postavah ali pogodbah (kontraktih), kteri o vera naprošeno zameno zemljišč. Potem, kojevseto, karzazložbo v prošnjem pismu stoji, in vse, kar je poleg tega sama izvedila, dobro pretehtala, sklene, kar misli, daje pravo, in da sklepv svoj pisan vediti tistim, ki so za zložbo prosili. Če ti mislijo, da razsodba ni prav storjena, naj v 14 dneh potem, ko se jim je razsodba okrajne gosposke izročila, imajo pravico se pritožiti pri deželnem poglavarstvu.
Ce pa okrajna gosposka nobenega postavnega zaderžka zoper zložbo ne najde, in če je kterega najdla, pa se je pravomočno odpravil, potem izpiše ona pravdni dan (Tagsatzung), ob kterem pridejo k gosposki vsi deležniki. Če so vsi deležniki ene misli, naj je cela reč kmalo pri kraji: vsi deležniki povejo svojo misel in ta misel se zapiše v zapisnik (protokol), kterega deležniki podpišejo. Ta zapisnik je potem namestnik postavnega kontrakta, in ž njim se zamorejo gruntni prepisi opravljati.
Če pa niso vsi deželniki ene misli, naj pokliče gosposka za take razsodbe nalaš izvoljene može. Te može voli soseskini odbor za eno ali več let iz posestnikov tiste soseske, ki morajo razumni in pošteni možaki biti in vživati zaupanje cele soseske in vse deržavljanske pravice; 5 tacih mož naj stori razsodni jo (Schiedsgericht). Ker se pa od njih terjati ne more, da bi za ptuje opravila pota imeli in čas zgubovali, naj imajo pravico, v tistem kraji navadno ceni t ni no in za vsako miljo pota 20 kr. terjati. Ako deležniki zložbe žele, se zamore tudi prisežni inženir k temu opravilu poklicati, kterega morajo tisti, ki so ga poklicali, po obstoječem pravilu za pot in delo odškodovati.
Ti razsodniki pod vodstvom cesarskega predstojnika okrajne gosposke, ki pa nima razsojivnega glasu, naj sklenejo: ali se sme dovoliti zložba, in naj določijo vrednost zemljišč, ki imajo v zameno priti. Vrednost zamenjavnih zemljiš pa naj se ceni po katasterski cenitvi; pri ti cenitvi se ima pa tudi na to gledati: al se je zemljišče potem že kaj popravilo, ali se boljše obdeluje in kakošne so scer okolj-šine, ki včasih povikšajo, včasih pomanjšajo vrednost tega ali unega zemljišča.
Kar so ti možje o tem sklenili, to naj okrajna gosposka na znanje da deležnikom zložbe.
Zoper sklep te razsodnije, ktera zadobi pod vodstvom okrajne gosposke postavno veljavo, je pa pritožba odperta o 14 dneh do c. k. deželnega poglavarstva. Ta pritožba se deželnemu poglavarstvu položi po ravno tisti c. k. okrajni gosposki, ktera vse dotične spise deželnemu poglavarstvu izročuje.
Deželno poglavarstvo pritožbe po versti, kakor so ji predložene bile, pretehta in presojuje in razsodbe svoje da deležnikom vediti po okrajni gosposki. Zoper to razsodbo je deležnikom še pritožba do c. k. ministerstva notranjih oprav odperta, ki je naj višja stopnja.    (Konec sledi.)
—    198    —
List 51.
Od zložbe (arondiranja) zemljiš.
(Konec.)
Za vse pisma, ki zadevajo zložbo, naj bo odločen poseben protokol in naj se shranujejo v posebnem pismohranišču (arhivu).
Iz uredske dolžnosti naj c. k. okrajna gosposka opravlja pisanja protokolov in naj opravlja do-tične pisma. Okrajna gosposka naj bo izpeljevavna oblast v vsih rečeh, ki zložbo zadevajo, in naj, kadar se bo tu ali tam kakazložbadognala,premen zemljišč zapiše v katasterski zapisnik in v gruntne bukve.
Vse prošnje pisma, protokoli, razsodbe, pogodbe (kontrakti) in vse pisanja , ki zadevajo zložbe, naj se narejajo brez štempeljna.
Vsi odpisi, vpisi in prepisi v gruntne bukve, ki zadevajo zložene zemljišča, naj bojo oprosleni od percentvalne davščine.
Čeravno so blizo vkup ležeče zemljišča le poseben dobiček gospodarjem samim, je vendar želeti, da bi izpeljava zložbe prosta bila štempelj-nov in prepisnih odrajtvil, ker v našem cesarstvu večina kmetovavcov še ni na tisti stopnji, da bi za dobiček, ki jim bo gotovo dohajal čez leto in dan, že danes kaj dali. Utegnilo bi jih veliko reči: „čmu bom še stroške imel za reč, ki mi ni ravno potrebna? sem pred opravil svoje dela na polju, če je ravno raztreseno bilo, jih bom opravil tudi vpri-hodnje, čeravno bolj počasno in z večim trudom živine". Zato je kmetijska družba visoki vladi na-svetovala, naj bojo vse zložbo zadevajoče pisma in prepisi navadnih davšin prosti, da se nobeden kme-tovavec ne bo mogel izgovarjati, da ga odrajtvila strašijo, zamenjati svoje zemljiše in ga lepo vkup zložiti. Neka podružnica je celo — v večji spod-badek k zložbi — nasvetovala, in tudi ta nasvet ]e kmetijska družba naznanila visoki vladi: da naj za oprostenje od vojaščine tudi manjši zemljišče zadostno bo, ako je popolnoma skupej, to je, popolnoma arondirano.
Ker bi pri zameni zemljišč upniki, ki imajo kaj terjati na tem ali unem zemljišču, utegnili ove-rati zložbo, je zadnjič družba nasvetovala: naj bi se z osnovo zastavnic (hipotečnih bank) napravile zložbine d n ar niče (Arondirungs - oder Commassationskassen), iz kterih bi se opornim upnikom to izplačalo, kar imajo na zemljišču terjati, in bi se tako njih overanje odpravilo. —
Kar pa gojzde vtiče, bo zložba njih veliko težavniši kakor sicer druzih zemljišč, ker pri goj-zdih ni vrednost v zemlji, ampak v lesu, ki na ti zemlji stoji, — tudi je temu gospodarju na lesu za kurjavo, unemu na lesu za stavbe in zidanja več ležeče, — eden hoče s tel j o vživati iz njega, drugi živino pasti v njem. In tako zna se druzih veljavnih napotkov več biti zastran zložbe gojzdov.   Glede na te resnične težave, je vendar
tudi zastran  zložbe gojzdov kmetijska družba svoje misli ob kratkem visoki vladi razodela. —
To, dragi kmetovavci, je, kar je krajnska kmetijska družba si. ministerstvu predložila glede na razmere krajnske dežele. Ravno tako so tudi kmetijske družbe vsih druzih dežel našega cesarstva vladi svoje mnenja razodele glede na razmere svojih dežel. Vse te predloge bo visoka vlada presodila in pretresla, in to, kar bo ona za dobro spoznala, bo po vzdignjeno v postavo. To kar so kmetijske družbe ji predložile, so le nasveti.