*
Stev»81.	Št.Vid ob Glini	Četrtek 4»oktobra 1945
SV-TEREZI JA DETETA JEZUSA
Včeraj smo obhajali god ljubke svetnico Male Terezilce Deteta Jezu-Ta velika svetnica se i? rodila v verni francoski družini.Že kot dete s izgubila dobro mater JSTj eno vzgojo sta tedaj prevzela oxe in starejša 8estra, ,;1
Mala ~erezika je bila od rane mladosti'polna Buha božjega,ki j-o te vodil vse življenje*. Komaj se je pameti zavedla, je napravila velike-[^en sklep,,da ne bo Bogu prav ničesar odrekla, .pe naj zahteva od nje kakršno koli žrtev si že.
Ko je spoznala, da jo Bog vabi v san ostanki*, ricor m najstrožji red Nnmeličank,je z vsem srcem zahrepenela po njem, čeprav je bila na
dobrega očeta in drage sestre navezana z najprisrene jŠimi vezmi. Premesti jc morala velike ovire na pnti do zaželenega smotra. Zaradi mlado-je niso no teli sprejeti, pred osemnajstim letom v strogi red. Z oče-v v.je te(?.aj romala k samemu, sv.očetu v Rim,ki ji je spočetka tudi odbil košnjo. ICo pa so nožni deklici zalile oči bridke solze,se je dal sv.oče Mehčati in ji je dovolil,da sme stopiti v karmoličanski samostan,
V	samostanu je Mala Terozika pod vodstvom sv.Buha hitro napredovala ■krščan.popolnosti* Posebno se je odlikovala v veliki otroški preprostost« Beseda sv«pisma s.Če je kdo majhen,naj pride k meni, so našle v njenem J-6pem srcu močan odmev. Da bi mogle biti Bogu draga in ljuba,je želela po-
*	^r.ti pravi otrok božji. Prezirala je vso nar e j onost, napihnjenost in sploh j so ničemurnosti,za' katerimi so hlastale njene vrstnice zunaj v svetu. V ‘Dcncn velikodušnem, otroško preprostem in nedolžnem srcu je zagorelo A^?asljivo hrepenenje; biti vsa Jezusova.Hotela je biii igračka v rokah °zjega Deteta Jezusa.Radosti ji je srce poigravalo,Če se je z njo igral, ^em, da ji je pošiljal tolažila; ni se pa tudi pritoževala,če sc ni zme-:1 za njo,da jo je puščal dneve in tedne brez sladke notranje tolažbe.
Is te pristne preprostosti in popolne sornoodpovedi je vzklilo v nje»« srcu tisto otorško zaupanje,v katerem se je vsa izbočila Bogu kot svojemu najboljšemu Očetu. Popolno zaupanje v božje vodstvo in njena otroška
Loveka.V tej plamene S j 1 j ube zn.1 ie hotela zgorevati v tiste namene, ki
■h.	,	v........    v	v	-	U	^	w	~	^ CJ ^	w	^	—--------- - >•--
Feprostost sta zanetili v njeni duši plamen ljubezni do Boga in do so-clc
hoče Bog. Posebno sc je hotela darovati kot žrtev za uspehe misijon* ;foga dela med prgani. Zato jo je sv.°erkov razglasila za zavetnico katol, ^sijonovc
V	neugasljivem ognju božjo ljubezni,v velikodušnem in popolnem žrtvo-
tr''&ju,so ji gi no val e njene telesno moči. V razcvet ju svojega življenja je pustila solzno dolino in odhitela, k svojemu ženinu,ki ga je na zemlji z Som žarom svojega, plemenitega srca ljubila in p c njem srčno koprnela, j Ko je umirala blažene smrti, je obl j ubila, de . ■ z nebes na zemljo rosi-milo st.Svoje obljube ni pozabila.Na njeno priprošnjo so je po njeni 'ti zgodilo veliko čudežev,zaradi kr.torih jo jo G. rkev izredno kmalu po torti razglasila za svetnico, vsek,kdor sc jc zaupno obrnil na n j o,gl bil Razočaran. Prepričal so je, dr. ima Hala ^erozika v sto lih rokah ključ do °3jega usmiljenja«. Kako tudi ne? Ali more dobri oče. odreči ka&oto prošnjo , ^°]emu pridnemu otroku? Tako tudi nebeški 6če svoji zvesti hčerki ne upre ničesar odreči«£:ato je tudi njena priprošnja pri Bogu tako mogočna«
> ^Z otroško preprostostjo, s otroškim r.aupanjon in ljubeznijo do Boga, in Užnjega si tudi mi pridobimo sv.Malo Toreziko za svojo prijateljico in Piprošnjico v nebesih.Kmalu se bomo prepričali,kako velika jo njena moč, J&o mogočna je njena priprošnja v dušnih in telesnih zadevah našega ži—
*	sl enj a ■
tj-
mi (V \i MMftvi 7/^Pf'iPifn'
v j) U K \j t j\ / ft V > Hm > L M 1 ■ l A JIx- ’ ’ v v
V&araj popoldne je obiskal naše taborišče gocpod poveljnik angle^ ar-kLlerS-^ake skupine v Celovcu* V spremstvu poveljnika našega taborišča gospoda Marti 11-a in gospoda A k e d-a si je ogledal zla,sti naše st#1* vanjske prostore,naše delavnice, kuhinjo in šolo.
V razgovoru s predsednikom našega socialnega komiteta se je zani$ zlasti za razmere v taborišču, F-fav posebno pa je povpraševal,kako so lj11 je zaposleni v taborišču odn.izven njega.Giede zadnjih so ga zanimali de lovni pogoji,pod katerimi delajo naši ljudje.
Gospod poveljnik Jo našemu predsedniku posebej izrazil svoje zs' dovoljstvo nad redom in. snago,ki ju je našel vsepovsod v taborišču.
V	teku včerajšnjega dne so z letali odpotovali v svojo domovino ameriški zun.minister James B y r n e s,sovjetski komisar za zunanje z M o 1 o. t o v in francoski zu::, mini st er Bidault.
■^akor se je dalo v teku včerajšnjega dne in sinočnjega večera p°6 iz radio poročil,je soglasna sodba,da konferenca ni dosegla nobenega ko#* ktrenega cijia, V nobeni poglavitni stvari ni bil dosežen sporazum.Celo v pogledu reakcije in stilizacije zapisnika odn.zapisnikov ni prišlo med ministri so soglasja.
Prihodni torek,ko minejo počitnice angleškega parlamenta, bo pod* angl.zun.minister B e v i n angleškemu parlamentu izčrpno poročilo o ?° in rezultatu prvega zasedanja zunanjih ministrov v Londonu«
Tako ameriški kakor francoski in sovjetski zunanji ministri so svojim odhodom iz Londona podali na tiskovni konferenci krajše ali dalj®' izjave* Tako je B y r n e s izjavil,da jo prepričan,da se bo delo sve^ zunanjih ministrov nadaljevalo* Delo sedanjega zasedanja se je ustavilo vprašanju, kakšna naj bi bila procedur? uvodnega dela* Razlike so nastal1 ker se je na različne načine razlagalo jezik berlinske konference. Pra»c zun o mini s ter Bidault pa je izjavil, da veruje,da bi morala biti ja udeležena pri vseh razpravah sveta. Njegovo mnenje je nadalje,da ne "brnela biti izključena prav nobena država od razpravijanj,ki jo kakor ko zainteresena v stvari.
Vsi včerajšnji farncoski listi izražajo svoje močno razočaranje, nad takšnim izidom konference zun-ministrov v Lennonu, samo komunisti##1 nekoliko še optimistični.
Včerajšnji angl .vodil * li nt v zunanji politiki "Time s1-’ piše,da ni zrel,da bi se dalo izdelati on sam del splečne mirovne pogodbe.
Kitajski zunanji minister dr \7 a 11 g je kot zadnji sinoči # stil London.
Vprašanje nadaljnjega dela sveta zunanjih ministrov zavisi sO1 kakor je bilo kesno sinoči slišati iz Londona,od tega,kaj bo v tom poglc' doseženo med vladami po diplomatski poti*
Glede na to,kako je bilo prvo zasedanje končano,za sedaj ni č akovati - da bi začeli namestniki zunanjih ministrov s svojim delom. so'ostali namreč nedodelani in nepodpisani in se zategadelj namestniki morejo lotiti preučevanja onih vprašanj, glede katerih je bilo med kor#, co odločeno,da bodo izročena njim v preučevanje. Zaradi tega loo do nadfl* odločitve ostalo na mrtvi točki tudi vpračr nje italijan.jugoslovanske s*8 in pa Trsta in njegovega pristanišča.	fc.
Zanimivo je,da so poročila tiska na prvi dan po zaključku prfv zasedanja zunanjih ministrov malone soglasno peci iistična; izjave pa,K*, jih pokali na tiskov,konferenca^.zunanji ministri odn.ki so jih dali dr .udeleženci konference /tako n$ pr,neki eur, strokovn j als/p e. preveva & precejšen optimizem*
Kralj Peter in dr. Mač ek izdajalca.Kakor poroča včerajšnji 1* "Karntner ITa.cnričEteE17 iz Sgda z Sne 2*oEtT, je Dušan ‘Nedeljkovih, preds01 jugoslovan.drž.komisi je za ugotavljanje vojnih zločincev,označil kralj0, tra in dr.Mačka,voditelja Hrv.kmetske stranke,za narod.izdajalca« Ob pJ;
neke tiskov, konferenc e je rekel,da je dr.Maček kriv,ker* je sodiloval največjim izdajalcem in zločiresem hrv.naroda dr.Paveličem*
it
I
o
!*“o
-L
JV
£
0j
U
a-
^1
0 , V
ta