V dveh dneh Večina hmelja dva mrtva prodana Stran 12 Stran 4 t. 61 / Leto 60 / Celje, 16. avgust 2005 / Cena 150 SIT 9 HRK rv^ Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim SKOZI PREDOR BREZRROFOV 9770353734020 Z novozgrajenim avtocestnim odsekom pri Trojanah bo Slovenija dokončno povezana - med Mariborom in Koprom ne bo več ovir. Nova Južna železnica Na svoj račun so prišli tudi filatelisti. Priložnostna znamka z žigom vsekakor posebna poslastica za zbiratelje. Na petkovem uradnem odprtju avtocestnega odseka Trojane-Blagovica je Janez Janša poudaril, da »gre za zgodovinski dan, ne le za Slovenijo, ampak za celotno srednjo Evropo«. Premier je novi odsek primerjal z Južno železnico. Tako kot je ta -pred 150 leti povezovala Dunaj, Ljubljano in Trst, je zdaj avtocesta sklenila novo vez med Mariborom in Koprom. Obenem je tudi po- Približno petdeset krajanov Trojan je na dan odprtja z mirnim protestnim shodom želelo opozoriti na nekorekten odnos do reševanja težav v zvezi z odškodninami za škodo na svojih objektih, ki je nastala med gradnjo predora. Na Darsu so nedavno potrdili, da bodo za nastalo škodo v 28 primerih prevzeli odgovornost in tudi izplačali odškodnine. vedal, da »je moralo od prvih idej do dokončne realizacije preteči veliko časa, morda celo preveč. Ekonomski in politični časi avtoce- sti niso bih vedno tako naklonjeni kot zadnjih deset let«. MAJA RATEJ Foto: GREGOR KATIC Dan odprtih vrat je kljub dežju pritegnil mnogo obiskovalcev. Nenazadnje jim dež v predoru ni mogel do ' Predor je najprej prevozilo 230 rolarjev. Za vožnjo v eno smer so potrebovali celih petnajst minut. Danes in nikoli več - združitev predora in trojanskih krofov j^T-—- Št. 61-16. avgust 2005 - FARAONOVA ^RULETAV V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagradi KUP'on nagradni \... ' \___ Ime in priimek: . Naslov:__ Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje. Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Voíkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4! Laško od jeseni gradbišče Nagrajenca oddaje 09. 08.2005: TINA SUŠA, Ljubljanska 67, Celje EMIL RAJTMAJER, Mencingerjeva 2, Celje prejmeta srebrna prstana Adamas. Marijin praznik i Na praznik Marijinega vnebovzetja ali velikem Šmarnu, ki ga Rimskokatoliška cerkev praznuje IS. avgusta, so bile v slovenskih cerkvah slovesnosti in maše, verniki pa so poromali do Marijinih cerkva. Tako je bilo tudi v Dnogih cerkvah na Celj-«kem. Marijino vnebovzetje se raznuje kot praznik upanja, ij verujejo, da je Marija v éčnosti dosegla polnost živ-enja, s svojim zgledom pa jim vliva novo upanje. Obenem praznik vernike opominja, da sta v življenju pomembna tako duhovna kot mate-tjjalna komponenta ter da se rečno kot zemeljsko prepletata. Na mnogih Marijinih Sožjih poteh pripravijo posebne romarske shode in slovesne maše, ponekod pa bla-Oslavljajo tudi cvetje in ze-(Šča. Dokaz navezanosti na «[arijo med kristjani je tudi jamo ime Marija, ki je v raznih oblikah zelo razširjeno "tie tud; pri nas. TV, foto: GK Že vrsto let vodi osrednjo sveto mašo na dan Marijinega vnebovzetja v baziliki v Petrovčah, ki je najbolj znana romarska pot na Celjskem, celjski opat Marjan Jezernik. - Št. 61 -16. avgust 2005 - zdravilišče Laško ostaja v sožitju s Savinjo - Najprej gradnja termalnega centra z wellness hotelom, zatem še kongresnega kompleksa t Predvidoma do konca me-eca v Zdravilišču Laško ričakujejo gradbeno dovo-enje, na osnovi katerega i lahko na sotočju Savinje i potoka Rečica začeli grafiti termalni center z well-less hotelom, zatem pa še ongresni kompleks, v ka-lerem bo tudi trgovinski del, saj bo sovlagatelj pri sled-Ijem družba Mercator. Območje okrog Zdravilišča taško naj bi se za prihod-oja tri leta spremenilo v radbišče, naložba pa je pvrednotena na več kot de-et milijard tolarjev. Odločitev za širitev in po-odobitev zdraviliške po-udbe sega v konec leta 002, ko so v Laškem konali temeljito prenovo Zdra-iliškega doma in ostalih fostorov zdravilišča. Direk-ir mag. Roman Matek je ptimistično napovedal, da $e bo gradnja termalnega centra z wellness hotelom Začela že leta 2003, vendar |o zdraviliški načrti obtičali p več kot dve leti zaradi zatona o vodah, ki prepoveduje kakršnekoli posege v , 5-metrski priobalni pas Savinje. V Laškem so dokazovali, da je že precejšen del obstoječih objektov v tem pasu, dodajali pa so tudi, (la nevarnost poplav poznajo, saj so jih na lastni koži ! zadnjem času izkusili kar dvakrat (v letih 1990 in Z gradnjo termalnega centra bodo v Laškem pridobili več kot 3.000 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih 1998), vendar pa se lahko zdravilišče razvija le na tem prostoru. Matek je zato toliko bolj zadovoljen, da je Vlada RS v drugi polovici letošnjega julija le sprejela uredbo, s katero je priobalni pas Savinje zožen na tretjino, za Rečico pa ga sploh ni. Za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na sotočju tako ni več ovir. V Zdravilišču Laško želijo gradbena dela začeti čim prej, vendar natančnega, datuma zaradi slabih dosedanjih izkušenj še ne želijo napovedati. Dejstvo pa je, da vodnih površin. bo najprej zrasel termalni center z več kot 3.000 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih vodnih površin ter wellness hotel z restavracijo in s 120 sobami. Laščani bodo zatem zgradili nov uvoz v novozgrajeni del zdravilišča, tako da se bodo gostje vanj pripeljali z laške vpadnice po krožišču pri bencinskem servisu. Kot zadnja bo sledila gradnja kongresnega kompleksa, v katerem bo prostor tudi za trgovinski del. V Laškem so celotno naložbo ovrednotili na več kot deset milijard tolarjev, denar pa bodo zagotovili tako, kot so napovedali že v začetku leta 2003, ko so v javnosti prvič predstavili svoje razvojne načrte. Četrtino denarja bodo zagotovili sami (pri čemer računajo na svež denar iz dokapitalizacije), za približno 35 odstotkov vrednosti bodo najeli dolgoročna posojila, finančno konstrukcijo pa bodo zaprli s približno 40 odstotki nepovratnih sredstev, ki jih nameravajo pridobiti na domačih in evropskih razpisih. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Sanjski načrti za Tuhelj Hrvaška nogometna reprezentanca se že skoraj desetletje pred pomembnejšimi tekmami pripravlja v Termah Čatež. Vse kaže, da jim bodo posel prevzele Terme TYihelj, ki so od leta 2003 v lasti Term Olimia. Kot je povedal direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek, se s Hrvaško nogometno zvezo resno dogovarjajo o stalnem vadbenem centru njihovih nogometnih klubov in reprezentance v Termah Tuhelj. Še več, vodstvo zveze je pred dnevi v Tuhelj pripelja- lo predstavnike korporacije Accor, ki je v postavitev vadbenega centra pripravljena vložiti od 30 do 50 milijonov évrov. Za začetek bi zgradili luksuzni hotel s 150 sobami, manjšim bazenom, kongresno dvorano, fitnes centrom in savnami, kasneje pa bi postavili še dva ali tri hotele nižje kategorije, šest nogometnih igrišč, športno dvorano ter celo športno letališče in heliodrom. Predstavniki verige Accor želijo, da se dela čim prej začnejo in da bi bila večina objektov zgrajena že do konca prihod- njega leta. Pri tem računajo, da bi vadbeni center poleg hrvaških uporabljali tudi nogometaši najboljših tujih klubov. Zdravko Počivalšek je do načrtov Hrvaške nogometne zveze in njihovih tujih partnerjev nekoliko zadržan, saj je, kot pravi, do dokončnega dogovora še daleč. »Seveda nam je veliko do tega, da Terme Tuhelj postanejo vadbeni center Hrvaške nogometne zveze, tudi načrti korporacije Accor, ki ima po svetu več kot 4.000 hotelov različnih kategorij, so nam všeč. Vendar pa v sodelovanje ne bomo pristali za vsako ceno.« Počivalšek se bo s predstavniki nogometne zveze in Ac-corja zopet sestal čez dva tedna. Takrat naj bi se že dogovorili okrog nekaterih podrobnosti, najbrž tudi lastništva. Hrvati in preko njih tuji vlagatelji želijo namreč postati polovični lastniki TermUihelj. In kaj o tem menijo v Termah Olimia? »Lastništvo s Hrvati si bomo delili le, če nam bo to ustrezalo,« kratko odgovarja Počivalšek. JANJA INTIHAR Janez Miklavžin Vinko Zupane Albin Stepišnik Domen Marovt Večina letošnjega hmelja prodana V Sloveniji je s hmeljem zasajenih 1.920 ha površin, od tega je aktivnih 1.460. Največ nasadov je v Savinjski dolini, kjer bo več kot sto obiralnih strojev zabr-nelo prihodnji teden. Po napovedih strokovnjakov in hmeljarjev bo letina srednje dobra, seveda če nasadov ne bo prizadela kakšna ujma. Obrali bodo okrog 2.350 ton hmelja, kar bo nekaj manj kot lâni, ko je bila letina zelo dobra. Še posebno zadovoljni pa so hmeljarji letos zato, ker je več kot 80 odstotkov pridelka že prodanega, cena pa se bo gibala od 4 do 5 evrov za kilogram suhega hmelja. In kakšna so pričakovanja hmeljarjev? Janez Miklavžin iz Vrb- ja: »Imamo 9 ha hmelja, ki ga bomo pričeli obirati okrog 22. avgusta. Kot kaže, bo letošnja letina povprečna, upam, da nam vreme ne bo še kaj zagodlo. Sicer pa obiramo s pomočjo treh sezon- skih delavcev, hmelj pa sušimo v domači sušilnici.« Vinko Zupane iz Dreši-nje vasi: »Hmeljarim še z dvema hmeljarjema, tako da imamo skupaj 40 ha hmelja različnih kultivarjev, od goldinga do aurore, bobeka in drugih. Obirati bomo začeli po 20. avgustu, kaže pa na povprečno letino.« Albin Stepišnik iz Trnavě: »Imamo 8 ha hmelja, največ sorte aurora, nekaj pa tudi savinjskega goldinga in cele-ie. Pri obiranju nam bodo po- magali sezonski delavci s Hrvaške, pričeli pa bomo, tako kot drugi, po 20. avgustu. Vreme nam je doslej ustrezalo, tako da ni bilo potrebno namakanje.« Domen Marovt iz Topovelj: »Pričakujemo dobro letino, ki jo bomo obrali sami, brez tuje delovne sile, saj si tako znižujemo stroške proizvodnje. Tudi obiralni stroj in sušilnico imamo svojo. Upielj gojimo na 6 ha, večinoma golding in brezvirusno auroro.« TONE TAVČAR Počitniško zatišje Počitniško vzdušje je na mučnem vrhuncu in tudi ta teden, ki je za delovni dan krajši, verjetno ne bo prinesel vidne spremembe. Dnevni promet brez upoštevanja svežnjev v povprečju ni dosegel niti 250 milijonov SIT in temu primerno sta se odzvala tudi oba borzna indeksa SBI20 in PIX, ki ostajata nespremenjena. V borzni kotaciji je še vedno največ zanimanja za delnice Žita. Nedoseganje načrtov in vse hujša konkurenca sta prisili družbo k obširnemu prestrukturiranju. Družba bo med drugim izvedla proces združevanja proizvodnje po programih in tudi selila del proizvodnje na območje nekdanje Jugoslavije. Prav tako pa bo selila proizvodnjo iz sedanje lokacije na ' območju BTC-ja na obrobje Ljubljana. Prav cena zemljišč pa je tista v BTC-ju pa je tista, ki dviguje ceno delnici. Letina Jabolk bo dobra Oznaka WÉÉĚSĚĚĚĚĚ Enotni, tečaj Promet v mSÍT Kil CICG Cinkarna Celje 25.500.00 20,8 -0.39 CETG Cetis 29.000.00 1,2 9.43 CHZG Comet Zreče 2.350.00 0.0 0.00 GRVG Gorenje 5.700.14 75.9 -0.13 PILR Pivovarna Laško 7.361,43 15.4 •0.87 JTKS Juteks 28.000,00 10,0 1.82 ET0G Etol 55.900,00 1,1 1.64 Precejšnje preoblikovanje čaka tudi družbo Droga Kolínska, kjer je razburjenje povzročilo prvo odpuščanje delavcev. Postopek uvrstitve delnic na organizirani trg se je nekoliko zavlekel, tako da bodo delnice družbe po napovedih Sadjarstvo Mirosan ima po nakupu sadjarskega obrata v Kamniku 112 hektarov neto površin zasajenih s sadovnjaki. Po besedah tehničnega direktorja Vlada Korberja bo letošnja letina, če ne bo kakšnih presenečenj z vremenom, dobra. Izjema bodo le sadovnjaki v Kamniku, kjer je pridelek uničila toča. Pričakujejo skupno okoli 3.700 ton jabolk, vendar bo zaradi toče le 3.200 ton kakovostnih. Od 2.000 do 2.500 ton jabolk bodo odkupili še od svojih kooperantov po Sloveniji. »Konec julija smo že pričeli z obiranjem zgodnjih sort jabolk julyred in jerseymack, nadaljujemo pa v avgustu s sortami summerred, jams grives in ob koncu meseca še z galo in elstarom. Kakovost je zelo dobra, k čemur sta poleg vremena pripomogla tudi natančno ročno redčenje plodov junija in julija ter siceršnja oskrba sadovnjakov. Pričakujemo, da bo teh sort okoli 650 ton. Sorte, ki jih bomo obirali v septembru in oktobru, so carjevič, jonagold, zlati delišes, idared, braeburn in fuji. Novost je sorta fuji pod blagovno znamko Kiku, ki je bo letos že okrog Vlado Kortaer v novem sadovnjaku, kjer so že napeljane mreže proti toči. 130 ton. Zanjo sta značilni izredna sočnost in hrust-ljavost, ki ju ohranja tudi dalj časa po obiranju,« je dejal Vlado Korber. V Sadjarstvu Mirosan so lani poslovali pozitivno, ustvarili so dobrih 657 tisočakov dobička. Na nedavni seji skupščine so se delničarji odločili, da ostane bilančni dobiček, ki znaša 102 milijona tolarjev, nerazporejen. Na seji so za nova člana nadzornega sveta izvolili Vida Korberja in Marjana Vengusta in se seznanili z odločitvijo delavskega sveta, da bo njihova predstavnica v nadzornem svetu Evelin Urankar. PIX 4.283.26 -0.33 BI0 121.61 -0,08 j Terme Čatež so v prvem polletju za 5 odstotkov povečale prihodke od prodaje, pri čemer je porast predvsem zasluga f večjega števila tujih gostov. Dobiček iz rednega poslovanje \ se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem celo zmanj- i šal. Nadzorni svet je na zasedanju zamenjal predsednika nadzornega sveta in glavnega direktorja družbe. S prejšnjim direktorjem, ki so ga sprva razrešili iz krivdnih razlogov, pa se je sporazumno razšel in mu izplačal odpravnino. Polletne poslovne rezultate je na kratko predstavila tudi Etra 33, katere delnice kotirajo na prostem trgu. Prihodki družbe so za 9,2 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju, ustvarjen čisti poslovni izid pa je višji za 19,4 odstotka. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, Ilirika d.d., Breg 22, Ljubljana, Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana, Vir: Ljubljanska borza d.d, ! Letos so v Mirosanu z mrežo proti toči zaščitili prvih pet hektarov sadovnjakov, za naslednjih devet hektarov pa so že zasnovah oporo za mrežo. Če bo le možno, bodo z zaščito sadovnjakov saj za sedanje naložbe že dve leti niso da nobenih sredstev. TONE TAVČAR vedno z vami za in prijazno okolje LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN Razpis za frankolovski blok V petkovem Uradnem listu je bil objavljen javni razpis za gradnjo prvega bloka na Frankolovem, s katerim bodo poiskali graditelja. Najboljšemu ponudniku bodo prodali delno komunalno opremljeno zemljišče, ta pa bo nato tam zgradil blok z enajstimi stanovanji. Občina Vojnik bo od teh, po odločitvi na zadnji seji občinskega sveta, odkupila dve neprofitni stanovanji. Občina se je namreč najprej odločila, da bo v bloku odkupila eno stanovanje za osebo s posebnimi potrebami, med nadaljnjimi pogovori z republiškim stanovanjskim skladom pa so ugotovili, da je za obe strani ugodneje, če občina odkupi še eno stanovanje. Republiški sklad bo v prvem frankolovskem bloku odkupil osem neprofitnih stanovanj, tri stanovanja pa naj bi bila prodana na trgu. Z gradnjo bloka, ki jo načrtujejo že več kot leto dni, morajo zaradi obvezujočega roka začeti do 31. oktobra. BJ RADIO JE UHO, S KATERIM SUŠIMO SVETI ŠTAJERSKI VAL Tri dni na romanju Ene I V Rogaški Slatini, kjer so začeli aprila graditi nov dom za starejše občane, se ljudje že zanimajo za namestitev ali zaposlitev. Razpis za delovna mesta v domu bo objavljen septembra ali v začetku oktobra, uradne prijave za namestitev bodočih stanovalcev pa bodo začeli sprejemati v začetku oktobra. Tako so nam povedali na sedežu investitorja, družbe Comett domovi, katere soustanoviteljica je Občina Rogaška Slatina. Uradne prijave za namestitev v domu bodo sprejemali na sedežu Co-Bietta, v Ljubljani. Kot je dejal Matjaž Campa, vodja projekta v družbi, potekajo gradbena dela po načrtih. Njihov konec je predviden v decembru, vselitev stanovalcev pa naj bi bila Predvidoma marca. V domu I bo vsega skupaj 125 postelj (od tega 59 enoposteljnih ter 33 dvoposteljnih), uredili pa bodo tudi tri nadstandardna Romarji n Slovenci smo narod pohodnikov. Radi in brez pretiranih muk se udeležujemo najrazličnejših pohodov in poti. Prazniki nam gredo pri tem lepo na roko. I včerajšnji praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren je k duhovni poti vzpodbudil tudi približ-I no 150 Zagorjanov in okoličanov, ki so se v soboto udeležili tradicionalnega ro-' manja od Zagorja ob Savi preko Gornjega Grada do Nove Štifte. Z romarji smo se srečali pri družini Albiani v Ločici pri Vranskem, ki že vse od povojnih let vedno znova toplo sprejema romarje. Cecilija Albiani je stara 76 let in v soboto je bil zanjo spet poseben dan. Praznično napravljena nam je pomahala v pozdrav in pri tem ponosno sedela na pragu svojega I doma, kamor se zadnjih nekaj let redno ob koncih tedna in praznikih vrača iz bližnjega doma za starejše občane na Polzeli. »Veste, danes sem še posebej vesela, ker bom spet dobila obisk,« je zadovoljno in nasmejano dejala. »Prišli ste ravno pravi čas, saj prvi romarji že prihajajo.« In res. Najbolj urni so se že približevali Albianovi do mačiji, hčeri Darinka in Olga pa sta brž odhiteli pripravljat še zadnja okrepčila. Brat Zoran je ves čas ponosno sedel poleg mame Cecilije, ki je hitela pripovedovati, da je prve romarje že takoj po vojni prva v hišo sprejela njena mama Helena Vodlan, to I tradicijo pa zdaj nadaljuje i poti od Zagorja do že tretja generacija Albiano-vih. Zanimivo pri tem je, da se tradicija prenaša predvsem na ženske. Začela je mama Helena, nadaljevala hči Cecilija in zdaj sta tradicijo prevzeli obe Cecilijini hčeri, Darinka in Olga. »Največ romarjev je prišlo lani, kar 180. No, danes jih bomo spet prešteli. Vedno več jih je, in prav je tako,« pravi Cecilija in dodaja, da je še posebej vesela, ker vsako leto prihaja vedno več mladih. »Romarji se pri nas ustavijo za dobro urico, nekaj malega pomalicajo, se posladkajo, spijejo čaj ali kavo in nato nadaljujejo pot,« razlaga Darinka. Jim pa dobrote iz nahrbtnika teknejo še toliko bolj, saj je vzdušje pri Al-bianovih zares odlično. Svoje prispevata tudi žuborenje bližnjega potočka in urejena zelena okolica, ki kar kli-četa po sprostitvi in umiritvi duha. Matjaž Križnar, župnik iz Zagorja ob Savi, je dejal, da romanje traja že približno tristo let. »Začela so se predvsem za priprošnjo za dobro letino in za odvrnitev od bolezni, predvsem kuge, ter naravnih nesreč. Danes se ljudje na ta način priporočajo in zahvaljujejo Bogu in Mariji za vse dobro.« Prvi romarji so na pot krenili že ob pol štirih zjutraj. Lojze Pograjc iz Litije je organizator letošnje romarske poti in se romanja udeležuje že 41 let. Na vprašanje, kako jim vsako leto uspe privabiti vedno več ljudi, odgovarja z naslednjimi besedami: »Marija zvezda nas Nove Štifte tudi v vodi in k sebi privablja vedno več ljudi.« Eden izmed najstarejših udeležencev, Jože Smrkolj iz Izlak, se romanja v Novo Štifto spominja še iz otroških fini. »V Zagorju naj bi nekoč razsajala žitna rja in ko so se prvi romarji na pobudo takratnega patra odpravili na romanje, rje v Zagorju ni bilo več,« se spominja. Romanje je bilo tudi med vojno, pa čeprav skrivoma in s skromno udeležbo petih ah šestih romarjev. Smrkolj se je prvič na pot kot najstarejši udeleženec odpravil pred dvanajstimi leti na prijateljevo pobudo, zaslužen pa je tudi za postavitev križa na Meni-ni planini. »Ko se mi je zgodila nesreča, sem se odločil za postavitev znamenja na Me-nini planini, katere pokrajina me je očarala. S prijatelji romarji smo zabetonirali temelje in postavili križ, kjer se zdaj vsako leto ustavimo in nekaj malega zmolimo.« Smrkolj pravi, da je romanje tudi odlično za vzdrževanje kondicije in sklepanje novih prijateljstev. Na duhovno pot se vsako leto odpravlja tudi vedno več mladih. Klemen Godec iz Ljubljane je letos na romanju že petič. »Od romanja pričakujem predvsem sprostitev. Pri tem sta pomembni duhovnost in zahvala za vse dobre stvari, ki so se mi zgodile v življenju. Na romanje sva odšla skupaj s punco in ver-jameva, da se bova v Ljubljano vrnila polnejša, tudi duhovno.« Blaž Guner iz Zagorja je star 26 let in je letos na roma- :ih« časih - Po Cecilija Albiani Jože Smrkolj nju že dvajsetič. »Začel sem pri šestih letih. Sprva so me za romanje navdušili starši, nato pa sem vsako leto spoznaval, da gre za lep dogodek, ki bi ga bilo škoda izpustiti. Smo velika družina in to me navdušuje. Pot je predpriprava na praznik, kar je vrhunec vsega lepega in obenem zaključek našega romanja.« Zborček, predvsem moških romarjev, je ob slovesu od Albianovih ubrano zapel zanimajo postelje, druge delo Na gradbišču doma za starejše občane v Rogaški Slatini, ki je pri objektu Restavracija Sonce, je prav tako živahno v teh dopustniških dneh. Ljudje se že zanimajo za namestitev ali službo. stanovanja, z dvakrat večjo Vrednost naložbe ocenju- najo na petdeset novih delov-površino sob od običajne ter jejo na približno eno mili* nih mest. s kuhinjo. jardo tolarjev. V domu raču- BRANE JERANKO -- Št. 61 -16. avgust 2005 - duhovnih poteh veliko mladih Lojze Pograjc Klemen Godec nekaj cerkvenih pesmi, mama Cecilija pa je v zahvalo in spomin prejela sliko zagorske cerkve ob njeni 130-letnici obnove. Cecilija nam je zaupala, da slike ne bo odnesla s sabo v dom, pač pa ji bo posebno mesto namenila v domači hiši.. Romarje je tisti dan čakal še lep kos poti, ki so ga nadaljevati proti Vranski dolini vse do Radmirja, kjer so prenočili. Nedeljsko jutro so začeli s sveto mašo, pot nadaljevati do Gornjega Grada, kjer so se družno maše, nato pa romanje končali v cerkvi Marije zvezde v Novi Štifti z romarskim shodom in z lučkami. Včeraj, na praznik Marijinega vnebovzetja, so romarji končali romarsko pot v župnijski cerkvi v Zagorju ob Savi, od koder so v soboto tudi krenili na pot duhovnosti, zahvale in očiščenja. MATEJA JAZBEC 6_IZ IMAŠIH KRAJEV_NOVI TiDNIl Holcerija med dežjem in soncem Turistično društvo Vitanje s predsednikom Tonetom Ošlakom je imelo pri organizaciji 17. turistične prireditve Holcerija 2005 tudi tokrat srečo z vremenom, saj je močno deževalo noč pred prireditvijo, vlilo pa se je tudi po končanem izboru za mis »holcerije«. Tako so uspešno spravili pod streho obširen in zanimiv program, ki si ga je tudi tokrat ogledalo izredno veliko ljudi, več kot dva tisoč. Po tradiciji se je začelo z zanimivo povorko, v kateri so letos predstavili delo na kmetijah v dolgih zimskih večerih. Gostje iz zaselka Stenica so prikazali izdelovanje metel in košar, na vozu iz Tepanja je bilo mogoče videti tudi izdelovanje košar za kruh. Članice društva Lipa so prikazale izdelovanje rož iz krep papirja za različne priložnosti ter krasitev bohko-vih kotov, cerkva in kapel, za vence in v vaze, za poroke in podobno. Društvo upokojencev iz Vitanja je prikazalo sobotno večerno likanje nedeljskih mašnih »gvantov« ter kako so včasih povijali dojenčke. Na vozu iz Socke smo videli pletenje nogavic in pripovedovanje pravljic otrokom za lahko noč, iz Sko-marij in z Bukove Goré pa so pokazali vezenje loncev. Na vozu, ki je pripeljal iz Nove Cerkve, so luščili fižol in koruzo. Domačini s Hudinje so med kuhanjem hruškov-ca, sadjevca in tropinovca pripravljali špile za salame in klobase ter igrali karte. Za konec so se še sprli in stepli. Na vozu iz Breznega šo na star način zabijali pilote, iz Spodnjega Doliča pa so odlično prikazali celoten postopek od striženja do volne. Zraven so peli, pripovedovali pravljice in bajke in se imeli lepo. Bili so dogodku primerno oblečeni, na vozu ni bilo videti plastičnih kozarcev in druge sodobne navlake, česar za druge vozove ne moremo trditi. Tudi zastavonoša »holcerske« zastave na čelu povorke bi moral sodelovati v ustreznem oblačilu in ne v kavbojkah. Po povorki so obiskovalci uživali v spretnostih tekmovalcev v »holcerskih« veščinah, kjer je zmagala ekipa z Doliča pred dvema ekipama Breznega. Po reviji narodno-zabavnih ansamblov so med enajstimi kandidatkami izbrali mis »holcerije«, Rebeko Venko s Frankolovega ob prvi spremljevalki Mateji Še-reg iz Šmarja pri Jelšah in drugi spremljevalki Cvetki Kovše iz Vitanja. Ognjemet v poznih nočnih urah avgustovske nedelje je nebo nad Vitanjem že osvetljeval v močnem dežju, ljudje pa so ga občudovali izpod napuš-čev streh, šotora, drevja in -W Šentjurski ljubitelji konj Nedeljo so v šentjurski občini' zaznamovali konji, njihovi jezdeci in konjske vprege, ki jih je bilo tokrat krepko več kot pa redkih nedeljskih voznikov v avtomobilih. Kar na dveh koncih so Šentjurčani lahko blagoslovili svoje konje -najprej na Prevorju, nato pa še v Gorici pri Slivnici, kjer se je zbralo kar lepo število kopitarjev in njihovih ponosnih lastnikov. Če je.prejšnjo nedeljo Ko-njerejskemu društvu Šentjur pošteno zagodlo vreme, je bilo tokrat drugače; sonce je sijalo na vso moč, kot posledica obilnih padavin pa je ostal razmočen teren, tako da smo se obiskovalci malce pogrezali v blatno vodo, kar pa konj nikakor ni motilo. Organizatorji so poskrbeli za dobro glasbo, jedačo in pijačo, tako da ni bilo težko počakati na lokalnega župnika, ki se je mudil še na blagoslovitvi v Prevorju. Nekaj besed je za uvod spregovoril predsednik društva Ivan No- ža humor. Alojz Antlej je bil razglašen za najbolj atraktivnega jahača. »Alojz je zagotovo eden najlepših moških na svetu ... saj je eden zad-, njih iz svoje generacije,« sf je pošalil župnik. Priznanji pa so prejeli tudi Hrastniko-vi iz Vrha nad Laškim, od koj der je v Gorico prišlo kar nekaj konjenikov. »Svojo kobili ste tako lepo okrasili, da j( lepša kot moja klubska mi žica,« jih je župnik stresal ko iz rokava. Nedeljsko popoldne so ljus bitelji in rejniki konj po urad' nem delu podaljšali kar v noč. Blagoslov naj bi živali pred boleznimi in nesrečami ščitil vse leto, kmetje pa že pridno spravljajo otavo in pšenico, da bo tudi hrane zanje obilo skozi vso zimo. Na koncu smo se vprašali le še to, če-, mu imajo ravno konji tolil; šne privilegije, zakaj ne ob staja kakšen zaščitnik tudi dej nimo za perutnino... Takšnij žegnanje bi bilo šele atrak? tivno! POLONA MASTNAK Veliko obiskovalcev Holcerije je dobro uro uživala v spretnostih in mači tekmovalcev v »holcerskih« veščinah. Zmeraj več ljubiteljev in rejnikov konj - Kar dve nedeljski žegnanji dežnikov. Štajerskih 7 so igrali zadnje melodije in vsi so bili zadovoljni, da jim je med dvema deževnima koncema uspelo najti nekaj prijaznih ur za lepo prireditev. TONE VRABL Foto: TONE ZALOŽNIK Med Holcerijo v Vitanju so objavili rezultate letošnjega tekmovanja za urejeno okolje. Nagrade so dobili Vera Friškovec iz Vitanja, Danica Hrovat s in Katarina Kovše z Ljubnice. Podelili so tudi deset priznanj, ki so jih dobili Danica Vlasta Kuzman, Justika in Marija Pungartnik - Iršič, Marta Kuzman, Anka Marta Pobirk, Olga Cvetko, Zvonka in Štefan Podjavoršek, Marica Nonar, Breda kop ter Štefka in Angelca Petaci - Cimerman. mu posebej je namenil svojo pozornost, prav tako njihovim lastnikom; konje je priporočil njihovemu patronu sv. Štefanu, vsak je dobil blagoslov in košček kruha s soljo. Je pa treba poudariti, da so se prav lepo in spodobno obnašali, poleg tega so kar intenzivno pognojili travnik za kulturnim domom. Bilo je slišati nekaj vznemirjenega hrzanja in rezgetanja, tako da smo nepoučeni pomislili, da so nekateri med štirikopitnimi lepotci morda ateisti, vendar so nam člani društva pojasnili, da je očitno prisotna dama, ki je ravno v tistih dneh, ko bi se želela pob-ližje spoznavati s predstavniki moškega spola (še zmeraj govorimo o konjih, da ne bo kakšne pomote), leti pa so ji v polni meri vračali svojo pozornost. Vsi udeleženci so dobili tudi spominske majice, župnik pa je pri razglasitvi najlepše vprege in najlepšega jahača pokazal veliko mero smisla vak, ki je poudaril, da je ko- ne ljubiteljsko, ne pa kot de- je pokazal veliko zanima-njereja pri nas zmeraj bolj lovno silo. nje in ljubezen do teh pri-razširjena, je pa res, da ko- Glavna vloga je pripadla jaznih, inteligentnih in tem-nje dandanes redijo bolj kot župniku Marku Šramlu, ki peramentnih živali. Vsake-- Št- 61-16. avgust 2005 - Izvirna predstavitev Celjanke Celjanka Ina Trebičnik Knez, ki smo jo pred kratkim podrobneje predstavili v našem časopisu, se je ravnokar vrnila iz avstrijskega Seebodna s svetovnega prvenstva v poslikavi telesa. Z izvirno idejo in atraktivnimi poslikavami se je v izjemno močni mednarodni konkurenci uvrstila na 27. mesto. Naslednje leto, zatrjuje, bo zagotovo je bolje. i Ulovili smo jo ravno pred lasluženim dopustom in jo povprašali po vtisih. »Neverjetno, koliko domišljije, ins-niracije in umetniškega navdušenja je bilo videti. Izjemna izkušnja,« je vrelo iz njenih ust. »Kolikor mi je znano, smo se tekmovanja udeležili trije iz Slovenije. Še ved-ho na tem področju prednja-Cijo Avstrijci, Avstralci in Nemci, vsak dan pa je bilo po oceni organizatorjev na prizorišču približno dvajset tisoč gledalcev, ki so lahko spremljali ves osupljivi proces, vsak premik čopiča umetnikov. Ne, sploh me ne moti, če mi gledajo pod prste, to je zame še večji izziv,« pravi Ina. Ne hvali se rada, vendar pove, da so bili komisija in številni fotografi navdušeni predvsem nad njeno izvirnostjo. V predtekmo- Kozorog, vreden posnemanja V Savinjski dolini deluje lepo število planinskih društev. V vsaki občini je najmanj eno, ki poleg osnovnega društvenega programa posveča veliko skrb vzgoji mladih planincev. Tako je tudi v okviru PD Prebold, kjer že dve leti deluje Planinska šola Kozorog, ki vključuje učence od tretjega do petega razreda preboldske osnovne šole. Omenjeno šolo vodita Adi Vidmajer iz PD Prebold in Janja Klančnik iz šole. Planinska šola Kozorog je nastala na pobudo Adija Vid-majerja. Vanjo so vključeni najbolj planinsko zagreti učenci tretjega, četrtega in pe- tega razreda OŠ Prebold. Osnovni namen j e navdušiti otroke za planine in jih navajati na lepo obnašanje, medsebojno druženje in spoštovanje do narave. Lani so bili na Boču, udeležili so se Dneva slovenskih planincev na Žavcarje-vem vrhu nad Mariborom, imeli so dvodnevni planinski tabor na Raduhi, kjer so si ogledali tudi Snežno jamo in spoznavali pravila obnašanja v planinah. Planinsko šolo so zaokrožili v Marija Reki. Letos so imeli najprej zimska pohoda v Marija Reko in na Goro Oljko. Kmalu zatem so se spoprijeli s Savinjsko planinsko potjo, pred koncem šolskega leta pa so se podali v Alpe in tako spoznali tudi visokogorje. Aktivnosti ne manjka tudi v teh počitniških dneh. Izpeljali so že nekaj večdnevnih taborov v planinski koči na Reški planini, na Peci in Travniku. Pester program pa načrtujejo, kot pravi Adi Vidmajer, tudi za jesenske in zimske mesece. DN Mladi bodo raziskovali Največji tabor, kar jih letos financira Zavod RS za zaposlovanje, bodo od danes do 23. avgusta gostili v Mestni občini Velenje, natančneje v Plešivcu nad Velenjem. Sodelovali bodo mladi raziskovalci, kar 30 od njih je Zoisovih štipendistov, in se s pomočjo terenskega dela v raziskavo zajeli številne zanimivosti. Na področju Šaleške doline se je v prejšnjih letih zvrstilo že kar 16 raziskovalnih taborov, ki jih je sprva pripravljal Kulturni center Ivana Na-potnika, sedanji organizator in izvajalec pa je Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje. Letošnjega že 17. raziskovalnega tabora se bo udeležilo 50 mladih raziskovalk in raziskovalcev, od tega kar 30 Zoisovih štipendistov, ostali udeleženci pa so že stari znanci, saj so na tovrstnih taborih že sodelovali. Pridružilo se jim bo še 15 mentorjev, somentorjev in članov vodstva, tabor pa bo vodil Klemen Kotnik, ki je po- vedal, da se bodo mladi razdelili na devet skupin - naravoslovnih, družboslovnih in umetniških. Njihovo terensko delo bo zelo raznoliko; ugotavljali bodo ekološko stanje v krajevni skupnosti Plešivec, preverjali bodo kakovost pitne vode ter popisovali rastlinske in živalske vrste. Poleg tega se bodo seznanjali s preteklostjo Plešivca, lokalne navade in posebnosti, ljudske pesmi ter plese, poleg tega bodo organizirali tudi različne delavnice. Tudi za popestritev in zabavo bodo poskrbeli; udeleženci bodo na začetku doživeli svoj krst, imeli bodo športni dan, zadnji dan pa bodo v prostorih podružnične OŠ Plešivec pripravili razstavo svojih izdelkov. Poleg Zavoda RS za zaposlovanje tabor sofinancirajo še Mestna občina Velenje, občina Šoštanj in občina Šmartno ob Paki, pridružila so se jim tudi številna podjetja in organizacije. PM Udeleženci Planinske šole Kozorog na poti na vrh Pece - Št. 61-16. avgust 2005 Poletno drsanje V nedeljo se je v Celju začel mednarodni letni kamp drsalcev. Na zaledeneli drsalni plošči se bodo tako že poleti lahko preizkusili tudi vsi ljubitelji te športne dejavnosti. Po besedah Ivana Pfeiferja, direktorja ZPO Celje, je rekreativno drsanje možno vse tja do konca meseca. Cena za enoin-polurno drsanje znaša 450 tolarjev, za kupce vstopnic kopališča pa je drsanje zastonj. Možna je tudi izposoja drsalk. MJ Paša za oči na svetovnem prevenstvu v poslikavi telesa v Avstriji vanju, kjer je bila tema svet glasbe, si je izbrala indijsko boginjo plesa in glasbe Sa-rasvati in temu prilagodila tudi izbor barv ter poslikave. Od stotih tekmovalcev se jih je le 36 uvrstilo v finale, mno'-gi so izpadli zaradi pretiravanja z različnimi dodatki. »Preveč bleščic, okraskov, klobukov - potem poslikava ne pride ravno do izraza,« pove Ina. V finalu ni sledila glavnim smernicam in že zdavnaj preveč zlorabljenim temam, ki so med najbolje prodajanimi artikli. »Tema, ki so nam jo določili, je bil strip in večina tekmovalcev se je nemudoma zagnala naravnost med dobro znane Bat-mane, Spidermane, 101 dalmatinca in podobno. Mené je navdušil slovenski avtor Blaž Lavrič, zato sem izbrala njegov strip, ki je požel med gledalci veliko navdušenje,« razlaga Ina. Poletje jim je v Milstàter Seeju postreglo s hudo vročino, modeli so kar medleli od napora - biti ves dan na nogah (ne smejo sesti, da ne bi uničili poslikave), čakati v vrsti na predstavitev na odru in pred komisijo, res ni lahko. »Poleg tega sva bili sami, brez kakršnekoli pomoči, brez spremljevalne ekipe, tako da je uvrstitev, ki sva jo Končni izdelek po dolgotrajnem slikanju - lna z modelom dosegli, še toliko bolj dragocena. Naslednje leto bom stoodstotno pripravljena, zagotovo se lahko povzpnem še više,« pravi lna o svoji konkurenci. Idej in navdušenja ji ne manjka. Sicer pa bodo več kot besede povedale fotografije, verjamemo, da nekaj časa ne boste mogli odvrniti pogleda. POLONA MASTNAK Foto: arhiv Ine Trebičnik Knez Motiv iz stripa za nastop v finalu Gol povečal upanje Prva tekma 2. predkro pokala UEFA CMC Publikum Levski 1:0 (0:0 CELIE - Štadion Arena Petrol, gledalcev 1.500, Khagani Kammadov (Azerbajdžan). Strelec: 1:0 Beršnjak (67.) CMC PUBLIKUM: Mujčinovič, Šnofl, Gobec, Bi Križnik, Pečnik, Duro (91. Sulejmanovič), Beršnja Beršnjak podaljšal sanje, ki lahko postanejo resničnost - Bolgari jezni nase urbanč). Robnik (8i. Pranjič), stajič, Bruic. Tren« ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ko Pocrnjič. 4 LEVSKI: Petkov, Tomašič, Richard, Borimirov, ■ " - - 'BPIpW^"' ^ffM^^^B 8elov> Telkiyski, Jaiyeoba (59. Čilikov), Wagner, E. s i ' lov (61. Ivanov), Ko|pvarov'(75, Jovov), Topuzaki vjřjfjt ^^■HgMHÉHj^^B^^H her Stanimir Stoilov. § l^^^HH^B^H Rumeni kartoni: Brulc, Pečnik, Pranjič; Topuz je zrušil Mitjo Brulca: » je zelo močan, a je g izraza naša borbenost.j smo želeno.« Enega izrj kih protinapadov bi laj lje zaključil sicer zelo pj ni Nejc Pečnik: »Evrc tem je drugačen, igra j ba. Spoznali smo, da niso nepremagljivi za dobro igro na gostovanj ko celo uvrstimo v prv Gostujoča vrsta z re tanti (Petkov, Kopriva puzakov) in štirimi bila seveda besna, sa raz lahko zelo nev; končni izid. Imela je ložnosti, dve sta bili ti. Z 0:0 ni bil zadovol ner Stanimir Stoilov je, da je njegovo mošt je vodilnemu zadetfc osvežil napad. Rezerv sto Jovov se je v 85. dejansko prikradel Mujčinoviča, a se je t odlično postavil, po tudi bliskovito reag močnem udarcu. Le na domačih tleh dobil jo tekmo v sezoni. V ci je ugnal moštvo M 3:2. Dvakrat je zadeli ba, enkrat pa Kopriva] ljani bodo povratnoi v Sofiji odigrali čez ! DEAN Š Foto: ALEKS daljevanju smo se sprostili. Dobro smo se branili, potem pa učinkovito, zaključili hitro akcijo. Že dolgo nisem dobil toliko udarcev po nogah.« Njegovo podajo je s šestih metrov v mrežo preusmeril Domen Beršnjak: »V Sofiji ne smemo kalkulirati, čeprav znamo odigrati tudi na 0:0. Bolgarsko moštvo je tehnično izredno podkovano, ima »hitro žogo«. Za napredovanje moramo biti dvojno previdni. Gol? Gobija dobro poznam in sem predvideval, kam bo letel njegov předložek.« Obramba je bila le nekajkrat na težkih preizkušnjah, a je čudežno vzdržala. Podaja do Jaiyeobe je švignila mimo noge Marka Križnika: »Pogoji so bili težki. Če smo bili v prvem delu preveč bojazljivi, smo potem odigrali taktično zrelo. Izhodiščni položaj je zelo dober, upoštevati moramo, da je tudi Levski nevarno pretil v napadu. Sodnik je svoje delo opravil dokaj dobro, le pri kartonih ni imel enakega kriterija. Če bomo odigrali podobno v Novi Gorici, bo prvaku težko z nami.« Na 19. evropski tekmi Pub-likuma je bil obisk v Celju slab, tudi VIP-tribuna ni bila polna. Sedma zmaga bi lahko bila tudi višja, če bi sodnik Topuza-kovu pokazal rdeči karton, ko Komu in kaj? Predvidevjmo, da tistim, ki vselej negodujejo. Domen Beršnjak se je boril neizprosno, pa tudi Samir Dura je pokazal, da zna in zmore. V enakovredni prvi tekmi 2. predkroga pokala evropske zveze je bil razplet za CMC Publikum skoraj idealen glede na prikazano. Levski je imel preko Jaiyeobe in Jovova že v nogah uvrstitev v 1. krog, a se napadalca nista izkazala. Natančneje, svojo kakovost je pri strelu slednjega potrdil Amel Mujčinovič. Kot proti Gorici in Mariboru Celjski trener Marko Pocrnjič si je zaželel le, da bi njegovi varovanci zaigrali natančno tako kot proti Mariborčanom in Novogoričanom (v prejšnji sezoni v finalu pokala). Celjski vratar Mujčinovič je zato po tekmi dejal: »Zaradi odgovorne igre čestitam soigralcem. Plod tega je bila zmaga. Levski je potrdil naša predvidevanja, da je zelo kvaliteten. V Sofiji bo težko. Vsekakor bomo skušali zadržati prednost.« Na evropski tekmi se je le potrudil Samir Duro, ki na sredini igrišča ni bil v podrejenem položaju: »Zasluženo smo zmagali. Levski se je bolje postavil v prvem polčasu, imel je več od igre. Kasneje smo mi prev- zeli pobudo in jo kronali z golom. Izid je soliden za nas in vse je možno. Spoznali smo namreč, kje so Bolgari najmočnejši in imamo dovolj časa, da se na to pripravimo.« V 2. delu je Sebastjan Gobec z razdalje namučil vratarja Petkova, zatem pa asistiral pri zadetku: »Občutki po zmagi so lepi, ampak tekma je bila zelo trda. Sprva smo jih preveč spoštovali. V na- Mujčinovič preprečil višji pora; Publikum v podrejenem položaju v Novi Gorici - Rudar dobil nožni vaterpolo Po štirih priložnostih No-vogoričanov so povedli Celjani. Dinamitna levica Se-bastjana Gobca je sprožila s 30 metrov, preletela vratarja in končala pod prečko. Vodstvo je še bolj uspavalo že tako nerazpoložene Celjane. Pred odmorom jih je z dvema goloma kaznoval edini tujec pri državnih prvakih Enes Demirović. Ko mu je Burgič podal s peto, je uspel s prei-gravanjem izločiti dva branilca in z neposredne bližine je ukanil nemočnega Mujčinoviča. Le dve minuti kasneje pa je po izbijanju Križnika žoga priletela na nogo Demiroviču, ki jo je zajel z volejem, jo malce preveč udaril navzdol, a ta se je pred celjskim vratarjem odbila od tal in nato pod prečko. Izid je bil sicer popolnoma pravičen, a je vseeno pomenil šok pred odmorom. Zato je trener Marko Pocrnjič opravil dve menjavi in Publikum je le začel malce igrati. A po nesporazumu Gobca in Pranjiča je Križ- nik zrušil Puša. Z enajstmetrovke jc poskusil Saša Ranič, a se Mujčinovič ni pustil premagati. Tudi strel Mladena Kovačeviča je mojstrsko obranil in zdelo se je, da bo Gorico spet doletela kazen. Agilni Beršnjak, ki se je preselil v konico napada, je bil še najbolj nevaren - domači gledalci so hvalili Robnika, da je dober, seveda za Gorico - a ni uspel v nameri pri dveh dobrih poskusih z razdalje. Marko Pocrnjič je po tekmi dejal, da s takšno igro, previdno, zanesljivo, s kratkimi podajami in hitrimi prehodi v protinapad, Gorica drvi proti tretjemu naslovu prvaka. Veselje Ob jezeru V Velenju tri točke pomenijo veselje, ne gleda se jim v zobe, treba jih je proslaviti. Tako je bilo tudi po zmagi nad Koprom. Nihče ni omenjal, da prave igre sploh ni bilo, kajti voda je zaustavljala žogo, da je domači napadalec Mirnes Ibrahimovič zapravil enajstmetrovko, da je Koper prednjačil po priložnostih ... Mlada četa Draga Ko-stanjška z nekaj izkušenimi obrambnimi igralci se je borila nadvse srčno, kot da ne gre za na pol amatersko ekipo. Na žalost še ni imela priložnosti pokazati doma, kako zna igrati. Proti Domžalam je hitro dobila rdeča kartona, proti Kopru je bilo igrišče primerno le za nožni vaterpolo in za snemanje video-smešnic. In Kostanjšek ni objokoval odsotnosti kaznovanega Alema Mujakoviča, temveč celo priznal, da to ne bi bila dobra priložnost zanj, ki je pač tehnično dobro podkovan. Z neba je lilo v četrtek v Celju (Levski), v soboto kot iz škafa v Velenju in še v nedeljo v Novi Gorici. Avgust tudi nogometu ni namenjen. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ 4. krog 1. SNL: HIT Gorica CMC Publi kum 2:1 (1:1); Demirović (40,42); Gobec (29), Rudar -Anet Koper 2:1 (1:1); Jeseničnik (27), Mernik (65), Pahor (40), Bela Krajina - Maribor Pivovarna Laško 2:2, Drava - Domžale 1:1, Nafta - Primorje 1:0. LESTVICA 1. S HIT GORICA 4 3 10; NAFTA 4 3 0 1: DOMŽALE 4 2 2 0 DRAVA 4 2 1 1! CMC PUBLIKUM 4 112: PRIMORJE ANET KOPER BELA KRAJINA RUDAR MARIBOR PL 4 112 4 112 4 112 4 10 3 4 0 2 2 Damjan Jeseničnik se je imenitno vrnil v moštvo, saj je odlično izvedel prosti strel. 1. krog 2. SNL: Šenčur - Dravinja 2:1 (1:1 vanovič (1), Zupič (67); Ribič (75). Vrstil Svoboda, Krško, Aluminij, Šenčur 3, Zagorj glav 1, Livar, Factor, Dravinja, Dravograd 0. 1. krog 3. SNL - vzhod: Stojnci - Kovina 0:0, Šmarje pri Jelšah - Ormož 0:0. Vrstn Tišina, Mura, Črenšovci, Zavrč, Železničar, mož. Kovinar Štore, Stojnci, Šmarje pri Jel Paloma, Pohorje, Malečnik, Veržej, Behind 1. krog Štajerske lige: Mali šampion - P 3:1, Šentjur - Gerečja vas 0:0, Šoštanj - Monj dius 2:1, Bistrica - Zreče 1:4. Vrstni red:! Zreče, Mali šampion, Kungota, Oplotnica, šj 3, Gerečja vas, Šentjur 1, Brunšvik, Mons dius, Šentilj, Pesnica, Bistrica, Dornava 0.1 »Izpolnili smo dosedanji načrt!«« doška reprezentanca, ki v središču pozornosti siónské športne javnosti, je soboto končala prvi de-dnevni del priprav za ropsko prvenstvo, ki bo di prihodnjega meseca v liji in Črni gori. ïinajst igralcev je pod vods-in selektorja Aleša Pipana njegovih pomočnikov na-alo moč v svoji stari bazi, řremensko letos ni bila nič prijazna. S tem se je stri-Itudi Pipan: »Res je, da nam me ni bilo naklonjeno, a iti temu pač ne gre. Prila-ali smo se razmeram ter de-kombinirano, zunaj, v fit-dvorani. Moram pohiti igralce, ki so povsem iz-nili vse načrtovano pred za nas ključnim delom pri-V. Kot veste, bomo v Beo-f predtekmovalni sku-treh dneh odigrali tri ka srečanja, za kar mora-biti fizično pripravljeni, la je bil tudi osnovni načrt a na Rogli, ki je bila tako vselej odličen domačin, ar se pristojnim zahvalju-Izpolnili smo dosedanji rt!« Bolezen Bena Udriha riprave je nekoliko zasen-le težka poškodba Saše »lta, ki si je na treningu kodoval koleno in bo mo-nirovati vsaj do novega le-»Na Sašo smo resno raču-zato nas je njegova poš-ia še kako presenetila. Še ebej, ker je šlo za norma-doskok na treningu. A kaj remo, tudi poškodbe so selili del športa,« pravi Pipan, bolt nam bo seveda manj-kot tudi odsotna Ivica Jur-ič in Matjaž Smodiš, a sem )ričan, da nam bo to dalo atnih moči, saj bomo igra-idi za omenjeno trojico, li smo še dve manjši teža-! boleznijo Bena Udriha in oškodbo hrbta Marka Mača, a je že vse v najlepšem Tudi zato ker so igralci »riprave prišli v zelo do-n stanju, če se tako izra-Očitno se po dolgi sezo-so povsem zanemarili, kar imo velik plus za vse nas. lo je tudi, da so prav vsi lei v lanski sezoni igrali /eno več kot prej, kar se Strokovni štab članske selekcije na čelu z Alešem Pipanom seveda še kako pozna, še posebej če primerjamo lanske in letošnje priprave. Vse to nam daje tudi prepotreben odmerek samozaupanja in na tem bomo gradili naprej, enako kot na odnosih znotraj reprezentance, tako med igralci kot med nami in njimi. Zaenkrat je položaj na splošno več kot dober,« je dodal trener iz Celja. Sledi Gorenjska Reprezentanca je imela dva prosta dneva, že danes pa se bo ponovno zbrala na Bledu, kjer bo (tudi v Radovljici) opravila drugi del priprav. O tem je nekaj več povedal direktor reprezentanc Tone Krump: »Dobimo se v torek popoldne, ko za nas blejski župan pripravlja sprejem. Trenirali bomo v Radovljici, kjer bomo odigrali tudi prvi dve srečanji proti reprezentanci Finske. Prva bo na sporedu v četrtek in druga v soboto. Po tem delu priprav bo sledila serija tekem in turnirjev po Evropi. Sklepni del priprav bomo zadnji teden opravili v Velenju.« O samih tekmah proti Skandinavcem je več povedal selektor Pipan: »Kot je v navadi, rezultat ne bo v ospredju, tudi ne minutaža posameznih igralcev. Skušali bomo preizkusiti prav vse možnosti tako v obrambi kot v napadu. Nekaj taktičnih zamisli smo začeli preskušati že na Rogli, zdaj sledi večji del tega dela in tudi natančnosti tako pri izvajanju posameznih dogovorjenih akcij kot tudi samega meta na koš.« In še o nasprotnikih v prvem delu EP. »Vsi so v začetni fazi priprav, še vedno ni znanó, v kakšnih postavah bodo prišli v Beograd. Seveda jih bomo spremljali, saj bomo dobili prav vse kasete njihovih pripravljalnih tekem, kakšno pa si bomo ogledali tudi v živo. Je pa jasno, da se bodo za prvenstvo vsi kolikor je mogoče pripravili, saj takšne izenačenosti, kot naj bi bila v Srbiji in Črni gori, nihče ne pomni,« je povedal razpoloženi Pipan, ki neuradno pravi, da ima formulo, ki bi Slovenijo prvič popeljala vsaj do polfinala EP in morebiti tudi na svetovno prvenstvo. In to bi slovenska košarka še kako potrebovala. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ NA KRATKO Zmaga novincem Članska ekipa Društva nogometne šole Mali šampion je v uvodnem srečanju Štajerske lige s 3:1 ugnala Pesnico. Ijane je v vodstvo popeljal mladinski reprezentant Slovenije Tomaž Kožar, natančna pa sta bila tudi Leon Klopo-n in Simon Jecl. Celjani, ki zaenkrat svoje domače tekme igrajo v Žalcu, so povedli sredi 1. polčasa. Gostje so do polčasa uspeli izid siačiti. Varovanci Gorana Saviča so v nadaljevanju odločneje krenili v igro in kljub precejšnjemu oporekanju gostov kar nekaj vroče krvi ob koncu povsem zasluženo slavili s 3:1. »Na današnji tekmi lahko pozitivno ocenim le rezultat, a ni bila na nivoju. Veliko bolje smo odigrali na prijateljskih tekmah proti drugo in tretjeligašem. Z novimi igralci smo dobili kvaliteto, dva bosta imela pravico do nastopa v 2. krogu, štirje igralci, ki so branili celjske barve že v prejšnji zoni, pa so poškodovani. Tako da še nismo bili kompletni,« je povedal trener Goran Savič. Čeprav so si v klubu postavili cilj uvrstitev med prvih pet ekip, je tiha želja tako kot lani osvojiti prvo mesto in se uvrstiti v 3. SNL - vzhod. »S tem se :er ne obremenjujemo. Skušamo redno vaditi in dobro igrati. Rezultat pride sam po sebi in če se bo priložnost pokaza-jo bomo vsekakor zagrabili in verjetno tudi potem šli v višji rang,« pravi Savič. V Štajerski ligi nastopa 14 klubov, jbolj zanimivi pa bodo zagotovo sosedski derbiji, saj poleg Malega šampiona barve iz Celjskega zastopajo še Šentjurča-Šoštanjčani, Zrečani in Rogatčani. JASMINA ŽOHAR Tri nedeljske zmage Katarine Srebotnik Za velenjsko teniško igralko Katarino Srebotnik je bila zadnja nedelja na Švedskem nepozabna. Najprej je brez težav dokončala v soboto prekinjeni polfinalni dvoboj turnirja v Stockholmu in premagala Vero Dučevino, ki je na lestvici WTA uvrščena dobrih trideset mest pred njo, s 6:0 in 7:5. Nato ji je v popoldanskem finalu uspel pravi podvig, saj je premagala štirinajsto igralko sveta, Rusinjo Anastazijo Miškino. Po dobri uri in pol igre je slavila s 7:5 in 6:2, kar je njena četrta zmaga na turnirjih WTA po Estorilu, Acapulcu in Auc-klandu. Kristalni pokal je prejela iz rok legendarnega Bjorna Borga. Zmago med posameznicami je nekaj ur kasneje nadgradila še z uspehom med dvojicami. S Francozinjo Emilie Loit sta v finalu premagali Čehinjo Evo Birnerovo in Italijanko Ma-ro Santangelo s 6:4 in 6:3. Srebotnikova in Miškina sta se glede na to, da sta vrstnici, srečali že šestkrat. Velenjčanka ima zdaj štiri zmage, Moskovčanka, lani zmagovalka Roland Garrossa, pa dve. Za Srebotnikovo je to drugi »dvojček« v karieri po uspehu na začetku sezone v Aucklandu, drugi zaporedni naslov med dvojicami po zmagi v Budimpešti in deseti osvojeni turnir med dvojicami. Pred turnirjem 62. igralka sveta je vknjižila 22 tisoč dolarjev in 95 točk WTA, s katerimi se je na novi lestvici povzpela za 16 mest in je trenutno na 46. mestu. To je zagotovo zasluga selektorice Srbije in Črne Gore Biljane Ve-selinović, ki jo vadi od decembra prejšnjega leta. Srebotnikova ni več pod popolnim »okriljem« Tine Križan, kar je takoj obrodilo sadove. Mnogi strokovnjaki so že nekaj let opozarjali na visoke zmožnosti in velik talent mariborske Ve-lenjčanke, oče Jože pa je bentil nad Križanovo, ki jo je popolnoma prevzela. Katarina je zdaj stara že 24 let... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Vajdič tik za Koširjem Bariloche: V slalomu južnoameriškega pokala na smučišču Catedral v Argentini je Velenjčan Bernard Vajdič, član SD Unior Celje, osvojil drugo mesto. Za zmagovalcem Juretom Koširjem je zaostal za 14 stotink sekunde. Ob nizkih temperaturah in na trdem snegu je nastopilo več kot 120 smučarjev s celega sveta. Konec sezone za Joli Velenje: Jolanda Čeplak je bila zaradi poškodbe prisiljena predčasno končati letošnjo sezono. »Jolanda je v času svetovnega prvenstva trenirala, vendar so bile bolečine v petni kosti prehude, da bi lahko stoodstotno opravila z vadbo. Menim, da je bolje, da konča sezono in se pripravi na novo, kot pa da bi brezglavo hodila s tekme na tekmo brez možnosti dobrega rezultata,« je povedal Tomo Popetru, ki najboljši slovenski športnici zadnjih let pomaga pri vadbi. Novico, da bo Čepla-kova poleg svetovnega prvenstva izpustila tudi naslednje tekme, je potrdil tudi njen menedžer Robert Wagner, ki je še prejšnji teden upal, da bo njegova varovanka nastopila na mitingih zlate lige v Ziirichu, Bruslju in Berlinu. (JŽ) Vraževerna Kata je leta 1998 zmagala v Wimbledonu mi Nedolgo zatem je zapustila Velenje, precej nazadovala, s novim vzponom. O ulicah Rogaške Slatine »I Primož Je bio trubar!« Štorski pihalni orkester letos edini slovenski predstavnik v Guči Guča je bila letos prizorišče že 45. festivala »Dra-gačevski sabor trubača«. To je nedvomno največji, najslavnejši in najbolj obiskan kulturno-umetniški dogodek na ozemlju bivše Jugoslavije. V tem avgustovskem vrhuncu bi lahko povsem opravičljivo parafrazirah znan pregovor in rekli, da vse poti vodijo v Gučo. Po eni izmed njih so v to slavno vasico s komaj 2.500 prebivalci našli pot tudi člani Pihalnega orkestra štorskih železarn, ki so se letos srbski publiki predstavih kot edini slovenski glasbeniki. Letošnje slavje, kjer sta pivo in rakija tekla skoraj v potokih, so organizatorji podaljšali na deset dni. Štorovčani so pripovedovah, da so kot Štajerci sicer vajeni veselic, vendar so imeli po treh dneh srbskega vsakdana že skoraj prepolna ušesa glasnih trobil, ki jih je bilo na vsakem koraku dovolj. Doneči topovi so z »jutranjo budilico« že navsezgodaj oznanili nov dan in kot bi priklical na plan kričave peteline, so se oglasili prvi trubači. Glasba je v Gu- či sredi avgusta torej tista, ki ji edini pripada vladarsko žezlo. Zadnja leta je njen monopol nekoliko zamajala trgovina, saj se na stojnicah, ki so se na gosto razpasle po mestu, najde prav vse od sad-ja do avtomobilov. Mesto, kjer diši po svatbenem zelju, dimljenih »vešalicah«, pleska-vicah in čevapčičih, je za ljubitelje mesa pravi Eldorado. Svoje dodajo še plesalke, ki »krasijo« sleherni bar, tako da »čika« Vele misli povsem pravilno, ko pravi: »Prvi je Rio, druga je Guča!« Ritem osmink Celotna štorska zasedba je po besedah njenih podpredsednikov Mirana in Janija Jurkoška štela približno 40 ljudi, med katerimi je bilo 32 glasbenikov, pridružil pa se jim je tudi župan Štor Franc Jazbec. Organizatorji so jih povabili, da bi zaigrali na reviji gostujočih orkestrov (poleg njih so se festivala v kategoriji tujih zasedb udeležili tudi Nemci, Francozi, Švedi in Romuni) ter se sprehodili v slovesni paradi, v kateri je sodelovalo približno 50 godb. Štorovčani so se Srbom predstavih z Golico, ki so jo v sami paradi zagodli kar devetkrat. Ko sem jih povprašala, v čem je tista čarobnost truba-čevske glasbe, dirigent Matej Mastnak ni izgubljal besed in mi je in médias res z dlanmi po mizi pokazal, kaj pomeni zapleteni osminski ritem. Najbrž nam ni treba ugibati, kako udarno mora vse skupaj zveneti, ko zraven vključimo še tri trobente, ravno toliko baritonov ter veliki in mali boben, ki skupaj štejejo popolno trubačevsko zasedbo. Za ljubezen do trub prebivalcev z območja Dra-gačevo bi lahko okrivili Miloša Obrenoviča, ki je v času svoje vladavine leta 1831 naročil ustanovitev prvega vojaškega orkestra. Od takrat naprej je Guča nerazdružlji-va s trobili. Obstaja celo reklo, da se Romi, ki predstavljajo večinski delež trubačev, »rodijo s trubo v ustih«. Slovenci dobro sprejeti O tem veledogodku, ki ga je uvodni dan odprla himna »Sa ovčara i Kablara«, je štorski orkester sanjal že vse od lanskoletne manifestacije, prave priprave pa so se začele šele pred nekaj meseci. Finančno so jih podprle Štore Steel, vendar so imeli ob samem načrtovanju nekaj nepotrebnih stroškov, saj jih je organizator prepozno obvestil, da je nastopajočim omogočeno bivanje skoraj zastonj. Brata Mastnak se za1 to strinjata, da jim je bila letošnja udeležba dobra šola in da se naslednje leto, ko načrtujejo, da bi tja poslali nekoliko manjšo zasedbo, ne bodo več ujeli v mrežo. Drugače pa so njihovi žareči obrazi kar sami razodevali, da so jih domačini, znani po svojem emocionalnem značaju, dobro sprejeli in da jim poti ni prekrižal noben neprijeten izgred. Domačini so Slovencem svojo gostoljubnost izkazali celo z igrivimi napisi na majicah, med katerimi je še posebno zanimiv: »I Primož je bio . trubar!« MAJA RATEJ Foto: arhiv Mirana Jurkoška Štorski glasbeniki v množici gledalcev VODNIK 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje_____ Poletje na kotalkališču Športne in družabne igre. Koncert bo v primeru dežja v Narodnem domu Celje 21.00 Žičkakanuzija________ Darja Švajger in pianist Jaka Pucihar Koncert bo v primeru sla- 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje___________ Poletje na kotalkališču Športnem družabne ignz, košarka, frizbi, namizni tenis 18.00 .Vila Široko, Šoštanj Poletna bridž liga bega vremenavKulturnem 20:00 Velenjski grad domuSlovenskeKonjke 17.00 - 21.00 Kotalkališče _Velenje____ Poletje na kotalkališču Športne in družabne igre, košarka, frizbi, namizni te- 20.00 Vodni Stolp __ Martin Lubenov orkestar 17. ritrarski festival: Preš-mentane citre Wilfried Seharf, átrarskx vir- 20.30 Stari gradCelje Veronikin večer: Muzikali ljubezni z Niko Vipotnik Gost večera Boris Lešnik, v primeru slabega vremena bo prireditev v Narodnem domu Celje Štorski pihalni orkester se je edini iz Slovenije udeležil festivala v Guči. Broadway na Starem gradu V Rogaški Slatini je izšla knjiga Ulica in trgi Rogaške Slatine, z razlago njihovih imen ter njihovimi barvnimi fotografijami. Kot poudarja njen avtor, domačin prof. dr. Jože Lipnik, se je Rogaška Slatina po drugi svetovni vojni razširila iz zdraviliškega središča v tri doline in na okoliške griče ter pridobila mestni značaj. Tako je danes v Rogaški Slatini vsega skupaj 55 ulic, cest in trgov, poimenovanih tudi po ljudeh, ki so bili tesno povezani s tem znamenitim krajem. Tako po Josipu Stritarju, ki je preživel tu zadnja leta življenja, nadvojvodi Janezu (Ivanov hrib), domačinih Francetu in Borisu Kidriču, Jožefu Plečniku, Antonu Martinu Slomšku, banu Petru Zrinjskem, Vidu Ivanušu, škofu Strossmayerju ter v Rogaški Slatini rojeni Eli Peroci. Knjigi je priložen zemljevid obsoteljskega mesta. Avtor Jože Lipnik je bil dolgoletni profesor mariborske univerze, znan pa je prav tako kot publicist. BJ IV. Veronikin večer na celjskem Starem gradu bo v znamenju muzikalov. Nastopila bo Nika Vipotnik z muzikali ljubezni, ki bodo grad napolnili v četrtek ob 20.30 uri. Gost večera bo vokalist Alen Kofol. Nika Vipotnik je študirala solopetje na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani in nadaljevala šolanje na Visoki šoli za igralstvo in glasbo v Gradcu Nika Vipotnik ter na Dunaju. Pozneje se je pridružila ameriški potujoči pevski šoli (American Institute of Musical Studies), kjer ji je profesorica indijanskega rodu Carol Mayo odprla obzorja muzikala in drugačne pevske tehnike, tesno povezane z duhovno-oseb-nostno rastjo. Od leta 1984 je bila devet let solistka v mariborski operi, potem pa se je odločila za pot svobodne umetnice. Ukvarja se pred-- Št. 61 -16. vsem s šansonom, muzikali in kabaretom. Na četrtkov večer bomo na gradu tako lahko slišali skladbe iz muzikalov Jesus Christ Superstar, West Side Story, Chicago, Fantom iz opere in drugih. V due-tih bo z Niko Vipotnik zapel Alen Kofol, ki se že dalj časa profesionalno ukvarja z mu-zikalom in gostuje tako v Sloveniji kot tujini. Če bo deževalo, bo koncert v Narodnem domu v Celju. ŠO avgust 2005 - OBVESTILO NAROČNIKOM Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča kartica Novega tednika, objavljamo na strani 14. Med ekipo NT&RC je gospodinja Mihaela Ogrizek (druga z leve) z najmlajšo hčerko Ano Marijo, ob njima pa župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič. Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. iMiMUirn8?19 NAROČILNICA Ime in priimek:___ Kraj:_____■ _ Ulica: _.____ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis:_ Pogostitev z izbranimi vini in s slastnimi jedrni Kot narekuje staro pravi- " ^ftfd lej na vidiku. Ekipa Nove- ¥ jj j ( „ ga tednika in Radia Celje * llfciA* Bfli " gj- * si je tako znova oprtala ne- ; vidne nahrbtnike ter sko- «IfnaH čila odkrivat vzhodni del Zgornjega Sotelskega. '^M^ËË^^SÊj^^ÊÊÊ^^^B^K^Kj^^^m se wË^^^^^KBKÊÊ^^mj^BK^K/ÊK^^KBm Ko- strivnice ter nato krenili le- ^^JŽISmIkÍ do Zgornjega Cabernika, kjer se že tretje leto skupaj s IHHI / s štirimi hektarji vinogradov, HHHHjSflHHflB štajersko kletjo in skladno opremljenimi prostori za go- WÊ^^BË'M^S ste nahaja izletniška kmeti-ja Ogrizek. Ker so v tako re- koč neposredni bližini pri- BHjÉHHMHHHjHRW ljubljene pohodniške točke ^H^^HHHHilHiiÉÉÍiHiMlIliflHHHHHHHHi Boča, se pri njih velikokrat okrepčajo številni pohodni- lega in skrbna nega nam da- polja, travnike in živino. Dela ki. Prav slednji so Ogrizko- jejo vina odličnih kakovosti,« sedemčlanski družini treh ge-ve pred leti tudi vzpodbudili doda gospodinja Mihaela, neracij prav nikoli ne zmanj-za turizem na kmetiji. »Ljud- Kakovost potrjujejo tudi priz- ka. »Vsi, od najmlajšega do je, ki so prihajali po vino in nanja z različnih ocenjevanj najstarejšega, znamo delati občudovali lepo okolico, so vin tako v Rogaški Slatini kot v vinogradu,« pove zgovorna dejali, da bi bilo dobro ime- tudi na mednarodnem kme- Ana Marija, najmlajša od ti takšno kmetijo. Prideluje- tijsko-živilskem sejmu v Gor- trëh otrok, ki rada smukne v mo tudi odlična vina, ki jih nji Radgoni. Tam so na od- vinograd za hišo in goste preje treba dobro tržiti. Mislim, prtem ocenjevanju vin pre- seneti še z okusnim svežim da je bil tudi to vzrok za de- jeli že tri velike zlate meda- grozdjem, javnost,«pravi gospodinja Mi- lje in eno navadno zlato me- Vodilo vinogradniško us-haela Ogrizek, ki poskrbi za daljo. merjene kmetije bo tudi v pri-različne domače jedi, kot so Vina posebnih kakovosti, hodnje vrhunska kvaliteta, domači kruh, jerpica in si- gre za pozne trgatve (přibliž- med načrti pa je tudi razširi-rova potica. Gostov ne manj- no deset dni po redni trga- tev domačije, ka, velikokrat so pri Ogriz- tvi), kot so jagodni izbor in MAJA GORJUP kovih praznovanja in novo- suhi jagodni izbor, tržijo v------- letni zaključki. Osnovna de- visoki obliki, pri čemer se jz Rogaške Slatine se od-javnost pa ostaja vinogradniš- dobro prodajajo za darila. »V peljete po obvoznici do Kotvo. Imajo 20 tisoč različnih naših krajih so zelo priljub- strivnice, nato levo do Zgor-trt. »Imamo vse od sauvigno- ljeni chardonay, traminci, ru- njega Gabernika 13, kjer se na, laškega rizlinga do rume- meni muškat, največ pa se pije nahaja izletniška kmetija, nega muškata. Trgamo vina polsuho ali polsladko vino Telefonska številka izletniš-rednih trgatev in posebnih ka- različnih sort,« še pove Mi- ke kmetije Ogrizek: 03/582 kovosti. Odlična vinograd- haela, ki skupaj s svojo šte- -43-02 niška zemlja, dobra sončna vilno družino skrbi tudi za_____ ROŽICE IN ČAJČKI Kraljica cvetlic HITRO NAROČITE Vrtnica (rosa), tolikokrat opevana roža. Pesniki, svete knjige, kralji, botaniki in ves ženski svet jo zaradi njene silne lepote in dišave postavlja na cvetlični tron. Rožica rožic pa ima v sebi skrite tudi silne zdravilne moči. Sort vrtnice je precej, danes se bomo omejili zgolj na tisto, nam vsem najbolj znano in domačo, rdečo vrtnico, katere zdravilni učinki so tudi največji. Vrtnico so poznali že zdravniki v stari Grčiji, ki so jo priporočali kot křepčilo. Zale Rimljanke so se po kopeli natrle z vrtnič-nim praškom, si namazale trepalnice z rožnim oljem, da so se bolj svetile, svež dah pa so ohranjale z grizljanjem bonbonov iz vrtničnih listov, mire in medu. Arabski zdravniki so bljuvanje krvi zdravili z vrtnično marmelado, srednjeveški zdravilci pa so predpisovali velike količine vrtnic jetičnim bolnikom. Zdravilne učinke vrtnice na zdravje dobro pozna sloviti francoski zeliščar Maurice Messague, ki je z njo pozdravil že veliko ljudi. Kaj pa priporoča? Če boste pravočasno začeli piti preliv iz cvetnih listov, vam bo odlično pomagal proti boleznim grla, za-sluzenosti nosu in bronhijev, trdovratnemu vnetju prebavil, driski. Vsem, ki so si uničili črevesno floro s pretiranim uživanjem antibiotikov, toplo priporoča temeljito vrtnično kuro. Slednja prinese olajšanje tudi ženskam, ki trpe zaradi belega toka ali hude izgube krvi. Močan rožni' čaj in sirup sta odlični křepčili za pljuča. Naj si ju privoščijo zlasti prebivalci onesnaženih mest, rekonvales-centni, otroci rahlega zdravja in starejši. Vsi ti lahko posežejo tudi po okusnem rožnem medu ali marmeladi, katerih učinek je še bolj neposreden. Za jetra, prebavila, srce, živce, glavobol ni boljšega kot poparek iz rožnih cvetov, ki ga lahko pripravimo na vodi ali vinu. Nič manj Piše: PAVLA KLINER učinkovit pa ni rožni kis ali pa prevretek iz cvetov, ki ju uporabljamo za masiranje. Iz posušenih cvetnih listov dobimo učinkovit preliv (1 žlička na skodelico čaja), priporočljiv za čiščenje krvi. Poparek učinkuje blago odvajalno, pije se pri omotici, glavobolu, omedlevici. Učinek čaja bo še večji, če mu dodamo med. Ženske, ki želijo biti podobne lepim Rimljankam, naj sežejo po rožni vodici, ki je učinkovito sredstvo za vsakdanjo nego kože, čiščenje obraza ter preprečevanje in odstranjevanje gub ter aken. Vrtnice niso zaman povezovali z žensko lepoto. Vodica pa vas ne bo le polepšala, temveč pozdravila še manjše rane, zmečkanine in izvine. V poletnem času, ko se na naši koži rade pojavijo drobne razpoke od sonca in opekline, pa sezimo tudi po rožnem mazilu ali rožni po-madi. Proti vnetju v grlu in ustni votlini ne pozabimo na grgralo iz rožnega čaja. Mladoporočenci pa ne pozabite z rožnimi listi posuti ležišča na prvo poročno noč! To bo sila romantično, pa še rev-me ne boste dobili! V dveh dneh dva mrtva Vrglo ga je iz vozila - Avto zapeljal na nasprotni pas avtoceste -smrtnih žrtev v prometu na Celjskem Letos že 14 Konec minulega tedna sta promet na Celjskem zaznamovali dve smrtni žrtvi. V četrtek je izven Bistrice umrl 56-letni voznik, dan kasneje pa je na avtocesti Dram-lje-Slovenske Konjice življenje izgubil 27-letnik. Število mrtvih na cestah celjske regije se je tako zvišalo na 14. V enakem obdobju lani je na Celjskem umrlo 19 oseb. Četrtkova nesreča se je zgodila nekaj minut pred 18. uro na regionalni cesti Motnik-Ločica pri Vranskem. 56-letni voznik, doma iz okolice Polzele, je vozil kamionet furgon citroen jumper izven Bi- . strice, kjer se vozišče regionalne ceste nadaljuje v desni nepregledni ovinek. Vozilo je na mokrem vozišču zaneslo desno, kjer je oplazilo varnostno ograjo, nato pa levo čez odcep za gradbišče. Tam je z desno stranjo ponovno trčilo v varnostno ograjo in kup zemlje ter se prevrnilo čez streho na levo bočno stran in obstalo na sredini vozišča. Med prevračanjem je 56-letnik padel iz vozila in obležal pod levo stranjo avtomobila. Pri tem je bil tako hudo telesno poškodovan, da je umrl na kraju nesreče. Kot so povedali na policiji, voznik med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom. V nesreči naj bi nastalo tudi za dva milijona tolarjev škode. Dan kasneje je v zgodnjih jutranjih urah prišlo do nesreče izven Pake pri Velenju. HALO, 113 Trčil v ograjo V nedeljo zjutraj je do hujše nesreče prišlo na avtocesti izven Lopate. Ena oseba se je huje poškodovala. 25-letni voznik osebnega vozila je vozil proti Arji vasi, nakar je izven Lopate z levim delom avtomobila trčil v varnostno ograjo. Vozilo je odbilo nazaj na vozišče, kjer je drselo čez vozni pas na travnato površino, kjer je obstalo prevr-njeno na streho. Med prevračanjem je 25-letnik padel iz vozila in poškodovan obležal na travi. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljati v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobil hude poškodbe. Voda spet zalivala prostore Zaradi obilnih sobotnih padavin je močno narasla reka Hudinja ter poplavila več stanovanjskih objektov v Arclinu. Zaradi zamašenih odtokov meteorne vode je bilo poplavljenih tudi nekaj stanovanjskih objektov v Vojniku. Gasilci iz PGD Vojnik, Nova Cerkev in Škofja vas so iz poplavljenih objektov črpali vodo in pomagati stanovalcem pri čiščenju. Zaradi obilnih padavin in zamašenih odtokov za meteorno vodo je bilo poplavljeno tudi parkirišče in skladišče trgovine Interspar v Velenju. Škoda še ni znana, posledice pa so odpravili gasilci iz PGD Šalek, Škale in Velenje. Zažgal stranišča Vandali so se v noči na soboto spraviti na dve plastični prenosni stranišči na parkirišču Trubarjeve ulice v Celju in ju zažgali. Škode je za milijon tolarjev, kaj pa so ne- pridipravi imeli od tega, ni znano. V isti noči so neznanci vlomiti še v gradbeni zabojnik v Rimskih Toplicah, od koder so odnesli tako imenovano teptalno žabico, vredno skoraj 400 tisočakov. Hkrati je vlomilec poskušal priti še v notranjost drugega zabojnika, vendar mu to ni uspelo. Noč na soboto je izkoristil tudi neznanec, ki je vlomil v gostinski lokal na Teharski cesti v Celju. Prostore lokala je natančno pregledal, s točilnega pulta vzel denarnico z izkupičkom in si postregel tudi z večjo količino cigaret. SŠ Med vožnjo iz Velenja proti Slovenj Gradcu je 19-letni voznik osebnega avtomobila v levem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal levo izven vozišča in trčil v stanovanjsko hišo. V trčenju se je hudo telesno poškodoval. Vozil prehitro Druga smrtna nesreča se je zgodila v petek, Í2. avgusta, na avtocesti Celje-Maribor v bližini izvoza Dramlje. 27-letni voznik tovornega avtomobila iz Ljubljane je vozil proti Mariboru. V bližini Slatine je dohitel tovorni avtomobil s priklopnikom, ki ga je vozil 23-letni voznik iz okolice Šmarja pri Jelšah. Ljubljančan je s sprednjim desnim delom svojega vozila trčil v zadnji levi del priklopnika, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom. Najprej ga je zaneslo v levo, kjer je prebil varovalno verigo, nato je prišlo do prevračanja, pri čemer je vozilo obstalo na prehitevalnem pasu nas- protnega smernega vozišča. V vozilu je poleg 27-letnega voznika ostal ukleščen tudi njegov leto dni starejši sopotnik. Pri reševanju so sodelovati tudi celjski poklicni gasilci. Kljub njihovemu in hitremu posredovanju rešilne ekipe se je v trčenju smrtno ponesrečil 28-letnik iz Ljubljane, sopotnik v vozilu 27-letnika. Vzrok za nesrečo, tako pravijo policisti, naj bi bila vožnja z neprilagojeno hitrostjo, zato je pričakovati, da bodo proti 27-letniku tudi ukrepali s kazensko ovadbo. Glede na številke smrtnih žrtev je mogoče soditi, da je stanje v prometu letos nekoliko boljše, čeprav na policiji že opozarjajo na jesenske prometne razmere. Lani se je denimo jeseni število smrtnih žrtev strmo zvišalo. Ob začetku šolskega leta bo policija kot vsako leto poostreno nadzorovala promet in pripravila številne preventivne "akcije. SŠ iščeta Fotografijo poletja 2005 noshite am oolj originalne fotografije s svojega dopusta (na morju, v hribih, na potovanju ali pa kar doma) na naš naslov: Mm tednik Prešernova 19,3009 Celje! Vsak teden bomo izbrali in nagradili, fotografijo tedna. i vtor te fotografije bo prejel www.novitednik.coin otogranj formata 10x15 cm studia www.radiocelje.com FOTOGRAFIJA P * LETJA 2005 Kje je sonce? Akcijo Fotografija poletja 2005 pripravljamo v sodelovanju s Foto Rizmal, ki tudi tokrat prispeva tedensko nagrado (pet filmov Fuji in izdelavo 36 fotografij . formata 10 x 15 cm v studiu Rizmal). Prejela jo bo Smilja Verbovšk iz Jurčičeve ulice v Žalcu, ki je na dopustu, tako kot to poletje mnogi, iskala redke sončne žarke. S tem se je uvrstila v finalni izbor za veliko nagrado. Med tedenskimi finalisti bo namreč komisija v sestavi Vojko Rizmal, Gregor Katič, urednik fotografije pri Novem tedniku, in Ivana Stamejčič, namestnica odg. urednice Novega tednika, konec avgusta izbrala tri najboljše, ki bodo prejeli lepe nagrade. Sodelujte! 3 najboljše fotografije avtorje teh pa čakajo lepe nagrade, med drugimi 2 digitalna fotoaparata, kiju podarja ^j^JBIMftl fuiformata 10 x 15 cm, Novi tednik _ , ^ , in fotografijo poletja ■FOTO RIZMAL 2005 Ime in priimek: SLAVICA MARN, s.p. iMSr Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 506 655 " IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI PRODAM MEGAN DCI, letnik 2004, srebrne bone, vsa oprema, 22.000 km, prodam. Telefon 041681-741. 5177 KIA pride 1,3 glxi 99/00,5900 km, prvi lastnik, reg. januar 2006, elektropaket, dobro ohranjen, prodam za 490.000 SIT: Telefon (03) 5730-051,031 265-379. L 725 DAEWOO kinos 1,5 Ise, 1.1998,111.000 km, modrovijoličen, prodam. Telefon 031 360-308. 5225 RENAULT dio, 1.1993,108.000 km, metalik zelen, prodam. Telefon 041 377-748. 5225 DAEWOO rater, 1995,127.000 km, srebrne barve, garažiran, prodam. Telefon 031 322-032. 5267 GRADBENO parcelo, 1070 m!, Prekorje, odlična lokanja, vsi dokumenti, prodam. Telefon 041 601-555, (03) 491 2500. 4799 HIŠO na Stranicah, prodam. Telefon 031 212-442,5762-078. 5219 PRODAM ELEKTRIČNO vrtno kosilnico Alko Ûasic 46 e, 1600 W, prodam. Telefon 041 533-772. BULDOŽERJA tg 70 in tg 75, prodam po ugodni ceni. Telefon 5771-865, 031 679-802. 5169 CISTERNO Creina, obnovljeno, 1700 litrov, ugodno prodam. Telefon 041331-489. 5168 TRAKTOR, brezhiben, Waišelovski, kabina, bočna kosa, prodam. Cena 350.000. Telefon (03)5796-118,031858-278. 5273 PRALNO sušilni stroj Zanussi 1000 obratov, star 4 leta, prodam. Telefon (03) 5681- PRODAM BIVALNI vikend z vinogradom, voda, elektrika v stavbi, no relacip Celje - Slovenske Konjice, prodam. Telefon 041243-736 1 HA travnika prodam ali oddam košnjo v najem. Telefon 041 976-668. 6165 V pritličju hiše oddam poslovni prostor, 50 m1 za pisarne. Telefon 041 836-793. GRADBENE parcele v Celju zamenjam za kmetijo. Telefon 031 671-256. 5191 nriiiim'rn ENDINPOL50BNO stanovanje v Novi vasi v Celju. 52 m1, lepo ohranjeno, ugodno prodam.Telefon 041 988-482. 5113 ODDAM DVOSOBNO konfurtno stanovanje v Ijobljo-ni-vŠiški, oddam študentom !u daljše obdobje. Predplačilo. Telefon (03) 5471-889, zveter. 5194 ODDAM 3 garsonjere na Teharjah. Telefon 04) 680-791. Kolorado, d.o.o., Teharje 20.,Teharje. ŽALEC, dvosobne stanovnnje, bnlkon, 2. nadstropje, um, oddam. Ceno 60.000, potrebno leno ploiilo.Tefcfon 041453-596. ž 364 «Colju-Nudinjn oddam ali prodom opremljeno stunovunje 100 uivstonovaujski hiši! balkonom in vrtom. Cenu nuje». 300 EUR.Telefon 041836-793. 5201 oddam v najem. Tolefon 04! 866-640. Eurest Smo del največje svetovne skupine za gostinstvo Compass PLC. Naša osnovna dejavnost je gostinstvo na delovnem mestu s poslovnimi obrati širom Slovenije. Zaradi hitrega razvoja in širjenja podjetja vabimo k sodelovanju kakovostne in perspektivne kadre, ki si želijo delovati v okolju polnem izzivov. Objavljamo prosto delovno mesto samostojnega kuharja (m/ž) za Obrat v Celju, Čopova 24 Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske - kuharske smeri, dobro poznavanje praktičnega dela v kuhinji, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, obvladanje osnov PC. Vse zainteresirane vabimo, da nam pošljejo pisne prijave v 8 dneh od objave, na naslov: Eurest d.o.o. Likozarjeva ul. 3, 1000 Ljubljana. Več informacij na tel. 01 300 42 43. prave priložnosti za odlične ljudi Pride čas, ko oko zaman išče vajin obraz. Le solze, ki tiho polže spomin na vaju nam bude. V SPOMIN VALENTIN VOGA iz Voduc (15.2.1942-6.3.1999) STANKO VOGA iz Sel (13.6.1965-16.8.2004) Hvala vsem, ki postojite ob njunem preranem grobu, se ju spominjate z lepo mislijo in jima prižigate sveče v spomin. Njuni najdražji: Silva, Urška, Sabina, Tjaša, Julijana in Silvo OPREMA PRALNI stroj, hladilnik, štedilnik 2 ♦ 2, zamrzovalno omaro, mizo, stole, prodam. Telefon 041 490-189. PRODAM ŽlAHTNO vino, rdeče, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041920-217. 5162 BELO vino, prodam po ugodni ceni ali zamenjam za ječmen ali pšenico. Telefon 041 794-081. 5250 SILAZNE bale, prodom. Telefon 041 809-184,(03)792-387. 5274 IVANA POTOČNIKA iskrena zahvala vam, ki ste bili ob njem na zadnji poti, vsem, ki ste prihajali k bedenju, ;. molivcu, g. župniku, g. govornikoma, pevcem, darovalcem in vsem, ki ste pomagali nam. Vsi njegovi Vse življenje si garala, vse za otroke si dajala, zdaj bolečin več ne trpiš, a v naših srcih vedno še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice IVANE DEŽELAK (3.1.1949-31.7.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala patru Bernardu za opravljen cerkveni obred, hvala ravnateljici vrtca Zarja za čustven govor, pevcem za odpete žalostinke in glasbeniku za odigrano melodijo. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Tone, hčerka Mojca z družino, sin Roman s Simono ter ostalo sorodstvo ZELO ugodno prodam nov otroški voziček ■»■•>* HauckShopper6.Telefon 041 861-904. 0ENE NA TRŽNICI V GARAŽO v središču Celja, kupim. Telefon 041 f £E|__III 791-279. Š668 WËÊËmSÊ^- PRODAM PRAŠIČE, težke 100 -130 kg, prodam. Fišar, Tabor45,Telefon 041619-372. Ž358 NESNICE in peteline za zakol, prodamo. Nimajo porezanih kljunov, 10 jarkic -petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070, 041 763-800. 5062 ENOLETNE one, grahaste in rjave kokoši ter 6 mesečne peteline, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne bele piščance. Telefon 7001-446. 5115 PUJSKE, težke okoli 30 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 559-997. 5200 TELIČKO, staro 10 dni, črno belo, prodamo Telefon 5724-016. Ž371 TELIČKO, simentalko, prodam, telefon (03) 5743-054. Š692 KRAVO simentalko, frizijko in bikca frizijca, starega mesec dni, prodam. Telefon 041 815-081. L 759 TEUCI, težki 120 in 150 kg, prodam. Telefon 041 506-163. 5231 DVE burski kozi, breji, z dokumenti, ugodno prodam. Telefon 5808-813, zvečer. 5227 ODDAM NEMŠKE ovčarje, stare 2 meseca, oddamo. Telefon (03) 5793-210-Obrez Janko. S 689 TRI majhne psičke, mešančke z nemškim ovčarjem, stare 2 meseca, oddamo. Telefon 5793-367. Š687 GARAŽO v Vojkovi ulici {Tripe*-klet) 11,5 mJ v Celju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 791-279. Š668 NAGRADNA bona za 8-dnevno krožno potovanje po Turčiji, poceni prodom. Telefon 5772-994. 5188 DIGITALNO satelitsko anteno v kompletu, prodam. Telefon (03) 5716-209 ali 031 771-560. 5172 GOLE jxd letnik 88 in stiskalnico za grozdje, prodam. Telefon 041 629-503. Š695 SESALEC Delfin, kot nov, ugodno prodam. Telefon 041 861-904. 5217 STRUGAR m/ž - IV. SSI tehnične smeri ja. orodna, oblikovalca kovin ali drug ustrezen poklic - zaželene (niso pa imgoj) delovne izkušnje. predvsem pa želja po opravljanju takšnega dela in pridobitvi znanj s tega področja. Vaša dsla in naloge bodo: - izvajanje dela (struženje izdelkov) na CNC stružnicah (brez programiranja) trole hrapavosti Delovno razmerje bo sklenjeno za Kontaktna oseba Aleš Hribernik. Možnost prijave: • pisne prošnje na naslov Blaj Anton S.P.BLAJ. Griže 9,3302 Griže, s pripisom g. Aleš Hribernik 1l8S.hriben1ik@blaj.info VDOVA, s svojo hišo, išče resnega moškega, starega od 50 do 70 let. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro VDOVA. 5192 UPOKOJENKA srednjih let išče moškega iz podeželja, od 58 do 70 let. Ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PODEŽELJE. 5218 [ŽAPOSLřřRfl IŠČEM honorarno 4-urno delo - pomoč v kuhinji.Telefon 04148U95. Š693 V noši enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Telefon 040 431-561, 040 621-165. Demon s.p., Parižlje 145 A, Braslovče. p ZA določen čas zaposlimo žensko za razvoz hrane na dom. Pisne prošnje pošljite na naslov. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s.p., Leveč 40,3301 Petrovce. n IZKUŠNJE NISO POTREBNEI DEKLE za strežbo v dnevnem baru, zaposlimo. Telefon (03) 4921-420 - Klavdija. Frigotransport, trgovina in gostinstvo, Pišek Peter s.p., Lopata 17, Celje. 5280 KOMERCIALA, telefonski oddelek -15 prostih mest. Pokličite za razgovor na telefon (03) 4282-072. Lindigo d.o.o., Kidričeva ulica 13,3000 Celje. 5283 www.iiovitediiik