r
L ;T0 VII.
1 .februar ja 1954-.
ŠTEV.134.
JOVANKA HLAČE NOSI
Težko se vzdržimo posmeha in škodoželjnosti v:primeru kot je Dji= lasov. Komunistični mogotec pade kot žrtev sistema,ki ga De sam poma -gal vzpostaviti. Skozi ozko špranjo ujamemo bežen pogled na jugoslovan sko državno vodstvo in s čudenjem opazujemo prerivanje na vrhu. Kot volkovi so planili člani Centralnega komiteja po Djilasu, ko mu je Izvršni komite izpodnesel noge in ga je Kardelj v imenu najvišjih potolč kel s težkim referatom.
Djfilas - sanjač, zaletel - je pisal., namesto, da bi delal, mu’ jo očital Pij.ade, ki sam ne- dela nič stvarnega v državni upravi. Kardelj, ki sam' rad pisari neprebavljive klobase, se je norčeval iz "djilasov -ščine" in slabih filozofskih osnov. 'A č.e bi Kardeljeve klobase razreza Ti z isto temeljitostjo-, s katero se je spravil nad Ejilasove, bi tudi v njih našli žaganje in slamo. Tako je v totalitarni družbi: dokler'si na vrhu, ti je vse dovoljeno in nihče se te 'ne upa kritizirati. A ko padeš, td surovo pogazijo.	A
Za Djilasov padeo je bil potreben temeljit sunek in vsekakor jc značilno, da je zagrmelo šele po čl nku v reviji NOVA MISAO, medtem ko j" cela vrsta Člankov v BORBI pr šla brez hujšega. Ti članki v BORBI so bili djilasovsko zapleteni - ta izraz uporablja Djilas šam - in tra j.To je nekaj časa, predno so komunisti prišli k sebi,da so 'jih' priče= Ti'pretresati in da so našli v njih presenetljive, trditve. Zanos mod komunisti je precej izhlapel .in Vrit kaže, z Djilnsom vre'đ mnolgi niso bi.].i posebno navdušeni za-Brionski plenum, ki je lani junija z znanim Pismom1skušal vliti novega ognja v žile partije. Poleg toga 'so je v P rtiji mnogo govorilo o borbi proti birokraciji in zn demokracijo, n komunistom se le niso občutno zamajali stolčki. Prenesli, bi'tudi Djila Sovo pisanje, saj je od besed' do dejanj zelo daleč. Končno je. sam Dji= 1's pisal resolucije zadnjega kongresa komunistov v Zagrebu, kot je smešno pripomnil, in bi ga bilo težko dolžiti, da nastopa proti' tem sklepom.
. NOVA MISAO je bila njegova poguba. Hoto ali nehote-jo zadel v naj občutljivejše vprašanje. Ali naj tisti, "ki ‘so se borili", izgube svo= jo prednosti in postanejo navadni državljani? Ali naj bodo ehaki onim, ■ki niso nič žrtvovali ali ki so se celo borili proti? In v to perečo vprr šonj(e je dregnil na na. j občuti j i ve j šem mestu - ženskah. Tito je po = ■litilc in ima kot tak pač trdo kožo. Toda njegova žena Jovanka pač ho 'Prenose, da bö njej kdo pravil, kako naj s.e obnaša proti smrkavim ne = v.st m in ji očital razkošno življenje. Ne!. Jovanka mu jo pokazala,kdo hi če nosi:- stari partizani si ne puste iztrgati ugodnosti iz rok.
Pri nas ne more hiti enakosti med delavskim razredom in buržunzi= ja, jo- pribijal nek čl^n -CK. Kaj to pomeni v luči komunistično teorij», in prakse bodo mord^ počasi spoznali . tudi vsi tisti na Zapadu, ki ' so 'občudovali Titovo "bližanjo demokraciji". Smešno je, da jo g.Bevan,tak pristaš in zagovornik titovstva, zdaj na lepem postal zapeljivec - zli duh,kateremu je podlegel Djilasov krog. Dedijer in ostali spadajo v krog razumnikov in literatov, katerih misli jo težko ukloniti v partij
ske okove. Svoboda je nalezljiva - smo ponovno zapisali. Stiki z Zapa= dom so se tokrat prvič ja.ano, živo in presunljivo pokazali škodljivi za Titovo diktaturo. Podlegli so jim vrhovi, ki bi naj bili najbolj odpor ni. Ali bodo titovci mogli nadomestiti železno zaveso z uspešno misel= no pregrajo proti Zapadu?
Tako Tito kot Kardelj sta ponavljala, da se je Djilas zaletel v odprta vrata. Pri tem sta mislila, da so vse napake, ki jih je kritizi ral, že odstranjene. A morda drži njima primera tudi drugače: morda je Djilas res zapazil v daljavi luč svobode, 'ki ga je privlačev&la tako mamljivo, da se ji ni mogel ustavljati; zaletel se je skozi odprta vra ta, a veriga komuhizma, ki ga duši okrog .vratu, ga je s silo potegnila mzaj - kot kozo, ki hoče v tuje zelje.
BUMERANG
Ali je Tito kdaj pomislil,da utegne postati Socialna demokracija, ki bi si jo tako rad pridobil za zaveznika, usodni bumerang,ki bo pov= zročil tako hudo razpoko v lastni monolitni partiji? Rekli bi, da so titovski nadebudneži celo upali, da se bo Zapad česa naučil od njih.Se je^seveda, toda prav nasprotno, kar so oni pričakovali. Še manj 'pa so računali s tem, kar se je zgodilo. Saj so svojčas vendar poslali v Kosmičijo za mednarodne zveze (P^i Socialistični zvezi delovnega ljudstva) takšne ase kot so bili Djilas( predsednik komisije), Dedijer (sekretar) in .^Vlahovič, pa Vilfanova, Bebler, Čolakovič in Šalaj,da o Savici Košano •vidu in Vladi Simiču ne govorimo.
Toda, če je prišlo do tako hude krize v samem vodstvu komisije, kakšne spoznanja utegnejo biti šele niže spodaj! Tito ni bil zaman za= skrbi j en nad odmevom člankov v BORBI,.	-
Kakšne bodo posledice? ECONOMIST pravilno vprašuje,če bodo Jugo = slovani tudi v bodoče tako "entuziastični"glede stikov z Zapadom kot so bili doslej. Potovanja iz Jugoslavije sicer lahko krepko zmanjšajo, toda ideje prihajajo s turisti,(ki so jih tako zelo potrebni,) tudi po obr' tni poti - kar je NEW STATESMAN z Bevanovim primerom poučeno uteme Ijil. In ni bil samo Aneurin Bevon tisti zli duh; kmalu za njim je Ju= go slavijo prepotoval poznani avstrijski socialistični publicist dr.Be= nedikt Kautsky.Ta si je jugoslovanski ’socializem’ premišljeno privoš= čil v avstrijskem tisku.Niti jugoslovansko' Časopisje tega ni zamolčalo in ga je skušalo - zelo ponesrečeno - zavračati. Toda ta obisk je bil vzrok,da je avstrijska socialistična Stranka povabila jugoslovansko So cialistično zvezo na javno razpravo "o problemu demokracije v socializ mu". In koga je Djilasova Kpmfsija za medmrodne stike določila, da bo v tisku razpravljal z dr.Kautskym? Prav Veljka Vlahoviča! Dvomimo,da bo ta izbira še vel javna,čeprav-bi se razprava morala pričeti že v fe= bruarju.
Istočasno bi morala obiskati Djilas in Dedijer socialistični str.-a ki Švedske in Norveške.Obisk so odgodili.Jih povsem razumemo.
Zn novo leto pa je za samo BORBO napisni članek Erich Ollenhnuor, prvak znpndnonemške socialistične stranke. Po njem je "svobodoljubnijn demokratični socializem" iz frankfurtske deklaracije "temelj široke in tcrnocionale socialističnih strank". Z Jugoslovani si želi tesnih sti= kov,izmenjave informacij,izkuŠenj in obiskov.Takšno organsko'sodelova= nje bi .kasneje moglo - tako upa - imeti tudi organizacijski učinek.
Potres v Centralnem komiteju pa je stvari zaenkrat zmešal. Dokler položaja ne razčistijo in dokler ne najde je novih poti iz zmede - kar napovedujejo kot nalogo bodočega zasedanja Centralnega komiteja - bodo ----------------------------------- stiki z zapadom na tehtnici.
KLIC TRIGLAVA
53»Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Wnrwickshire
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.
Za novega predsednika jugosl.Zv. skupščine so izbrali Mošo Pijadc.
PROPAL MILOVANA DJTLASA
"Tovariši, težko je izraz-itx samokritiko, ko t pravimo temu med kb= mrnisti, 'kajti obstoji tak sklop napak..." je s spokornim glasom začel Ljilas' priznanje svoj'ega poraza pred Centralnim komitejem :Zveze komuni s tov, ki je pred 14 dnevi 'pretresal njegov primer; Zatikalo se mu je, le od časa do časa se je razvnel: "Z- vsem, kar pravi tovariš, se po pol norno. strinjam," kot da bi se v obupu roteče obračal na'člane CK, ki so Se dva dni kosali,; kdo g'a bo bolje pobil. Pil je komunist od mladih lot, .s Titom je vodil partizane, spadal je v. najožji in najvišji kroa, .'bil je poverjen z vodstvom "agitacije in propagande", veljal je za glavnega partijskega ideologe.Zdaj so mu odvzeli vse partijske funkci.= jo in ga kaznovali z zadnjim opominom zaradi "revizionističnega in frokcionaškoga " delovanja.	'	•	•	'	0
Vzrok so bili članki, ki so izhajali v BORBI od oktobra :do 7'.janu= orjf:, o čemer smo v našem listu poročali že zadnjič 'obširno. A na-jhuj = ši jo bil 'prispevek v reviji NOVA MISAO. V njem 'je Ljilas opisoval, ne d bi omenjal imena, kako so žene komunistov iz "notranjega kroga",eta re partizanke, prezimie ih odrivale mlado ženo enega od veljakov,ki ' sre nikdar ni borila.' Meril je na lepo filmsko igr Rko, zdaj ženo načel nike generalštaba,ki je bila med vojno stara komaj I4 let-lo očitanje "ho trenj ega kroga", posebnih' pravic in razkošja, vodečih" šo bila pa lo. pr.•več. Izvršni komite se jo uradno izrekel proti in naznanil sestanek Centralnega komiteja.	. . '
Tito je otvoril sest mek in nakazal' škodo, ki so jo povzročili LjL losovi članki. Zmedli so komuniste doma,ki so mislili,da piše Ljilas direktive; Tito je opozoril,do je neverjetno veliko število partijcev delilo mišljenje z vsebino člankov. V tujini so se pa razveselili - po Titovem - vsi nasprotniki socialistične stvarnosti, ki so zagrabili za Ljilasovo teorijo in rekli, da jo- v Jugoslaviji demokracija ušla iz rok. A Ljilas se bori proti birokraciji, kor no pozno, uredb, ker nič nc dola, ker samo sanjari.
Svojega tovariša iz sekretariata partije jo neusmiljeno raztrgal K-rdelj v dolgem, morečem referatu, kjer je prikazal "nemarksistični značaj Ljilasovo teorije",ki je "tuja delavskemu pokretu". Ljilasovo i deje niso nič novega, ker je z njimi obračunal že Plehahov.'Kardelj so je norčeval iz nekaterih ne posel lo bistrih izjav svojega tovariša.Nn« vojni jo oseben razgovor- 22.decembra, ko mu je Ljilas,- dajal, da. je Tl« to birokrat in da je spopad z njim neizbežen; da'Kardol-j ‘ in'Ronkovi <5-. v resnici držita z Ljilasom, a se bojita Tita; da nastaja v Jugoslaviji socialistična levica in da ni' mogoče preprečiti nastanka še one stran« ko. Kardelj ni nikomur nič povedal,ker je sm-tral, da je vse skupaj o« bič .jno Ljilasovo zaletavanje, ki ga bo minilo,Toda Ljilas je očividno klonil tujim vplivom in'je govoril o demokraciji,ki jc bila "mešanice anarhizma in liberalno buržujskih pogledov".
* Politična pornografija*
Ih vsem tem, ko je, večina člankov, že izšla in ko se je pbgovarjal s e. '.rdeljem, so kljub temu izvolili Ljilasa za predsednika Ljudske skupščine. Tega Ledij er, ki se je čustveno zavzemal za Ljilasa, ni po« z'bil omeniti. Oznanil je svojo privrženost Titu, očital tovarišem hi« na vš cino, češ da so _ se še nedavno mnogi striči j niti z Ljilasom, in jih ro til, naj no pozabi jp, kako je. L j ilns partiji potreben'. "Kako naj vržemo bi to na tega človeka (Ljilasa), ne da bi pri tem umazali sami sobe", jo vprašal Titov živi jenjepisoc. Proti tej čustvenosti jo ‘Zavalil sta= ri oša Pijade plaz težkega posmeha in ogorčenja nad Lcdijorovimi sol« z-'i:i, momljajoč skozi svoje brke. Članek v NOVI MISLI je imenoval poli ■tič no pornografijo, citiral je NEV YORK HER ALP TRIBUNE' ter navajal, de so si zapadni časopisi preskrbeli colo slike 'mlade privlačno filmske zvezde. Kako naj bi torej ne Vezali članka na žive osebo,kot jo zahte« val Ljilas! Tudi Meša ni navajal•imen, toda jasno je nakazal, da je bi
la Titova Jovanka najbolj prizadeta. Mimogrede je tudi omenil,da je Dji las sam odstopil - čeprav je bil šele dva dni kasneje uradno naznanjen Ijilasov odstop kot predsednik skupščine.
Öe se ni strinjal s tovariši iz vodstva, Djilas te funkcij-e ne bi smel sprejeti, so se jezili d'rü'gi člani komiteja in tako zasukali Dedi jerovo ost napada. Drug za drugim so se vrstili v obtoževanjih. Pred = sodnik srbske ljudske skupščine Peter. Stambolič - tisti Stambolič,ki je pred VI.partijskim kongresom ukradel ženo Djuriču - je zdaj očital Dji lasu, da je padel pod tuj vpliv;, nikdar mu ne bi smoli' dovoliti, po tovanj po inozemstvu, kjer je dobil nanj vpliv Aneurin Bevan. Djilas je pa,.u^ gejal tudi sovražnikom socializma."Ali nisi ti,tovariš Djido,dobil I4. decembra brzojavko od četnikov iz London#,kjer ti čestitajo k član m kom?".	.	. .	.	.	•
Med najostrejšimi je bil Minič, ki je obračunaval z Djilasom na dolgo in široko, da bi mu dokazal, da niso le oni s samega vrha proti Djidu. Peko Dapčevič, mož nepartizanske filmske generalice, je hitel zatrjevati-, da članka iz NOVE MISLI ni videl pred objavo. Mitra Mitro = vič, nekdanja Djilasova žena, se je kar dvakrat oglasila k besedi,ker ji je trda predla; zmedeno je morala priznati, da je podpirala nekate= re Milovanove ideje, čeprav je.kasneje spoznala njihovo škodijivost,ko so' je spomnila, kako. često je v njunem zakonu njen:bivši soprog zaha-= jal v skrajnosti. Brkič je navajal primer iz Zagreba, kjer so obrtniki kazali na Djilasove članke in govorili,da bodo kmalu dobili nazaj svo= je delavnice. Zapeljati so se pustili tudi novinar ji,saj je nekdo znpi sal v.BORBI, da se gotovi bivši mihailovičevec bolj zanima za podjet= je kot pa komunisti. Med zadnjimi tožniki je bil Mijntovič, ki je no le divje hlepel po krvi Djilasa in Dedijora, ampak jo tudi zahteval raz jasnitve od tovarišice Mitre.
Veljko veka
Hude skrbi je imel Veljko Vlahovič, direktor BORBE, ki je"za član ko v listu predlagal celo dopolnitve, kot jö vskočil s pripombo Djilas. Poleg tega pa je vmešan v NOVO MTSAO. Veljko je vokal,da jo bil v ne = rodnem položaju, saj je le ubogal visokega člana partije, čeprav je vdo'n Titu, katerega je ponižno vikal. Pobahal se je, da niso objavi ja= li pisem komunistov, ki so hvalila DjilasoVe članke in omenil, da so so mu pisci zdaj olajšani zahvaljevali zaradi toga. Celo Centralni ko= mite se pri tej pripombi ni mogel vzdržati smeha.
Takega razpoloženja pa niso bili tuzlanski "voditelji in komuni =. sti", ki so dopisniku BORBE prehitro izrazili svoje veselje nad Djila= sovim predlogom, da naj bo manj sestankov.	(ds)
ODMEVI V BRITANSKEM TISKU
V glavnem se strinjajo,da bi Djilas izgubil glavo,če bi'Jugosla= vija bila satelit Moskve.Bevanova TRIBUNE upa,da ne bo prišlo do- take odvratnosti,ki je toliko škodovala ob podobnih primerih ugledu Rusijo. ECONOI/TSI vidi Djilasov padec v njegovi razpravi o obstoju partije sa= me.Nedeljski OBSERVER vprašuje,če bo odslej več pritiska ali pa je to začetek priznane opozicije.TIMES pravi,da so stari partijci videli v Djilasovi doktrini nevarnost zn osebno ugodje in katastrofalne pos.lo= dice v javnosti.Prišlo jo do spopada med Djilasovim vizionarnim .navdu šonjem in Titovo praktično pozornostjo. MANCHESTER GUARDIAN zaključu= je,da obstoja v Jugoslaviji grupa rnzkolniških voditeljev,ki so prepri č ni glede svoje vere in načina,kako naj zmaga, toda dozdeva se ( in razumljivo je),da si niso na jasnem glede izpeljave. Levi NEW STATE3,:-MAK opozori,da nosi zdaj namesto londonskega tiska beograjski "bevnni stične naslove". Stamboliča pouči,da se je Djilas v glavnem o vsem tem razgovorjal zBevanom v Jugoslaviji — ne v Londonu.Sicer pa je morda v Djilasovih očitkih partizanom roka paralela v Bevanovih napadih na Transport House ( sed ž Labur.stranke.) .Tako bi lahko kd.o govoril o osi ■Tito-Morrison...	(Id)
H A C10 IT AL IZ EM
Jugoslavija je rezviltat;.sloven^kilj,hrv«takih in srbskih, nacionaliz mov,ki so obstojali pred prvo svetovno vojno. Ti nacionalizmi so ustvarili Jugoslavijo.
Danes pa vodijo nacionalizmi druge vrste'do. ustvarjanja separati = stionih pokretov v emigraciji.
Ogromna je razlika med tema dvema nacionalizmoma. Tisti, ki so ust varili Jugoslavijo, so bili zdravi nacionalizmi; nacionalizmi,ki jpa_nameravajo danes razbijati Jugoslavijo so pa nerazumni, bolni na. cionalizmi.
Res jo, da rso bili ti zdravi nacionalizmi Slovencev,Hrvatov in Srbrv ki so ustvarili Jugoslavijo,zatirani v predvojni Jugoslaviji, toda kriv de za to ne nosijo predstavniki toga zdravega nacionalizma. Zaradi zati ran j a in dušitve zdravega nacionalizma j.e pri nekaterih ljudeh zavzel njegovo mesto nerazumni,bolni nacionalizem,ki ga danes v emigraciji vi^ dimo v raznih separatistidnih pokretih.
Zdravi nacionalizmi so neobhodni in so predpogoj za sodelovanje med raznimi narodi. Poskus uničenja teh zdravih nacionalizmov nujno vodi v katastrofo,katere pride smo bili.
Zdravi nacionalizmi so demokratski nacionalizmi. Zdravi nacionnli-jzem ne pozna sovraštva do dragih narodov; ljubi svojo rodno grudo in se ponaša z zgodovino svojega naroda, če ta vedno zasluži,da spts njo razu= men človek ponaša. Zdrav nacionalizem teži k tesnemu sodelovanju s so = s dnimi narodi,ker je korist od tega sodelovanja obojestranska.
Temu nasproti pa je bolni,nerazumni nacionalizem - nedemokratičen. To je sebičen in se k«že v nerazumni mržnji do drugih narodov; v zasmehovanju in podcenjevanju is.tih; v težnji za dominacijo nad njimi. To j.c nacionalizem, ki je.rod.il fašizem in nacizem in pahnil ves svet y minulo vojno.
"Takšen nacionalizem je brez. dvoma na. j nevarne j ša pregreha našega č sn - mnogo bolj nevaren kot pa pijančevanje ali mamila ali nepoštenje v trgovini ali katerakoli od pregreh, proti kateri je usmerjena običaja na moralna vzgoja. Vsi,ki morejo razumno opazovati ffiodarni svet, so pro prič mi,da je zaradi takšnega nacionalizma v nevarnosti nadaljevanje ci viliziranega življenja..'." (Ber trend Russell: "Vzgoja in socialni red")
Nacionalizmi Slovencev,ki zahtevajo "Suv ro.no Sl.ovoni.jo",Hrvatov, ki zahtevajo "Neodvisno hrvütlsko državo” (ali "Seljačko republiko"), Srbov, ki zahtevajo Svobodno veliko Srbijo, so b^lni, neumni nacionalizmi.Ti uo si jo v sebi klico nadnljnega razpadanja. Tako bi stali -preči vprašanj.;.., ak o bi "Suverena Slovenija" bila demokratična, če bi prišlo do njena o-Vit”' -ritve. Bolni nacionalizmi so nekako nalezljivi in zato obstoji veli k' nevarnost, da bi se v takšni "suvereni Sloveniji" pojavili štajerskj kr• njski,koroški itd.nacionalizmi. Kot danes netočno trdijo predstavniki bolnega, neumnega nacionalizma pri Slovencih,da je "Beograd izkoriščr! Slov nce", tako bi jutri, v "suvereni Sloveniji", štajerski nacionalisti mo Hi trditi, da "Ljubljana izkorišča Štajerce".. V istem položaju so tu= di Hrvati in Srbi, ker bi se z ustvarjanjem njihovih "suverenih drž~v",
v	rejah,	v katerih one to želijo, (če hi bilo to praktično mo'~-o =
če,) privedlo do dr-rimatinskih, bosanskih, sremskih, vojvodinskih, banatskih itd nacionalizmov.
Da bi podkrepili svoje trditve, separatistični pokreti pri Srbih, Hrvatih in Slov ncih dokazujejo obstoj geografskih,političnih in gospo= d rakih pogojev za obstanek in življenje teh "suverenih držav”. To vsekakor ni netočno. Imamo veliko m l’h držav, ki morejo služiti kot do = k z. To. pa istočasno ne pomeni, do ne bi imeli v okviruJugoslavije Slo venci,Hrvati in Srbi boljših pogojev za življenje,čo bi prevladali zdra
vi	slovenski,hrvatski in srbski nacionalizmi.	(Obrni)
OSAMOSVOJITEV
V založbi "Družabne Pravde" v Argentini je izšla "Kaša gospodarska osamosvojitev". Ta knjižica vsebuje predavanja z lanskoletnega 2.Social nega dneva v Buenos Airesu. Kot je povedano v uvodu,se je Stalni odbor zb socialne dneve odločil,da lanski sestanek posveti razpravam o tem za naše izseljence tako važnem problemu prav zaradi zanimanja,ki so ga prejšnja razglabljanja o gospodarski osamosvojitvi vzbudila med sloven skimi naseljenci v Argentini.
Z izjemo enega predavanja o možnosti gospodarske osamosvojitve v domovini pred drugo svetovno vojno in onega, v katerem je vprašanje take osamosvojitve osvetljeno z moralne,psibološke in dragih takih pla= ti, knjižica vsebuje predavanja,ki so se posvetila praktičnojšim zade = vam osamosvojitve naše emigracije v tujini. Dasiravno se je na sestanku goynrilo o slovenskih izseljencih po vsem svetu,je naravno,da so največ pozornosti posvetili možnostim takšne osamosvojitve v /'rgontini, saj je so'bež Družabne Pravde tam in ta se brez dvoma najbolj zanima za Sloven ce v tej drzuvi.
G.R.Smersu nam jev svojem kratkem predavanju dal*nekaj zanimivih podatkov o uspehih Slovencev v tujini-(tako na primer,da ima več kot po levica slovenskih- izseljencev v Argentini - stari naseljenci so kajpak všteti - lastne hiše in da 4$ novih slovenskih naseljencev v Kanadi že 'poseduje lastna podjetja); zaključil je, da jo v obeh Amerikah in v Av straliji mnogo laže začeti z delom v lastnem, podjetju kot pa je. to mogo čc recimo v Evropi,kjer je družba gospodarsko ustaljena in kjer obstoja jo precejšnje pravne ovire.	'	.
Kpt sem že rekel se ostala predavanja večinoma bavijo z življenjski mi pogoji in možnostjo gospodarske	osamosvojitve	in	napredka v	Argcnti=
ni. Da bi pa novim naseljencem le	kaj pomagala,	se	mi pa ne zdi mnogo
verjetno. 0 tem da je lepo imeti lastno hišo in biti gospodarsko Sano = stojen,je menda vsakomur jasno in mu ni treba predavanj,kjer sc mu raz= 1'ga, da lahko postane neodvisen, če je n.pr.strokovno usposobi jen,čo ima trgovski duh,močno voljo in da	mu je potreben kapital. Zdi	se mi,da
jo najboljša pomoč,ki jo kdo lahko	da,pa.Č ta, da	se	tistim, ki	so spo =
sobni začeti z lastnimi obrati,preskrbi kapital. Če bo to ena od nalog novo ustanovljenega Gospodarskega sveta, . potem je Družabna Pravda na najboljši poti da izseljencem resnično pomaga. Ca pa Svet ne bo mogel preskrbeti kapitala, potem' pa je jasno,da tudi predavanja sama veliko ne bodo pomagala.	Rec.
Predstavniki bolestnih nacionalizmov pri Slovencih,Hrvatih in Sr = bih iz javi ja jo, da bode Slovenija,Hrv-atska in Srbija,kakor hitro posta = n.jo "suverene države",kot takšne mogle same izbirati s katerimi narodi gr d o v skupnost; vstopile bodo v skupnost s tistimi narodi,ki jim bodo 'budili najboljše pogoje". To ni 'politika, to je prostitucija!
Zdravi nacionalizmi Slovencev,Hrvatov in. Srbov niso pred.prvo sv tovno vojno brez razloga izbrali Jugoslavijo, kot skupno državo Srbov,Hr vatov in Slovencev. Dogodki od ustvaritve Jugoslavije pa do danes so ob sodbe vredni in se ne smejo ponoviti. Oni predstavljajo krvavo pridobla no izkušnjo ne da Jugoslavija ni mogoča, ampak kakšni ne smejo biti oč -
nošaji med narodi Jugoslavije. Ta drago plačana izkušnja nam ne sme biti zapreka pred očmi, da ne bi videli, da so še vedno veljavni razlogi ki so predstavnike zdravih nacionalizmov pri Slovencih,Hrv itih.in Srbih gnali na ustanovitev Jugoslavije. V.A.Park 'š
-------------7-7 ——
= = =r==:	= = = = =: = ^: = r= =	~ =r ~ m	~
17 ARO ÖNIN A za KLIC TRIGLAVA: celo= 1 tno 24/-,četrtletno 6/-.Za ino= z mstvo odgovarjajoča vsota z do= plačilom za letalsko dostavo.
Na naslednjem listu priobčuje^ mo 5.nadaljevanja razprave g. Prana Erjavca o "NASTANKU SLO= VENSKIH POLITIČNIH STRANK" :
/y
i, <
§iev^l34^_______________KLIC_TRIGL1VA	Stran 7.
Seveda pa tudi ta ni izučil Slovencev ničesar,temveč se je Bleiweis le še vedno glasneje izjavljal za federacijo po kro novinah, a ves njegov ostali strogo konservativni narodni prpgram je obstojal le še v zahtevi po upoštevanju slovenšči ne v:-šolah in uradih. Bleiweisu ob stran se je takoj posta = vil tudi.prazni frazer dr.Toman (ta je govoril celo v dežel= nem 5^oru skoro samo nemško) in obema se je potem kmalu pri= kljuoil še Nemec dr.Costa, ki se je bil iz špekulativnih raz logov prelevil iz nemškega svobodomiselca v bigotnega sloven skega konservativca. In ta trojica "prvakov" je'odslej celo desetletje avtokratsko vodila slovensko politiko na Kranjskan ter vplivala od tu v večji ali manjši meri tudi na izvenkrarg ske Slovence. Par^Iet nato se jim je pridružil potem še luka Svetec kot politično pač najbistrejši med njimi.
Kakor sem že povedal, je bilo tako stanje nujna posledi ca nezrelosti in neprebuj enosti širokih ljudskih plasti in politične nesposobnosti in brezbrižnosti še majhne plasti slovenskega_izobraženstva. Mesta in trgi so bili nemški ali nemškutarski in so zato volili nemške liberalce, podeželje pa cisto neprebujeno in se je še to večkrat nagibalo h geslom nemških liberalcev. \ ljutomerskem okraju so n.pr.Nemci uspeš no agitirali proti slovenskemu kandidatu dr.Razlagu parolo : "Pop je, on bi rad mešnikom vekše pravice pridobil"/ Prepad med ljudstvom in duhovščino je bil še vedno velik, saj so ce lo "Novice" tedaj zapisale, da "so sem ter tja služabniki Cerkve preveč_sužniki in slepo orodje države".'Y takih oko liscinah je bil zato osrednji slovenski narodnopolitični pro clem v tem, da se narodno prebudi in organizira srednji sloj, ki je bil tedaj in še dolgo potem politično nekako odločujoč. In to so pri nas začele ter v znatni meri tudi uspešno izvr= šile čitalnice.	.	-
\'se zasluge za čitalnice se pri nas navadno pripisuje Bleiweisu.^To je vsekakor pretirano, kajti na Hrvätskem so jih imeli že.v ilirski dobi, a slovenske dežele so bile še izza Metternichovih časov vse posejane s podobnimi "Kasino = verein-i" in^tudi ljubljanska čitalnica, ki je bila odslej dolga leta glavno torišče Bleiweisa, je bila ustanovljena (20.10.1861.) šele kpt.tretja v vrsti čitalnic, ki so začele odslej po vrsti rasti iz tal po vseh večjih slovenskih kra = jih. Navzlic, temu pa-ni mogoče tajiti, da si je bil pridobil Bleiweis s svojimi "Novicami" vred trajnih in velikih narod= nih.zaslug zanje, kc^ jih je podprl z vso svojo avtoriteto , a čitalnice same so začele pri nas prve zbirati in narodno prebujati srednje sloje in tako ustvarjati potrebno zaledje narodnim težnjam, s svojimi "besedami" orati ledino tudi v mnogih kulturnih panogah in z medsebojnimi obiski zbliževati dotlej tako odtujene si pokrajine. Njih delo je potem že le= ta I863..dopolnil še^ljulijanski "Južni■Sokol", ki je s svo= Dimi pešizleti na deželo vzbujal zanimanje za narodno stvar tudi go kmetih.
Se bolj važne kot za Kranjsko so postale čitalnice za obmejne dežele, kjer je bilo slovenstvo še bolj izpostavljen no nemškemu in italijanskemu pritisku. V Trstu in na Goriš = kem. so ene sploh šele prve prebudile narodno življenje. Na Štajerskem je Slomšek sicer še vedno vršil prevažno ljudsko= prosvetno delo, vendar je Bachov absolxitizem tam pretrgal kontinuiteto z ilirsko generacijo in 1.1862. je umrl tudi olomsek, nakar ga je nasledil nemškutarski Steppischnigg,tn= ko da je. bilo treba graditi'tudi tu od’ prvih temeljev. Zahi= miv je bil tudi razvoj na Koroškem. Tu je doseglo po- zaslugi šolskega nadzornika Rudmaša in Einspieler ja'slovensko šol = stvo ravno v Bachovi dobi svoj višek. Toda ob obnovitvi u =
stavnega življenja se niti Einspieler, ki je Lil 1.1848. pač najjasnejša politična glava na olovenskem in tudi eden iz = med redkih borcev za idejo Zedinjene Slovenije, ni več povr nil k tej, temveč je bržčas iz solidarnosti napram češkim , poljskim in hrvatskim federalistom skušal skonstruirati tu= di za Slovence nekako zgodovinskopravno politično edinico, Notranjo Avstrijo, sestoječo iz koroške, Štajerske, Kranj = ske in Primorske. Gotovo se je zavedal, da bi tvorili Slo~= venci tudi v tej manjšino, vendar je vztrajno veroval v mož nost mirnega sožitja z Remci na osnovi popolne narodne ena= k.opravnosti, kar je bila pa njegova velika zmota in morda sploh usodna za ves poznejši politični razvoj koroških Slo= vencev. V smislu navedene koncepcije je začel potem Einspie ler že poleti 1.1861. izdajati tudi svojo politično revijo "Stimmen aus Innerösterreich", postal z njo pravi ideolog politike brezidejnega Bleiweisa, ki jo je potem ta zagovar= jal s pravo fanatično trmo in kratkovidnostjo v vseh nasled njih najodločilnejših letih.
Vsa ta prebuditev slovenskega političnega življenja v Schmerlingovi dobi (1860-1865) se.je vršila prvih par let še brez kakih večjih političnih trenj. 'Slovenske pozicije so bile še tako slabotne, število narodno zavednih rodplju= bov še tako majhno in politična izobrazba tudi pri teh še’ tako primitivna, da je bilo na kake pogumnej še in širfee po= litične koncepcije še težko misliti. .Politično najbolj izo= braženi Slovenec tiste dobe,dr.Zarnik, ki bi bil morda uvi= del načelno zgrešenost tedanjega federalizma za Slovence,je živel v vseh teh letih še na Hrvatskem, ostale izobražence ju pa slepila nadvse škodljiva misel "slovanske vzajemno = sti", a Bleiweisovo kranjsko politično obzorje je bilo pre= ozko, prekonservativno in prestrahopetno,da bi sploh moglo doumevati slovensko politično problematiko. Tako smo nastoer pili Slovenci svojo politično pot že od vsega početka( 1.1848 moramo smatrati pač le za nekako epizodo) brez jasnega last nega narodnopolitičnega programa in smo le pobirali stopi = nje za tujimi konservativci., a na kulturnem polju še prav tako nismo mogli iz Jeranovih ojnic. Tedanja akademska mla= dina .( deloma še bivši "vajevci")se za politiko ni mnogo za= rtimala, toda po univerzah je že zapLamtel nov liberalni pla men, ki je pa vžgal šele naslednjo našo dijaško generacijo.
5. PRVA NASPROTJA
Neizogiben instrument političnega življenja in najvaž= nejše politično vzgojno sredstvo naroda je vsakakor politič no časopisje. Vsi drugi narodi so si zato takoj ob obnovit= vi ustavnega življenja ustvarili tudi politično časopisje, le mi Slovenci smo ostali brez njega. Prihajale so sicer pobude od raznih strani in tudi Bleiweis ni mogel tajiti njegove potrebe, vendar si ni prav nič želel kakega konku = renta svojim primitivnim kmetijskim in rokodelskim "Novi =' cum", ki so se le mimogrede bavile nekoliko tudi s politiko, kajti le tako je lahko obvladal vse tedanje slovensko javno življenje. Ker torej od "prvakov" ni bilo mogoče pričakovati političnega lista, je vložil prošnjo zanj notranjski graš = čak M.Vilhar, dobil, po skoro enoletnem čakanju dovoljenje zanjš poveril uredništvo Levstiku, vnetemu tedanjemu sode = laven pri čitalnici in Sokolu in tako je dne 2.1.1863. iz = šla prva številka "Napreja".