Delovna akcija 19. maja je OO ZSMS TOSA-ia organiiiairala očiščevalno delov-p akcijo, iki je billa že dolgo pla-irana, vendar smo jo moraM vedno preložiti. t Ko smo se zjutraj zbrali pnivra-arnici smo z obžalovanjem ugo-oviii, danas je kljub velikemu šte-mlaclih v itovami zelo malo prišlo na akcijo. Vendar pa smo v,s?j ml tem bolj navdušeni in mo httro pričeli z delom. . 1 orazdelili smo se v dve slkupi-*■ ^rv.a je začela čistiti pri 'kupu s '<^ruga pa 'Pr* nOvem skla-s9a- Ježaive nam je sprva delal •i ,> k,i se je pni pometanju dvigal kmalu smo bili vsi prašni. Pa as to Je ni preveč motilo in med uganii' Sm0 miars‘'l{atero »pametno« Ko smo iz obeh s‘kiupin družno pometali in grabili Okrog miikalnd-. ’ nas je bilo veselje gledati, saj inV°i ,se„ skoraj prerivali, Mo bo el večji kup smeti. Ob prvem od-oru smo z veseljem ugotovili, da Sre delo hitro in dobro od K,čeprav je sonce neusmiljeno P ipekalo. Hladni sokovi in raden-a so nam povrnili moči in znova smo se zagrizli v delo. Končno je bilo dvorišče pome-eno, zelenice pograbljene, čakal nas je pa še ogromen kup smeti Pn stiskalnici. Prav nebogljeni smo tah pred goro papirja in drugih nnpadkov oboroženi samo z metla-mt. Na pomoč so nam priskočili dvoriščni delavci z viličarji in kup ,e je zelo zmanjšal. Hudo pa nam Je bilo, ko smo kasneje ugotovili, , a1.,so 'tovornjaki puščali za seboj velatko sled, Iki se je gotovo vlekla no »Papirnice« kamor so vozili od-Pdpadke. Te smeti je potem veter raznašal po dvorišču in nesmiselno bi jih bilo loviti. Dobili smo tudi obisk iz Občinske konference ZSMS Domžale. Na-se delo je prišel pogledat sekretar Matjaž Rqpnik. Čeprav nas je dobil ravno pri počitku, so bili že vidni plodovi našega dela. Skupno smo odšli na malico in prijeten hlad v jedilnici nam je bil dobrodošel. Ob smehu dn šaljivih pogovorih je tudi drugi odmor minil in vrnili smo se na delo. Skupina, ki je bila zadolžena za pripravo 'terena za tekmovanje v streljanju, je šla pripravit tarče in puške, ostali pa smo se še naprej borili z vetrom in smetmi. Kmalu pa smo z delom zaključili in odšli na veliko tekmovanje. Tekstiliada v kegljanju Od 25. do 27. maja je bilo pod pokroviteljstvom TOSAME in v organizaciji sindikata finale 12. republiške tekstiliade v kegljanju. V finalu so se pomerili najboljši slovenski kegljači — tekstilci. Na tem tekmovanju so zlasti kegljačice Tosame dosegle lep uspeh, saj je bila Tosamina ženska dvojica Šrukelij-Prosenc najboljša. Na sliki: zmagovalna dvojica s prejetimi odličji za prvo mesto na letošnji tekstiliada. Izkazalo se je, da smo z nekaj izjemami skoraj vsi »izredni strelci«, posebno hud in napet je bij boj za tretje mesto pri dekletih. Mnoge zbadljivke so letele na račun pravih »(kavbojskih« poz pni streljanju. Ko je bilo tekmovanje končano, smo odšli zopet v jedilnico na podelitev priznanj in medalj, Ikajti naše tekmovanje ni bilo kar tako. Delovna akcija se je bližala koncu in kljub utrujenosti in nekaterim žuljem na rokah, ki so bolj vajene pisalnega stroja kot pa o-rodja, smo dobre volje odšli iz tovarne. Sonja Graiš Dogovarjanje o kadrovski politiki in štipendiranju Sredi maja je bil Sklican sestanek družbenopolitičnih organizacij na katerem so govorili o osnutkih aktov na področju kadrovske politike in štipendiranja in sicer o Osnutku družbenega dogovora o načelih lizvajanja 'kadrovske politike v Občini Domžale ter o Osnutku samoupravnega sporazuma o štipendiranju pa tudi o predlogu družbenega dogovora o štipendijski politiki. S tem se je tudi v Tosami začela v občinskem merilu široko zasnovana javna razprava o kadrovski politiki kot tudi štipendiranju v Sloveniji. Glede na to, da so zadeve, ki jih omenjeni akti, iki so zdaj obravnavani, pomembne za vsakega, posredujemo v glasilu njihov krajši povzetek. (Nadaljevanje s 1. strani) 1. OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAČELIH IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI DOMŽALE Nova ustava SR Slovenije, Zakon o združenem dellu, zalkon o delovnih razmerjih, zakon o osnoivah sitema družbenega [planiranja, sklepi in stališča družbanopolitičnih organizacij iter resoludilje, Jei se nanašajo na kadrovsko politiko, so narekovale vsebinske spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike na območju Občine Domžale, ki je bil sprejet 1976 lata. Vse te vsebinske dn terminološke spremembe, ki so jih prinesli zgoraj navedeni zakoni — akti, so narekovali, da se je pristopilo k oblikovanju novega osnutka družbenega dogovora o kadrovski politiki in ne le k spremembam k posameznim členom prejšnjega družbenega dogovora. V osnutku družbenega dogovora ki se daje v javno razpravo delovnim ljudem dn občanom, izpostavljamo tista vprašanja in probleme, ki smo jih doslej prepočasi in nedosledno uresničevali, ki pa so pogoj za organiziran in smote-ren (družbenoekonomski razvoj in razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Mednje sodijo zlasti: — dolgoročno in srednjeročno načrtovanje kadrovskih potreb in izobraževanja ter poklionega usmerjanja mladine in odraslih s posebnim poudarkom na usmerjenem izobraževanju, kar bo izraz potreb združenega dela in širše družbene skupnosti — uresničevanje temeljnih načel in smotrov samoupravne kadrovske politike. Osnutek družbenega dogovora vsebuje zahtevo za čimprejšnjo izdelavo razvida del oz. nalog, ki mora biti podlaga za načrtovanje kadrov in izobraževanje, napredovanje kadrov in premeščanja itd. Poglavje načrtovanja kadrov združuje tudi poklicna usmerjanja, ki je novo v tem dogovoru. Poklicno usmerjanje, ki upošteva stališča in sklepe republiške konference SZDL o poklicnem usmerjanju, mora biti sestavni del kadrovskih načrtov in kadrovske politike v združenem delu. Strokovna dn družbena dejavnost poklicnega usmerjanja zahteva enotno nenehno lin usklajeno delovanje vseh nosilcev nalog za uspešen razvoj usmerjenega izobraževanja. V osnutku dogovora opredeljujemo in zagotavljamo socialno varnost delavcev, tako tistih, katerih delo zaradi racionalizacije in modernizacije dela in uvajanja nove tehnologije ni več potrebno kot tudi tistih, Iki zaradi invalidnosti, bolezni ali starosti ne morejo več o-pravijati del oz. nalog, na katere so bili razporejeni. V poglavju načela in menila kadrovanja poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi smo v 42. členu tega poglavja pripravili varianti: kot prvo, da določilo vključevanja predstavnikov družbene skupnosti v razne organe; kot drugo, pa razširja to določilo še na delavce s posebnimi pooblastili in orgovomostmi. Razširjena komisija s predstavniki Občinske ikonference SZDL, Občinskega sveta zveze sindikata Domžale, sekretarjem skupščine in sekretarjem izvršnega sveta, ki je sestavila osnutek družbenega dogovora si je prizadevala, da bi bila načela dogovora čimbolj konkretna in da bi v njih opredelili najpo-membneješe sedanje im dolgoročne naloge na področju kadrovske politike ter da bi se izognili pred splošnimi določbami ali navajanju zgolj zakonskih določil. Pričakujemo, da bodo delovni ljudje in občani s isvojimi predlogi in pripombami pripomogli k vsebinsko bogatejšemu in konkretnejšemu družbenemu dogovoru o kadrovski politiki. 2. PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA O ŠTIPENDIRANJU Predlog družbenega dogovora se bistveno razlikuje od veljavnega že po tem, da so v njem opredeljena le temeljna načela in izhodišča štipendijske politike v SR Sloveniji, enotni kriteriji štipendiranja ter naloge udeležencev družbenega dogovora pri luresmičevariju teh načel in izhodišč štipendijske politike. V predlogu družbenega dogovora o-predeljema načela, izhodišča in merila so konkretizirana in podrob-neje razdelana v predlogu samoupravnega sporazuma. V njem je tudi podrobneje opredeljeno, kako bodo udeleženci tega sporazuma to tudi uresničevali. Zato predstavljata oba dokumenta določeno celoto in je šele iz obeh tudi v celoti razviden sistem štipendiranja kot naj bi bil samoupravno uveljavljen za naslednja obdobja. V okviru temeljnih načel je o-predeljeno, da se bodo udeleženci pri uresničevanju terrtlejnih načel in enotnih kriterijev ter določil tega dogovora zavzemali za uveljavljanje stališč in sklepov družbeno^ političnih organizacij in skupnosti v kadrovski politiki. Iz tega izhaja tudi določilo, da bomo pri oblikovanju štipendijske politike upoštevali doseženi razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in jo prilagajali družbenim potrebam in vzgojno izobraževalnemu sistemu. V predlogu družbenega dogovora je bolj kot preje poudarjen kadrovski vidik štipendiranja. Ta se odraža zlasti v stališčih, da je pri štipendiranju potrebno izhajati iz kadrovskih potreb družbe in v skladu s tem uveljavljati poklicno usmerjanje mladine z upoštevanjem nagnjenj in učnih sposobnosti mladine. Kadrovsko štipendiranje je temeljna oblika štipendiranja. Da se pri podeljevanju štipendij zagotovi ustrezno upoštevanje socialnega stanja štipendistov se udeleženci družbenega dogovora zavzemajo za uveljavitev določenih o-mejitev. Po določbah predlaganega besedila družbenega dogovora lahko zaprosijo za kadrovske štipendije udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na člana družine v preteklem latu ne sme presegati 75 % povprečnega netto OD v SR Sloveniji, kar za lansko leto znese 4.427 din. Za štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev pa lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine ne presega z odlokom določenega zajamčenega osebnega dohodka za tekoče leto. Ta bo v letošnjem letu predvidoma zma-šal 3.160 dinarjev. Iz navedenega je omejitev za štipendije in razlike h štipendijam, ki se podeljujejo iz združenih sredstev mnogo ostrejša kot za kadrovske štipendije. Štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam naj bi imeli možnosti dobiti le tisti udeleženci v usmerjanem izobraževanju, katerim zaradi njihovega materialnega položaja brez tega sploh ne bi bilo mogoče nadaljevati študij, šolajo pa se za poklice, katere združeno delo potrebuje. V okviru predlaganih socialnih kriterijev naj bi imeli pri podelje-vnn.ju štipendij prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana, ob izenačenih pogojih pa o-troci iz delavskih in kmečkih družin, s čimer poudarjamo razredni vidik kadrovske politike. St. 6 — junij 1979 £ XII. TEKSTILIADA V KEGLJANJU Zopet je bilo leto naokrog in prasel je čas tekmovanja kegljačev in kegljavk — tekstilcev iz vse Slovenije, da se medsebojno srečajo m skušajo vsak po svoji najivečji m£ci doseči čimboljši rezultat v tekmovanju in kar je tudi zelopo-membno, zopet se srečati in skušata še trdneje utrditi medsebojno tovarištvo in vzdušje, ki je bilo vedno do sedaj v duhu prijateljstva in neizmernega razpoloženja. Že četrtič je bila TEKSTILIADA organizirana po novem sistemu tek-niovanja in sicer so se najprej med seboj tekmovalci srečali v posameznih regijah, katerih je sedem. Nato je finalno tekmovanje organizirano s sedmimi ekipami, zmagovalci regij in tudi s sodelovanjem okipe domačina, to je, organizator-Join finalnega tekmovanja. , frarv gotovo je kegljanje naj-ootJ množično in verjetno tudi tek-ntovalno najkvalitetnejša disciplina tekstilne ,industrije, kar je tudi tehten dokaz, da si vsakdo želi nasto-P1 ti v finalu, kjer je mesto le za najboljše ekipe in tekmovalce. Tokrat je bila organizacija finalnega tekmovanja XII. Tekstiliade v kegljanju zaupana naši delovni organizaciji. S tem je organizacijski odbor dobil veliko nalogo in odgovornost, ki pa jo je z veseljem sprejel in se skupaj z republiškim odborom domenil, da bo finalno tdk-rnovanje na kegljišču »Planika« v Kamniku, 25. in 26. ter 27. maja Že pred tem časom pa so bila organizirana posamezna regijska tekmovanja, ki so na kegljišču po vsej Sloveniji privabila kakšnih 650 tekmovalcev in 41 ekip, da bi bile določene ekipe osmih finalistov XII. TEKSTILIADE. Ko je organi-zacijiski odbor prejel vse rezultate posameznih regijskih tekmovanj je bilo razvidno, da bodo svoje sposobnosti v Kamniku pokazale naslednje ekipe: MTT Maribor, (mariborska regija), TEKSTIL Ljubljana (regija Ljubljana-cemter), SVILANIT Kamnik (regija Ljubljana-okolica), NOVOTEKS Novo mesto (dolenjska regija) BTT Tržič (gorenjska regija) TOPER Celje (celjska regija) TEKSTINA Ajdovščina (primorska regija) in TOSAMA Domžale (organizator tekmovanja). Torej, zopet se je obetala kvalitetna športna prireditev. Verjetno, ne samo tekmovalci naše ekipe, ki so kljub sodelovanju Svilanita iz Kamnika tudi letošnje leto že četrtič zapored dokazali, da so najboljši v svoji regiji, so tudi druge ekipe udeleženke finala mairsi-katero kalkulacijo zaradi uspeha že predhodno pripravile v kar najboljšem pričakovanju. Mnogokrat se tudi v športu pripeti, da teorija obrne hrbet praksi ali obratno. Najbolj točni so seveda končni rezultati tekmovanja. Takšni smo pač športniki. Ne manjka se optimizma, medsebojnih pogovorov, pričakovanj, kar te pa mnogokrat pošteno preseneti. Taiko je bilo tudi tokrat. Morda smo tosamovci pričalkovali več. V optimističnem razpoloženju smo pričakali finale v katerem smo želeli, da hi bili naši rezultati vidnejši kot do sedaj, skratka, pričakovali smo in si tudi želeli osvojiti vsaj eno ali dve republiški lovoriki v posameznih kategorijah tekmovanja. Največ možnosti oziroma prednosti smo pripisovali moški ekipi, ženski pa želeli, da bi kar največ pripomogla k skupnemu uspehu. Naše želje so se uresničile, toda tokrat so prav naše kegjačice premagale same sebe in dokazale, da se da s trdim delom in z željo po uspehu veliko narediti, še kako pomagati moški ekipi, da bi bili skupno najbolje uvrščeni do sedaj. Omenim naj, da pa je sreča takrat v marsičem obrnila hrbet moški ekipi. Pa si poglejmo rezultate letošnjega finala XII. tekstiliade v kegljanju in dobitnike posameznih odličij za prva tri mesta. Poudarjam, da so si jih tokrat prislužili tudi naši tekmovalci in tekmovalke, kar je prvič tako velik uspeh tega športa v našem kolektivu. Moški borbene igre: kegljev 1. MTT Maribor 883 2. TEKSTIL Ljubljana 870 3. TOSAMA 831 Moški ekipno 6 x 200 kegljev L TEKSTIL Ljubljana 5012 2. MTT Maribor 4942 3. TOPER Celje 4929 6. TOSAMA 4862 Ženske ekipno 4 x 100 kegljev L NOVOTEKS Novo mesto 1562 2. TEKSTIL Ljubljana 1534 3. TOSAMA 1517 Moški pari 1. Pintar Jože kegljev 918 Justin Alojz 858 Toper Celje 2776 2. Vidrih Ljubo 982 Prosen Marjan 866 Tekstilana Ajdovščina 1758 3. Krašnja Fride 839 Sajovic Peter 877 Tekstil Ljubljana 1716 5. štrukelj Zdravko 826 Član ekipe Tosame Štrukelj med tekmovanjem Moška ekipa Tosame, ki se je pripravljala na tekstiliade (Nadaljevanje s 3. strani) Hafiner Marijan 852 Tosama 1678 10. Štrukelj Marjan Prenar Silvo 828 Tosama 1648 24. Vidmar Jože 372 Kerč Jože 761 Tosama 1133 Nastopilo je 24 parov. Omenim naj, da je Vidmarja po polovici nastopa zamenjal Kramberger Stane kot rezerva in podrl 403 keglje, tako da je skupni seštevek para Vidmar — Kerč 1536 kegljev. Ženski pari 1. Štrukelj Minka •kegljev 410 Prosenc Daririka 387 Tosama 797 2. Makse Martina 405 Staniša Mira 381 Novoteks Novo mesto 786 3. Gulo Zofi 387 Jesih Ivanka 397 Tekstil Ljubljana 780 12. Hafner Mojca 372 Kreč Joži 348 Tosama 720 Nastopilo je 16 parov. Moški posamezno 1. Pintar Jože, Toper Celje kegljev 918 2. Levstik Bojan, Tekstilana Kočevje 895 3. Zvršen Jože, Tekstilindus Kranj 894 13. Hafner Marjan, Tosama Domžale 852 25. Prenar Silvo 828 26. štrukelj Zdravko ” ” 826 27. Štrukelj Marjan ” ” 820 57. Kerč Jože 761 Nastopilo je 63 tekmovalcev. Ženske posamezno: kegljev 1. Petač Franeka, Rašica Ljubljana 433 2. čopič Manija, Tekstilana Ajdovščina 433 3. Tkalčič Ljuba, Svila Maribor 421 6. Štrukelj Minka, Tosama 410 16. Prosenc Darinka ” ” 382 27. Hafner Mojca ” ” 372 36. Kerč Joži " " 348 Nastopilo je 44 tekmovalk. Končni vrstni red ekipnega tekmovanja: 1. Tekstil Ljubljana 318 točk 2. Novoteks Novo mesto 265 točk 3. MTT Maribor 255 točk 4. Tosama Domžale 230 točk 5. Tekstina Ajdovščina 225 točk 6. Toper Celje 215 točk 7. BTT Tržič 139 točk 8. Svilanit Kamnik 90 točk Kot je iz rezultatov razvidno, je Tosamina ekipa uspela v dosedanjem sodelovanju na Tekstiliadah veliko bolj kot do sedaj, za kar Bronaste medalje za ekipo Tosame pri borbenih igrah je treba vsem tekmovalcem in tekmovalkam, kakor tudi vodjem moške ekipe tov. Krambergerju in vodji ženske ekipe tov. Hafnerju izreči vso pohvalo za dosežene uspehe. Prav gotovo bomo tudi v bodoče skušali doseči čim več dobrih rezultatov in si tako še bolje učvrstili mesto pri vrhu, ki ga ta šport v Tosami prav gotovo zasluži. Ne moremo tudi ne prezreti delavnosti in volje članov organizacijskega odbora XII. Tekstiliade An pohvaliti organizacijo kot tudi po- sameznike, člane odbora — tov. Borštnarja, tov. Anžina, tov. Vod-lana in druge, ki so tudi tokrat in tudi že mnogokrat popreje dokazali da s svojimi sodelavci, člani KOOS in glavnim direktorjem tov. Bajcem radi vložijo mnogo truda in volje v to odgovorno delo. S tem so ponovno dokazali, kako resno, vedno in povsod kolektiv Tosama pristopi k delu, tokrat k ta-to veliki prireditvi kot je bila letošnja XII. Tekstiliada v kegljanju. Marjan Štrukelj Prva demonstracija naših novih izdelkov v Sarajevu 30. maja smo organizirali prvo demonstracijo Tosaminih izdelkov v glavnem mestu BiH, v Sarajevu. Demonstracija se je nanašala na paleto naših novih izdlekov (kom-prese, micrppor obliž, virfbc, krpe za pomivanje, krep ovoji, Tosama in virel ten ovoji in druge sanitetne izdelke). Ti izdelki so se do sedaj v Sarajevu slabo prodajali. Gosti naše demonstracije so bili člani kolektiva »Apoteka« Sarajevo, vodje idkarn in njihovi pomočniki ter tovariši iz komercialnega sektorja, kakor tudi člani kolektiva doma zdravja »Sarajevo« iz Sarajeva. Iz kolektiva »Apoteka« je bilo prisotnih okoli 30 ljudi, iz kolektiva doma zdravja »Sarajevo« pa okoli 20 ljudi. Demonstracija je bila z naše strani zelo uspešna glede na to, da je tovariš Borštnar izredno lepo razlagal. Po demonstraciji se nam je zahvalil mrs. Tatarevič — komercialni vodja kolektiva »Apoteka«. Ta se je z zelo izbranimi besedami zahvalil Tosami za demonstracijo in kot dolgoletnemu indi-rektnemu poslovnemu partnerju. Dejal je, da bodo po tej demonstraciji vsi izdelki našli svoje mesto v prodajnih mestih tega kolektiva. Iz kolektiva Doma zdravja Sarajevo so bili prisotni zdravniki — direktorji nekaterih njihovih oddelkov, prav tako pa tudi direktor delovne skupnosti tovariš Golič Hasan. Za Tosamo je zelo pomembno, da sta demonstraciji prisostvovala tudi vodja komercialno nabavne službe tov. Pokrklič Bečir in glavni ekonom tov. Numanovič De- Proizvodnja v mesecu maju Proizvodnja v mesecu marcu in aprilu nam je nakazala, da se v Kratkem času lahko dobri rezulta-n n ° * * * * v Proizvodnji kot tudi v iroclaji kaj hitro spremenijo v povprečne oz. slabe. Zato smo se iz-rsavanja plana za mesec maj lo-u z vso resnostjo na vseh ravneh m Pri tem tudi uspeli. • , spodnje tabele lahko vidimo tlruJeva?je letnega plana v presuh petih mesecih pri oddelkih s končnimi izdelki. Belilnica (tm tkanin) 109 % (tm vlalknin) 100 % Pripravljalnica (škrobljenje osnov) 113 % Vlaknovinski oddelek 123 % Mikalnica 107 % Na ugodne rezultate so vplivali predvsem sledeči faktorji. Izkoriščenost delovnega časa je bila sorazmerno ugodna, saj je bila bolniška odsotnost v nekaterih oddelkih nižja in tudi dopusti se niso Mesec % izpol. del letnega plana •Januar Februar Marec April Maj 105 % 101 % 96 «/o 94 o/0 104 «/„ Dobri rezultati, ki smo jih dose-‘ v Prvih dveh mesecih letošnje-Hl. l®ta so vplivali na ugoden za-lluc®k prvega četrtletja. V aprilu in-0 odažili znaten padec proizvo-Pje, k; t,0 vplival tudi na rezul-ate v prvem polletju. Za razliko od prejšnjih dveh esecev pa smo v maju dosegli -eio ^ ugodne rezultate. Najboljraz-®sel'Jiv° pri tem je dejistvo, da m Vi vselt oddelkih plan dosegli. Na kratko vam prikažemo dose-banje plana v maju: Oddelek % doseg, let. plana Tkalnica ovojev 101 % banketna konfekcija 100 % Otroška konfekcija 105 % Mikalnica 107 % TOZD Saniteta 104 % Avtomatska tkalnica (vot.) 105 o/0 (Nadaljevanje s 4. strani) PRVA demonstracija naših NOVIH IZDELKOV V SARAJEVU mal. Prisostvovale so tudi glavne kotrC niihovih posameznih oddel- Kolektiv »Apoteka« Sarajevo ima svoje enote v mestu in v širši Oko-nci (preko 30), dom zdravja pa prav tako deluje v vsem mestu preko svojih postaj (Vrazova, Hitna po-rn°(l, tSari grad, Vogošča, Grbavi-ca, Ilidža, Omer Masalič, Novo Sanjavo, itd.). Na koncu naj povem, da je tak nacin propagande naših izdelkov zelo primeren glede na to, da se demonstrira direktno zainteresira-n'm uporabnikom. Upam, da bo Prodaja demonstriranih izdelkov v ■nostu narastla. Džafič Edhem, kom. zastop. za SR BiH (Nadaljevanje z 2. strani) Dogovarjanje o kadrovski politiki in štipendiranju 3. OSNUTEK SS O ŠTIPENDIRANJU Sedanji predlog družbenega dogovora vsebuje splošna načela in smotre štipendijske politike, samo- upravni sporazum pa konkretizacijo načel družbenega dogovora kot tudi vsa druga določila, ki naj bi pripomogla k doslednjemu izvaja- nju dogovorjenih načel štipendijske politike. Delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega deda in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju Občine prevzamejo kot nasika štipendiranja s lem, da sprejmejo predloženi samoupravni sporazum, tudi neposredne obveznosti za izvajanja štipendijske politike, katere načela morajo biti v tem aktu konkretno razdelana. Nosilci štipendiranja bodo določila iz samoupravnega sporazuma uveljavili tudi v svojih splošnih samoupravnih aktih. Sedanji predlog samoupravnega sporazuma predvideva za določanje višine kadrovske štipendije samo kriterije učnega uspeha, za kar je predvidena enotna točkovna lestvica v razponu od 400-1080 točk in pa dodatek do 200 točk za tiste poklice, v katerih je izrazito pomanjkanje kadrov, vendar pa te poklice udeleženci samoupravnega sporazuma drugače opredeljujejo. Po predlagani točkovni lestvici je za učni uspeh predvideno večje število točk za vse kategorije po učnem uspehu (od 400-1080 točk, sedanja lestvica Obsega točke v razponu od 350-850); razmerja med posameznimi kategorijami po učnem uspehu se pri učencih kot štipendistih povečujejo tako, da je boljši uspeh bolje stimuliran kot doslej. Sedanji predlog ne vsebuje več kriterija »hitrost študija«, po katerem je bilo mogoče pravočasno izpolnjene študijske Obveznosti študentov stimulirati z dodatkom od koristili v predvideni višini. — Delali smo dodatni dan, ki ni bil predviden z letnim planom — Proizvodnja v avtomatski tkalnici je bila dosežena nad planirano višino z vključitvijo dodatnih filtrov za zrak. V juniju moramo obdržati nivo proizvodnje s čemer bomo zagotovili izpolnitev letnega plana za prvo polletje, kar je eden od naših glavnih ciljev. Zato se moramo na vseh nivojih truditi za povečanje proizvodnje in boljše izkoriščanje delovnega časa. Jože Podpeskar, dipl. ing. 100 do 250 točk. Zaradi spremenjenega režima študija, ko je spretnost študija pogoj za vpis v naslednji letnik, taka stimulacija rfi več potrebna. Prav tako v sedanjem predlogu ni več predvidena možnost, da bi štipenditorji v manj razvitih Občinah povečevali kadrovske štipendije z dodatkom do 200 točk. Novi predlog samoupravnega sporazuma sicer še vedno predvideva možnosti dodatka za tako-imenovane deficitarne poklice, vendar o njih odločajo in jih opredeljujejo sami udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, ki vsako leto pred razpisom kadrovskih štipendij opredeli tiste poklice, za katere bodo štipenditorji lahko priznali take dodatke. Predlagane rešitve so prav gotovo sprejemljivejše od dosedanjih, seveda pa bodo zahtevale odgovornejše delovanje nosilcev kadrovske politike, tako kadrovskih služb v samih organizacijah združenega dela, kaikor tudi ustreznih strokovnih in drugih služb družbenopolitičnih in samoupravnih Skupnosti. Določanje višine kadrovske štipendije s povečanim številom točk na^ podlagi učnega uspeha (100-1080 točk) z možnim dodatkom za poklice (do 200 točk), ki jih izrazito primanjkuje, prav gotovo bolj ustreza in omogoča višje štipendije večjemu številu kadrovskih štipendistov kot pa sedanjem samoupravnem sporazumu, ko so dodatke na nerazvitost in za deficitarnost, ki so bili fakultativni, prejemali štipendisti le tedaj, ko je bilo to sprejemljivo tudi za štipenditorje. Medtem ko se po sedanjem samoupravnem sporazumu v prvih letnikih srednjih, višjiih in visokih šol upošteva uspeh preteklega šolskega leta, to je uspeh iz osnovne ali srednje šole, novi predlog predvideva, da je v vseh prvih letnikih kadrovska štipendija enotna (za u-čence 480 točk, za študenta pa 650 itočk). Tako različni pogoji šolanja (delovni pogoji šol, socialni vplivi) in iz njih izhajajoča uspešnost kot tudi spremembe ob prehodu na za-(Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanlje s 5. strani) htevnejšo šolo ne vplivajo že v prvem letniku na višino kadrovske štipendije. Predlog tudi predvideva, da se tistemu štipendistu, ki predčasno uspešno konča študij, izplača štipendijo kot enkratno nagrado za ves čas, ko bi mu pripadala po pogodbi. V predlogu samoupravnega sporazuma so se pri štipendij ah iz združenih sredstev v večji meri kot doslej upoštevali življenski stroški glede na različne pogoje šolanja, na kar je javna razprava še posebej opozorila. Tako glede na pogoje šolanja ločimo: — osnovno štipendijo za učence in študente, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in bivajo doma ter sme dosegati za učence do 50 %, za študente pa do 60% zajamčenega netto osebnega dohodka v SR Sloveniji; — osnovno štipendijo z dodatkom za povečane stroške za čas šolanja za učence in študente, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča in bivajo v domu ali pri zasebnikih (ta sme z dodatkom do 40 % zajamčenega netto osebnega dohodka znašati za učence največ do 90 %, za študente pa največ do 100 % zajamčenega netto osebnega dohodka. štipendisti, ki se vozijo v šolo, pa so upravičeni do dodatka k osnovni štipendiji za stroške prevoza v šolo, ki presegajo 5 % mesečnega zajamčenega netto osebnega dohodka. Stroški lokalnega prevoza v kraju šolanja tu niso upoštevani. Pri določanju konikretne višine štipendije iz združenih sredstev se po predlogu samoupravnega sporazuma ne upošteva več v vseh primerih enakega deleža staršev v obsegu 50 % dohodka na družinskega člana in otroški dodatek štipendista, temveč je delež staršev v pokrivanju življenskih stroškov štipendistov različen, odvisen od višine dohodka na družinskega člana, za kar je predvidena posebna lestvica. K življenjskim stroškom štipendista prispevajo starši, katerih dohodek na družinskega člana znaša več kot 30 % zaajmčenega netto osebnega dohodka in sicer raste njihov delež od 40 do 75 % dohodka na družinskega člana. Pri tam se v dohodku družine upoštevajo vsi dohodki, ki se po predpisih o prispevkih in davkih občanov, štejejo za dohodek in tudi vsi otroški dodatki, ki jih prejemajo otroci v družini štipendista. Katastrski dohodek se upošteva po enakih kriterijih kot pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka. Pomembna novost prii štipendijah iz združenih sredstev je dodatek za prav dober in odličen uspeh, ki se določa v razmerju do zajamčenega neto osebnega dohodka, torej ni odvisen od konkretne višine štipendije štipendista. S tem bodo tudi pri štipendijah iz združenih sredstev uresničili načelo, da naj bo štipendija tudi vzpodbuda za boljše učenje. V skladu s temeljno usmeritvijo štipendijske politike v postopno spreminjanje vseh štipendij v kadrovske štipendije je v predlogu samoupravnega sporazuma določeno, da morajo tako štipendisti kot tudi štipenditorji stalno ugotavljati in preverjati možnosti za vključevanje štipendistov iz združenih sredstev v kadrovsko štipendiranje. Tako imajo pri podeljevanju kadrovskih štipendij prednost prolsilci, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev je med drugim pogojena tudi s predhodnim prijavljanjem na razpisano kadrovsko štipendijo za poklic, v katerem 'se kandidat izobražuje. Šele, če mu ta ni bila podeljena, je upravičen do štipendije iz združenih sredstev. V predlogu je novo tudi določilo, po katerem štipenditor oceni, v katerih primerih je štipendist, ki ponavlja letnik ali pa se vpiše v drugo šolo, še upravičen prejemati štipendijo, kar velja tako za kadrovsko štipendijo kot za štipendijo iz združenih sredstev. V poglavju o združevanju sredstev in solidarnost je predvideno oblikovanje skladov združenih sredstev za štipendiranje v občinah, ki imajo status družbencnpravne osebe. Z združevanjem sredstev iz dohodka v višini 0,5 % od izplačanih bruto osebnih dohodkov v teh skladih zagotavljajo udeleženci samoupravnega sporazuma materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril na območju SR Slovenije v skladu z načeli solidarnosti. Poglavje o samoupravni organiziranosti vsebuje določbe, na podlagi katerih bo mogoče pospeševati nadaljnje podružablj an j e štipendijske politike, ko naj bi delavci v združenem delu resnično odločali o celotni štipendijski politiki v skladu s svojimi in širšimi družbenimi potrebami. Udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju oblikujejo skupščino udeležencev samoupravnega sporazuma v občini in republiki, preko katere zagotavljajo neposreden in odločilen vpliv delavcev v združenem deilu na uresničevanje štipendijske politike. UPOKOJITVI V mikalnici se je od svojih sodelavk poslovila in se invalidsko upokojila IVANKA CAPUDER iz Zaloga. Bila je že skoraj tri leta v bolniškem staležu in res ni mogla več delati, še naj večji napor pa ji je bila vožnja do tovarne. Komaj sem jo še dobila doma, naslednji dan je namreč odpotovala na zdravljenje v Valdoltro. Upa, da jo bodo tam vsaj še malo pozdravili, da bo lažje prenašala bolečine. 33 let je delala v Tosami. Zaposlila se je v konfekciji in le nekaj časa je zlagala gazo, potem pa je vsa leta konfe koloni rala vato. »Ko sem se lata 1946 zaposlila, sem eno leto pešačila na Vir. Mnogokrat sem šla lačna že od doma. Hvaležno sem pobrala vsak grižljaj kruha. Nato sem si s težavo kupila kolo, katerega sem eno leto odplačevala po obrokih. Toda imela sem službo, vsak mesec denar, pa bila sem še zdrava. Sedaj sem že deset let težko hodila. Ko sem delala pri avtomatu za zavijanje ovojev, sam morala stati. Tedaj sem res trpela, čeprav so mi sodelavke pomagale kolikor je bilo mogoče, da sem vsaj malo sedela. S sodelavkami smo se razumele in to tedaj v prvih letih in vseskozi. Seveda je prišlo tudi do malih nesporazumov, a vse mine in se pozabi, saj je 33 let kar dolga doba. Veš, ko sem se poslavljala, nekaterih mlajših sodelavk sploh poznala nisem, one pa mene ne. Kar čudno mi je bilo hoditi po mikalnici, ker je postalo tako gosto — novi stroji in sodelavke. Na koncu lahko rečem, da sem rada hodila v tovarno in se bom (Nadaljevanje na 7. strani) rada spominjala svojih sodelavk in sodelavcev. Morda bi povedala še to, čemur smo se starejše delavke teže privadile: čedalje manj se gleda na čistočo, čeprav izdelujemo stvari, kjer je ta najbolj potrebna.« Na vprašanje kaj bo delala do-ma, se je seveda zasmejala. »Zenska ima že dovolj dela če samo kuha in pospravlja in malo uyodi vrt. Najbolj si želim, da bom sedaj laže pazila in razvajala moje vnučke. Tako rada si vzamem čas zanje in se z njimi ukvarjam. Mata Inge je že sedaj najraje pri sta-r! v Zalogu.« , Želimo ji, da bi se po zdravljenju v Valdoltri dobro počutila in se veselila dni v pokoju. T, Tudi enega upokojenca imamo, IVANA DROLCA, ki se je zaposlil v josami 20. 2. 1951. lata na dvorišču. Svoj delovni staž je zaiklju-ed v skladišču gotovih izdelkov, seveda še prezgodaj, a zaradi bolez-1j1.1 se je moral invalidsko upokoji- .Da mu ne bo dolgčas, se je ta-Jd>j videlo, saj je selkal drva, da jih nodo grela ob mrzlih zimskih večerih. Rad mi je pripovedoval o Počutju v Tosami. »Ko sem začel delati, mi je bilo bolj všeč kot danes. Bili smo mnogo bolj složni in nas ni bilo sitrah iti v službo. Razumeli smo se med seboj. Res smo ga včasih malo polomili, smo pa drugič bolj prijeli. Do starejših sodelavcev smo imeli spoštovanje, sedaj pa nas mladi preveč podcenjujejo in se ne zmenijo dosti, če jih na karkoli opozoriš. Takrat smo bili vajeni težko delati. Ves bombaž in zaboje preje smo premetali z rokami. Radi smo delali udarniško: zidali tovarniški dimnik, betonirali dvorišče in še dosti drugih stvari. Ko sem bil še vodja izmene v belilnici smo vso vato ter tkanine vlagali ročno v kotle. Mnogo bolj smo pazili na material kot danes. V vsakem koščku bombaža ali drugega materiala, k!i je ležal kjerkoli na tleh, smo videli izgubljeni dinar. Danes pa je premalo discipline in zavesti, da bi lahko več prihranili. Delal sem še v zabojami in bil prvi poklicni gasilec v Tosami, najdlje pa sem bil za spremljevalca pri vozniku tovornjaka. Zadnji dve leti sem bil že veliko bolan, tako da se mi bo poznalo pri pokojnini. Kljub temu, da sem doma, sem ohranil delovne navade. Vstajam zelo zgodaj, zalijem rože, dopoldne nabavljam, popoldne pa se rad vozim s kolesom. Najbolj me jezi, ker moram imeti dietno prehrano in paziti na to kaj pojem in koliko pojem, čeprav sem se nekoliko že privadil.« Dokler bo Ivan cepil drva in se vozil okoli s kolesom, mislim, da mu tudi na prehrano ne bo težko gledati. Zato mu želimo, da bi se mu zdravje izboljšalo, pa bodo vse težave premagane. Uresničevanje gospodarskega načrta , . y prejšnji številki Tosame smo oni preko poročil direktorjev obeh temeljnih organizacij seznanjeni o tern, kako je v prvem tro meseč ju Potekala proizvodnja, nabava in Prodaja, kakšna je bila produktiv- nost in kakšni so bili dosežem finančni rezultati. Preglejmo sedaj še izpolnjevanje nekaterih drugih sestavnih planov GN. Zaposlenost, izraba delovnega časa: Grupa, oddelek OZD +-5 ON >c» r- G ^ o •3 8 S S g-Z S So ■M 0.0-« fis s.13 .P cj -5 Ph N o 1& !i- Vodstvo TOZD Saniteti Pripravljalnica Avtomatska tkalnica Belilnica Vlaknovinski oddelek tkalnica ovojev likalnica Konfekcija I Konfekcija II TOZD Saniteta Tozd Filtri tehnično razvojni sekt Komercialni sektor Ostale slkupne služlbe (SKS, FS, EPS) DS skupnih služb DO Tosama 7,0 8 8 44,8 36 36 58,7 56 58 29,2 27 27 16,3 14 16 70,3 70 69 188,8 183 182 176,0 176 174 98,7 87 92 689,8 657 662 84,4 91 90 73,0 72 74 104,0 105 105 84,0 83 83 261,0 260 262 1035,2 1008 1014 Kot je razvidno iz zgornje preglednice, je bilo število zaposlenih konec aprila nižje od predvidenega z GN. Primerjava števila zaposlenih v prvih štirih mesecih letos ter v se je v TOZD Saniteta število za-enakem obdobju lani nam pove, da poslenih povečalo za 8,1 %, v TOZD Filtri za 8,3 %, v DSSS za 11,1 %, kar znaša skupaj na ravni delovne organizacije 8,9 % povečanje. Ta nagla rast zaposlovanja se bo do konca leta umirila, tako da računamo, da ne bo presegla povprečne stopnje 7,5 °/o. Izraba delovnega časa v prvih štirih mesecih je bila ugodna, saj je bilo od možnega števila 88.657 delovnih dni opravljenih 72.819 delovnih dni, kar pomeni 82 % izrabo delovnega časa. VzrOk za visoko prisotnost na delu je neenakomerna izraba rednega letnega dopusta, ki je bil do konca aprila izrabljen komaj 14 % in ne 33 %, kot bi bil pri enakomerni izrabi sikozi vse mesece. Odsotnost zaradi bolniškega dopusta je v povprečju na ravni DO znašala 9,8 % (v enakem obdobju lani 9,0 %, planirana za leto 1979 8,1 %). Najvišja je bila odsotnost zaradi bolniškega dopusta v tkal-(Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) niči ovojev (14,8 %), sledijo pa tkalnica širokih tkanin (11,6 %), konfekcija I (11, 5 n/o), pripravljalnica in filtri (11,1 %). V prvih štirih mesecih leta je bilo opravljeno 7.125 ur nadurnega dela, ikar je za 1/3 manj kot v enakem obdobju lani. Največ nadur na enega delavca je bilo izvršenih v vlaknovinskam oddelku (19,7), belilnici (16,2), pripravljalnici (16,1). V povprečju DO odpade na enega delavca 7,1 nadura. Z letnim planom, ki je tako kot proizvodnja tudi komerciala zadala zahtevne naloge, saj je načrtovan 18 procentni porast fizičnega obsega proizvodnje oz. prodaje. Prodaja gotovih izdelkov je bila v prvih treh mesecih zadovoljiva, v aprilu pa je močno upadla, tako da se je že porajal dvom o tem, ali bo planirane cilje do konca leta^ mogoče doseči. S prodajo, doseženo v maju, smo bistveno izboljšali kumulativne rezultate, saj je bil za izdelke TOZD Saniteta re-balansiran delež plana (21. 5. sprememba cen sanitetnih izdelkov), presežen za 20,4 %. za izdelke TOZD Filtri pa za 2,2 %. Dosežena prodaja po grupah izdelkov in oddelkih v obdobju I-V v primerjavi z deležem reba-lansiranega plana: Grupa, oddelek OZD Delež let. pl. po GN v obdob. I-V Doseženo v obdob. I-V "o izpoln. 0 tkani ovoji 10.770.482 10.314.998 95,8 1 elastični ovoji 8.117.148 8,915.115 109,8 2 rezani ovoji 18.887.630 19.230.113 101,8 TKALNICA OVOJEV 16.321.245 14.220.375 87,1 3 konfekcionirana gaza 32.944.429 28.568,204 86,7 4 obliži 11.745.851 12.078.754 102,8 5 ostalo 37.759.765 35.966.508 95,3 KONFEKCIJA I 98.771.290 90.833.841 92,0 6 KONFEKCIJA II 43.728.131 44.858.021 102,6 7 konfekcionirana vata 36.725.821 40.497.729 110,3 8 vložki, mblny plenice, bebi pal. 92.915.152 95.222.753 102,5 MIKALNICA 129.640.973 135.720.482 104,7 TOZD SANITETA 291.028.024 290.642.457 99,9 9 filtri, virbel vata 65.002.197 67.154.072 103,3 TOZD FILTRI 65.002.197 67.154.072 1033 DO TOSAMA 356.030.221 357.796.529 100,5 A. L. „Naša žena" revija, ki jo berete in ne prelistavate! »Naša žena« je naj starejša slo- se ukvarja s problematiko odno-venska ženska in družinska revija, sov v družbi in družini, še posebej Je družbeno angažiran mesečnik, ki pa z odnosi med spoloma. Pišemo NAROČAM REVIJO »NAŠA ŽENA« Celoletna naročnina je 165,— dinarjev Podpisani Kraj, ulica od 1. junija 1979 je 95,— dinarjev Pošta Datum Podpis naročnika Naročilnico pošljite na naslov »Naša žena«, 61000 Ljubljana, Hrvatski trg 3. tudi o vsem, kar je povezano z družino, opozarjamo na probleme vzgoje, varstva in zdravja. V tem želimo biti tudi aktivni, zato objavljamo intervjuje, Okrogle mize, izjave, komentarje posameznikov, ki so odgovorni za urejanje te ali one problematike. Posredujemo tudi vprašanja bralcev. »Naša žena« je revija, ki je dobrodošel in potreben priročnik tako doma v družinskem krogu kot v delovnih ter družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih, knjižnicah itd. Pa še nekaj bi vam radi povedali. Naš namen je, da povečamo število naših naročnikov. Ni dovolj samo ustvarjati revijo, bistveno je, da pride v roke čim večjemu številu bralk in bralcev. Zato pozivamo vse osnovne organizacije zveze sindikatov po organizacijah združenega dela, da imenujejo ,v svojih vrstah poverjenico ali poverjenika »Naše žene«. Kaj naj bi ta delal? V svoji sredini naj bi poskušal pridobiti čim več naročnikov »Naše žene«. In kaj nudimo mi? Glasila organizacij združenega dela lahko vedno ponatisnejo članke iz »Naše žene«, lahko nas tudi naprosijo, da zanje kaj napišemo. Z veseljem vam bomo pomagali! Poverjenikom »Naše žene« nudimo brezplačno prejemanje naše revije, ob koncu leta pa dobijo še novoletno nagrado, ki je seveda odvisna od števila zbranih naročnikov. Uredništva časnikov v organizacijah združenega dela tudi naprošamo, da objavijo v svojih glasilih naročilnico »Naše žene«, da bodo olajšali delo poverjenikom. Predvsem bralke ali pa tudi bralce vabimo, da se na povabilo uredništva »Naše žene« oglasijo z izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljejo na navedeni naslov. Tisti, ki se bo odločil da prevzame poverjeništvo, naj se oglasi pri urednici »Tosame«. ZAHVALE Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se iz srca zahvaljujem svojim sodelavcem in sodelavkam iz oddelka mikainice za denarno pomoč. Ivica Grčar Ob boleči izgubi dragega moža, ANTONA ROJCA, se sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice in pripravljalnice najprisroneje zahvaljujem za darovano cvetje, denarno pomoč ter izraze sožalja. Iskrena zahvala našemu oktetu in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Olga Rojc Osebne vesti do t*an Prazr,ujejo od 12. 6. TOZD SANITETA 28. 6. Kump Ciril, 18. 6. Rems Janez, 11. 7. Smrelkar Anton, 9. 7. Volkar Ivan. RODILI SO SE Otroška konfekcija Uprava . J4. 6. Peternel Greti, 27. 6. Škarja Marija, 25. 6. Velkavrh Iva, 1. 7. , irnat Marija, 9. 7. Podbevšek Ani, n- 6- Hafner Marta. Sanitetna konfekcija 19. 6. Breceljnik Nuša, 24. 6. Grajzer Vera, 24. 6. Kamin Pavla, 1. 7. Nahtigal Marica, 9. 7. Osolnik Martina, 20. 6. Rožič Lojzka. „ 9-J- Belcjan Ani, 4. 7. Burja Ql-§a,v 27. 6. Breznik Dušan, 7. 7. Ju-Jj-Milica, 29. 6. Jerin Tončka, 1. m ‘$!ak°čar Marija, 30. 6. Lenček ^alci, 8. 7. Marenk Vida, 2. 7. Me-ek Lojzka, 1. 7. Pivec Mimi, 2. 7. mmc Hejena č. 7. Rožič Ani, 28. Olga'>anija ^larta' 28. 6. Jazbec likalnica n 20. 6. Judež Alojz, 7. 7. Burja ^tjtgioa, 12. 6. Blatnik Slavka, 6. 7. ni] Olga, 11. 7. Korošec Olga, 28. o. Kovačič Ani, 8. 7. Kondež Dragi, > • 6. Lebar Pavla, 19. 6. Lenček kavc Ma12'- 6' Pavli Ani’ 5' 7- Rc> Tkalnica ovojev A/i i-9' Vulkan Jurij, 9. 7. Kočar ^.77. 7. Breznik Olga, 29. 6. ert Milka, 21. 6. Šimenc Ani, 22. • Kerzan Peter, 4. 7. Jug Andrej. Avtomatska tkalnica „..2- 7. Pust Ivanka, 18. 6. Marko-ic Milena 8. 7. Kosmač Branko. Pripravljalnica 7- Pojbič Lojzka, 25. 6. Bur-čka3 ^°jzka’ 12. 6. Urbanija Ton- Komerciala 3. 7. Borštnar Dušan, 5. 7. Cedilnik Ani, 28. 6. Drčar Milan, L 7. Džafič Edhem, 21. 6. Hribar Alojz, 28. 6. Juhant Vera, 9. 7. Je-retima Olga, 21. 6. Križman Zoran, 23. 6. Mushica Bajram, 4. 7. Prstec Darinka, 1. 7. Ravnikar Ciril, 18. 6. Stare Janez, 13. 6. Štrukelj Minka, 1. 7. Jenič Viktor. PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO Us Zofija — pripravljalnica Krušnik Francka — pripravljalnica Žankar Antonija — avtomatska tkalnica Helilnica Lakič Radivoj — komerc. sektor »A tozd filtri a 21. 6. Kočar Peter, 22. 6. Požai nton, 23. 6. Avbelj Olga, 15. 6 “andelj Helena, 13. 6. Barlič Mar J .fa> 15. 6. Hrovat Vida, 30. 6. Jel nikar Rezka, 29. 6. Keršič Pavla V '■ Kveder Milena, 8. 7. Narob« a Clr?’ 23. 6. Ravnikar Francka, 22 D- Ručigaj Olga, 28. 6. Stare Olga DSSS Pomožni obrati ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Štirn Robert — sporazumno Vidergar Angelca — sporazumno Capuder Ivanka — inv. upok. Drolc Ivan — inv. upok. POROČILI SO SE Štrukelj Marjan Šarc Borislava — ŠTRUKELJ Kočar Zdenka — DOLINŠEK , 16. 6. Andrejka Anton, 17. 6. Ce- Premk Irena “ KLOPČIČ glar Milan, 21. 6. Capuder Alojz, Pernek Elizabeta — ARNUŠ Marjanu Merkužiču — sin Slavki Pavli — sin Nuši Pogačar — sin Marinki Pestator — sin nririizszszsriszrisziijiririnjinrirzniznrirz ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega dragega očeta se zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam ilz mikalnice za darovano cvetje ter denarno pomoč. Iskrena hvala tudi sindikalni organizaciji za finančna sredstva. Francka Lončar in Anica Prašnikar Ob izgubi mojega očeta JOŽETA DOVŠKA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, posebno pa še sodelavkam in sodelavcem iz obeh konfekcij za darovanje cvetja in ostalo pomoč. Greti Peternel Najprisrčneje se sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice zahvaljujem za prejeto darilo ob odhodu v pokoj. Iskrena zahvala tudi kolektivu za poklonjeno knjigo. Olga Kranjec Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papirkonfekoija Krško S I NASPROTNO OP LUŽI NE STAT? SLOVAN 6GŠM ČRVA VNJISA zemlje- vidov VANDA IPAVEC OSEBNI ZAIMEK VKLOPI- TEV TOVARNA V KAMNIKU KosrrER i §5 Hi -/) - ■«_$ K —e^-T—» l! nagoni nauavn ČUTI slcg VZHOD IHDUSTV. mmiHA r o// 76 čm NAŠA [tootna Z4H0D čneo- jlOTHIH IZPOD NOŠHO /ME PIJAČA ST. SLOVAHM V Z. EVROPI PR E VOJNI SIEDSTVO BIVŠ/ IT. TOLITIZ {MODO) CESTNA želez- nica VEK EL. (AS) IZBRANA PROZBA TPIPOV. PESNI- ŠTVO tuje ŽENSVO IME TEBDST nstnosiv i uisiz vesT/i TOLŽA APEISEA izeea 6J2ED62f vajenjA LUCA ZORhlA smELHO 020ŽJE JOD SIMB. ECBIJ Eomzn ZAJC ZATCČIfe VRSTA Žita tavva K&ALkAm An-mcacc (CUA2LBŠ PE5TNEI? METER OMERSA MAJA PRIČNI PESNIH JU6. LJUDSM AErlAPA miHU ffmrro ft.im MESTO V sRDrnom HLADEN OLJACA JANEZ HAEOBE tovarna V CELJU NAZIV SESTAVIL H- J- MED OZ. ITALUE UNIČEVAL. ŽELEZA SOCIALIST ■PEPUBLUZ Vom VLOMITEV CI6AH /nfzA nmecUU j;mčw HOQOH£l ODBOR msitA 7 06LJIE INDIJSVO O60MAID VOLT ros roc VODNE ■Rastlini TONA KOSMATA Tm$ MED-OZ. )-Ul/S£NB. 1LHAJ TEI UUBUAtJI IGI2ALUA matm &WŽ£V CVETO DROŠČ/NA UDAV POSODA PA V/NO AV02. mame- če AWA MEJAČ •RADU ME D-QZ msuE pomož- na SEfDSTV/ LITEL j NATRI J ■RUDOLF MUDEJEV JEENATfc ŽIVALI GRABEŽ \a ‘AvH d ČBKA 76-ČRVA 7EQA MESECA NfiJVE- LlAVSž. bmzilue S3 c Q MED. & IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE V Tosamimih nabiralnikih se je to pot nabralo 30 rešitev. 1. nagrada: Joži KOCJANČIČ iz m tkalnice 2. nagrada: Dragica BURJA iz mikalnice 3. nagrada: Marija JAZBEC iz tkalnice ovdjev Nagrajenim sodelavcem čestitamo!