Leto LXX LJubljana, četrtek U. Gena Din 1.— SLOvENS Izfta]a vsau dan popoldne izvzemsi nedelje lr> praznike. — Lnserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din l 50 oo 100 do 300 vrst a Din 3. večji lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratn' daveK posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25 — Rokopisi se oe vračajo. UREDNIŠTVO IN UFKAVN16TVO LJUBLJANA. Rnafljeva olfea štev. S Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ni. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351. selska diplomatska akcija Italije v iMlaovikodni Evropi in na Balkanu Italija je pristala na vojaško pomoč Madžarski za primer sovjetskega napada Nadalje namerava Italija organizirati Balkan, da lahko ostane izven vojne — Nemčija in morebitna sovjetska intervencija na Balkanu Budimpešta. 11 jan. i. (Exchange Tele- graphi Sestanek v Benetkah pomen: >amo pričetek velike diplomatske akcije Italije na jugovzhodu Evrope — tako namreč javlja rimski poročevalec lista »Magyar Nem-zeti* V uvodnem članku istega lista nje gov zunanjepolitični urednik resumira rezultate beneških razgovorov v naslednjih •očkah: I. Madžarsko-italijansko sodelovanje bo v bodoče znatno reformirano. 2. Odnosi med Vadiar^ko in Jugoslavijo se morajo poči obiti. 3. Rim bo nadaljeval svoja prizadevanja za učvrstitev miru na jugovzhodu Fvrnpe in za uničenje sovjetskega vpliva aa Balkanu. Rim. 11. jan s. (Reuter) Rimski radio ; dal ponoči neka i pojasnil k uspehom talijansko-madžarskih razgovorov v Benetkah Napovedovalec je dejal, da je Italija pristala na vojaško pomoč Madžarski, v primeru, če bi bila ta ogrožena od sovjetskega napada. Čeprav ni vest italijanskega radia uradno vladno poročilo, ji je vendar pripisovati vso verodostojnost. Nadalje je rekel napovedovalec, da je Italija izrazila željo, da Madžarska začasno opusti svoje zahteve napram Rumuniii glede Transilvanije in tamkajšnje madžarske manjšine. Boliševiška nevarnost je bolj neposredna ter je zato treba drnga vprašan a za enkrat zapostaviti. Nevarnost sicer še ni akutna, dokler ima sovjetska RuHja zaradi vojne s Finsko vezane roke. Glede italijanske politike na Balkanu je dejal rimski radio, da sknša sedaj Italija organizirati Balkan. Italija hoče povečati svojo moč tako, da bo dovolj močna, da lahko ostane izven vojne. Italija ni nevtralna, temveč se samo vzdržuje vojaških akcij. „Italija, Madžarska in Evropa" Budimpešta, 11 jan. AA. (MTT). >Pester Llovd- naglasa v uvodniku pod naslovom >Italija. Madžarska in Evropa«, da sta Ita- lija in Madžarska glede vseh vprašanj srednje in južnovzhodne Evrope pokazali neomajno in nezlomljivo stališče. življenjski problemi Madžarske se morajo rešiti v duhu pravice. To je tudi nezlomljiva volja Italije, ki istočasno zahteva zdravo evolucijo miroljubne Evrope. Ti problemi bodo rešeni v trenutku, ko bo to z evropskega stališča najbolj prikladno. Madžarska in Italija nadaljujeta politiko, ki jo narekujejo veliki evropski interesi Madžarske teze nI mogoče spremeniti, toda izbira časa za dosego legalnih aspiracij Madžarske bo določena ne samo z ozlrom na interese Madžarske, temveč istočasno z ozirom na velike evropske interese. Politika, ki jo skupno vodita Italija in Madžarska, je politika konstruktivnega miru, navdahnjena z evropsko odgovornostjo. Osnove italijanske in madžarske politike na jugovzhodu so mir. zakoniti red in pravica, to pa so konstruktivni elementi mednarodnega življenja. Italija in Madžarska sta med seboj zvezani v vsakem pogledu. Razgovori med Romunijo in Madžarsko po italijanskem posredovanju, toda v Budimpešti izjavljajo, da se ne morejo odreči teritorialnim zahtevam — Grof Csaky ne pojde v Rim — Francoske sodbe o položaju po beneškem sestanku Budimpešta, 11 jan. i. (United Press). Guverner Horthv je sprejel zunanjega ministra grofa Csakvja, ki mu je poročal o razgovorih v Benetkah Politični krogi pričakujejo, da se bodo sedaj pričeli rumun-sko-madžarski razgovori in da bodo pospešeni. Sodijo, da je Italija za te razgovore ponudila svoje usluge* Madžarski tisk podčrtava komentarje ru-munskih listov, ki javljajo, da bodo rumun-sko-madžarski razgovori obnovljeni. Kakoi je znano, je Madžarska na jesen 1939 izjavila, da je pogoj glede zaključenja pakta o nenapadanju med obema državama sklenitev madžarsko-rumunskega sporazuma o manjšinah. Kakor sedaj zatrjujejo, bodo novi ma-džarsko-rumunski razgovori dovedli do takega sporazuma, nakar bi še sledili razgovori o nenapadalnem paktu, pri čemer pa se Madžarska ne bi odrekla svojim aspi-racijam glede teritorialne revizije. Budimpešta, 11. jan. e. Zunanji minister grof Csaky je dal zastopnikom tiska izjavo, v kateri je demantira! glasove o skorajšnjem njegovem novem potovanju v Kim. Grof Csaky je tudi demantiraj vesti, nanašajoče se na potovanje ministrskega predsednika grofa Telekjrja. Na koncu je zunanji minister poudarjal pomen razgovorov v Benetkah in izrazil svojo hvaležnost za prisrčen sprejem, ki mu je bil pri« rejen. Curih, 11. jan. i. Pariški dopisnik »Neur Zurcher Zeitung« glede razgovorov med grofom Cianom m grofom Csakvjem ugotavlja, da je francoski tisk v splošnem ug-otovil povoljen vtis na položaj na Balkanu. Na temelju komentarjev Italijanskega tiska ne dvomijo, da ima Italija čvrsto voljo posredovati med Madžarsko in Rumtinijo za preprečitev boljševiške nevarnosti. Za radi tega zahteva od Madžarske, da svoje teritorialne zahteve nasproti Rumuni ji za enkrat umakne ali da se vsaj to reši na mlreu način. V Franciji, ki je v zvezi z Rumuni jo in ki Je hkrati z Anglijo dala Rumuniji garancije proti nelzzvanemu napadu, so bili ti napori Italije sprejeti z zadovoljstvom in Italiji se priznava zahvala za njeno posredovanje. V odločilnih krogih pa si zastavljajo vprašanje, kako se bodo dalje razvijali dogodki, če Nemčija in Rusija skupaj nastopita na jugovzhodu Evrope. Tako piše Pertinax v >Ordruc, da se v tem primeru ne more presoditi končno zadržanje Madžarske in šele po zadržanju Madžarske bo lahko Italija zavzela definitivno stališče. V Parizu ne verujejo, da bi Nemčija v primeru sovjetske interven-cije na jugovzhodu Evrope ostala neaktivna, V »Figaru« piše Romier: V primeru sovjetske intervencije bo Nemčija prisiljena, da takoj okupira področja, ki so ji potrebna za pridobivanje si rovi n. Naj bodo nade v beneške razgovore še tako velike, vendar v Parizu ugotavljajo, da ti razgovori niso odgovorili na vsa vprašanja. Rim. 11 jan. AA. Zunanji minister Ciano ie sprejel včeraj ameriškega veleposlanika Phippsa. Konferenca Balkanske Beograd, 11. jan. AA. V jngoslovenskib -tužbenih K rogi h potrjujejo, da bo redni 'etni sestanek sveta Balkanske zveze dne -3. in 24. februarja v Beogradu. Novi italijanski poslanik v Sofiji Sofija, 11 januarja AA (Havas) Bolgarska vlada je izdala agreman za imenovanje novega italiianskega poslanika v Sofiji grofa Maksimija Magistratija luske čete so dosegle skoraj povsod sovjetske meje Komisar Kagan o vic je moral zapustiti svofe mesto Finci so začeli graditi ob meji utrdbe po vzora Mannerbeimove Podrobnosti o veliki finski zmagi pri Raati London. 11. jan. A. (Reuter) Iz Helsinkov poročajo, da so finske čete dosegle skoraj povsod finsko mejo in da se bodo ob mejah utrdile, ker finsko vrhovno poveljništvo ne želi spremeniti borbo v ofenzivo. Sedanja borba ima defenziven značaj ter je samo obramba finske svobode. Razen tega je finikemu poveljništvu znano, da bi nastale težave glede preskrbe, če bi začela finska vojska zasedati tuje ozemlje. Finski listi prinašajo vesti, da pripravlja sovjetska Rusija nov napad in da vrši reorganizacijo svojih vojnih sil. Nova sovjetska ofenziva bi se začela šele v dveh mesecih. Moskva. 11. jan A A. (Reuter) Uradno sporočajo, da je Kaganovič razrešen položaja komisarja za letalsko industrijo in da je na njegovo mesto imenovan Satarin. Helsinki, n. jan. s. (Reuter) O veliki finski zmagi pri Raati prihajajo še vedno novi podatki, ki kažejo da ima zmaga še večji pomen nego so mu ga pripisovala dosedanja poročila. Cenijo, da je padlo v boju nad 10.000 vojakov 44. sovjetske divizije Tuji poročevalci pravijo, da je cesta proti sovjetski meji v dolžini 7 km polna trupel sovjetskih vojakov in zaplenje-neaa vojnega materiala. Vredno-t tega materiala cenijo na 10 milijonov dolarjev. Kakor se zdi. sta tako 44. sovjetska divizija, kakor tudi 163., ki je bila pred tedni poražena pri jezeru Kjantajaervi zapadno od Suomusalmija. tvorili 47 sovjetski armadni zbor. ki je bil torej v zadnjih bojih skoro popolnoma uničen 44. divizija je že ob priliki bojev ob jezeru Kjantajaervi stala v bližini ter skušala priti 163. diviziji na pomoč, vendar so ji Finci dohod preprečili. Finska vojska je sedaj na tem odseku fronte prodrla mestoma preko sovjetske meje. Finci so tu začeli graditi v vsej naglici tud: utrdbe po vzoru Mannerheimove linije, da preprečijo nove sovjetske napade. Zlasti grade Finci pasti proti tankom. Z drugih delov fronte ni zanesljivih poročil. O bojih pri Salli si poročila nasprotujejo. Ena pravijo, da so dobile sovjetske čete nova ojačnja ter da močno pritiskajo na finske postojanke. Druga poročila pa zagotavljajo, da se je Fincem po- srečilo obkoliti večje sovjetske oddelke na tem delu fronte, ter da so sovjetske čete sedaj zaradi pomanjkanja hrane in zaradi mraza v težkem položaju. Helsinki, n. jan. s. (Havas) Kakor poročajo, se bo Fincem pri Salli najbrie posrečila nova zmaga. Baje je 12.000 sovjetskih vojakov zopet obkoljenih. Sovjetsko poročilo Moskva, 11. jan AA (Havas> Opolnoči je bi po radiu sporočen komunike leningrajskega poveljništva Komunike pravi, da v teku včerajšnjega dneva ni bilo na bojišču nobenih važnejših dogodkov Na več mestih so se spoprijele patrole Slabo vreme je onemogočilo letalske akcije. Finci so upravičili zaupanje vsega sveta London, 11. jan. AA. (Reuter) Angleški tisk kaže še nadalje največje zanimanje za borbe na Finskem »Daily Telegraph« pravi v uvodniku, da zgodovina sploh ne pozna bolj junaške borbe kot je borba Finske proti sovjetski Rusiji Po vesteh, ki prihajajo iz Moskve, se izve. da so sovjetski krogi presenečeni nad junaškim odporom finskega naroda. Dosedanji potek vojne na Finskem ie pokazal veliko slabost sovjetske armade, s č:mer je vsemu svetu podan dokaz, da se nobeni državi ni treba bati napada sovjetske Rusije. Finci so upravičili zaupanje vsega sveta. Danski princ v finski vojski Kodanj, 11. jan. (Reuter) Danski princ Olgar se je prijavil za prostovoljsko službo v finski vojski. Princ je star 52 let. Več let je služil v francoski tujski legiji. Študiral je v Etonu v Angliji. Na apel pomožnega odbora za Finsko se je že tri do štiri tisoč danskih rodbin prijavilo, da sprejmejo finske begunce. Denarna pomoč Amerike Washington. 11. jan. s. (Reuter) Republikanski senator Hamilton Fish jc stavil kon- gresu predlog, da dcvoL ameriška vlada Finski denarno pomoč 16 milijonov dolarjev, toda izključno za nabavo živil in oblek, ne pa tudi za orožje. VPashington, 11. jan. s. (Reuter) Ameriška vlada je dovolila Norveški kredit 8 milijonov dolarjev ga poljedelske svrhe. Kakor znano, je bil nedavno sličen kredit dovoljen Finski. vojni material London, 11. jan. i. (Havas) Rimski dopisnik »Dailv Expressa« smatra, da je treba računati z možnostjo, da bo general Fran-co poslal Finski gotovo število topov, pušk in tankov, ki jih Španska po končani državljanski vojne ne potrebuje već. Ta vojni material bo poslan s» španskimi Ladjami v skandinavske države. Upori med sovjetskimi četami Amsterdam, 11. jan. e» Po pisanja lista »Telcgraat« se upori med sovjetskimi četami nadaljujejo. Kakor se izve. je sovjetski ' "šji politični komisar Mehlia ▼ Leningradu in vodi preiskavo proti političnim komisarjem ki so bili določeni četam na finski meji in ki so obtoženi zaradi neuspeha sovjetskih čet. Komisar sam je prevzel nalogo, da razčisti vse te odnosaje. Sklenjeno je bilo. da se vsi slabi vojaški komisarji zamenjajo. Več jih je bilo ie zamenjanih, druge pa so poslali na fronto. Pred ostavko japonske vlade Tokia, 11. jan. AA. (Havas) Predsednik vlade Abe je sklenil dati ostavko. O tem svojem namena je Japonski predsednik vlade obvestil osebno vse člane svojega kabineta. Uradno bo ostavka šele objavljena, ko bo stvarno nova vlada že imenovana. Tokio, 11. januarja. AA. (DNB) Zunanji minister Nomura je sprejel včeraj sovjetskega poslanika Smetano, s katerim je ostal v razgovoru eno ura Neopravičena nemška obtožba Mon te video, 11. jan. a. (Reuter). Na željo angleške vlade je urugvajska vlada preiskala nemško obtožbo, češ da so bili nekateri mornarji na nemški oklopnici »Admiral Graf Spee« poškodovani v pomorski bitki od strupenih plinov. Zdravniška komisija, sestavljena iz 9 urugvajskih zdravnikov, je objavila sledeče poročilo: Po skrbni preiskavi vseh ranjencev in bolnikov z »Admirala Graf Spee« v urugvajski vojaški bolnici in v Pasteurjevi bolnici je posebna tehnična komisija, pod vodstvom vrhovnega vojaškega zdravnika ugotovila, da ni našla na nobenem izmed ranjenih ali bolnih mornarjev nobenega znaka, ki bi mogel dati povoda za sum, da so bili poškodovani od vojnih plinov. ▼ Nemem London, 11. jan. vr. Kakor se je sele sedaj izvedelo, se je zgodila na Wurtenber-škem preteklo soboto nova železniška nesreča. Po kratkih vesteh, ki jih je objavil nemški tisk, sta bila 2 potnika ubita, 10 pa jih je bilo težko ranjenih. Neki postajena-čelnik je bil aretiran. Po dragih vesteh je bilo 60 ranjencev prepeljanih v najbližje bolnišnice. je zavladal stiga, 11. jan. AA. (DNB) Na Letonskem je zavladal hud mraz. Temperatura je padla na —41. Dozdaj Se nikoli ni bila zabeležena tako nizka temperatura, odkar obstoja meteorološka služba. V sami Rigi je padla temperatura na —31.5. Listi prinašajo številna poročila, da so ljudje zmrznili. Bukarešta, 11. jan. AA. (Havas) V Rumuniji je nastal velik mraz. V Bukarešti je temperatura padla na 27 pod ničlo, v Bukovini pa celo na 38. Dunav je popolnoma zamrznil Vlaki imajo po 3 in več ur zamude. Eksplozija v radnikn Bfew York, n. jan. s. (Reuter) V rudniku pri mestu Bartlev je prišlo včeraj do eksplozije. Sedem radarjev je bilo takoj ubitih, 95 dragih pa je sedaj ie nad 12 ar izkopanih 20t m pod zemljo. Reševalna dela so v polnem teko. vendar se zelo počasi približujejo mesto, kjer so radarji zaLe malo upanja je, da bi jih bilo Iz notranfe politike NAČRT NOVEGA VOLILNEGA ZAKONA Zagrebški listi objavljajo načrt novega* volilnega zakona, ki z vladne strane Se nI odobren, vendar vsebuje ta načrt v glavnem točno besedilo novoga zakona, ki bo po poročilih iz Zagreba kmalu uveljavljen. V naslednjem priobčujemo glavne točke: Glasovanje bo tajno. Vršilo se bo s kroglicami. Uvedena sta proporc in sistem dveh Ust, okrožne in artavne. Država bo razdeljena na 55 volilnih okrožij. En mandat pride na 50.000 prebivalcev, na ostanke čez 30.000 pa še en mandat. Slovenija bo razdeljena na šest volilnih okrožij, ki smo jih že včeraj navedli in bi po tej osnovi dobila 22 mandatov in sierr Ljuhljana-mesto dva, volilno okrožje Ljubljana 4, Maribor 3, Murska Sobota 4, Celje 5 in Novo mesto 4 mandate. K temu številu pridejo eventualno tudi se oni slovenski kandidati, ki bodo izvoljeni na državnih listah, število mandatov za posamezna volilna okrožja v zakonu nI v naprej določeno In jih na podlagi statistike prebivalstva pred vsakokratnimi volitvami določa poseben državni odbor kot vrhovni volilni organ. .Aktivno volilno pravico imajo le moški državljani, ki so Izpolnili 21. leto. pasivno volilno pravico pa oni, ki so Izpolnili 30. loto, pri čemer veljajo v plavnom že It. dosedanjih zakonov znane omejitve. Kandidatne liste v okrožjih lahko vlagajo le stranke, ali koalicije strank. Te okrožne liste nimajo nosilcev. Kandidati na njih so razvrščeni po srezih. Vsak kandidat ima namestnika. Ena in ista oseba lahko kandidira v dveh srezih. nasprotno pa lahko tudi stranka, odnosno koalicija postavi v istem srezu dva kandidata. Mandati se delijo po d' Hontovem sistemu. Liste so hodo vlagale na okrožnih sodiščih. Poleg okrožnih list obstojajo državne liste. Vsaka stranka, ali koalicije strank, Id je v najmanj 15 orožjih postavila svojp liste, ima pravieo, da postavi še posehej svojo državno listo ki ima svojega nosilca. Na vse državne liste skupaj odpade 50 mandatov, ki se bodo razdelili po skupnom številu glasov, ki so jih posamezne stranke dobile na svoje okrožne liste. Razdelitev se bo izvršila oo d* Hontovem sistemu in p« vrstnem redu, kakor so kandidati na državni listi zapisani, d očim je pri okrožnih listah za vrstni red merochi jno število irht^ov, ki jih je vsak izmed njih dobil v svojem srezu. Kakor je videti, okrožne in državno listo niso neposredno povezane, temveč gredo sporedno ena poleg druge. Povezanost obstoja le v tem, da lahko postavi državno listo samo tista stranka, ki kandidira v najmanj 15 okrožjih, in da so volilni rezultati, ki jih je stranka dorogla s svojimi okrožnimi listami, merodajni za razdelitev mandatov Iz državne liste. Zoper volilne zlorabe in za zaščito volilne svobode vsebuje načrt mnogo podrobnih odredb z visokimi denarnimi globami in zapornimi kaznimi do dveh let. Volišča bodo po občinah. Na eno volišče pride največ 800 volilcev. Predsednike volilnih odborov bodo postavljala okrožna sodišča prvenstveno iz vrst sodnikov, sodnih uradnikov in absolviranih jurlstov. Tudi žene, ki sfeer ne dobijo n** aktivne, ne pasivne volilne pravice, bodo smele biti postavljene za predsedniee volišč, če so sod-nljske uradnice. Rezultat volitev v okrožju bo določal okrožni volilni odbor, katerega predsednik je sodnik apclncljske«ra sodišča, člani pa predsednik in en sodnik okrožnega sodišča ter po dva predstavnika vsake okrožne liste s posvetovalnim glasom. Razdelitev mandotov iz državnih list ba izvršil državni odbor, ki ho ostal v približno enaki sestavi, kakor so ga določali dosedanji volilni zakoni. Včeraj so se vrniti v Bo nerad vsi ČTr»nt vlade razen hrvatskih ministrov, Id so prišli danes. Za danes dopoldne ob 10. ie sklicana seja ministrskega sveta, na kater1 bo verjetno končana razprava o novem volilnem zakona. HRVATI IN SRBI Splitski »Narodni list« piše: Nismo si ml izmislili narodnega edlnsrva! Naj bo zato to dejstvo za naš olajševalna okoliščina. • . Grški pisec Zonaras Istoveti Hrvate s Srbi in jih Imenuje »narod Hrvatov, ki jih nekateri imenujejo tudi Srbe«. Grški plsee Skilices istoveti Srbe s Hrvati in jih imenuje »narod Srbov, ki jih imenujejo tudi Hrvate«. Nekdo si je moral to zares Izmisliti! Oe ne »Svabl«, potem gotovo Latlncl ali Grki. In vsi naši pametni ljudje so sprejeli ta »grško« mišljenje. . . Sprejela g*» je celo Radlčeva Hrvatska seljačka stranka že 1. 1904. V svojem programa pravi: »2. Hrvati in Srbi so en narod«. Ljudje božji, lotite se Zonarasa in S?dh\-cesa, lotite se »Slovincev« Gundullča te Kačlča, lotite se »Hirccv« Gaja In Draško* viča, lotite se »Jugoslovenovc Strcssma-verja In Račkega In lotite se Če hočete, tudi — Stjepana Radića! Nas postite v mira! Ml stopamo samo po tttrtem pota. . • Sorzna poročna Curm, 11. januarja. Beograd 10.—, Pariz 9.985, London 17.625, New York 44"94. Bruselj 74.90, Milan 22.50, Amrt-iim 237.75, Berlin, 178.62, Stockholm 100 175, Oslo 101.35, Kon^rhagen 86.10. Sofija 5.30. ButoeSta, 3.30. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD* četrtek, 11. januarja 1940. Stev. g Nov glavni stan nemške vojske Po vesti londonskega lista grade Nemci utrdbe ob nizozemski meji — Angleški letalski maršal na fronti — Poljska armada v »klopu zavezniške vojake London. 11. ;an z »Dailv Ttltgraph« poroča, da so Nemci v neposredni bližini nizozemske meje ustanovili nov glavni stan. Prav tako z vso naglico grad. obmejne utrdbe in utrjene post ja::ke v cle-ver^kem okrožju, ki se zajeda daleč v nizozemsko ozemlje. Topovi, ki jih nameščajo na meji. so takega kalibra, da lahko obstreljujejo od tam Ltrecht. Vzdolž meje grade tudi mnono vojaških letališč, zlasti med Emdenom in Aachenom. Lr'st je mnenja, da se Nemci prlpra\lJ^Jo na veliko vojaško akcijo izven obsega Siegfriedove črte. Pariz, 11. jan. s. (Reuteri Novoimenovani vrhovni poveljnik angleškega letalstva v Franciji, letalski marSal Barat le dospel na fronto, da pregleda angleške letalske edinire. Pariz. 11. jan. j. (Havas) Včeraj je bil objavljen tekst pisem, ki sta jih na dan podpisa dogovora s katerim se ustanavlja poljska armada v Franciji, izmenjala predsednik poljske vlade general Sikorski in francoski ministrski predsednik Daladier S korski pravi v sv ,jem pismu med drugim, da smatra podpis pogodbe, s kaiero i se obnavlja polivka armada v Franciji, za zgodovinski akt, ki pomeni važen mejnik v sedanji vojni. .. tero so Anglija. Fr-an- c-ja in Poljska i vele. ia ohrar^o .svr>m svobodo in varnost. Poljska armada bo v tej Vojni do kraja storila svojo dolžnost. Ta dogovor hkrati izpričuje popolno enotnost v vrstah zaveznikov, ki postaja od dneva do dneva popolnejša in ustvarja skupaj z angleško-francoskim vojaškim sodelovanjem trdno podlago vzajemnosti : :■. ilizir^nlh narodov, katerih nalcga je zgraditi po končan: vojni novo Evropo. Francoski ministrski predsednik Dala-die pravi v svojem pismu Sikorskemu, da je srečen, ko lahko podpiše akt o ustanovitvi poljske armade v Franciji in želi. da bi ostalo sodelovanje med obema prijateljskima armadama nespremenjeno trdno in trajno. Dogovor ponovno izpričuje enotnost načrtov zavezniških držav in njihovo nezlomljivo voljo, da premagajo nasprotnika. Vesel je, ko vidi. da prijateljska zavezniška armada Poljske iznova zavzema SVoje rnosto na strani nn"Vf,-> !n francoskih čet. Velike letalske bitke Angleška letalska eskađrila se je nad Severnem morjem zapletla v boj z nemškimi lovskimi letali Napad na danski otok Ren in nemški otok Sylt London, 11. jun. s. (Reuter) V včerajšnji letalski brki nad Se\crnim morjem so angleška letala izvojevala pomembno zmago. Nemška eskadrila je bila sestavljena iz najnovejših nemških lovskih letal, tip« Mes-serschmied 110. Po dosedanjih podatkih je bilo najmanj eno nemško letalo sestreljeno, dve nadaljnji pa poškodovani« Angleška letala so ves čas borbe ostala v formaciji, edino en«? se je posrečilo nemškim letalcem ločiti iz formacije in pa sestreliti. Angleški letala so po bitki nadaljevala svoj icvidniiki polet točno po načrtu ter »o preletela še 2tH) km Kodanjt 11. jan. AA. (DNB) Zunanje ministrstvo potrjuje, da »o bile v minuli noči okoli polnoči vržene bombe na danski otok Ren. sporočilo pravi, da je letalo priletelo z jugozapada in da jc potem, ko n- vrglo bombe, odletelo proti Severnemu morju. Amsterdam, II, jan AA. (PNB) Neki očividec angleškega zračnega* napada na otok Kcn je pripovedoval, cM sr> za časa napada bop< kaki okna v bližini k^aja eksplozije in da so se tresli zidovi. Tudi na poslopju brzojavne centrale so popokala vsa okna. Očividec jc dejal, d* je znak nevtralnosti na tem otoku bil razsvetljen z reflektorji Kodanj. 11. jan. AA. fDNB) Zaradi na pada angleškega letalstva na otok Ren je bila i/ ICodanja poslana tja preiskovalna komisija. Kolikor je !jseilaj ugotovljeno, *o padle na otok 3 bombe, ki jih je Vrglo an^le-ko Letalo, ki je priletelo z vzhoda. l.onlon, 11. jan. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja: Ce se izkaže, da jc točno. da so angleška letala odgovorna za bombardiranje danskega otoka Ren. bo povrnjena vsa povzročena škoda. London. 11. jan. 3 (ReuteO Doslej ni bilo nobenega oficiclncja potrdila za danska poročila, da so včeraj angleška letala ves dan bombardirala otok Svit Of'cielno poročilo letalskega ministrstva ki govori o bombnem napadu na Svit, se nanaša samo na napade v torek ponoči m v sredo zgodaj zjutraj. Danska poročila pravijo, da so pri popoldanskem napadu tri bombe padle na Hindenburgov nasip, ki veže Svit s celino, "n da je bil nasip oč'vidno poškodovan« ker jc bil tam železniški promet pozneje uki-n jer žrtve na morju London. 11. jan. e Angleška ladja *Ep-minster«*, ki obsega lOlJ ton ic bila potopljena v Severnem morju. Napadli so ju nemški bombeiki. Zatrjujejo, da so bili trije člani posadke ubiti, od preostalih desetih članov po>adkc pa sta bila dva ranjena. Rešena p'>>udka se je izkrcala na vzhodni obali. London. 11. jan. s. (Reuter) Ob jugovzhodni :kotsk: obali sta včeraj zopet dva nemška bombnika napadla neko trgovinsko ladjo, vendar brez uspeha. London. 11. jan. s (Reuter) Naknadno je bilo ugotovljeno, da manjkajo s potopi je netja parnika »Dunbar Castle« še 4 ali 6 članov posadke in cn potnik Ni še izključeno, da so bili vsi rešeni, da pa se še niso javili. PiišSfca? ki kaža pot v Indijo Nemški gospodarski krogi se vedno bolj zanimajo za razmere na Bližnjem vzhodu Bnjseij, ii. jan. j. Berlinski dopisftvk s^renc'je Belga opozarja, na dolg članek, ki je izšel v Frankfurter Zeitun;:'-. List pravi med drugim, da se med Anglijo :n Rusijo že dve stoletji bije borba za posest dežel, ki leže najbliže Jnd'jl. Ta bc. ba je bila pesebno očitna zmerottt v predelih Trcuiskavkazije. Obe drži vi ?ta tu naj ilneje zadeli druga ob drugo, ker je tu najc^tnejše križitče njun:h interesov. V tem mestu je Rusija že ponovno zaustavila angleško proiiranje proti ruskim petrolejskim vrelcem in da se ji je to naj- češće posrečilo s formacijo nevtrabih ch žav osrednje Azije pod vodstvom liana. S tem politčnim blokom se je Rusiji posrečilo otresti s? nevarnega an.;le"kega pritiska proti svojim petrolejskim oki ožjem. Slednjič citira ^Frankfurter Zeitung^ §e ćičernove bese le. ki jih je izrekel o po-memu Bakina. <*es da dežela okrog Bakujn ni samo bogrta na petroleju, ampak da s:-sn atra tudi za puščico, ki kaž" j»f»t v Indijo. ako Je lani boben pel Manj prisilnih uprav in prisilnih dražb nepremičnin in manj rubežni na plače kakor predlanskim Ljubljana. 11. januarja Peti oddelek na ljubljanskem sodišču je tud? barometer, ki kaže pritisk upnikov na dolžnike, to je namreč izvršilni oddelek, ki le razdeljen v tri skupine in vodje vseh treh imajo v teku leta dela čez glavo. Sta-, tistika petega oddelka kaze kako je boben pel v preteklem letu, Največ kredita imajo ljudje, ki so lastnik* nepremičnin kakor his, zemljiških parcel itd. Zato je razumljivo, da imajo uradnik' petega oddelka največ opravka s pns'in'nni 'zvršba-mi na nepremičnine, in sicer predlagaj- upniki prisilno upravo nad imovino dolžnika ali pa prisilno dražbo. Statistika za preteklo leto kaže da se je 10.004 upnikov sodno zammalo za imetje dolžnikov, ker dolžniki niso marali ah n*-9o moqli izpolnjevati svoje obveznosti torej odplačevati dolgove, kakor Je bilo dogovorjeno v dolžnih pismih. Glede na število prisilnih izvršb v lanskem letu je roditi, da se gospodarski položaj v Liubljan:-zboIjSuje, kajti v teku prcd'an^kcea leta tc bilo predlaganih 12.602 prisilnih izvrib v L 1937 pa 12.309. Tudi število prisilnih uprav nad nepremičninami dolžnikov kaže da se te gospodarski položaj nekoliko zboljsal. V teku lanskega leta je prišlo pod prisilno upravo predlanskim. Slovenski drsalci v Zagrebu Zagrebški listi priofccujejo o njihovem nastopu laskave kritike Ljubljana. 11. januarja. Predsnočnjim so v Zagrebu nastopili naši drsalci, člani ljubljanske Ilirije v umetnem dr-anju. Nastopili so državna prvaka Silva Pr Imctova in Emanuel Turna, juniorski prvak Biber in Bctctto. Današnii zagrebški listi priobčujejo obširna poreč'la o nastopu in naglašajo. da je dosegla ekshibicija slovenskih drsalcev popoln uspeh Kot prva je nastopila Silva Pa'metova. za kntero je vladalo največje zanimanje, zlasti za njeno Gotovčevo kolo. »Hrvatski dnevnik pa piše. da ta točka programa ni dosegla zaželenega uspeha, menda za*o. ker je zvočnik deloma odpovedal, morda pa tudi zato. ker ples Falmetove ni b:l popoln tolmač Gotovčevih motivov. V svoji drugi točk: »Kresnice* je pa napravila izredno ugoden vtis in ie morala celo na zahtevo ObCinatva del programa p-novi1 i. Prav tako je b'!a z navdušenjem sprejeta njena tretja točka. Juniorski prvak Rber 1938 ie izvedel prosto ekshibicijo na grdbo an^leši.ega valčka, a lanski juniorski prvak Bet-jito je drsal pod zvoki fo>:tiota. kot zndnii ot je nastopil seninr=ki prvak Toma Največ aplavza ie bil deležen Turna za svoje r-skantne figure in piruete. Najlepšo drž.3 in najelesantneiši stas ima Biber. na':1.1, rike j se in graciozno drsa Betetto. a Toma je pokazal, da je tehnično najbo1! podkovan vendar neko:ko sključen v drž: in trd v sibih. Kritik ie mnenja, da, če bi se združili Bibrov stas, Betettova grac?- ^n^st in Tunvna rutina v enem drsalcu, bi bil to stoodstotni mojster ... Jutarnji list« probčuje tud! ob?irro po- :<.-C-:]o in naelaša, rla ;e đosetfel večer uttief-nega drsanja na ledu popoln uspeh in da so morali drsalci po abpoivirfinem programu na splošno ..ahtevo občinstva še dodati nekatere točke. -Novosti« pa prlobčuieio na-lodnio stro- kovno oceno: S'lva Palme je bila nedvomne najboljša nv?'i ero.-* i. Ima ''zre len muzikalni :n ritmični rut. prehodi in skoki so ji izdelani, samo glede tempa še zaostaja za izvedbami, ki j:h vuTmo v Inozemstvu. Drsalci drsajo zelo lepo in mehko, ali tehnično še ne dovoli izpopolnieno Kaže da Forsira jo estet.-ko stran na račun tehnične. V njhovem programu je bilo razmorTvi malo skokov, tako smo na pr:mer videli samo cn Lutzov skok. a ed:ni A^el-Pa-.~^n ni uspel. Vendar se je Turna tehn;eno izkazal s krasnimi piruetami Biber je bil nekoliko slabši, a miadi Betetto zelo ber. Sn?*!?^ri?ki f^aj za učitelje Jugoslovanski zimsko športni savez v Ljubljani priredi v sporazumu z bansko upravo na Gorjnšnh od 2. II. pa do vštevfii S. II. smučat ski tečuj za ljuclsko-šolske učitelje z namenom, dri bi se tudi med uči-t**lji ljudskih šol stvoril kader smučarskih učiteljev, ki bi v svojem službenem kralu lahko takoj začeli s praktičnim poučevanjem šolske mladine v smučanju. V ta tečaj bo sprejetih 10 učiteljev pod sledečimi pogoji: Prosilec mora biti lz kraja, kjer mu bo mogoče praktično uporabljati pridobljeno znanje v tečajih za šolsko mladino. Ne snir biti absolvent že kakeg-a podobnega smučarskega tečaja. Mora biti vsaj deloma vešč smuške tehnike. Prošnji za sprejem mora priložiti pismeno izjavo (obvezo), da bo vsako leto priredil kak tečaj za šolsko mladino in o tem rerlno obveščal Jugoslovanski zimsko športni savez. Tečni bo bi trpinčen. Tečajniki merajo imeti lastno dobro opremo in plačajo samo potne stroške iz službenega kraja, tja do postaje Bohinjska Bela. nazaj pa iz Bohinjske Bistrice Prošnje za sprejem je poslati najpozneje do 20. januarja 1910 na Jugoslovanski zimsko športni savez v Liubljano, Tvrševa ce sta la IV. Kandidati, ki bodo sprejeti v tečaj bodo pravočnsno obveščeni glede odobrenega dopusta in ostalih podrobnosti. Prireditve tekočega tedna a) Tekme: 13. in 14. Medklubska tekma v klasičtv kombinaciji na Jesenicah — SK Bratstvo 3 3 in 14. II. zimsko športne igre KID nr Jesenicah in v Črnem vrhu 14. Tekma v smuku na Zelenici priredi SK Tržič 14. Medklubski tek na 18 km v Knnju — priredi SK Puljana. Kranj 14. Mtedklubske skaitalne tekme v Kranju — priredi SK Poljana, Kranj 11. Medklubske tekme v teku in skokih v Ljubljani — izvedo I.ZSP 14. Podaavezno prvenstvo v klasični kombinacij! — prirodi MZ?P 14. Ml-dinski dan pri Celjski koči izvede SPD Celje 1" M Tekma v klasični kombinaciji za prvenstvo Zaprr-bškega pod-saveza — Priredi ZZSP ua Sljemenu. U. Tekma v klasični kombinaciji za prvenstvo Mari! • iskega pod-saveza in otvoritev skakalnice v Ribnici na Pohorju. b) TtO.ir: Tečaj MFVN v Bohinju v smu-škem teku. Skakalna šola V Planici — Priredi 1'druženje smučarjev Planica. — Albin Jakopič bo trc-ir.'l Z^gr'-bčm^. Zagrebški zim=ko športni podsavez priredi cd 15. t. m trening za svoje sm-čarie. ki ga bo vodil ^nan; naš prvak Albin Jakopič. Kamniški Sckol prkcol v sct-Uo p!es Ka:tiiik. 10. januaija. Plesne prireditve se v tem kiatkem pred-i ustnem času seveda kar vrstijo. Kan, bi ili? Vseh plesov se udeležiti je nemogoče, če drugih ovir ni, finance gotovo tega nc zmorejo. Treba je torej izbirati. Ka;nniški Sokol Di v drugih razmerah plesa sploh ne imel in bi rade volje to stvar prepustil drugim. Toda, čc se je že treba v preopust-nem času nekoliko poveseliti, čemu ne na sokolskem plesu. Naj se tudi tu pokažo ono bratstvo in ona domačnost, ki jo sokol-stvo po svoji ideologiji zahteva. Pa še nekaj je, kai je najbrž tudi važno. Kamniški Sokol si je rostavil za bližnji cilj, zidati si svoj dom. Razumljivo je, da mu je vsak prispevek dobrodošel ln da povsod išče virov in sredstev v ta namen, če uvažuj*--mo idealno stran te naše namere, je jasne, da ne maramo nadlegovati ljudi z raznimi tombolami ln loterijami in podobnimi rečmi, ki moida dajejo dober finančni uspeh, ki pa slabo vplivajo na moralo. Zaradi tega smo navezani le na dobrovoljne prispevke ter na svoje redne prireditve. Prilike, da napravimo v času. ki je za to primeren, svoj ples, torej ne smemo zamuditi. Ce bomo s tem dosegli to. kar nam je pri tej stvari glavno, namreč, da pridobimo nekaj materialnih sredstev za svoje idealne cilje, bomo zadovoljni; vsekako pa upamo, da so srca in simpatije občinstva z nami in da bodo sestre in bratje in prijatelji sokolstva naše napore za povzdigo in čistost sokolske misli v Kamniku podprli. Nič posebnega vam ne bo nudil naš ples. samo nekaj bi želeli: da bi na njem vladala ona prisrčna domačnost ln bratstvo, kakor je to treba v sokolstvu. Ce bo naša prireditev izpadla tako in bosle pri tem svoje veselje in zabavo združili s tistim, za čemer stremi kamn ško sokolstvo. bomo najbolj zadovoljni, vsekako pa naj bo ta naša prireditev le sredstvo za višje cilje. V to ime vabimo vse prijatelje sokol- stva. da pridejo k nam in se z nami po-veselijo, vabimo tudi prijatelje oddaljenih krajev, ki jim zagotavljamo, da bomo u-slugo vrnili za uslugo. Podnirati se moramo pri vsaki stvari in se zavedati, d h bo eden ali drugi potreben bratske pomoči. Pridite torej k našemu rajanju, veselju, ki Je najlepše v zavesti, da je storjeno velik > in dobro delo. — Začetek prireditve je oh osmih zvečer. Ker bo ples poudarjal do- mačnost, nam bo naša kamniška g< igrala predvsem domače komade in bodo prišli na račun tudi tisti, ki jim ni za tuje, importirane moderne piese. Pri tem se bomo s Češko besedo spominjali tudi tisLih. ki jim ni dana prilika, da bi jo z veseljem in v svobodi zaigrali. 21-n Zavraten nočni napad Poljane. 10 januarja. 50 letni posestnik B.zjak Jurij iz Javorij zlepa ne bo pozabil napada, ki Ra je doživel v noči na petek na povratku domov Bizjak >e ie mudil do noči pri pocestnici Mar ji Možina. kjer so bili Udi drugi ljudje in že v trdi noči jo je mahal proti domu. Bii?u Možinove h še pa se je pojavila kakor iz tal pred nUm temna pottava in preden si je vedel in znal Bizjak pomagati, je že dob 1 več udarcev. Napadalec je začel iepsti Bi/.iaka z jermen j em, in je dobil napuder.ee več poškodb po rokah in po glavi. Toda to §e ni bilo dovolj. Napadalec je segel potem v Bizjakov žep ter mu vzel denarnico z okrog 70 din. Več ni imel. Potem Da ie moral od :at: Bizjak se žepr.i nož in elektrano sve'llko. Ko ie bil tako oropan, mu je napadalec ukazal, naj beži. Napadeni kmet si tesa ni dal dvakrat reči. Odhitel je nazaj v hišo Možinove. kjer s: je izpral rane. O napadu so obveščene oblasti in se zdi. da so krivca — nekega delavca — 3e pr jeli. Z Jesenic — Pomanjkanje stanovanj. V zadnjih mesecih je bilo pri KID sprejetih v službe, okoli 600 nameščencev in delavcev, od katerih jih ej več kot polovica prišla iz drugih krajev. Vkljub temu, da je bilo v zadnjih letih na Jesenicah in na Javorniku zgrajenih lepo število novih hiš. je novim delavcem skoraj nemogoče dobiti stanovanje. Med priseljenci jih je mnogo, ki Imajo družine. Ker je zanje dvojno gospodinjstvo predrago, si na vse načine prizadevajo, da bi v revirju ali vsaj v bližnji oko-iici dobili kako stanovanje. Stanovaja pa so vsa zasedena in so oddana tu Ji že v hišah, ki so £e v gradnji. Izgledov, da bi se pridobilo v dogiednem času nova stanovanja, je prav malo. ker si bo vsak zelo dobro premislil, predno bo v teh kritičnih časih začel graditi hišo . ifye( o tttica KOLEDAR Danes*, četrtek, 11. Januarja: Higin DANAŠNJE PHIKEDITVF Kino Matica: Amanda Eitnn Šlojra: Maneža Kino Union: Bel A mi redavanje dr. Fr. Brandstetterja »Kako ovaruje mati otroka srčnih bolezni ob .0. na ženski gimnaziji. Blei\veisova cesta Razstava Karle Bulovceve v Jakopiče-cm paviljonu odprta od 9. do 18. DE2URNE L.EK vHKfl Danes: Mr. BakarČič. Sv Jakoba trg 9. Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver. Sv. Petra cesta 73. 3,pod s'ta V »Slovencu« smo čiiall v torek — pa • ^ ter drugje kakor med posestnimi izpre-■ embumi! — marsikaj zanimi\e<2a o Sco->o/;;u Mož da ie do/go žnel v Idriji, da - bil inamenit zdra\ n.k in pa da /e izumd kopotamm (tet q.opol>a« m šele zdu\nai po njem te zo-■■ra/ iz te rastline Btndet ta glasovih iko-•^otamin. ki ga po je začetkoma zamen i.il s < >e na poznal šele E Si hmldt — takole nekako za stoletnico Scopohjeve smrti Res 'e tudi da so v Scnpoti jevi'h či>*h ime .• ii 'Co ne lasne no/me o ttvčnth boleznih da kemifi sploh ne govorimo Ccmu torej •azpisavati se o ttieieh ki tih ne poznaš!? .Vi pa bil Scopofi edini znameniti ne\ tO-os m kemik ne v tem mti dela konkurenti tudi Cezar f'/..;if>at b< tudi mi česa ne idktili.'?, Cezar je jemal namreč t lefc ) na svoja vo luška polovan f a poleg h:'- ./ ie v usnie vezane izdate tvojih fp/soi tuji gumijasta banjico ki so nui to nfegovi egati nup'hnih preo kopel io I o so me-lovni, kar po nemško »Caesarat wanne+, Ce 'ar javo ruzpoloŽeme "o kope-p Pa >( aaa-renu 'in« in se sUiinia beseda iz\uia « prihaja od %\ed*ke$a lomrnitra iJnnt a ' I7l)7~ 17?8i. ki ie uvedel v pr u odo m t no-\i red 7 a red v znnnnsti m v šoli pb 'e mogel doseči edino te z dotgo, ravno raii--o s katero se je proslavil kot pedanoa. m ki se po njem zato tudi tako imenuje Končno ima za človeštvo H vel k§ rastline detektivski pisatelj Connan Oovla /)o njegovih čuso\ so pr lunah otroc precej \elikt na svet (č>tut najmodc n šc nriro- do.slo\ ne nazore »SfovenČe%*th* filot v in znanstvenikovi j, C.onnun DOyle te n:i <-o-Jcčim materam znatno ola'š'1 posel s 'en, da fe izumil dojenčke, ki se — njemu v zahvalo — tudt po niem imenuj jo Slava Connanu Doylu, izumitelju dojenčkovi Nekdo, ki uči v srednji šoli in ga larlatan-vtv.i bode v nos. Naše gledališča D IM M A Začetek or 20 irl \ trtek. 11 januarja: Geoige Dandin. Red B Petek, 12 Januarja: ""nrto f generalka! Sobota. 13 Januarja Profesor Kiepec Premiera Premieraki abonma. Krstna predstava Nedelja, 14. Januarja: ob 15 uri: Kozarec vode. Izven, Znižane cene Ob 20 uri: Kupčija s sinitjo. Izven. Znižane cene C) T K R A Začetek ob 20 url t trtek. 11 januarja: VVerther. Ped Četrtek Gostovanj« Josipa Gostiča Petek, 12. januarja: zaprto Sjbota. 13 januarja: Traviata Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Derniote. Izven lja. 14. ianuarja- ob 15. uri: Pri belem kon:ičku. Izven ZnH ti« cone. Ob 20. uri: Frnsquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac Ponedeljek, 15. januarja: zaprto V sredo bo premiera Dvoratcove »Rusal-ke«< ki jo bosta pripravila dirigent štritof in šef-režiser Debevec. Dejanje je pravljično in pesniško lepo. glasba pa melodiozna in invenciozna, tako da »Rusalko« lahko upravičeno štejemo med najboljša slovanska operna dela. Trije nasilni «c!bvcl Gorenja vas v Polj. dol. 10 jan. Kadar zleze vino ljudem v slavo ie težko z njimi. To so le predobro izkusili v nedeljo v gostilni Pavla Perešutija. kjer so j'm dali trije delavci posla čez glavo. Pe er, Ivan in Luka so preveč pili in alkohol j m je zmeŠDl pamet. Cb petih p-peli-e s > bili že pijani. Ko pa so jim odklonili pijačo, je bil ogenj v strehi! Peter, ki je bil rajbolj korajžen, se je zakadil v domači dekleti in ju obral s svojim strupenim jezikom, potem pa je pričel drugače, z razsajanjem in razbijanjem po mi7i je opozarjal nase, ženske pa je zmerjal in preval. Peter je sel celo tako daleč, da je r tel brcati okr< g sebe z nogami, a so se Ij. d je za nie^ove brce hvaležno zahvaljevali. Prvi, ki ;e bil deležen klofut, je bil kmet Ferenc, k se je potegnil za dekleti. Zaušnice je d^bil od obeh stranu a v tem se je vm šal v ravs in ka\*3 še go-j ilničar. da bi d a ce • miril. Toda neletel je slaba. Bcjsv'ii Peter je začel prei/kvšali svojo moč nad nj m. Metal ga je cb tla, rotem pa fo po-?erd st-aoi z ^ drugo pa po desnem ki .neki ko p . bodo morali mg« /srj , -l^čem. Stev. g >9LOVEN3KI NAROD« četrt«*, 11. januarja 1040. Strma 3 1 NEVNE VESTI — Naše gospodarstvo se prilagodeva novim razmeram. Iz por« č;ia n_\osadske Trgovske zbornice za zadnje četrtletje posnemamo, da se na^e gospodarstvo prilagode-va izrednim mednarodnim razmeram Naša izvozna trgovina ie v splošnem ohranila dosedanja tržišča Povpraševanje po vseh v^tan poljsk.h pridelkov je bilo zelo živahno zlasti po konoplji in hmelju. Naša uvozna trgovina še vedno ni premagala velikih težkoč. ki so nastale zaradi blokade ta deviznih omejitev Preskrba s sirovi-nami je zelo otežkočena. Zato mnoge panoge Industrije in obrti ne morejo norma ino delovati. V notranji trgovini se kažejo znaki ublažitve, v obrtništvu ie pa še vedno velika stagnacija V denarstvu ni vel k h izprememb Se vedno je cdprto vprašanje neobhodno potrebne orga Ozadje kred Uranja našega gospodarstva. Mlinska industrija je delala s tretjino manjšo kapaciteto kakor lani ob istem času. — Reorganizacija javnih borz dela. Pripravlja se splošna reorganizacija javnih borz dela Centrala ie bila dcslej v Beogradu, v bodoče bomo imeli t:\ glavne borze dela in sicer v Beograd.:. Zagrebu in v Ljubljani. Reorganizacija se obeta Še ta me>ec. — Poostrrno nadzorstvo nad Špedicijami. Nekatere špedicije v naši državi se niso -;• deviznih predp sov. Pri tranzitu blaga skozi na?o države so plačevale tranzit v dinarjih namesto v devizah. Pristojne oblasti 9d prišle temu na sled in uvedle :avo. Kontrola nad špedicijami bo poostrena — Telefonska po^VutrMa v fl*. Vidu. Me' draavnrvn zakladom kraljevine Jugoslavije in obč:no s t vil nai Ljubljano J* bila oktcbia 1938 s::le~Jena in podpisana pogodita, s ka'ero je občna odstopila post r. ipravl svojo pni celo št. 123 '3 k. o. Bt. VId v iz-ner 455 kv. metrov za pa-e' p e aromatične telef n^e po^centra-le in Se v druge nam aarsic ga pomena. Poikeitrnla Šteje že nad j • : očnikov, v kratkem pa jih bo Štela Se več. — Iz z*! vn'tke službe. V ime^'k z'nv ni": v Zdravniške zbornice za drav.-k i ba- - no so vpisani dr. Boh Alojzij in dr. Beinarda R:hnr. ?ć avnlka v L/ttbfjani *n dr. Franc RckuŠ, acua\nik pri Sv. Bar'ua-ri v Hal cz h. — Iz »Slu?.T>enega 11* ta«, -^u^h nI Tst kr tonske uprave dravske bnnov:ne 8\ 3. z r'ne 10. t m obja ija u e Ibo o sp e- ->h ln cVooinlt- ah zakena o ne^ere-dnih '"av'-'h. navo'Ta o izplačilu n g ad-3 hono r:n'h us*!uŽvo.~cev ln dnevn'ftar^v vrv-k1-'crnih na vvtj^Ske vaje. pravlnlk o oi>lr«tveno odrejenem blvrn'u <-s b p^a-VH k o cevavVcii**! logarskega lz 'ta za Čuvaje r.r':-."rvnh g zdov, p-vvnvrk v ur "1 o orpTCStItvi rrc2 oi v "deške Služb3 in rr.ro c1-'r-e Iz ?Službcn'h no»in«. ■:il kim upokojencem. V svrho revizij- ClšnstvU ho'nl'kega fonda vabimo vs- * ' znl'ke upokojenec Čl-ne bo ntškega fo^ *a za đrfavno prometno rsebje. staleža L oa plavni k' lodv r da se zmesljivo zgl se v račun-ki pisarni posfaie Ljubljana glavni kolrd or. S «*eboj je treba pri-ne~*i čl?nrki list bo^nške^a fonda. Za otroke, Stare n^d 18 let ki se so'ajo. je fcrel i prinesti potrdilo Sole odn->«no dija-fiko legitimacijo. V negativn:h primerih bo lo rrtali vse nruprni ičene rodbinske Slane iz r"l--stva bolniškrera fonda. Nadalje po očamo v Liub^ani stanuj^čim up koencem, da bo rr-čunska pisarna v l/ujhn n pravni ko'olvor sprejemala žele i"e U t ! I aci'e za n«d"d-f*-»nje za leto od 15 c'o ?0. t. m. — Vreme. Vremenrfca nssxr»ed p a i d° t>rv rtratovrtno deloma $amo ln ^r ^e1 mr- - rretne. VCral ie zn^*1^ najvišji tm-pe rtvrn v Kum horu 4 v Dubr vn:1~u 3. v Spftu 'n na V*#o 2 RšAti 1, v T/ub-lj-tt —5.4, v 7agr b u —6 v Sarajevu _7. v MprPo-ai —8 5. v Bcrra 'u —"2 j-v-vi ie kazal v_r m°ter v LJuNja^l 7S0.0, ^■e- -*ura je znaZ-aJa —11, na aer^-lro-mu - 12. _ Ne "^n CmH Vpifl^nmn ie preml- BUl 5 t. m. v M? -'boru VVn^'-r M^ks banski svefn?k v p Fo'-opali so ga v Ma-r.boiai v nedeljo 7. t. m. — žrtev pretepa 291etni breepoeelnl delavec France Urs ^ je snovi priftel v neko gro-flno na Ttrti kjer Je našel družbo že p-e-ei veselih fnntov Med niim in neka-teriml fanti pa se je zaradi nek!h ma^en-kosti kmalu \mel hud prepir Ostalo n prerru. marveč so si fantje hi- tr- ^~ >'■' 1 j v last Uršič je selniič sku-5aJ r I rrn:t;. a so ga nn.cp otn:ki d~>h:teli r, ga s pri: ar.ii polili na tla. UrŠič je or.al so noč nezavesten in so ga ?e vedna ne tnega d^\\ prcpelJaH v bo'n'co pc.-. :•. e [mg oa erjavi in po vsem teV^u. _ Dve ncarogi V* št en p. nji vasi je ne- zrnn motocfkUat podrl iaietnespa sm^ka mizarakegra ponio?n:ka JoSka Goica. Godec ina slomljen ove nogi. — Iz Podntu-den^ra nad Kamn;kom so prepeljali v bol-pjec 51 ' 10 i!,'"-^vi hčerko Ro^o ftttsnfk. ki se je oparila s kropom po rokah in po atvotti. — Burja odnn«a strehe s tovornih vagonov. .\a vsej li^ki progi je divjala včeraj naravnost orkanska burja. Ponekod je dosa la liii.ost loO km na uro. Z ne- kate:ih vagonov je odtrgala n odnesla Strehe Zagrebška že'ezniska direkcija je morala odrediti, da ne smejo vo7ti prazni tovorni vagoni, ker so pielahki, drugače je pa promet noimnlen. — NCieča zagrebS^tira smuča rja v Sloveniji. Na smučanju v Sloveniji se je te dn težko ponesrečil znani zagrebški sp?rln.k Smo Alilivojević, ki je nedavno z uspehom napravil pilotski izpit in dobU diplomo tur sličnega pilota. Za pravoslavne boži:ne praznike se je odpeljal v Kranjsko goro in tam se mu je piipctla nesrc Ca. Zna sicer dobro smučati, a ko se j spustil po hudi strmini, je zavozli ot vznežu na tenko plast snega da je pri šel s smučmi na zemljo in padel tak< nesrečno, da s je dvak:at zlomil levo no go. Slučajno ni bilo takrat n'kogar v bližini in tpko je ponesrečenec ležal nekaj Časa sam. Od silnih bolečin se Je onesvestil. ie!e ko se je zdramil iz omedlevlce je jel klicati na pomoč in p' hiteli so smučarji, ki so ga prenesli k zdravniku v Kranjskr gfno ki mu je .iU^n pi»o pr»moč. Potem so Milivojevičevi znanci preskrbel da so ponesrečenca prepeljali v Zagreb — Zagreb v luči kriminalne statist I *i Zagrebška polic.ja je izdala statističn po .atke o zločinih in prestopkih v lan skem letu. Ubojev je bilo lani 19 in dosežen je bil rekord. Zelo mnogo je bile tud ropov, vlomov in tatvin. Samomorov je bilo 97. — Epilog samomora nemškega emigranta v Dubrovniku. V ^panj aferi Nade Man dič, ki živi zdaj v Zagrebu, pride kmalu do nove obravnave. V Dubrovniku je bila obsojena na 3 mesece zapora, zdaj je pa zahtevala obnovitev procesa. in pre-. okrožnim sod 5čem v Dubrovniku bo ponovna obravnava, za katero vlada velike zanimanje tembolj ker ji bo prisostvoval tudi Mandieeva, ki na prvo obravnavo ni prišla. Bila je namreč osumljena, da jc okradla nemškega emigranta Eliasa Izidorja, potem ko si je predlanskim v novembru v Dubrovn ku končal življenje. Z Mandičevo sta nekaj časa stanovala v hotelu »Imperial«. kier jo je hotel zarad: nesoglasja ubiti. Streljal je na njo in jo težko ranil, potem je pa ustrelil sebe. Pri Mandlčevi so našli več tisočakov, nekateri so bili okrvavljen . Iz t*ea so sklepali, da jih 1e ukrad'a EUasu. Elias ji je obljubil rnkon in prestopi] je v pravoslavno vero ter izpn?m°nii svoje Ime v Milan Bukvič Zapustil je baje precej denarja ln Man-i čeva je vložila tožbo, da bi dobila odškodnino za prestani strah in bolečine — Mrtvega so nasll. V Slavonskem Bro du so našli v torek mrtvega 421etnega Antona žankarja 1« bližnje vasi Varoša Po pripovedovanju njegove žene je odšel žankar od doma že v petek, ženo je skrbelo kaj je z nj'm, vendar ga pa ni Iskala ker je mislila, da je pri znancih. V torek z1utra1 so ga pa naSll mrtvega z zlomljeno roko n globoko rano na glavi. Vse kafte, da je kolovratll po železniški progi pijan. — Rodb?n*ka trageđHa. V va*i S'getcu blizu Bjelovara se 1e odigrala včerai krvava rodbinska trared^a Aloiz Sever je prišel v torek ponoči pozno dimov d'jan. S svoj'im pastorkom Ivanom Sevirovičem je žive! zadnje čase v Dremm pa mu 1e men da *in?1a v glavo misel, da bi se ga od-križal. Najprej ea ie iel zmeriati. potem je pa pograbil kuhinjski nož in navali! nanj Pastorek ie Is ča=; skočil s postelje n orihitel na dvnrSčn očim oa za niim z no-?ern v roki Doh:tel «a 1« nr* Hr^arniei Videč, da po^ta'a vedno b~>li flHvji ie pastorek noar-ibil sek:ro in udaril očima trikrat po glavi, da ie obležal mrtev. I? Lfnb!33ne —lj Elitni pl^s likovnih umetnikov 13. uillusurjs v Trgov-k;-m domu. Prvovrsten bufet, obleka temna 13-n. — lj Prošnja železniški direkciji. Ob začetku Dc'onjske ceste vodi čez cesto železniška proga. Službujoči čuvaj, ki rms čuvajnico t k ob omenjenem kr ž šču zapira zatvornice po preeno pet minut pred pHhcc'om vlaka. Vremo. da žeJez-ntflca upiava skrbi za čim večjo tratit** prebivalstva, vendar pa ne sm^jo ti varnostni ukrep- ustvarjati med pebival-stvam nerazpolr ženjn. Z1 d stovaio bi, da se za t vernice za^ro ko ocrre'je vlak ? dolenjskega kololvora. Saj stoji čuvaj tik križišča ter vidi ba sli si. ko vlak zapušča kolo'vor. Kakšen srmsel ima. da stoii čuvaj pet minut z rokami v žepu. drvč m se na ofceh straneh proge ob zaprtih zap>r-n cah zbira ;o trume ijudl. kc lesa rji vozovi avtomelili, tramvaji itd? Saj je ve.a dar Dolenjska ce^ta \-ažna prometna Ž T*-ter glavna cesta na morie da ni *iiti n^m niti tu;cem vseeno kek'ne so prometne razmere v deželi. Ako že ne moremo zholj-šat onh prometnih razmer, ki bi bile v zvezd z velk'mi st:oski, sto'imo vsaj tn kar nič ne s^ane. Pre-dpisi. iz'nai pre desefetji se merajo izpreniea ti ter pri lagolit današnjim razmeram PiepHčaa sem, da bodo vs: eni delovni i ju i je. k va-^ko jut i o hite po Dolenjski jesti k svojemu vsak anjeniu delu. toplo p^z-lravl to naro pobudo ter bodo Železniški .iirek ciji hvaVžni, ako iih v bodoče ne bo silila da bodo morali Še nadalje vsako jutro preže beti v snegu in mrazu ob sapi L h za tvornica Ji. Ljubi j' nesn. —lj H»»dq zini«. Ko ie zapadp-1 prvi sneg nismo v letošnji 2Jml občutili nkk mra na šele za hc4ič, ko se je zjasn lo in je snrg pomizn1!. smo se za v dli rme potem pa je mraz popusti le za kak dan ln se*iaj žara ii burje spet pri'isnJ z vso silo. Mnogi Ljubljrnčani so iespni in Se kasneje ed-asali z nrrvčili drv. ki pe so jh morali se^aj sreTi zime narcn^itj v ve'j'b kol'CinaJi. T?an^«n in d< -r^av t*>> j-*n drv lz polh'-^gra/«ke dclme včeraj in danes ni bilo troibe čekati na kupce ob Mub'jpn^i. že zunal v predme*} h so jih presTegl štev'lni int^r*cerit'. t'ko da do Graid^ove-ga nPbrt žja, kjer je trg za drva, sploh nijso prišli. —lj ftesrfjakijbgwj bodo pon^v'11 zabavno in duhovito Nu5ičevo veselo gro »Ujež« (Udruženie jugos'ov. emancip'rnnih žen) v soboto 13. in nedeljo 14. t. m ob 2015 Igra je izv-stno pripravljena in je dosegla izreden uspeh. Vse dosedanje predstave so bile popolnoma razprodane. Gledalci so se izvrstno zabavali in so nekajkrat prek nili igro pri odprti sceni z na-vdu.^er'm aplavzom. Pri predstavi sode-ljujo: Bučarjeva. Grgurevičeva. Hočevar-ieva. Sancinova. Subičeva LavMč. Moser Plevel], Vzjak in drug^i. Kupite vstopnice že v predprodaji. —lj Predavanje SPD bo jut H v petek ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošiče.! cesti Predavatelj priv. docent gosp. dr B-hinec Valter bo v svojem predavanju >0 svetih gorah in svetih jezerih« seznani] poslušalce z tist mi gorskimi pokrajinami in jezeri, ki so napravili na člo.cka v svojem veličastvu tolik vpliv, da jih ima za sedež duhov in bogov. Tudi o našem Blejskem jezeru pravi pesnik, da je na njegovem otoku v Črtomirovih časih stala podoba boginje žive. Predavanje, ki bo zelo zanimivo, bodo pojasnjevale žtevll-ie akioptične slike. Priskrbite si pravo-asno vstopnice v društveni pisarni SPD aa Aleksandrovi cesti 4/1, —lj Občni zbor Orjfa»dz*cIJe praktičnTi >»hn?kov, ki zciiužuje absolvente mojstrskih delovodskih šol na Tehniški srednj Soli v Ljubljani in njim enakovrednih Sol, se vrgi v nedeljo dne 14. januarja 1940. ob 9. dopo'dne v sobi St. 10 na Tehniški siednji šoli v Ljubljani, JL nadstropje glavn vhod). Članstvo in absolventi i , ljudne rabljeni. 1 —lj Prosvetni večer priredi dre vi Delavko kulturno društvo »Vzajemnost«, Moste pri Ljubljani, ob 20. url v Sokolskena donu (Kino Moste) na Selu. Na sporedu so .odbene. pevske in dramske točke. Go— .uje godoa na pihala >Zarja« iz Ljubljane. \ obilni udeležbi vabi odbor. 20-n —lj Nizke cene — prijetna zabava, to vse je združeno na XVI. obrtniškem plesu, ki bo v soboto 13. t. m. v Kazini. Obleka po-.rnbna. Pridite, ne bo Vam žal! 19-n —lj Zaplenjena tatinska roba. Včeraj je ;volicija aretirala nekega Iv.ua J., ki Je ie njen star znanec ba ki dobro pozna zapore od znotraj. V njegovem stanovan u so naSli dobro ohranjeno sivo suknjo, ki je bila nexia^rrmo nekje ukraiena, in k. si jo lastnik iahko oglela na kriminalnem Ividelku .Razen suknje so našli v stanovanju tudi jedilni pribor, ki ga je nodjetn! Ivan ukradel gostiln čarki Ang?li Pintar na jesenskem veiesejmu. Iz neke druge tatvine pa izvara ta dve srebrni žlički z monogramom.CM. Ivana sum jo. da je tudi v Ljudski kuhinji ter po robnih gostilnah kradel suknje. Iz Maribora Zaključe^ božičnega &ahovskega turnirja. Snoči je bilo odig'aiio zadnje kolo božičnega šahovskega turnirja. Rezultati so bili naslednji: Kukovec : Marott 1:0. Ger-*elj : Mlšura 1:0. Marvin : Kuster remis. Babic : Gujznik 1:0, KetiS : Rupar 1:0, Lukež : Avdič 1:0. Nosan : Bakerič 1:0. Končno stanje točk: Kukovec 11.5. Ger-želj 11, Marotl 10.5, Babi''. Kuster. Mišu-ra 9 5, Marvin 8. Foraj 7.5. Lukež 7, Avli« 6. Rupar 55, Kot š 4. Nosan 3.5. Gujznik 2, BakariČ 0. Razdelitev nagrad bo jutri v petek ob 20. v »Centralu«. Hkrati ho tudi šahovski brzoturnir ki se ga lahko udeleže tudi druga šahisti. — Vodovodne cevi v Mariboru zelo pokajo, kar je živo srebro zdrknilo globoko pod ničlo. Po številnih hišah nastajajo noplave. Tako le na primer počila tudi vodovodna cev v kleteh prejšnje un onske nivovarne. Gasilci so s sošolkami odstranili vodo iz kleti, ki so bile pod vodo. Ne pozabite — temveč oglejte si DANES Willy Forstov: »BEL AMI« v KINU UNIONU, ob 16., 19. in 21. uri I M A N E Ž A KINO SLOGA. tel. 27-30, danes ob ltf.. 19. in 21. uri Alb. Matterstock, Attila Horbiger, Anneliese Uhlig. Grandiozen film iz cirkuškega življenja Scala-girla. odlične trupe in sijajne dresure! — Usoda lepe artlstke, ki jo opisuje navedeni film, se je pripetila v resnici dvakrat: leta 1912 v Parizu ln leta 1937 v Atenah. — Izvirni posnetki ia sijajnega cirkusa »Krone« v MUnchenu. FUEĐ AŠTAIRE In GENGER ROGEKS najboljši plesni par na svetu v zabavni \\A M A N TI \« KINO MATICA, tel. 21-24 /,n *** n ¥* Predstave ob 18., 10. ln 21. Godba IRVING BERLINA. komediji Pretresljiva ljubavna tragedija Sz Celja Z:i uprizorit- KnMtlove drame »Via Mala«, s katero bu gostovalo mariborske Narodno giedahš r . petek 12 t. m. ob 2D. v celjskem gledališču, vlada v Celju živahno zanimanje Predstava je za abonma N'eabunentcm priporočamo, da si nabavijo vstopnice takoj v Slomškovi knjigarni —C Glavni šahovski turnir. Celjski ša-novsk: klub bo otvoril svoj glavni turnir *.a klubsko prvenstvo v petek 12. t. m. ob 20. v klubskih prostorih hotela »Evrope«. Zmagovalec bo prejel prehodno darilo g. nž Hubia. doi< t"enih pa je že več drugih iaril Pravico udeležbe imajo vsi zmagovalci s splošnega turnirja Prijave se bodo ^prejemnie do pričetka turnirja v klubskih pr« štorih. —c Dve nesreči pri delu. V Stenici pri Vitanju se je 18-letni delavec Bernard Mavhar v torek zvečer pri sekanju drv vsekal v desno nogo in se hudo poškodoval V Vitanju ie pri laganju bukovih drv žaga zgrabila 28-letno rie'avcevo ženo Uršulo Jakopovo za levo roko in ii zmečkala nrstanec Ponesrečenca se zdravila v celjski bo'nici. —c Proda ;a. Pisatelj g. dr Anton Nova-Jan. generalni konzul v p. in p :sestn;k ki živi sedaj na svojem posestvu v Škof j: vasi pri Celju, ie prf>dal svojo vilo St. Ge-orge v Aškerčevi ulici s:nu c^iskega in-du«tr i^a inž. Maksu Adolfu Westnu za ^80 000 din. —c V celjski bolnici fe umrl v torek 64 etni dnn-ir S-mon 2:rc\ nk iz Novega klo štra pri Št Petru v Savinjski d dini, v sre do pa 1e umrla 17-letna Aniea Gob*eva hčerka Železniškega zvaničnika iz Št. Jurila ob iužn: železn;ci. — Kino Matica: Amnnda. Ameriški film *a zabavo, ki jo nudi znani plesni par Ginger Rogers in Fred Astaire Oba sta mojstra v modelnih plesih občudujemo ju in ker so njuni plesni nastopi vpleteni v storijo o zdravniku ki ie zdravil ženske 3 psih'mn^Hzo, se lahko tudi nasmejemo ob šte\ilnih kom^nih prizorih med katerimi so pa nekateri res čisto *amer ikanskU Lahek toda prijeten film za razvedrilo Kl'ično režiran k«kor vsi amer Ski filmi s s1mp »tirnimi igiaici, ki so vsi na svojem mestu. Oskar Klier je streljal na deKle9 potem }e pa skočil pod vlak, ki ga je strasno razmesaril LJubljana, 11. januarja Davi je ležalo na železniški progi ob kopališču Ilirije strašno razmesarjeno truplo. V dolžini okrog 25 metrov je bila okrvavljena proga ter ohrlzgana z drobovjem. Vlak je zadel nesrečneža v trup ter ga strahovito razmesaril. Drama se je začela ie snoči, ko Je tudi že tekla kri. Snoči je fant, ki je ponoči sel ped vlak, streljal na dekle ter ga obstrelll v ramo. Komaj Je u§lo smrti. Fant pa ni videl več rešitve In jo sklenil r vojc življenjske račune. Ni se ustrelil, ker mu je orožje odpovedalo že, ko je streljal na dekle. Samomorilec Je bil 30 let star; rodil se Je v LJubljani. Oče je član opernega orkestra. Starši so čeAkl Nemci, ki so se naselili V Ljubljani pred vojno. Sin, Oskar Kller. Je bil naturaliziran Ljubljančan, vendar se je čutil še zavednega češkega državljana. Zato je tudi lani ob mobilizaciji odpotoval v Češkoslovaško, da bi izpolnil svojo dolžnost. Potem se Je kmalu vrnil. Bil je igličen trgovski pomočnik, a najbrž ni mogel dobiti primerne zaposlitve. Dobil je pa službo kot sluga pri podjetju L. žitnik, popravila strojev, v Kolodvorski ulici. Podjetnik je bil v splošnem zadovoljen z njim. Fr* nt fe Ml soliden ter poAfen. Oskar Je izostajal Iz službe le zar:»d! bolezni. Zelo Je trpel zarad! EHođćne bolezni ln nedavno se Je zdr:»\il v bolnici. Trpljenje Je bilo t5»ko hudo, da se Je moral pogosto zatekati k zdravniku po pomoč, ker bi brez Injekcij ne mogel prenesti bolečin. Zaradi bolezni je bil tudi precej nervozen. Temu je treba pripisovati tudi, da ie prišlo med njim in njegovim dekletom, Majdo Breerlinlk.ovo, 18-letno frizersko pomočnico, od časa do ča«*a do razprtij. Fanta je zlasti bolelo, da se je dekle zabavalo, med tem ko Je bil on v bolnici, kakor Ji je "č'tal. V začetku aeddttnl oMčnlnl prepir-iki Kaljubljeneev so postajali fe resni. Kljub temu '"kle nI pričakovalo nič hudega, zato «ita se sestala tudi snoči na Rre-ru. Ka| je zavirilo spor tako. da so kontno počili «»r II, Je zdaj težko reči. Očitno ^ta pa bila oba zelo razburjena. Fant je nosegel po revolverju in začel streljati na lekle na cesti, skoraj v neposredni bližini »oIicl;-ke stražnice na Bregu. Pri zadnjem drelu mu Je orožje odpovedalo. Dekle Je •ilo lažje obstn ljeno nn rami. Ko so jo v bolnici obvezali, se je vrnila domov. Oskar je prišel lz tira že včeraj podnevi, kajti pop«-Mne ga ni hilo v sluZho. Ker se nI opravičil, niso vedeli, ali ga je zadržala bolezen aH kaj drugega. Davi se je pod jetnik informiral pri dekletu, kaj je z njim, a tedni še nI nihče vedel, da Oskar že leži med železniškimi tračnicami, Oskarjeva smrt je zelo prizadela KHer-jevo družino. Imajo se 17-letnega sina, najstarejša hči je pa poročena. Družina Je tlvela v slogi lo OsfUUTja so imeli vsi r«fU. Posebno so sočustvovali z njim zaradi nje-jrove bolezni. Kje je O^kar prezrvel ostanek noči, ko je polugnil po nepremišljenem dejanja ter pustil ranjenega dekleta na ce*ti, nismo mogli ugotoviti. Tudi ni zanesljivo, ali ga je povozil jutranji brzovlak št. 1, ki vozi iz Postojne v Ljubljano, ali pa kateri drogi, vendar se zdi najverjetnejše, dn je fant šel pod ta vlak. Blizu podštucije je odložil rimsko suknjo. V žepu so našli bolniški list. Zato so sprva sodili, da Je šel pod vlak zurudi bolezni. V hlafincm žepu je imel denarnico za drobiž In v nji 15 din, v zavitku papirja pa nekaj cigaret. Listnice in dokumentov kakor Uidi plama ni bilo pri njem. Zdravnik dr. LuŽar kot član komisije, ni mogel ugotoviti drugega, kakor da j«' smrt nastopila takoj, čim je vlak razmesaril nesrečnega fanta. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru. SPD in JZSS 11. januarja H.-10. Rateče-Plan»ca, 870 ra: —15. pcobla^eno. vetrovno. 40 cm anega, skakalnic i uporabna Ptaiiiea-Slatne virov oo, 50 cm sa ga, ĆLraalidče uporabno. Kranjska gora, is 10 m: —14, barometer se dviga, pooblačesno. smuško ter^če 8p&-daj 32 z,sT>raj 42 cm snega, drsališče in sanka biče u;v rabni. D°vje-M°j*trana, 650 m: —12, jaflno, vetrovno. 34 cm ene^a. skakalnica uporabna. Jesenice, 581 m: -11, baroaneter se dviga, poobloč^no. vetrovno, 22 eii -neaa. Sv. Križ nad Jesenicami, 1000 m: 11. barometer se orga. pooblaceno, vetrovno, 42 cm snega. Bled, 510 m: —16. barometer se dviga, ja-ano, 27 cm snega, jezero z.a drsanje UpOfft bno. Pokljuka, 1800 in: 18. pooblačeno, mirno, 75 siiega. Bohinj Sv. JRnez, 530 ni: -11. Jasno, vetrovno. 40 cm anega. BOhinJ-ZIafnH;, 580 m: -11. Jamo 85 cm sn«ga. Bohinjska Bistrica, 512 m: 11. poobln-čeno, 35 Offl snega. D<>m na KOmni, 1520 m: lfl, jaanO, vetrovno, 115 cm snega. Dom na Krvavcu, 1700 m: - 12, j-i&no. \,e-tiovno, 70 cm srne ga. KOča na Veliki planini, 1558 m: 11 m ano, vetrovno. 6r> cm snega. l»oixe\o, 020 m: 16. zelo oblačno 12 am Fnioga,. Kaclnvljlca, 470 ;n: —-15 barometer se dv".-ga, pooblačeno, 26 cm anega. Iz Senovega — Stavki rudniSkih delavcev po drugih 'udnikih se delavci rudnika TPD na Senovem niso pridružili, ker so zaupali delavskim zauprikom in vodstvu, da bodo deležni Istih ugodnosti kakor tisti, ki stavkajo. Pridno ln mirno so hodili na delo. In niso bili prevarani. Kar so dosegli s stavko v Trbovljah in Zagorju, tega so deležni tudi seuovski delavci. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek »ebe^ Prekltrl »zjave oeseda Din 1.—, davek posrbe J. ia pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložit) znamko. — Popustov za male jgiaae oe pnznainO. RAZno Beseda aO par lavefc posebej Najmanjši vnesen "5 um Male oglase »Slov. Narod« aprejems uprava do a. ure dupoiuue SMUČARJI Kdor bi želel mesec dni ali več oreživeti v lepem zimskem raju na Pokljuki, se mu da v najem vveekend bišiea po zmerni ceni, oziroma se sprejmejo dame v vso oskrbo. Bregant, Pokljuka. 295 ZAMRZNJENE VODOVODE tali brez razkopavanja zidu z električnim aparatom Avgust Cokert, klepar, vodovodni instalater — Gregorčičeva 5 — tel. 24-70. 6. L. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO Se vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila. e. 1* JUOOCČAFIKA \Vf>fTI>ANAM POUK Beseda 90 par, davek poieuej Najmanjši znesek 8.— Din. Strojepisni pouk Večerni teCaji oddelki od do a Ln 00 do 9. ure. Pouk tudi po diktatu Vpisovanje dnevno, pričetek 15. januarja. Christofov učni zavod, Domobianska cesta 15. — Največja strojeplsnical 2160 S LUZfi E Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— Din. FRIZERKO prvovrstno in hitro delavko za i železno in vodno ondulacijo E ■ manikiro sprejme za stalno sa-. Ion »Julka«, Split, Peristil 7. 1 296 Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— Din OREHOVA JEDRCA nova. sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MFDARNI Ljubljana, Židovska ul. 6 2. L. KROJAŠKI SALON z zalogo blaga in inventarjem v prometni ulici Zagreba prodam zaradi bolezni Obstoji 11 let. Ponudbe na: Krojaški salon — Zagreb. Tratinaka 15. 303 M tleseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. BUKOVE HLODE okrogle, brez grč, od 40 cm debelosti in od 170 cm dolžine naprej, kupim. Plačam pri pre-vremu, event. pri dobavi večje množine tudi vnaprej. Kupim tudi lepe jti3eve in javorjeve okrogle hlode. — Plaustelner Alojzij, Senovo, Rajhenburg. 302 Vabilo k rednemu občnemu zboru posojilnice v Ormožu reg. zadruge z n. z. ki se vrfti v sredo, dne 17. januarja 1940 ob 13 30 uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red t 1. čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo g. predsednika. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 5. Poročilo nadzorstva, 6. Odobritev proračuna osebnih in materialnih izdatkov za leto 1940. 7. Slučajnoati. V smislu § 29 zadr. pravil se vrši v slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, ob 14. uri drug občni zbor z istim dnevnim redom in v istih prostorih, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. NACELSTVO. 9kns 4 >SLOVENSKI NAROD« četrtek, 11. januarja 1940. Prof. dr. Zalokar o za vrat nem raku Rakastih obolenj ni danes več in obsevanjem je pa uspešno kakor jih je bilo nekdaj, zdravljenje z operacijo Ljubljana, 11. januarja Snoči je predaval v Delavski zbornici o raku šef-primarij ženske bolnice prof. dr. Alojz Zalokar, ki so ga naprosile za predavanje o tej aktualni snovi članice Kola za-drugark. Predavatelja je v imenu društva pozdravila ga Pihlerjeva. Kako upravičena je bila pro:nja žena, je bilo razvidno po obisku. Zene so popolnoma napolnile prostrano dvorano in z največjim zanimanjem sledile nazornim izvajanjem g. predavate-fja. Medicinska veda jc že toliko napredovala, jc med drug:m izjavil predavatelj, da ni več upravičen strah, ki ga imajo ljudje zaradi raka. V velikem številu primerov se posreči zdravnikom ozdraviti tudi to hudo m zavratno bo'czen. Strah pred rakom je med širšim ljudstvom nastal zaradi statistik o raku. Res je, da zboli za rakom razmeroma veliko število ljudi, zlasti v starostni dobi od 35. do 50. leta, toda same številke v takih statistikah ne povedo mnogo, treba jih je šele pojasniti z dopolnilnimi podatki. S tega vidika pa nam pravijo statistične številke, da danes ni prav nič več rakastih obolenj kot jih je bilo nekdaj. O tem se zlasti prepričamo, ako primerjamo število obolenj po desetletjih. Danes se rodi manj otrok, toda dolgost povprečnega življenja se je znatno povečala. Pred desetletji je bila povprečna umrljivost okoli 35 ali 40 let, danes je okoli 60 Jet. Rak pa je starostna bolezen. Lahko rečemo, da ne zahteva več žrtev kakor v predmoderni dobi, kar so dokazale rudi razne medicinske akademije in društva za pobijanje raka, katera so s statistiko po starostnih dobah dokazala, da umre za ra kom glede na starosstne dobe, če ne manj. pa prav gotovo ne več ljudi kot nekdaj. Napredek gre na račun razvoja medicinske znanosti, ki se ji danes posreči rešiti že precejšen odstotek bolnikov. V Ljubljani tudi vlada prepričanje, da je obolelih za rakom čedalje več. Prepričanje o tem ni utemeljeno. Zanimivo je, da je mestni fizik dr Kraje že pred 20 leti trdil, da število obolelih za rakom v Ljubljani pada. Popolnoma brez podlage so tudi trditve, ki jih je bilo nekoč v Ljubljani slikati, da obstojajo v Ljubljani »rakaste« hiše, torej hiše, v katerih vsi stanovalci oboli jo za rakom. Morda se je kdaj zgodilo slučajno, da je več ljudi obolelo za to zavratno boleznijo, pa je nastala tako govorica med ljudstvom o »rakastih« hišah. Predavate]] je nato pokazal tabele, ki so kazale, v katerih starostnih dobah sc rak pri ženskah najčešće pojavlja in koliko je obolenj po letih. Tabele so bile narejene na podlagi zdravniškega dela g. predavatelja v Ljubljani v zadnjih 20 letih, ko je bilo preiskanih in zdravljenih okoli 1200 za rakom obolelih žensk. Vse raz'age o raku so se nana:ale na rak, ki se pojavlja pri ženskah na prsih in na rodilih. Največ žensk oboli za rakom med 46. in 50. letom, glede na posamezna leta pa je bilo razv dno po tabeli, da so obolenja vsako leto po številu skoraj stalna. Ženske obole za rakom torej v letih, ko jih družina in družba najbolj potrebuje. Zaradi tega je rak huda socialna bolezen. Nato je pr: lavatelj pojasnil, kako se rak pojavlja, kateri so znaki, ki kažejo na to, da je nastala bolezen v tem ali onem or- ganu telesa. Posebno nazorno je opisal, Itako se nenadoma začno celice v organu razkrajati ,n kako se obolenje širi na vso okolico, ko bolezen ustvarja svoje »podružnice«. Najhuje je to, da sprva bolnik ne čuti prav nobene bolečine, ženska, ki skrbi za higieno svojega telesa, in se dobro opazuje, pa bo lahko otipala otekline v organu, kar je znak za to, da nekaj v organu ni v redu. V takem primeru je treba takoj k zdravniku, ki ugotovi, ali gre za pricetek rakastega obolenja, ali za kakšno drugo manj nevarno obolenje. Znaki za resno obolenje maternice so krvavitve izven običajnega periodičnega časa. Te pojave ženske lahko nadzorujejo, aKO imajo v koledarju pregled o teh pojavih S skioptičnimi slikami je predavatelj po kazal, kakšno razdejanje naredi rakasto obolenje v organu, ki ga je bilo treba operativno odstraniti ter je bilo s tem življe-r.je žene rečeno. Medicinska, veda še ni odkrila pravega povzroč telja raka, obstoja pa več domnev o vzrokih, katerih posledica je rak. Brez podlage je mnenje, da je rak nalezljiva bolezen. Ali se bolezen podeduje, tud, še ni dognano. Profilaksa za to bolezen je danes še nemogoča. Ni pa nemogoče, da se bolezen ob pravem času odkrije in zdravi. Z rakom na maternici pride v ljubljansko bolnišnico samo ena tretjina bolnic v takem stadiju bolezni, da je o perač ja še mogoča- Posreči se rešiti samo vsako deseto ženo, ker pridejo bolnice prepozno k zdravniku. Od tistih bolnic, ki pridejo pravočasno v bolnišnico, se reši vsaka tretja ali četrta bolnica. Najuspešneje se torej žene bore proti raku z lastnim opazovanjem in s takojšnjo zdravn -ško pomočjo. Zdravnikom je na razpolago zoper bolezen troje sredstev: operacija, obsevanje z rentgenom in obsevanje z ra-diumom. Ako operacija ni več mogoča, je mogoče bolezen zatre ti še z obsevanjem, tako da je mogoče pri zanemarjenih primerih rešiti z obsevanjem vsako deseto bolnico. Najlaže je ozdrav ti kožni rak. najmanj možnosti za ozdravljenje obstoja pri črevesnem raku. Ob koncu je preda vatel j pokazal še sliki dveh velikih ljudi, ki sta s svojimi odkritji postala rešitelja številnih ho^n kov z rakom, to sta Ront-gen in gospa Curie. Redke obsodbe po § 284 k. z. Oče in sin obssjena — Državni denar je utajil — babica zopet obsojena Ljubljana, 11. januarja. V nassm Ka:enskem zakoniku je poglavje o kaznivih dejanjih zoper zakon in ro bino. V paragraf h tega poglavja so določene k?zni za b:-- starga otroka Oče in hči sta pojavila iev.Z'.jo n pr zlv. OKOLI 60.000 JE UTAJIL Pred meseci so ugjloali, da je neki us'už'-enec oid\; nega se:'"šča v L ubijani utaji okol, 60.C00 c in erževneja denarja. Aretr. an je bil služitelj, ki je opravljal zaradi pcmanjk nja. moči tuci uradniške poc'e Svojo r'užfco je* opravljal že od leta 1919 zelo vestno m po sposobnosti je bil ejiakcvreden tovarišem v v h položajnih skupinah, zato so mu zaupali tu ii posle z denrrem. Nesrečna us^a je hotela, da je služitelj prrxel menda zar^d' d užinskih razmer v denarne stis":? :n začel si je pr'svajati denar, ki so ga m* s«, ini ji plačevale strrnke. Tako se je nabrala -Časoma čedna utajena vsota 60.000 din in v*zpo e:ino z utajami so se mn~ žili tudi delikti po § 397 k. z. Sli ž;telj je poetav-; ljal v službene spise neresn "čne n«sve ;r>2, I da je s tem prikril svoje manpulacije. Obtoženi služitelj je utajo priznal. Mali kazenski senat mu ie prisodil kazen 7 mescev strogega zapora. NEPOBOLJŠLJIVA BABICA Bivša ba-bica A. L*., ki je bila že večkrat kaznovana zaradi odpravljanja plodu, je prt šla zepet pred sodnike, obtežena. da je storila zc.pet zJcčin po § 172 k. z. Z njo sta sedeli na zatežni klopi tudi dve služkinji. Nepoboljšljiva babčca se je zagovarjala, da je svojo pacijentko* samo pieglecala, pr znala pa je, da je sp.ejela za spreglede 200 din. Senat se je pr.or-Cal, da je šlo za poizkus zločina po § 172 k. z. in je obtože;~ki pr s. d lo kazen 4 mesce strogega zapora.. Obe soobto^nk:' sta bih' oproščeni. Hitrost svetlobe Min .o je 90 let, odkar je francoski fizik Hippolit Fizeau izmeril hitrost svetlobe On pa ni bil prvi ki je hotel meriti hitrost svetlobe. Prvi je izračunal hitrost svetlobe na temelju zakasntve mika J upi rovih spremljevalcev in znane razdalje med zemljo in Jup.trom zvezdooiovec O.af Komer. On je izračunal, da se širi svetloba s hitrostjo okrog 315 Odd km v sekundi. Romer-jevim računom dolgo niso verjeli, ker so mislili, da svetloba sploh ne potrebuje ča-| sa za svoje širjenje. Ni čuda. da je to na-ziranje nastalo in dolgo vladalo. Hitrost, s katero se širi svetloba, je tako velika, da se njeno širjenje sploh ne da opaziti. Toda Rbmerjeve račune je potrdil leta 1729. slavni zvezdoslovec na zvezdami v Greenvvichu Bradlev. On se je nasanjal pri svojih računih na takozvano aberacijo stalnic. 25nano je, da kroži zemlja okrog .^:olnca s itrostjo 30 km v sekundi. V svojem prizadevanju izmeriti htrost svetlobe se Fizeau ni zatekel v vsemirje. temveč je izdelal aparat, in doprinesel je z njim dokaze, katerim ni mogoče ugovarjati Osnova aparata je bilo nazobčano, hitro vrteče se kolo. k: je skozi en zob propuščslo žarek, z drugim zobom ga je pa zar!r"alo. Fizeau je uporabil to razdaljo 8.633 m Njegovo metodo je izpopolnil pozneje Fou-caitlt, ki je uporabil hitro vrteče se zr-calce. i novejše m°tode za merienje hUro'ti svetlobe uporabljajo elektrone. Tako je nemški fizik AEG Rupp leta 1932 r>ostavil metodo merjenja hitrosti svetlobe po premikanju zelo hitrih elektronov. Znanost prihaja tako do čim točnejših načinov, po katerih se da izmeriti hitrost svetlobe. So zvezde, od katerih drvi žarek do naše zemlje več dni ali celo več let, Zvezdoslovcem bi že davno ne zadostovale naše mere in zato so si izbrali za svojo mero svetlobno leto. To je pot, ki jo preleti svetlobni žarek v enem letu. PADEC — Gospod ravnatelj, toplomer je davi padeL — Za kotLko? — Za tri nadstropja z balkona na ulico NE DR2I — Beži no, prijatelj, kakšno novo leto. Pri nas ga ne poznamo. Moja žena je imela 1.1923 ob novem letu 27 rojstni dan in od takrat ni bilo v naši hiši se nobenega novega leta. Ledoloitiilec „Sedov" rešen 26 mesecev je bil v objemu polarnega ledu — Fo je ves čas marljivo delala Papanin 26 mesecev trajajoča plovna pot ruskega ledolomilca »Sedova« v objemu polarnega ledu st bliža h koncu. S krova ledolomilca »Josip Stalin« sporoča polarni raziskovalec Papanin da se je ta ledolomilec, poslan »Sedovu« na pomoč približal med iedene gore stisnjenemu ledolomilcu na 25 milj. V polarni noči vidita posadki obeh ladij svetlobne stožce žarometov, s katerimi obsevata obe ladji obzorje. Ledolomilec »Sedov« se je moral pod pritiskom polarnega ledu pormkati naprej skoraj sporedno s potjo, ki jo je neprostovoljno prevozila pred ieti tudi med ledene gore stisnjena Nansenova ladja »Fram«. Dvakrat je križal njeno pot. Ledene gore so ga potisnile precej daleč proti severu, njegovi stroji so bili preslabi, da bi mogla ladja razbiti ledeni oklep. Končno mu jo bil poslan na pomoč novi ledolomilec »Josip Stalin«, poveljniška ladja sovjetskega arktičnega brodovja, najmodernejša in najmočnejša ladja te vrste na svetu sploh. Poti obeh ledolomilcev sta se strnili severno od Gronlandije v nevarnem pasu na-kupičenega polarnega ledu. gnanega naprej po morskih tokih. Tudi največji ledolomilec se prebija skozi ledene gore z najmočnejšimi stroji le počasi m s skrajnim naporom, tako da pomeni v normalnih razmerah neznatna razdalja 25 milj tu več dni plovbe, preden se obe ladji sestaneta Moskovski listi spremljajo z veliko po7om stio zadnjo etapo rešilne plovbe in priobčujejo obširne članke o tem. 15 članov broječa posadka Sedova, ki naj bi se v kratkem vrnila v domovino, je opravila važno znanstveno delo ta čas ko je bila prisiljena ostati v polarnem ledu. Razen tega je oddajala posadka štirikrat dnevno vremenska poročila, tako da je skozi vseh 2b mesecev nadomestovala stanico Severni tečaj, čije pot na ledeni gori se je končala svojčas v istih vodah, kakoT sc bo čez nekaj dni končala plovba »Sedova«. V jeklenem oklepu je posadka popravila tudi krmilo ledolomilca. ki so ga bile strle ledene gore. •»Sedov« bo lahko sam nastopil pot v domače pristanišče, čim mu jo prodre skna ledene gore mnogo močnejši ledolomilec »Josef Stalin«. Nušičev »Ufež« na šentjakobskem odru V Sentjakcbčanih je našel avtor dostojne interprete Ljubljana, 11. januarja Bran slav Nusić nam je v >Uježu« pokazal »skupek« žen, ki jim je, odnosno naj bi jim bilo sveto načelo: moralno vzgajati družino, ji pomagati in jo ohraniti kot osnovno življenjsko celico. Vse te žene — ki jih ni malo — puščajo doma može in otroke, prepuščene same sebi m služkinjam, same pa sejejo po vse dneve, to se pravi: vse dneve žolčno ln z užitkom obravnavajo škandalčke in afeiice njihov ^-vzvišeni in plemeniti cilje pa je samo okrasek dnevnega reda. Tudi predsednica Lazićeva ima moža, profesorja književnosti, priložnostnega astronoma, skratka, kozmopolita, smešno učenjakarsko kreaturo, ki tiči vedno le v svoj h knjigah, — in troje otrok: gimnazijca Zara in Ružico ter odraslo hčerko Dano. V tem je tragika profesorjeve rodbine. Mati teka po sejah in nima niti minute časa za dom. Mož si sam š je gumb. ki ga je odrezal z odeje, ker drugega pač našel ni. Sin Žare se navdušuje za Al Caponea, kar ima za posledico izostajanje iz šole, izključitev, večno pohajanje, majhne tatvine doma ter končno vlom. Ružica, se otrok, že piše ljubavna pisma in sluti veliko spoznanje k ga najstarejša, Dana, doživi tako globoko, da postane mlada mamica. Nekega dne, med sejo, prinese hišnik Ivan vekajočega dojenčka — najdenčka, ki mu je priložen listek s prošnjo nesrečne matere, naj društvo »Ujež« vzame otroka k sebi, saj so njegovi cilji — društveni namreč — tako vzvifieni in plemenit.. To je panika. Otrok v >TJježu«! Pa na koncu koncev se pokaže, da je izpostavljeno dete Danin otrok, torej vnuk gospe predsednice Lazičeve. Tako — Dana ima otroka, sin je v kriminalu, najmlajša. Ružica, ljubi g mnazijca Toma. oče ima na telovniku posteljni gumb, gospa mama pa — blamažo in sramoto, ki jo je deležen tudi vUjež« ... Z udarnim in Nušiču lastnim humorjem je psana ta sijajna komedija, prepletena z jedko ironijo, prehajajočo mestoma že v sarkazem. Nusić sj je v SentjakobCanih našel dostojne interprete. Naš stari, priljubljeni znanec, g. Lavrič kot prof. Lazič. je bil neosporno sijajna figura, dognan v igri in maski in nam je resn Čno pognal aolze V oči. Ga. Bučarjeva, prav tako naša dobi a znanka, je Lazičevo moino doživela in jo odlično podala. G. Plevel j kot Suiič. mož z otroškim vozičkom, je bil odličen in je vnesel v igro beograjski žargon, da so se publ ki solzile oči. Svojo izredno igralsko sposobnost nam je pokazala g. Sancincva v vlogi Spnsićeve, elegantne v igri in jedke v besedi. Gdč. Grgurevićeva kot Aidl-čeva nam je dala izredno posrečen lik ženske, ki jo vsak hip prekinjajo v njenem patetičnem govoru, k. je vedno enck. Ga. Mlekuseva je živanovičevo, visoko damo. sicer pa vsakdanjo žensko, zelo doživela in prav dobro podala. Zelo je ugajala gdčna Šubiceva kot Dana, po slu-ča,ju mlada mamica. Zofi gdč. Porentove je bila prikupna figurica, pr. Vi i ;; ; ;t Duško, zapeljivec. je b 1 zelo dober, prav tako gimnazijec Zare g. Juvanc-ča. zodisti so svoje vloge vezali tesno ob g'.av-ne igralce in s tem ustvarili harmonično celoto, ki je v nabito polni h ši ustva ila resnično razpoloženje. G. Petrovčiču kot režserju gre polno piiznanjC V bodoče bi bilo nujno potrebno da so teksti, preden se razdelijo, temeljito pregledajo, da se odstranijo vse težke in *~_>-lece jezikovne napake! —y Iz Novega mesta — Posipajte pločnike. Ob mrazu in hudi poledici, ki je zlasti občutna na cementnih pločnikih, bi hišne lastnike prosili, da plcč-nike posujejo z drobnim peskom. Na pločnikih preti nevarnost vsakemu pešcu, zlasti še starejšim ljudem, ki se ne zn-^o »loviti« po gladkih tleh tako kakor mlajši. — Hud mraz. Po kratkem presledku ie pritisnil po vsej Dolenjski ponovno hud mraz. Po gozdovih so jele pokati bukve, posebno še na Gorjancih. Tudi potoki so vsi zamrznjeni. E. C. Bentlev: 2 ,$kok skozi okno* ROMAN je vprašal preisko — Ali je povedal, zakaj?, valni sodnik. — Da, — je odgovorila, — povedal mi je, zakaj. Spominjam se točno, kaj je rekel, kajti... vsa zbegana je obmolknila, — Kajti...? — je ponovil preiskovalni sodnik prijazno. — Kajti moj mož je govoril z menoj malo o svojih trgovskih poslih. Ni verjel, da bi me zanimali. Žato sem bila dokaj presenečena, ko mi je pripovedoval, da je posTal gospoda Marlowa v Southampton, da bi mu prinesel važno vest od moža, ki se je hotel naslednjega dne odpeljati v Pariz. Dejal je še, da se je peljal nekaj časa z njim, potem pa da se je vrnil dobro miljo daleč peš in da mu je storilo to dobro. — Ali je povedal še kaj? _ Ne. Bila sem zelo zaspana in Čez nekaj minut. pen zopet zaspala. Spominjam se samo Se, kako je moj mož ugasnil luč. To je vse. Potem ga nisem več videla živega. _ Ali niste ponoči ničesar slišali? _Ne. Zbudila sem se, ko mi je sobarica ob sedmih zjutraj prinesla čaj. Zaprla je vrata v moževo sobo, kakor je storila to vedno. Mislila sem, da je še tam. kajti spal je navadno dolgo. Včasi je vstal šele pozne dopoldne. Zajtrkovala sem v svoji sobi. Približno ob desetih pa sem zvedela, da so našli njegovo truplo. Priča je povesila glavo v pričakovanju, da jo odšlo ve, toda zgodilo se ni tako. — Gospa Mandersonova, — glas preiskovalnega sodnika je bil poln simpatije, toda zvenei je trdo. — moram vas vprašati nekaj — v teh žalostnih okoinostih — mučnega. Toda to je moja dolžnost. Ali je res, da vaše razmerje do pokojnega moža zadnje čase ni slonelo na naklonjenosti in zaupanju ? Ali je res, da sta se bila drug drugemu odtujila? Vzravnala se je zopet in pogledala preiskovalnemu sodniku srepo v oči; lica ji je zalila kri: — Ce je to vprašanje neobhodno potrebno, — je odgovorila hladno, toda odločno. — sem pripravljena odgovoriti nanj, da ne bo morebitnega nesporazuma. V zadniih mesecih mi je povzročalo moževo vedenie težke skrbi in ža^sti. Bil fe ves imremenjon. molčeč. Bilo je. kakor da hoče biti vedno sam. še zda i si ne more tega pojasniti. Na vse načine sem si prizadevala razvedriti ga, storila sem vse. kar sem mogla združiti s svojim dostojanstvom. Neka i neznanega je bilo med nama, toda spregovoril ni nikoli. Pono? mi je branil vprašati ga, od kod ta izpreraemba. Sklenila sem ostati v občevanju z niim taka, kakršna sem bila vedno, dvomim pa, da bi kdaj zvedela, kaj jc bilo med nama. Priča, ki ji je pri zadniih besedah glas zadrhtel. čeprr"* se je hotela obvladati, si je zopet zastrla obraz ter obstala vzravnana in mirna. Neki porotnik je vprašal nekam boječe: — Torej med vć*mi in vašim možem nikoli ni bilo nič razburljivega? — Nikoli! Beseda je zvenela brezbarvno, toda vsi so čutili, da je bilo vprašanje navadno nerazumevanje značaja gospe Mandeisonove. — Ali ne veste ničesar, kar bi moglo zadnje čase povzročati vašemu možu skrbi? — je vprašal preiskovalni sodnik. Gospa Mandersonova ni ničesar vedela. Njeno zasliševanje je bilo končano. Gospa s Črnim pajčo-lanom čez obraz je stonila k vratom. Splošna pozornost je bila zdaj obrnjena na Martina, zaslišanega za njo. Tisti hip se je pojavil na hodniku Trent. Ni se zmenil za Martini, temveč je opazoval sloko postavo, ki mu je prihajala naproti na ulici sredi ljudi. Ko se je na pragu lahno priklonil in umaknil je rilišal, kako je gospa Mandersonova tiho izgovorila njegovo ime. Sel je za njo nekaj korakov v vežo. — Hotela sem vas prositi, da bi me malo spremili, — je dejala s tihim, strtim glasom. — Nisem mogla najti svojega strica in naenkrat mi je postalo malo slabo.. . zunaj mi tako.i odleže. Ne, ne, ne morem ostati tu, gospod Trent. Domov moram. Za hip mu je obvisela njena težka roka na rami, potem je pa odšla naslonjena na njegovo ramo povešene glave iz hotela po hrastovem drevoredu proti White Cablesu. Trent je molče stopal kraj nje. Čudne misli so mu roi^e do glavi in zbor glasov mu ie klical: Norec, norec! Vse, kar je vedel, vse. kar je slutil in domne- | val, mu je rojilo po glavi, toda dotik njene roke mu je omamljal zavest in ga navdajal s čudnim razburjenjem. V duhu se je zmerjal, ta čas, ko se je s konvencionalno vljudnostjo obračal k nji, ko sta vstopila v hišo in je gospa Mandersonova omahnila na divan. Odgrnila je pajčolan in se mu resnega obraza zahvalila. Dejala je, da ji je že odleglo in da upa, da zavoljo nje ni zamudil nič važnega. Dejala je še, da se sramuje, da pa ni pričakovala zadnjega vprašanja, — Veseli me, da me niste slišali, — je dejala. Seveda boste lahko čitali moje izpovedbe v vseh listih. Bilo je strašno, ko sem morala o vsem tem govoriti in se pokazati ljudem. In vsi moški so me kar požirali z očmi. Hvala vam za pomoč, — je pripomnila z lahnim nasmehom. Trentu je še nekaj časa drhtela roka pod hladnim dotikom njenih prstov, ko je odhajal od nje. Izpovedbe služinčadi in sluge, ki je bil našel truplo, niso prinesle nič novega. Izpovedbe policijskih uradnikov so bile kakor običajno brezbarvne in nejasne, V največje Bunnerjevo zadovoljstvo so postale njegove izpovedbe senzacija dneva, Občinstvo je naslednjega dne komaj opazilo na-migavanje na samomor. Vse okolnosti so govorile proti temu, kakor je bil izrazil svoje mnenje tudi preiskovalni sodnik. Naglasa! je zlasti to, da pri truplu niso našli samokresa. — To vprašanje, gospoda, je najvažnejše, — je dejal poroti. — To je temeljno vprašanje. Sami ste videli truplo. Slišali ste zdravnikovo mnenje. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upr:ivo in inseratni dol lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani