LETO XI ŠTEVILKA 115 30. APRIL 1977 brestov šzobzorn i k lasilo delovne skupnosti Proizvodnja po zastavi jenih načrtih GOSPODARJENJE V PRVEM LETOŠNJEM TROMESEČJU V prvih treh letošnjih mesecih se že kaže močno upadanje kratkotrajne konjunkture v prodaji pohištva, ki je bila značilna za drugo Polletje leta 1976. Ponavlja se značilnost v prodaji pohištva, da ostaja del proizvodnje v skladiščih. Sezonski vplivi v prodaji poleg vplivov zunanjega trga še vedno krojijo njen obseg. Vse značilnosti, ki krojijo Usodo celotne lesne industrije, se v enakem obsegu odražajo tudi v gospodarjenju Bresta. Rezultati gospodarjenja so v Prvem letošnjem trimesečju v Primeri z enakim obdobjem preteklega leta v izrednem porastu, vendar so primerjalno z letnim Planom v proizvodnji na letni dinamiki, medtem ko za prodajo lahko ugotavljamo, da ne sledi Proizvodnji. Na področju delitve dohodka smo prišli v položaj, da vkljub velikim naporom beležijo preveliko rast osebnih dohodkov. Proizvodnja je v prvih mesecih letos za Brest na dinamiki letnega plana in znaša 197,8 milijonov dinarjev ali 25,3 % letnega plana, v posameznih temeljnih organizacij ali so nihanja od letne dinamike različna. Najbolj ga presegajo v Tovarni pohištva Martinjak ■— 29% doseženega plana m v Tovarni pohištva Stari trg 28,7% doseženega plana. Let-ne dinamike plana ne dosegajo v obeh temeljnih organizacijah Proizvodnje primarnih izdelkov ln sicer v Iverki le 20,4 % in v Tovarni lesnih izdelkov 21,9 %. V proizvodnji ivemih plošč prihaja še vedno do manjših zastojev v obratovanju, medtem ko na proizvodnjo žaganega lesa vplivajo slabše dobave hlodovine v zimskih mesecih. V prodaji pohištva in izdelkov primarne proizvodnje beležimo letos v primeri z enakim obdobjem lani izreden porast, saj znaša indeks 153, vrednostno pa 149 milijonov dinarjev. V strukturi prodaje domači trg — izvoz so si podatki povsem nasprotujoči. Na domačem trgu beležimo izreden porast — za indeks 173, medtem ko je izvoz skoraj na ravni leta 1976 in znaša indeks 105. Primerjalno z letnim planom je bila prodaja v tem obdobju daleč pod predvideno in znaša le 17,4 % letnega plana. V enakem obsegu je bila v primeri s planom dosežena prodaja na domačem trgu in v izvozu. Vsekakor je nedoseganje letne dinamike plana preveliko, da bi ga lahko povsem nadomestili še do konca leta. Zato bo nedvomno potrebno vložiti mnogo naporov in iskati ustrezne nove oblike za pospešitev prodaje. Razmerje med proizvodnjo in prodajo je prav gotovo preveliko in moramo biti na to še posebno pozorni. V zaostrenem sistemu plačevanja se naraščanje zalog takoj odraža v finančni likvidnostni bilanci. Prvo pomanjkanje finančnih sredstev je že nastopilo prav v drugi polovici tega meseca in smo bili znova primorani po osmih mesecih izstaviti lastne menice in se obrniti na banko za aval. Naraščanje zalog gotovih izdelkov vpliva na finančni položaj pa tudi na obračun dohodka. Zaradi vrednotenja zalog po proizvodnih direktnih stroških vsako povečanje zalog gotovih izdelkov neposredno vpliva na finančni rezultat, ker je treba vse preostale stroške tako imenovane upravne režije pokrivati takoj iz dohodka. Osebni dohodki so v prvih treh mesecih, v primeri z enakim obdobjem lani narasli za 25%, v primeri z letnim planom pa za 5,4 % nad planiranimi. Popreč- (Konec na 2. strani) ? sprejema letošnje zvezne Titove štafete v Cerknici. Najboljšim željam ob Titovem jubileju se pridru-ujemo tudi vsi naši občani in Brestovci. OB LETOŠNJIH POMLADNIH PRAZNIKIH So obdobja in posamezniki, ki dajejo toku družbenega življenja poseben in izjemen pečat. So obdobja, ko se družba silovito razgiba, lomi in ustvarja nove oblike. Takšna obdobja in osebnosti so s posebno dragocenimi črkami zapisani v zgodovini človeštva in posameznih narodov. Prav v poznoaprilskih in majskih dneh se vsako leto in letos še posebej svečano spominjamo takšnih obdobij iz naše preteklosti. Zdi se kot bi bilo letos cvetje še bolj razkošno, kot bi zastave še bolj vzneseno plapolale v majskem vetru. Ob 1. maju — prazniku dela in vseh delovnih ljudi sveta se spominjamo dolge in težke poti, polne trpljenja, bede, krvavih obračunov in zmagoslavij, ki jo je moral prehoditi proletariat vsega sveta, da je postal trdna družbena sila, ki ustvarja sedanjost in prihodnost. Spominjamo se dolge poti razrednega osveščanja in notranjega organiziranja slovenskega in jugoslovanskega delavstva, ki je s svojo revolucionarno silo opravilo s tujimi zavojevalci in s svojimi razrednimi sovražniki. V to pot moramo vtkati tudi Čebine in štirideset let Komunistične partije Slovenije, ki je znala ob sebi zbrati najbolj revolucionani del našega naroda. Ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve Osvobodilne fronte — se spominjamo najbolj dragocenih dni slovenske domovine. V teh dneh je dokončno dozorela slovenska narodna zavest, slovenska narodna enotnost, ki je tlela in se v vijugastih poteh dolga stoletja vzpenjala do tega pomembnega zgodovinskega trenutka. Spominjamo se vseh bojev, žrtev, koncentracijskih taborišč, zmag in osvoboditve v majskih dneh 1945. leta. Z desetletji razrednega boja našega delavstva, z revolucijo in z narodnoosvobodilnim bojem naših narodov, s štiridesetimi leti vodstva naše partije je neločljivo povezana osebnost tovariša Tita. Vemo, da so tokovi zgodovine, da so družbena in politična gibanja vklenjena v delovanje objektivnih zakonitosti. Vendar so osebnosti, ki te zakonitosti globlje doumejo in lahko pospešijo njihovo družbeno delovanje. In v tem je njihova veličina. Nedvomno je takšna izjemna osebnost tudi tovariš TITO. Ob njegovem dragocenem jubileju — petinosemdesetletnici življenja, se bomo spet spomnili njegove težke, a bogate življenjske poti, ki simbolizira bližnjo zgodovino jugoslovanskih narodov. Njegov življenjski jubilej je tudi praznik mladosti, svobodnega in sproščenega življenja in optimističnega pričakovanja prihodnosti. Pridružujemo se toplim čestitkam vseh delovnih ljudi, obenem pa čestitamo vsem Brestovcem in vsem delovnim ljudem sveta k delavskemu prazniku! SPREJETE NALOGE NA PRETEKLI OBČINSKI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV Osnovno težišče družbenopolitične aktivnosti v prihodnjem obdobju, v pripravah na 8. kongres zveze komunistov Slovenije in na 11. kongres zveze komunistov Jugoslavije je poglabljanje in uresničevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v smislu uresničevanja zakona o združenem delu. Naloge komunistov se morajo usmeriti v to, da bi pripravljenost delavcev v celoti izkoristili in usmerili v spreminjanje in utrjevanje odločujočega položaja delavskega razreda in delovnih ljudi. Osnove za tako usmeritev so ustava, zakon o združenem delu, stališča in sklepi organov zveze komunistov in drugi sprejeti dokumenti. Prisrčno, iskreno, bogato SREČANJE TOVARNIŠKIH NOVINARJEV NA ČEBINAH V akcijskem pogledu je v naši občini premalo narejenega kljub sprejetim nalogam, programom in aktivnostim. Zato je treba nenehno ocenjevati doseženo stopnjo samoupravne preobrazbe in dejanski položaj delavcev. O tem pri nas zlasti osnovne organizacije in drugi organi Zveze komunistov nimajo izdelanih ocen idejnopolitičnih razmer v svojem okolju ali pa so ocene enostranske kot na primer »pri nas je vse v redu«, ali pa se pojavljajo neke vrste malodušja, pasivnost in stokanje v smislu »ne vemo«, »ne znamo«, »ne moremo« in podobno. Preseganje takega stanja je ena izmed nalog v našem akcijskem delovanju. Pomembne naloge so pri prihodnjem organiziranju temeljnih organizacij. Brez ustreznega organiziranja ni mogoče doseči takega položaja delavcev, da bodo ti resnično samoupravno obvladovali celovitost odnosov v združenem delu. Sedanje temeljne organizacije v občini so v splošnem ustrezne (v formalno-orga-nizacijskem pogledu). Gre pa za organiziranje novih temeljnih organizacij, ali pa za vključevanje delavcev v TOZD tam, kjer sedaj niso in sicer: — Organiziranje v TOZD tistih delov in delovnih skupnosti skupnih služb delovnih organizacij Bresta in Kovinoplastike, ki po 403. členu zakona o združenem delu ne sodijo v te delovne skupnosti (komerciala s trgovsko mrežo, transport, orodjarna itd.). To nalogo je potrebno izpeljati letos. — Organiziranje TOZD iz dislociranih obratov in dejavnosti — kot so obrat Iskre v Cajnarjih, avtobusni promet v okviru SAP, tovorni promet v okviru Transavta, gradbeništvo v okviru Gradenj. Pri tem gre za dolgoročnejšo nalogo, ker je organiziranje TOZD povezano z ustreznim razvojem teh dejavnosti. Posebno vprašanje glede samoupravne organiziranosti pa v tem sklopu predstavljajo dejavnosti kot so elektro, PTT in druge, ki so v tem smislu prav tako dislocirane dejavnosti. — V kmetijstvu in gozdarstvu je potrebno ustrezno organiziranje v smislu politike, ki so jo začrtali dokumenti predsedstva CK ZKS in predsedstva RK SZDL ter javna razprava ob teh dokumentih — organiziranje več temeljnih zadružnih organizacij (TZO) v sklopu Kmetijske zadruge Cerknica in organiziranje več temeljnih obratov kooperantov PROIZVODNJA PO ZASTAVLJENIH NAČRTIH (Nadaljevanje s 1. strani) ni osebni dohodki znašajo v tem obdobju 3.942,00 dinarjev. Rast osebnih dohodkov je prav gotovo najbolj zaskrbljujoča. V tem času sicer še nimamo podatkov iz periodičnega obračuna in izračuna višine dogovorjenih osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu panoge, vendar iz podatkov v primeri z letnim planom lahko že sedaj ocenjujemo, da bodo v nekaterih temeljnih organizacijah presegli dovoljeno maso osebnih dohodkov. T. Zigmund pri Gozdnem gospodarstvu Postojna (namesto sedanjega enega za vse tri občine). Še posebej je aktualen razvoj odnosov svbodne menjave dela med delavci temeljnih organizacij in delavci delovnih skupnosti skupnih služb. Posebne naloge na tem področju v občinskem okviru veljajo za: — Delovne organizacije z več temeljnimi organizacijami — Brest in Kovinoplastiko, kjer je potrebno izločiti iz sedanjih preštevilnih skupnih služb vse, kar ne sodi vanje. Posvetovanje je dalo kopico rešitev in odprlo dileme glede prihodnjega skladnega razvoja lesne industrije. Stagnacija produktivnosti dela je v zadnjem času zaskrbljujoča; od tod je akcija sindikatov umestna in spodbudna. Na posvetovanju so bile opredeljene tudi naloge sindikatov za povečevanje produktivnosti dela kot pomembne naloge pri doseganju večjega dohodka in nagrajevanja delavcev po rezultatih dela in gospodarjenja. Ugotovljeno je bilo, da produktivnost zaostaja predvsem zaradi: — neusklajenega razvoja kapacitet, — zaostajanja v delitvi dela in specializaciji, — neenotnih nastopanj na tujih trgih, — neustreznega izkoriščanja delovnega časa, kapacitet in povečevanja neproduktivnosti dela. Na sprejemu Titove štafete — — Novo Kmetijsko zadrugo z več TZO, kjer se bo moral dobršen del sedaj zaposlenih v strokovnih službah organizirati v delovno skupnost skupnih služb. —- Za TOZD v občini, čigar sedež delovnih organizacij je izven občine (Kartonaža, Nanos, Gostinstvo, Gozdno gospodarstvo, Novolit). Poleg gornjih nalog velja poudariti potrebo po strokovni okrepitvi teh TOZD z lastnimi kadri in s službami, ki so sedaj od teh TOZD preveč oddaljene. — Za enovite delovne organizacije v občini — Gradišče, Ko-vind, Komunala, Jelka (in tudi osnovne šole). Tudi v teh organizacijah morajo biti na specifičen način urejeni odnosi in položaj delavcev, ki opravljajo skupne posle, ki po svojem značaju predstavljajo isto kot skupne službe. Ob tem pa za te delovne organizacije še posebej velja izpostavitvi vprašanje prihodnjega tesnejšega povezovanja ter združevanja dela in sredstev. J. Frank — neustreznega osvajanja sistema srednjeročnega in kontinuiranega planiranja, — premajhnega izkoriščanja strokovnih dosežkov, — prepočasnih integracijskih povezav združenega dela in dohodkovne povezanosti. Prav gotovo so naloge sindikata, da v svoji neposredni praksi in v neposrednem okolju analizira raven produktivnosti dela (ne le individualno, temveč družbenoekonomsko produktivnost, kar pomeni, da se le-ta ugotavlja z realiziranim dohodkom) in zastavi konkretne ukrepe na povečanje produktivnosti dela. To je stalna naloga, ki se ne konča z enkratnim sestankom, temveč je to naloga stalne in zavestne akcije vseh zaposlenih. Zavedamo se, da so od produktivnosti dela odvisni uspešnost gospodarjenja in celotni finančni rezultati. B. Mišič žal — predvsem šolarji in Brestove! V organizaciji republiških sindikatov in aktiva novinarjev glasil v združenem delu so se 24. 3. na Čebinah zbrali novinarji glasil v združenem delu iz vse Slovenije. Pred tem so obiskali revirski muzej v Trbovljah, na Čebinah pred Barličevo hišo, kjer so pred štirimi desetletji ustanovili slovensko komunistično partijo, pa so se srečali z revolucionarjem, narodnim herojem MIHO MARINKOM. Kolono vozil, ki se je tisti dan vila iz Trbovlje na Čebine — na srečanje je prišlo kar 74 tovarniških novinarjev — izjemno priložnost za pogovor z Mihom Marinkom pa so izkoristili tudi novinarji vseh večjih slovenskih glasil in dopisniki nekaterih drugih jugoslovanskih časnikov v naši republiki, je prekosila edino še kolona, ki se je po novi, asfaltirani poti na Čebine vila 16. aprila, ko je bila tam osrednja proslava ob 40. jubileju ustanovitve Komunistične partije Slovenije. V prisrčnem in iskrenem pogovoru, ki se je razvil med tovarišem Marinkom in tovarniškimi novinarji — mnogi so dragega gosta prosili, da za njihov list pove še kaj posebej in bralcem posreduje svoje napisane pozdrave, kar je tovariš Marinko rad storil — so le-ti izvedeli za vrsto dragocenih potankosti, ki jih zgodovinarji nimajo zapisanih: za tople človeške podrobnosti, ki tudi zgodovinske dogodke narede blizke in človeško drage. To pa zmore le živo pričevanje neposrednega udeleženca. Pa še nekaj je pokazalo srečanje na Čebinah: tovarniška glasila prestopajo tovarniške okvire, saj je nemogoče obiti dogajanje v širši družbeni skupnosti in človekovo doživljanje sveta deliti na dopoldne v tovarni in popoldne doma. Čebine, ta lepi in dragoceni kraj iz naše revolucionarne polpreteklosti, ki s svojim zgodovinskim izročilom sega v sedanjost, so bile prvo takšno organizirano srečanje urednikov tovarniških glasil. Vsi, tudi ugledni gost Miha Marinko, pa so obljubili, da na takšna in podobna srečanja še pridejo! S srečanja so poslali tudi pozdravno brzojavko tovarišu Titu. Kaj so življenjski stroški Vsak mesec v statističnih bil; tenih beremo, da so življenjski stroški porasli za toliko in toliko odstotkov. Ljudje pogosto tem podatkom ne verjamejo. To je predvsem posledica tega, ker ne vedo, kako se merijo in kaj pomenijo odstotki življenjskih stroškov. Napačno je pojmovanje, da vsak porast cen kateregakoli izdelka vpliva na življenjske stroške. Če se podraži recimo parfum, to res ne vpliva na življenj; ske stroške. Če pa se podraži kruh, pa to nanje že izrazito vpliva. V naši statistiki se vsak me; s ec pojavljajo podatki v višini življenjskih stroškov na podlagi primerjav 260 izdelkov in gibanja njihovih cen v 53 mestih v vsej Jugoslaviji. Med izdelki, ki jih stalno spremljajo, so moka, kruh, mleko, jogurt, meso s kostjo, meso brez kosti, sladkor, sol, kava, pivo, sir, fižol, zelena solata, čebula, cigarete (Morava, Zeta, Drina) in tako naprej. V listi izdelkov in storitev je natančno opredeljenih sedem osnovnih skupin: hrana, cigarete in pijača, obutev in obleka, stanovanje, higiena in zdravje, kultura in razvedrilo ter promet in PTT storitve. Pri analizi snemajo cene p° vnaprej določenih rokih in z upoštevanjem prodajnih količin. ^ Zato so cene in izdelki živ-1 jenskih stroškov dejanski prikaz resničnega stanja in je nezaupanje v podatke predvsem po; sledica premajhne obveščenosti o postopku in načinu njihovega ugotavljanja. Podobno ugotavljajo stroške življenja tudi v ostalih deželah- Ta prispevek želi torej povedati, kako se ugotavljajo indeksi življenjskih stroškov. Če se p°: dražijo recimo cigarete Kent ah avto Mercedes in če bodo delavci vedeli, da to ne vpliva na življenjske stroške, potem je nas namen dosežen. B. Mišič 0 produktivnosti dela POSVETOVANJE SINDIKATOV V okviru akcije o povečevanju produktivnosti dela je zvezni odbor sindikata lesne industrije in gozdarstva organiziral dvodnevno posvetovanje na Bledu. Namen posvetovanja je bil, da ob neposrednih primerih iz prakse ugotovimo slabosti, pa tudi ugodne učinke pri povečevanju produktivnosti dela. Uresničevanje zakona o združenem delu IKf * šgte ■ j n ,, Jelka in Brest Pred nekaj dnevi je komisija, ki jo sestavljajo delavci BRESTA in JELKE, izdelala osnutek analize o družbenoekonomski upravičenosti združitve med tema dvema delovnima organizacijama. Analiza oziroma njene ugotovitve zasledujejo pobudo, ki je bila dokaj jasno zapisana v temeljnih podlagah za oblikovanje novega samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v SOZD Slovenijales. Pobuda je izšla iz grobe ocene. Namen analize pa je, da s stališča obeh delovnih organizacij, pa tudi njunih usklajenih interesov ter skupnega razvoja ugotovi učinke združitve. Analiza naj bi dala tudi odgovor, kako bi z združivijo dela in sredstev dosegli hitrejši posamezni in skupni razvoj, zagotovili socialno varnost zaposlenih in uveljavili dohodkovno soodvisnost ter pogoje za hitrejše uresničevanje samoupravnih odnosov. Z drugimi besedami: analiza skuša odgovoriti na vprašanje, ali je združitev smotrna in v čem se kaže ta smotrnost. Da bi se organi in kasneje delavci na referendumu laže odločili, je v analizi prikazano sedanje stanje, nakazane pa so tudi Programske usmeritve in pričakovana uskladitev interesov. Res pa je, da je prav v takih primerih, kjer so razlogi za združitev Predvsem v programskem usklajevanju, v delitvi dela in v drugem splošnem usklajevanju skupnega razvoja, zelo težko natančno ovrednotiti njene koristne u-činke. Dokazuje 'se jih predvsem Po posameznih področjih poslovanja (nabava, prodaja, razvoj, finančna politika, socialna varnost itd.), pa tudi s prikazom splošnih gospodarskih zakonitosti, iz katerih se sklepa na koristne posledice za obe strani in za širšo družbo. Ob upoštevanju pravkar zapisanega je komisija ugotovila, da se program JELKE lahko vključuje in dopolnjuje proizvodni Program BRESTA. Iz sedanje organiziranosti BRESTA bi kazalo Po ugotovitvah analize združevati zlasti strokovna opravila v zvezi z — računovodsko funkcijo, — nabavno-prodajno funkcijo, . -p funkcijo razvoja proizvodov m investicij. Glede samoupravne organiziranosti ne bo bistvenih sprememb zaradi odločitve same. Vsekakor pa se bo JELKA po združitvi vključila v skupno akcijo za uresničitev določil zakona o združenem delu. Kot logična posledica ugotovitve analize je ob koncu zapisan naslednji glavni predlog: — da se JELKA organizira lcot TOZD in da delavci te temeljne organizacije sprejmejo samoupravni sporazum o njeni združitvi v delovno organizacijo BREST Cerknica, n. sol. o. Referendum naj bi bil v juniju 1977, združitev pa naj bi veljala od 1. julija dalje. V času do referenduma je treba opraviti še marsikaj. Analiza mora v javno razpravo, o njej morajo podrobno razpravljati vsi zbori delavcev in družbenopolitične organizacije, delavski sveti morajo razpisati referendum in podobno. Prav je, da je aktivno delovanje ob združitvi široko zastavljeno in da vsakdo dobi odgovore na vprašanja, ki ga zanimajo. Tako sc bomo v obeh delovnih organizacijah laže odločali. Z. Zabukovec Letošnji Zagrebški velesejem — v proizvodnji pohištva nobenih novosti Proizvodnja in prodaja naših kuhinj Prvo četrtletje letošnjega poslovanja je za nami in kmalu bomo obravnavali periodične obračune, primerjali podatke z lanskimi in ugotavljali poslovno uspešnost. Lahko rečem, da je bilo poslovanje v prvem četrtletju v TOZD Tovarna pohištva Stari trg zadovoljivo, zlasti še v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. Se- veda pa ne smemo pozabiti na to, da je bilo lansko prvo četrtletje izredno težavno zaradi majhne prodaje naših izdelkov. Indeksi četrtletij 1977—1976, računani po vrednosti, so naslednji: — proizvodnja 163 — prodaja 150. Doseganje načrtovanih nalog pa je: Po novih merilih je razpon med naj nižjim in najvišjim možnim izplačilom regresa 1 : 1,9. V sporazumu so še druge manjše dopolnitve, ki pa so odraz usklajevanja s panoškim sporazumom. J. Škrlj Usklajevanje $ sindikalno listo SREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O PRIDOBIVANJU IN DELITVI DOHODKA TER O RAZPOREJANJU ČISTEGA dohodka Sindikalna lista za leto 1977 je že v decembru lani opredelila svoja stališča o delitvi dohodka iz čistega dohodka, samoupravni sPorazum v lesni industriji pa je ta določila dopolnil in sprejel nekoliko kasneje. Na podlagi sporazuma panoge je bil tudi na Brestu pripravljen osnutek, dan v javno razpravo, kasneje pa so ga po temeljnih organizacijah in skupnih dejavnostih sprejeli na zborih delavcev v enakem besedilu. Največ sprememb je doživela Pota priloga samoupravnega sporazuma, ki odmerja povračila stroškov, kot so dnevnice in stro-ski prenočevanja, terenski doda-tek, stroški prevozov in službenih Potovanj, stroški prevozov na delo in z dela ter nadomestilo za jooeno življenje. V teh spremembah so stroški usklajeni s sporazumom panoge. Vsebinska sprememba je pri določanju nadomestila za ločeno življenje. Sprejeta so merila, po katerih se ob-aeunava nadomestilo glede na udaljenost stalnega bivališča oruzine in na število otrok. Pri em pa moramo poudariti priza-oevanja za to, da imajo delavci sf*Jeno stanovanje v kraju zapo-utve, zato dajemo precejšnja -fstva za stanovanjsko izgrad- Sprememba je tudi pri dolo-Cunju regresa za letni oddih. Porazum panoge lesne industrije določa, da je treba pri merilih a izračun višine regresa upošte-.1 višino osebnega dohodka Ziroma dohodka na družinskega . Jana, težje deelovne razmere, de-e na zdravju škodljivih delovnih testih, samohranilke, zdravstve-° stanje in podobno. v spremembah našega sporazuma so upoštevani vsi kriteriji ^azen zdravstvenega stanja, kate-imamo upoštevanega že do „Jtaj pri določilih, ki ureja re-j res za zdravstveno letovanje de-avcev in so zato sredstva namensko izločena. VOLITVE V DELAVSKI SVET SOZD SLOVENIJALES Prvi korak — čeprav bolj formalnega značaja — po navadnem referendumu in po registraciji SOZD Slovenijales — proizvodnja in trgovina so bile volitve v delavski svet SOZD, ki so bile proti koncu aprila tudi v vseh Brestovih temeljnih organizacijah in v Skupnih dejavnostih. Po temeljitih kandidacijskih pripravah so bili v delavski svet izvoljeni: — iz TOZD TP Cerknica — Mate Jakovac, — iz TOZD TP Martinjak — Ivan Debevc, — iz TOZD TIP Cerknica — Erna Žunič, — iz TOZD TLI Stari trg — Anton Pišek, — iz TOZD TP Stari trg — Igor Gornik, — iz Skupnih dejavnosti — Jože Urbas. Celotna delovna organizacija BREST daje tudi. svojega delegata v odbor samoupravne delavske kontrole na ravni SOZD. Brestove temeljne organizacije in Skupne dejavnosti so imenovale Antona Perčiča — pravnika iz Skupnih dejavnosti. B. Levec Mednarodno srečanje propagandistov Mednarodni simpozij ekonomskih propagandistov, ki ga vsako leto organizira Zveza ekonomskih propagandistov Jugoslavije, je bil letos v Kladovu v SR Srbiji, od 29. marca do 2. aprila. Pokrovitelj simpozija je bila Gospodarska zbornica Jugoslavije. Z mednarodnega simpozija ekonomskih propagandistov S tem je naše gospodarstvo še posebej poudarilo pomen ekonomske propagande v naši gospodarski politiki. Tik pred simpozijem je zasedal centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, ki je imel na dnevnem redu prav vprašanja ekonomske propagande. Organizatorjem je uspelo, da so o zasedanju poročali predavatelji tako rekoč iz prve roke in s tem dali simpoziju pomembno ideološko obeležje. Predavanja so izzvenela v smislu, da je ekonomska propaganda našemu gospodarstvu še kako potrebna, da pa se je treba boriti za to, da jo očistimo vseh, naši družbeni stvarnosti tujih vplivov. Z izbiro kraja simpozija — Kladovo je prav gotovo eden izmed najbolj odročnih krajev naše domovine — je organizator želel poudariti povezavo med gospodarstvom in izjemnimi napori graditeljev hidrocentrale Berčtap. Vzporedno s simpozijem je tekel tudi jugoslovanski festival propagandgnega filma. Na tem festivalu so sodelovali avtorji propagandnih filmov iz vse Jugoslavije. Strokovna žirija, ki jo je vodil znani filmski delavec, režiser Puriša Dordevič, je v skupini »Gospodinjski pripomočki, pohištvo in ostalo« določila za najboljši film prav naš propagandni film o Katarini. To pomeni za nas veliko priznanje, obenem pa tudi obvezo za prihodnje delo. B. Lavrič — proizvodnja 113 — prodaja 89. Ti podatki so po vrednosti dokaj relativni, kar je značilno zlasti za proizvode sestavljivih programov, predvsem pa kuhinj, kjer nastajajo lahko večje razlike pri sami strukturi elementov, ki imajo dokaj različne vrednosti. Razlike med proizvodnjo in prodajo so še vedno prevelike. Ostaja bojazen, da bomo leto znova zaključili s prevelikimi zalogami gotovih izdelkov. S strani proizvodnje se zastavlja resno vprašanje: kaj je še moč storiti, da bi se stanje v prodaji še izboljšalo? Pred nedavnim smo osvojili sistem proizvodnje po naročilu. Moram pa reči, da to doslej ni pokazalo pričakovanih rezultatov. Menjavanje tipov kuhinj ni dalo zadovljivih učinkov, kar se kaže v tem, da je upadla prodaja Vege 74-S, ko smo na trgu ponudili nov tip kuhinje Brest-P. Povratne informacije s tržišča, do katerih sicer težko pridemo, so le delne, vendar pa dokaj vzpodbudne. Pohvalijo nas za dobro kvaliteto in sprejemljive dobavne roke. Več kot polovico naše proizvodnje prodamo na področju Slovenije, kjer je prisotna najmočnejša konkurenca, pa tudi kupec je dokaj zahteven. Tudi del Hr-vatske že močno povprašuje po naših kuhinjah, vendar pa je to še premalo. Treba bo še dodatnih naporov, naj si bo v proizvodnji, naj si bo v prodaji. D. Plaz MALENKOSTI, KI NISO MALENKOSTI Vrsta kupcev, ki so prišli na preteklo razprodajo in so se oglasili tudi v našem Salonu pohištva, se je zelo pohvalno izrazila o sprejemu. Prijetno so bili presenečeni nad lepim pozdravom in prijetno besedo, kar postaja zadnje čase žal vse večja redkost. Sicer pa ima prijazen sprejem seveda tudi pozitivne posledice. Morda se bo komu zdelo, da so to malenkosti... Prav pa je, da se vseskozi zavedamo, kako »dober glas seže v deveto vas«. Izpolnjevanje plana po temeljnih organizacijah TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA V prvem letošnjem tromesečju smo v Tovarni pohištva Cerknica dosegli večjo vrednost proizvodnje kot jo je predvideval plan. Po dinamiki smo dosegli naslednjo vrednost proizvodnje: Januar........... 24.208.131 din Februar .... 27.302.404 din Marec............ 25.629.499 din Skupaj: .... 77.140.034 din Dosežena vrednost je za 11 odstotkov večja kot jo je predvideval plan, število delavcev v planiranem obdobju pa je bilo 6 % manj kot je bilo planirano. Na proizvodnjo v I. tromesečju je zelo ugodno vplivala prodaja naših izdelkov, ki je bila skoraj enaka kot proizvodnja. To je omogočilo zelo ugodno strukturo planirane proizvodnje, ki je bila usklajena z našimi kapacitetami. Zato smo lahko izpolnili obveznosti za domače tržišče in pogodbene obveznosti za izvoz. Samo pri kredencah za Združene države Amerike smo nekoliko v zaostanku zaradi spremenjene zahtevnejše tehnologije površin- ske obdelave, ki jo je zahteval kupec. Preskrba tovarne s surovinami in reprodukcijskim materialom v tem obdobju ni bila najboljša. Surovine smo dobili pravočasno, vendar je bila kvaliteta ivemih plošč in mahagonij furnirja zelo slaba. Iverke so bile slabe kvalitete zaradi težav v novi tovarni ivernih plošč. Mahagonij furnir pa smo dobili v glavnem z domačega tržišča, kjer pa je kvaliteta veliko slabša kot če ga dobimo iz drugih držav. Za uvoz pa nam primanjkuje sredstev in smo zato imeli na voljo samo domači furnir. Iz uvoza smo dobili le tiste materiale, katerih ni na domačem tržišču. Manjše težave smo imeli tudi s pravočasno dobavo lakov in okovja, vendar zato nismo imeli zastojev, ker so le prispeli v zadnjem trenutku. Rezultat I. tromesečja in lan-sirni program za naslednji mesec nam kaže, da bomo letni plan lahko dosegli. Lahko pa bomo dosegli tudi večji obseg proizvodnje, če bo prodaja potekala v skladu s planom za letošnje leto. J. Lipovec Ijivi. V prihodnjih mesecih je pričakovati večji izpad proizvodnje zaradi uvajanja novih proizvodov. Težave so zaradi kratkih rokov za pripravo proizvodnje in nabave rezil. Iz omenjenih rezultatov je sklepati, da bo periodični obračun za I. tromesečje pozitiven, kar nam daje optimizem za prihodnje poslovanje. A. Pišek TOVARNA POHIŠTVA MARTINJAK V Tovarni pohištva Martinjak smo v prvem tromesečju letošnjega leta dosegli 29% letnega plana. Če gledamo samo finančno doseženi rezultat, lahko ugotovimo, da smo proizvodne obveze, sprejete z letnim planom, presegli. Ža 15.289.647 din smo izdelali masivnih izdelkov in za 13.184.058 din tapetniških izdelkov. Izvozni izdelki predstavljajo 22%, izdelki za domače tržišče pa 78 °/o. Za izvoz smo izdelali v glavnem izdelke iz jelovega lesa, za domači trg pa stole, mize in tapetniške izdelke. TOVARNA LESNIH IZDELKOV STARI TRG Obseg proizvodnje je v Tovarni lesnih izdelkov pogojen z dobavo hlodovine in predvidenega troizmenskega obratovanja v ža-galnici. V letu 1976 je bil izpad dogovorjene dobave hlodovine za okrog 6 odstotkov. Obseg proizvodnje v stolarni ostaja na ravni doseženega obsega proizvodnje v letu 1976. Povečanje 33 odstotkov v obsegu proizvodnje v planu 1977 je rezultat načrtnega izkoriščanja kapacitet žagalnice in dogovorjenih dobav in oskrbe s surovinami s strani GG Postojna. V prvem tromesečju so rezultati doseganja plana: Iz tabele je razvidno, da je tromesečni plan proizvodnje dosežen s 100 odstotki, medtem ko je kumulativa 3 odstotke izpod letnega plana. Izpad proizvodnje je v žagalni-ci. Težave so v tem, da zaloge hlodovine niso pogojevale troizmenskega obratovanja. Stalno pomanjkanje delovne sile na skladišču žaganega lesa pa povzroča težave v proizvodnji in prodaji. Proizvodnja v stolarni je dosežena za I. tromesečje s 112 odstotki ali 3 odstotke nad kumu-lativo letnega plana. V prvem tromesečju so rezultati zadovo- Proizvodnjo nam resno zavirajo prepogosti proizvodni nalogi za jelove izdelke. Pri večjem številu izdelkov iz bukovega lesa, za kar je bila tudi tehnološka ureditev tovarne mišljenja, pa bi proizvodnja tekla bolj nemoteno. Površinska obdelava večjih ploskovnih elementov, kot so plošče TRESTLE, je za naše razmere prezahtevna. Skupaj s prodajo in z (organizirano) marketing službo bi bilo potrebno najti take izdelke, bi bi ustrezali tudi proizvodnji, ne samo prodaji. Večjo pozornost bi bilo treba posvetiti tudi pravočasnim in pravilnim dobavam materialov ter pravočasnim dostavam potrebnih podatkov o površinski obdelavi in tapeciranju za izdelke, ki so že dani v proizvodnjo. S tem bi se dobavni roki tudi manj zavlačevali. R. Cvetko Zaprosili smo za podobna poročila tudi iz drugih temeljnih organizacij. Žal jih ni bilo ... Proizvodnja Plan 1977 I. trom. Doseženo I. trom. 4 : 2 4 : 3 žaga 69.365 15.300 14.924 22 97 štolama 12.750 3.155 3.522 28 112 TOZD 82.115 18.455 18.466 22 100 Prodaja TOZD 54.310 11.041 15.078 28 136 Skladišče v Tovarni ivemih plošč Predvsem o gospodarjenju S pretekle seje delavskega sveta SOZD SLOVENIJALES 9. seja delavskega sveta SOZD SLOVENIJALES je bila v znamenju razprave o rezultatih gospodarjenja posameznih članic po podatkih zaključnih računov za leto 1976 ter razprave o sanacijskih programih delovnih organizacij, ki so zaključile poslovno leto 1976 z nepokrito izgubo. SOZD Slovenijales, ki ima v svojem sestavu 26 proizvodnih delovnih organizacij in delovno organizacijo trgovina, je v preteklem letu s 14132 zaposlenih ustvarila celotni prihodek 10504589200 din ali 14 % več kot leta 1975 ob 4 % povečanju zaposlenih. Dohodek je znašal 1552658900 din ali 37 »/o več kot lani, čisti dohodek pa je večji za 32 °/o ter znaša 1118712900 din. Izplačani osebni dohodki na zaposlenega so bili 3600 din ali 17 °/o več kot leta 1975. Zaloge gotovih izdelkov so bile na koncu 1976. leta ovrednotene s 321127900 din, kar predstavlja 79% zalog ob koncu 1975. leta. Nekatere članice so zaključile poslovno leto 1976 z izgubo, ki znaša 53355600 din ali 484 % več kot v letu 1975. Poslovno leto 1976 so z nepokrito izgubo končale naslednje proizvodne delovne organizacije. din Lignošper, Bos. Novi 3251700 DIP Klana, Klana 984920 Lik Kočevje, Kočevje 560760 Tovarna meril, Sl. Gradec 538160 Glede na sklep delavskega sveta, po katerem lahko ena delovna organizacija samo enkrat računa na pomoč članic SOZD pri pokrivanju izgube, se sred- stva skupnega sklada razdelijo za pokrivanje izgube delovnim organizacijam LIK Kočevje in Tovarna meril, saj sta Lignošper in DIP Klana dobili pomoč že v letu 1975. Delovni organizaciji Lignošper bodo krile izgubo Privredna banka Sarajevo, Jugobanka Sarajevo ter Republički sklad skupnih rezerv v znesku 22517000 din. Za kritje ostalega dela izgube bo Sloveni j ales-trgovina najela kredit s tem, da bodo zgoraj omenjene banke dale poroštvo za to posojilo. DIP Klana je v zelo težkem finančnem stanju, tako da ji tudi večletna pomoč pri pokrivanju izgube ne bi pomagala priti iz težav. Zato morata gospodarstvo reške občine in DIP Klana odločiti o prihodnosti te delovne organizacije. Treba je zagotoviti podaljšanje odplačilnih rokov za že prispela posojila in narediti tak sanacijski program, ki bo v daljšem obdobju nakazal izhod iz težav, saj bo v nasprotnem primeru obstanek te delovne organizacije vprašljiv. SOZD Slovenijales pa je pripravljena nuditi vso strokovno in drugo pomoč pri izpeljavi sanacije, ne more pa prevzeti nase pokrivanja izgub iz leta v leto, če izhod iz težav ni viden. M. Jakovac Aprilska razprodaja pohištva Naloga razprodaje, ki je bila od 12. do 23. aprila, je bila razprodati opuščene programe kuhinj (Nika, Gama, Vega — 74 bela in zelena, Vega — 60), ostanke elementov od regala Katarina, toaletni program, nekoliko vrst sedežnih elementov (stoli, fotelji) ter nekaj vzorcev. Razen kuhinje Nika, ki je bila dokaj kompletna, je bilo ostalo v glavnem desortirano pohištvo. Prve dni prodajalec ni imel dovolj časa, posvetiti se posameznemu kupcu, da bi mu razložil uporabno vrednost posameznega elementa. Posledica tega je, da smo najprej razprodali bolj kompletno pohištvo. Proti koncu razprodaje je prišla do izraza spretnost prodajalca, ki je lahko svetoval in predlagal uporabne vrednosti posameznih elementov. Zanimivost te razprodaje je, da smo prvi dan iztržili skupaj s Salonom pohištva čez 120 milijonov starih dinarjev. Tako visoke številke nismo pričakovali, saj bi bilo normalno, da bi to dosegli v dveh do treh dneh v podobnih akcijah. Tudi tokrat se je pokazalo, da je razprodaja naj učinkovitejša v Cerknici. Posebej velja poudariti prizadevnost osebja v Salonu pohištva, ki je tudi tokrat dokazalo, da je to kolektiv, da kadar je potrebno, izpelje pravo udarniško delo; delali so namreč po ves dan-Tudi posebna skladiščna skupina v centralnem skladišču si je prizadevala, da bi hitro izdajala izdelke. Žal pa tega za skladišča temeljnih organizacij ne bi mogli trditi, ker njihova dostava v centralno skladišče razprodaj nega materiala v začetku ni znala ujeti pravega ritma in je stalno kaj primanjkovalo. Nekateri skladiščniki so se celo zagovarjali; da prvega dne razprodaje še niso vedeli, kaj se sploh razprodaja iz njihove temeljne organizacije. Če je to bilo res, pomenu da je informacija o tem pač nekje zastala. Glede na prodano količino blaga ter na število obiskovalcev lahko ocenimo to razprodajo kot zelo uspešno. Z vidika prodane količine je uspešna zato, ker srno razprodali tiste izdelke, ki s° vezali obratna sredstva v zalogah in so predstavljala »mrtev kapital«, pa tudi zato, ker srno dobili skladiščne prostore. Glede na število obiskovalcev pa \e pomembna zaradi popularizacij6 našega Salona pohištva v Cerknici, saj je bil za marsikaterega obiskovalca še neznanka. Razveseljivo je tudi to, da se je med razprodajo povečal promet za okrog 50% in to za nakupe p°' hištva iz rednega programa. M. Mlihar Priloga: OBZORNIK ZA OBČANE PREDSTAVLJAMO MAŠE KRAJEVNE SKUPNOST! © PREDSTAVLJAMO NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI ® PREDSTAVLJA Za začetek — krajevna skupnost Cerknica Odločili smo se, da bomo v prihodnjih številkah našega glasila zapovrstjo predstavljali naše krajevne skupnosti ter ključne probleme pri njihovem delu in samoupravnem povezovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi. Pobuda za takšne predstavitve je prišla iz vrst naših delavcev, ki velik del svojega časa preživijo izven tovarniških zidov, v drugih bivalnih okoljih, s katerimi so življenjsko povezani. Pričeli smo s krajevno skupnostjo Cerknica. V razgovoru o njenih problemih so sodelovali: Andrej HERBLAN, predsednik sveta KS, Alojz HITI, tajnik sveta KS, Janez KOVAČIČ, sekretar sveta ZK KS, Ljubo ULE, predsednik krajevne konference SZDL, Drago JAKOPIN, član delegacije KS za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine, Slavka CIMERMANČIČ, članica delegacije KS za SIS in Darko KRANJC, član delegacije KS za SIS. V izčrpnem in sproščenem razgovoru se je nagrmadilo nešteto vprašanj in stališč. Vsekakor jih ni moč prikazati vseh; poskusili pa bomo vsaj poglavitne — v obliki vprašanj in odgovorov kot so se oblikovali v nevezanem razgovoru, v katerem so sodelovali vsi prisotni. Krajevna skupnost »Jožeta Petrovčiča« Cerknica je bila ustanovljena leta 1964, leta 1971 pa so k njej pristopili še manjši okoliški kraji. Tako sedaj zavzema 5.135 hektarov površine ali 10,6 "/o celotne površine občine. Na njenem področju je pet večjih naselij (poleg Cerknice še Dolenja vas, Dolenje jezero, Otok in Zelše — Podskraj-nik) s 3.690 prebivalci; od tega je 429 kmečkega prebivalstva (11 °/o). Nagel razvoj lesne industrije po drugi svetovni vojni in ostalih dejavnosti v poznejši dobi sta vplivala na intenzivno razslojevanje kmečkega življa, ki je še leta 1945 predstavljal 70 '"/o vsega prebivalstva krajevne skupnosti. Njena lega je na področju svetovno znanega Cerkniškega jezera, katerega obala znaša ob polnem vodostaju toliko kot slovenska morska obala. Področje je bogato z gozdovi, kar je pogojevalo razvoj žagarstva že v predvojnem času, po vojni pa hiter razvoj lesne industrije. V Cerknici, ki je med ostalim tudi sedež občine in naj večje občinsko središče, so razvite naslednje gospodarske dejavnosti: lesna industrija (Brest), gradbeništvo (SGP Gradišče), družbeni del kmetijstva je organiziran v Kmetijski zadrugi Cerknica, deluje pa tudi Komunalno podjetje. Na področju krajevne skupnosti segajo s svojo gospodarsko dejavnostjo še Gozdno gospodarstvo Postojna — TOZD Cerknica, THP Jama Postojna — TOZD Gostinstvo Cerknica in Nanos Postojna — TOZD Trgovina Rakek. Vse omenjene dejavnosti dajejo krajevni skupnosti močan utrip življenja in aktivnosti gospodarskega, družbenopolitičnega in kulturnega delovanja. Vzporedno z razvojem gospodarske dejavnosti sta se razvili tudi družbena in socialna infrastruktura: sedež občine, osnovna šola, zdravstveni dom, kinodvorana, dve bančni ustanovi in ne nazadnje Pospešena stanovanjska gradnja v družbenem in zasebnem sektorju. Prav gotovo je sedanja struktura prebivalstva glede zaposlenosti Po panogah neugodna, saj je večina zaposlenih v industriji. Manjka veliko potrebnih odprtih delovnih mest v terciarnem in sekundarnem sektorju, za katere so dani vsi pogoji intenzivnejšega razvoja. Poudariti pa velja, da je na tem področju kar 44 "/o aktivnega prebivalstva, kar je znatno nad občinskim in slovenskim poprečjem. Po velikih investicijah v industrijo je čutiti močnejši razvoj gospodarstva, predvsem industrije, gradbeništva, gozdarstva in kmetijstva, medtem ko terciarne dejavnosti še vedno zaostajajo za možnostmi hitrejšega razvoja. Srednjeročni načrti gospodarskih organizacij kažejo, da se bo družbeni proizvod v letu 1980 podvojil v primerjavi z letom 1975. Delež družbenega proizvoda, ki ga ustvarijo gospodarske organizacije v tej krajevni skupnosti, predstavlja v občinskem merilu okrog 30 “/o, ta delež pa naj bi se do leta 1980 dvignil na 35 V o. Investicijska dejavnost v gospodarstvu bo v tem planskem obdobju še naprej aktivna, vendar pa kažejo planirane naložbe v osnovna sredstva bolj umirjeno rast kot v preteklem obdobju. Povsem drugačno je stanje na negospodarskem območju: investicije v socialno infrastrukturo (šola, telovadnica, lekarna, športni objekti, otroški vrtec) predstavljajo 56»/» vseh tovorstnih investicij v občini. To bo nedvomno omogočilo skladnejši razvoj te krajevne skupnosti. . Prav zaradi izredno široke panorame najrazličnejših vprašanj Jo bil razgovor omejen predvsem na naslednja področja: uresniče-vanje srednjeročnega načrta razvoja krajevne skupnosti; ustreznost Organiziranosti in uresničevanje njene ustavne vloge; povezovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi; delovanje delegatskega sistema; delo družbenopolitičnih organizacij. — Se vam zdi, da je sprejeti srednjeročni načrt realen, ali pa bo potreben po prvem letu uresničevanja kakšnih sprememb? . Srednjeročni načrt sicer ni zajel vseh nadrobnosti, nakazal pa Je vse poglavitne probleme, ki Jih bo potrebno v tem obdobju |'ešiti. če bo gospodarstvo sodelovalo tako kot je zastavljeno s sporazumom o financiranju krajevnih skupnosti, je načrt realen, težave pa so se spričo nekaterih gospodarskih ukrepov pojavile že lani, saj je bilo do konca leta realiziranih le 46 % sredstev, planiranih po omenjenem sporazumu. Glavni dotok sredstev je bil šele ob koncu leta in po zaključnih računih. Težave so tudi z manjšimi delovnimi oziroma temeljnimi orga-nizacijami. Posebej velja izpostaviti Kart0nažo Rakek, ki kljub večkratnim urgencam ne izpolnjuje svojih obveznosti. — Kako boste poskušali reševati te težave? Vsekakor bo potrebno s temeljnimi organizacijami najti obliko za redne j ši dotok sredstev. Dosti razumevanja pa je pokazal Brest, ki za leto 1977 nakazuje akontacijo sredstev, tako da lahko opravljamo sprotno dejavnost. — Kaj je bilo storjenega v preteklem — prvem letu uresničevanja srednjeročnega načrta? Omenili smo že težave z dotokom sredstev, pri čemer moramo odšteti še anuitete, ki jih plačuje Brest za asfaltiranje cest v preteklih letih. Zato je bila od novih zadev zgrajena le nujno potrebna tržnica. Vsa ostala sredstva pa so šla za sprotno, predvsem komunalno dejavnost (vzdrževanje deset kilometrov krajevnih cest, ulična razsvetljava, odvoz smeti in podobno). Nismo pa mogli urediti cestišča mm x proti Dolenii vasi, pri čemer čakamo še na ureditev glavne kanalizacije in planiranje del v vasi Otok (vodovod, gasilski dom). — Ali ste poskušali še s kakšno drugo samoupravno obliko zbiranja dodatnih sredstev poleg omenjenega sporazuma? Nekaj poskusov je bilo ob manjših akcijah (primer z Gozdnim gospodarstvom ob gradnji tržnice), sicer pa ne naletimo na razumevanje. Konkreten primer: lani smo se pač mi lotili urejanja kanalizacije na Partizanski cesti in Cesti 4. maja, saj je umazanija iz kanalizacije prelivala središče našega kraja. Ob tej akciji sploh nismo našli razumevanja pri delovnih organizacijah in ustanovah — uporabniki te naprave, razen pri Kmetijski zadrugi. Zadevo smo sicer rešili, vendar smo pri tem ugotovili, kako težko se je dogovarjati za zadeve in sredstva izven veljavnega sporazuma, čeprav so interesi skupni. Premalo se zavedamo, da to ni stvar samo sveta krajevne skupnosti, ampak vseh krajanov. — Kakšni so sicer stiki s temeljnimi organizacijami? Ali ste kdaj razlagali svoje programe dela na zborih delavcev? Doslej še ne. Smo pa povezani z njimi prek delegatov. Na svetu krajevne skupnosti večkrat sodelujejo tudi drugi predstavniki gospodarstva. — Kakšne so prihodnje akcije krajevne skupnosti? Letos nameravamo asfaltirati cesto skozi vas Otok, pripraviti vse za gradnjo vodovoda in skupaj s KS Grahovo za ureditev električnega omrežja — oboje na Otoku, kar nameravamo dokončati do leta 1980. V Podskrajniku bomo zgradili avtobusno postajališče, v Cerknici pa uredili kana- lizacijo, kar je sicer širši problem, in krajevne ceste. — Glede na dosedanjo dejavnost in prihodnje načrte bi skorajda lahko rekli, da je krajevna skupnost komunalno podjetje v malem. Ustava pa jo opredeljuje kot organizatorja in usklajevalca vseh dejavnosti krajanov. Ali ni torej delo preveč enostransko in ali ne zanemarja drugih področij? Tega se močno zavedamo, vendar je v tem trenutku to področje še vedno najbolj zanemarje- no in terja največ naših prizadevanj. Tudi v preteklih letih je krajevna skupnost na tem področju največ naredila. Poskušamo pač reševati najbolj žgoče probleme, ki so tudi najbolj blizu krajanom. Zavedamo se problemov tudi na drugih pod- ročjih (otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo, kultura, telesna kultura in tako naprej) vendar jih nismo sposobni niti organizacijsko, niti kadrovsko in ne finančno obvladovati. Poglejte: samoupravne interesne skupnosti imajo svoje strokovne službe, čeprav ima vsaka samo svoje področje dela. Pri nas pa naj se s tako širokim področjem dejavnosti u-kvarja le nekaj ljubiteljev, ki jim ni vseeno, kakšno je življenje v njihovem kraju. Vedeti pa moramo, da je Cerknica doživela po vojni velik gospodarski razvoj in se je iz kmečkega naselja preobrazila v industrijsko središče občine. Vse ostale dejavnosti so capljale zadaj in je razumljivo, da zato vsega ni mogoče storiti čez noč. — Kakšne so torej povezave s samoupravnimi interesnimi skupnostmi? Po pravici povedano, premajhne. Že pri planiranju je premalo povezovanja, kar se kaže tudi pri sprotnem delu. Sicer dajemo nekatere pobude, vendar je sodelovanja premalo. In ker je premalo sodelovanja, se pojavljata večtirnost in ohlapnost pri delu. Vsak po svoje opozarjamo na probleme, ne najdemo pa poti za skupno reševanje. — Kaj pa skrb za potrošnika na področju trgovine in gostinstva? Ali ste že dali kakšne pobude? Že večkrat. Vendar po samoupravni poti žal ne najdemo V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejavnost, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in zbol j Sevanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela. Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju in zunaj območja krajevne skupnosti, ki so zainteresirane za sodelovanje oziroma dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb. (Iz Ustave SFRJ) Dva izmed naših sogovornikov — predsednik in tajnik sveta krajevne skupnosti — tovariša Herblan in Hiti skupnega glasu. Morda bo z ustanovitvijo potrošniških svetov kaj bolje. — Vsekakor nas zanimata delo in vloga delegacij, saj velja delegacija vaše krajevne skupnosti za zbor krajevne skupnosti kot ena izmed najbolj delavnih. Lahko rečemo, da delegati dobro poznajo gradivo in pridejo na seje delegacije dobro pripravljeni. Zato tudi ni težko oblikovati naših stališč. — Ali so tudi povratne informacije? Da. Svet krajevne skupnosti redno seznanjamo z njimi. — In splošna delegacija? Največje težave so z njeno sestavo. Več članov se je odselilo, drugi so strahotno preobremenjeni, tretji so spet na vodilnih mestih v SIS, tako da se skoraj redno pojavlja vprašanje sklepčnosti. Tudi sicer sistem splošnih delegacij ni najboljši, saj ne more vsak vsega poznati niti nima za to interesov. Že sedaj se delimo v interesne skupine, v prihodnje pa bi bile pr;merne posebne delegacije, kar bi morali pri prihodnjih volitvah upoštevati, seveda pa poskrbeti tudi za ustreznejšo sestavo delegacij. Učinkovitejše delo delegacij pa ovira tudi neustrezno gradivo. Je premalo razumljivo, včasih ga je preveč, včasih pa premalo. Za naše občane bi bil nujno potreben nekakšen »delegatski informator«, ki bi na kratko in razumljivo obveščal o vseh pomembnejših zadevah. — Ali je krajevna konferenca SZDL spremljala delo delegacij? SZDL usklajuje njihovo delo in je bilo večkrat obravnavano; imeli smo tudi dve skupni seji, kjer smo se dogovorili za delovno obliko po posameznih interesnih skupinah. Vsekakor smo pridobili dragocene izkušnje za prihodnje delo. — Kakšni so odnosi med krajani in delegacijami ter med svetom krajevne skupnosti in vaškimi skupnostmi? V svetu krajevne skupnosti so predstavniki vaških skupnosti in je zato vez živa. Stalno si tudi izmenjujemo zapisnike. Glede sodelovanja vseh krajanov pa je treba najprej ugotoviti, kaj koga zanima in kdaj. Od tod tudi slaba udeležba na zborih občanov, kar je prav gotovo še posledica proračunskega obdobja, ko so občani o maločem odločali. — Ali je sedanja organiziranost krajevne skupnosti ustrezna? Za ostale manjše kraje je ustrezna. Težko bi pa to rekli za Cerknico, ki je že prevelika. Morda bi kazalo v njej ustanoviti več sosesk, ki bi zajemale zaokrožena bivalna okolja. O tem že tečejo razprave in se bomo morali kmalu — še pred volitvami odločiti. V njih naj bi na zborih razpravljali samo o tistih problemih, ki zadevajo ožji krog občanov, o širših problemih pa bi se morali najmanj enkrat letno sestati na zboru za vse krajane — Bi lahko na kratko ocenili vlogo in delo družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, še zlasti zato, ker je čutiti, da razvoj posameznih področjih ni dovolj usklajen in da ni izoblikovane enotne razvojne politike? Da delo družbenopolitičnih organizacij ni dovolj učinkovito in razgibano, je krivda tudi v kadrovskih težavah, saj je zaradi preobremenjenosti težko najti ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v organih na tej ravni. Tudi vsebinsko si svet Zveze komunistov še ni povsem našel svoje vloge oziroma delovnega področja, premalo pa komunisti skrbijo za povezanost med gospodarstvom in krajevno skupnostjo. Vaški odbori SZDL delujejo, razen v Cerknici, kar je najbrž posledica neustrezne organiziranosti, premalo pa je ta organizacija storila pri usklajevanju posameznih akcij. Za zvezo socialistične mladine velja, da deluje sama zase in se premalo ali skoraj nič ne povezuje z dru- gimi družbenopolitičnimi organizacijami. Vsekakor pa si je brez intenzivnejšega in bolj usklajenega dela družbenopolitičnih organizacij težko zamišljati prihodnji razvoj krajevne skupnosti. — Ob koncu še nekaj bolj obrobnih vprašanj. Najprej, kaj je storjenega za varstvo okolja in lepši videz kraja? Določili smo smetišče, postavili opozorilne table, skupaj s taborniki, Rdečim križem, ribiči in šolarji smo organizirali več očiščevalnih akcij. Zlasti je prizadevna Ribiška družina. Razmišljamo tudi o ustanovitvi hortikulturnega društva. Vendar bo vse to bolj malo pomagalo, če se ne bo spremenila miselnost občanov, pa tudi turistov. Tako je še vedno polno »divjih« smetišč in premalo skrbi za lepoto kraja. Ni pa tudi nosilca, ki bi skrbel za vse te akcije? — In kaj je s Turističnim društvom? Vse je pripravljeno za njegovo ponovno ustanovitev. Vendar pa bo težko znova pričeti vse od začetka, čeprav mu dela ne bo manjkalo. — Kdo je dolžan skrbeti za okolice blokov? Hišni sveti, čeprav se tega premalo zavedajo, ali pa s tem niso seznanjeni. Prav v teh dneh bomo razvozili za zakrpanje lukenj 48 kubičnih metrov peska. Tudi zelenice okrog blokov so skrb hišnih svetov. Razmejiti pa moramo tudi naše pristojnosti in pristojnosti stanovanjske skupnosti. — Pa še to: kako je z gradnjo pretvornika na Križni gori ob sodelovanju treh krajevnih skupnosti? Dela dobro potekajo, vprašanje pa je, ali bomo finačno zmogli vse pokriti. Zato ob tej priložnosti pozivamo televizijske naročnike, naj priskočijo na pomoč, če bo potrebno. Tako bodo lahko spremljali bogatejši televizijski program. Naj torej sklenemo. Iz bogatega razgovora smo lahko izluščili le najbolj poglavitne misli in je še marsikaj ostalo nedorečenega. Prizadevanja je čutiti na vseh področjih, še marsikaj pa bo treba storiti, da bo krajevna skupnost dobila tisto vlogo, ki ji jo opredeljuje naša ustava. Razgovor pripravila: F. Sterle in B. Levec V skladu s 6. členom statuta samoupravne enote za graditev stanovanj in na podlagi 6. in 7. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve v občini Cerknica, razpisuje samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerknica, samoupravna enota za graditev stanovanj — Organizacije, ki niso dobile posojila po I. in II. natečaju. — Organizacije, ki jih smatramo kot deficitarne dejavnosti (organizacije s področja zdravstva, šolstva, milice, upravnih organov skupščine občine in strokovnih služb SIS). III. natečaj 2. NAKUP STANOVANJA V ETAŽNI LASTNINI ALI GRADNJA ZASEBNE STANOVANJSKE HIŠE ZA POSOJILO IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA USMERJENO STANOVANJSKO GRADNJO i. Razpisana natečajna vsota znaša 3.100.000 din in se dodeljuje za: L Nakup najemnih stanovanj v znesku 1.860.000 din. 2. Nakup stanovanj v etažni lastnini ali dograditev zasebnih stanovanjskih hiš in stanovanj v znesku 1.240.000 din. II. 1. NAKUP NAJEMNIH STANOVANJ Posojilo za nakup standardnih najemnih stanovanj lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbeno politične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljnjem besedilu organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po 13. členu zakona in samoupravnem sporazumu pri Ljubljanski banki, podružnici za kreditiranje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ali pri Kreditni banki Koper. V natečaju za posojilo lahko sodelujejo organizacije, ki bodo pridobile stanovanja, sposobna za vselitev do 30. 4. 1978. Organizacija, ki do tega datuma posojila ne porabi, izgubi pravico do njega in se sredstva delijo ponovno pri naslednjem natečaju. K vlogi na natečaj za najem posojila morajo organizacije predložiti: a) Izjavo o izločanju in združevanju sredstev za stanovanjsko graditev po 13. členu zakona in samoupravnem sporazumu o vezavi sredstev pri banki. b) Srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev za obdobje 1976—1980. c) Izjavo o poprečnem mesečnem dohodku na zaposlenega v organizaciji za leto 1976. d) Bilanco uspeha za leto 1976 in načrt sredstev sklada skupne porabe za leto 1977. e) Sklep, s katerim pristojni organ upravljanja organizacije dovoljuje najem posojila za nakup najemnih stanovanj, zago- tavlja sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila. f) Predpogodbo ali dokončno rezervacijo o nakupu najemnih stanovanj pri proizvajalcu, z navedbo števila stanovanj, ki jih kupuje, ceno za posamezno stanovanje, neto stanovanjsko površino in skupno predračunsko vrednost za kupljena stanovanja. Pri nakupu najemnih stanovanj mora organizacija prispevati lastno udeležbo, ki znaša: a) Organizacija na področju šolstva, zdravstva ter milice, u-pravnih organov skupščine občine in strokovnih služb SIS prispevajo 20 % od zneska, potrebnega za investicijo. b) Organizacije, katere poprečni mesečni dohodek v letu 1976 znaša manj kot 4068 din (republiški popreček) prispeva lastno udeležbo 30 % od zneska, potrebnega za investicijo. c) Organizacija, katere poprečni mesečni dohodek v letu 1976 znaša več kot 4068 din (republiški popreček) prispeva lastno udeležbo 40 % od zneska, potrebnega za investicijo. Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti prosilca za posojilo, vendar ne more biti daljša kot 25 let. Obrestna mera je 4 % letno. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 6 odstotkov letno. Posojilo organizacija vrača v polletnih anuitetah. Organizacija začne vračati posojilo takoj po porabi posojila. Odobreno posojilo mora biti porabljeno najkasneje do vselitve, to je do 30. 4. 1978. Prednost pri natečaju imajo: — Organizacije, ki bodo z nakupom najemnih stanovanj rešile več stanovanjskih problemov svojih delavcev in imajo nižji mesečni poprečni dohodek na zaposlenega. Posojilo za nakup etažnega stanovanja ali gradnjo individualne stanovanjske hiše lahko dobi delavec, ki je zaposlen pri organizaciji, ki združuje sredstva za stanovanjsko graditev pri stanovanjski skupnosti po določilih samoupravnega sporazuma in namensko varčuje pri banki. Posojilo se lahko dobi samo za standardno stanovanje oziroma standardno stanovanjsko hišo. Cena za nakup stanovanja ne sme presegati družbeno dogovorjene cene za kvadratni meter stanovanjske površine. K vlogi za najem posojila mora delavec predložiti: a) Izjavo organizacije, pri kateri združuje svoje delo, da organizacija združuje svoja sredstva po 13. členu in soglasje organa upravljanja, da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev (obr. 3). b) Kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup stanovanja v etažni lastnini ali gradbeno dovoljenje za novogradnjo (dograditev). c) Predračun stroškov in vire sredstev za gradnjo stanovanjske hiše oziroma nakupa stanovanja (obr. 4). dj Izjavo o zagotovljenih sredstvih lastne udeležbe (lastna sredstva, namensko varčevanje in posojilo banke na privarčevana sredstva (obr. 4). e) Izjavo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o njegovem mesečnem dohodku v letu 1976 (zadnjem tromesečju) in o njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih iz osebnega dohodka in enako potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen prosilčev zakonec (obr. 3 in 5). f) Potrdilo o številu družinskih članov in potrdilo o skupnem gospodinjstvu. g) Fotokopijo varčevalnih pogodb, če delavec ali člani njegove družine namensko varčuje v banki. Posojilo za nakup stanovanja znaša lahko največ 35 %> od vrednosti standardnega stanovanja, za gradnjo stanovanjske hiše pa 30 % od končne vrednosti standardne stanovanjske hiše. Za standardno velikost se šteje: —■ za družino do 4 članov do 68 m2 stanovanjske površine, — za družino do 5 članov do 75 m2 stanovanjske površine, — za šest in več članov družine pa največ do 83 m2 čiste stanovanjske površine. Pri nakupu stanovanja v etažni lastnini je potrebno zagotoviti lastno udeležbo. Višina lastne u-desležbe se računa v odstotku na kupoprodajno vrednost standardnega stanovanja: — Pri poprečnem družinskem dohodku do 2.034 din na člana družine znaša lastna udeležba najmanj 30 % od cene kupljenega standardnega stanovanja ter dobi največ 35 % posojila na ceno standardnega stanovanja. — Pri poprečnem družinskem mesečnem dohodku od din 2035 do 3051 din na člana družine znaša lastna udeležba najmanj 35 odstotkov od cene kupljenega standardnega stanovanja ter dobi največ do 25 % posojila na standardno stanovanje. — Pri poprečnem družinskem mesečnem dohodku od din 3052 do din 4068 na člana družine znaša lastna udeležba najmanj 40 % od cene kupljenega stan-darnega stanovanja ter dobi največ 20 % posojila na standardno stanovanje. —- Pri poprečnem družinskem mesečnem dohodku od din 4069 do din 4882 na člana družine znaša lastna udeležba najmanj 45 % od cene kupljenega standardnega stanovanja in dobi največ 15 % posojila na standardno stanovanje. — Pri poprečnem družinskem mesečnem dohodku nad 4883 din na člana družine znaša lastna udeležba najmanj 50 % od cene kupljenega standardnega stanovanja ter dobi največ 10 % posojila na standardno stanovanje. Pri gradnji stanovanjske hiše pa mora delavec zagotoviti naslednjo udeležbo: — 40 %pri poprečnem družinskem mesečnem dohodku 2034 din na člana družine, s tem, da dobi lahko največ 30 % posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše. — 45 % pri poprečnem družinskem mesečnem dohodku od 2035 din do 3051 din s tem, da dobi lahko največ 20 % posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše. — 50 % pri poprečnem družinskem mesečnem dohodku od 3052 din do 4068 din s tem, da dobi lahko največ 15 % posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše. — 55 % pri poprečnem mesečnem družinskem dohodku od 4069 din do 4882 din s tem, da dobi lahko največ 10 % posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše. ^ — 60 % pri poprečnem družinskem mesečnem dohodku nad 4883 din s tem, da dobi lahko največ 5 % posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše. Namensko privarčevana sredstva v banki in posojilo na namensko privarčevana sredstva v banki, ki jih je ali jih bo delavec vložil v gradnjo stanovanjske hiše, štejejo za lastno udeležbo. Posojilo, ki ga delavec dobi v organizaciji, se ne šteje v lastno udeležbo. Pri natečaju lahko sodelujejo le delavci, ki so zgradili stanovanjsko hišo do končane III. gradbene faze. Prednost pri natečaju imajo delavci z nižjimi dohodki na člana družine in tisti, ki niso dobili posojila po I. in II. natečaju ter tisti, ki imajo dokončano višjo gradbeno fazo. Obrestna mera za posojilo je 4 % letno. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera poveča na 6 odstotkov letno. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi posojila, posojilo pa lahko porablja do 30. 6. 1978. Posojilo se vrača v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Odplačilno dobo za posojilo bo določila stanovanjska skupnost, vendar ne more biti daljša od 25 let. Vloge za posojila razpisana s tem natečajem, je treba vložiti do vključno 31. 5. 1977 pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Cerknica, samoupravni enoti za graditev stanovanj. Vlogi mora biti predložena vsa zahtevana dokumentacija. Nepopolnih vlog se ne upošteva. Udeleženci natečaja bodo o izidu natečaja za posojila iz združenih sredstev obveščeni s sklepom izvršnega odbora samoupravne enote za graditev stanovanj. Zoper sklepe izvršnega odbora je dovoljena pritožba v roku 15 dni po prejemu sklepa na zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj. Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve je sestavni del tega natečaja. Kdor z dograditvijo pridobiva novo stanovanje, se lahko udeleži natečaja pod enakimi pogoji kot ostali udeleženci pri gradnji novih stanovanjskih hiš. Vsa potrebna pojasnila dobijo interesenti v tajništvih delovnih organizacij in v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Cerknica. V Cerknici 22. aprila 1977 Predsednik izvršnega odbora samoupravne enote za graditev stanovanj Franc Kavčič, 1. r. NAŠI LJUDJE Iz urednikove pošte Trideset let dela v nekem podjetju je doba, ki za delavca mnogo pomeni. Obdobje trideset let pa je, če razmišljamo o prehojeni poti, relativno kratko. Predstavljamo vam JAKOBA BARAGO iz Grahovega, ki je v naši tovarni zaposlen že od 1. januarja 1947. leta. Rojenice so mu namenile, da je 1922. leta v Grahovem zagledal luč sveta. Takrat se je že bližala gospodarska kriza, ki je imela za posledico, da so mladi fantje kmečkega rodu iskali zaposlitev, ker je to pomenilo vir dohodkov in napredek. Naš sogovornik se je 1936. leta zaposlil pri takratni firmi »Premrov in sin«, pri kateri je vztrajal do 1939. leta, ko je odšel na izgradnjo objektov za obrambo takratne kraljevine Jugoslavije. Druga svetovna vojna tudi njemu ni Prizanesla. Bil je v internaciji in šele 1945. leta je lahko začel z ustvarjalnim delom v svojem okolju. Ko sem ga vprašal, kaj mu je najbolj ostalo v spominu iz preteklih trideset let, mi je Jaka Povedal: »Značilno je leto 1947, ko je bila izpeljana nacionalizacija. To je pomenilo praktično presnovo naše miselnosti. Z udarniškim delom smo ustvarjali nove in boljše pogoje dela našim zanamcem. Če se spomnim, da smo dve leti delali po dvanajst ur dnevno, ugotavljam, da so sedanje razbere neprimerno boljše kot so bili takratni pogoji dela. Ni moč Primerjati takratnega časa s sedanjim. Takrat so nam delavci iz Amerike pošiljali pakete, danes Pa tudi mi njim lahko to vrnemo.« »Kdaj in kje ste se poškodovali?« »1950. leta je prišlo zaradi neurejenih razmer in morda tudi faradi nepoznavanja tehnologije dela do poškodbe na rokah. -Zamar’ mi je poškodoval roko ut takrat, da ti po pravici povem, sem v veliki depresiji razmišljal, ?li živeti ali končati lastno nit življenja.« Trdna volja in vzpodbuda sodelavcev sta zagotovili, da je Jaka tudi te težave premagal. Ko se spominja preteklih let, Ue more mimo dejstva, da je bil ze leta 1950, se pravi, ob najbolj Pomembnem dogodku: »Tovarne delavcem!« izvoljen v prvi de-{uvski svet takratnega podjetja Ul P Cerknica. Zelo živo mu je v spominu tudi leto 1954, ko je zjutraj prišel na delo in zaradi požara, ki je prejšnji dan uničil tovarno, ni imel kaj delati. Pravi, da ni bilo vprašanje obnoviti tovarno zaradi dela in plače, pač pa zaradi časovne stiske, da bi bila tovarna čimprej dograjena. Med prijetnimi trenutki se spominja tudi obiska predsednika Tita v Postojni; brez avtobusnih prevozov so bili na tem srečanju prisotni tudi naši delavci. Pravi, da nam danes marsikatera država zavida naš napredek kajti stanje, kakršno je bilo prea vojno in po njej, z današnjim nikakor ni primerljivo. V razgovoru, ki je tekel v prijetnem prijateljskem vzdušju, je poudaril, da bi bilo potrebno surovine z našega področja (les) mnogo bolje oplemenititi, kajti ljudje pač ne razmišljajo o tem, kako je bilo nekoč in danes, da je mnogo bolje pr da j ati delo, ne pa samo naše naravno bogastvo. Poudaril je tudi, da bi lahko naši mlajši sodelavci več razmišljali o tem, kakšni so bili pogoji dela nekdaj — peš so hodili na delo iz Grahovega v Dolenjo vas — danes pa je potrebno vsakomur tudi za kratko razdaljo zagotoviti prevoz na delo. Ob koncu najinega razgovora je dejal, da bi si ob tem trideset- Po skoraj enoletnem razpravljanju in ugotavljanju naj bi uredili delavsko restavracijo v Tovarni pohištva Martinjak, ki je zaradi plesnobe in vlage bila že tik pred tem, da jo sanitarna inšpekcija zapre, smo končno le uspeli dobiti material in izvajalca, ki nas je rešil teh težav. V februarju so se v delo zagrizli delavci POZD »Javornik« iz Rakeka, ki so najprej s posebno kislino nevtralizirali plesen na stenah in obokih, nato pa s posebnim kontaktom in plastičnim ometom »preoblekli« celotno notranjost. Štiri prijetne barve, nameščene na oboke in zidove, so zahtevale tudi ureditev razsvetljave. letnem delovnem jubileju želel dvajset let manj na križu, tako da bi še dvajset let lahko vztrajno delal v tem kolektivu. Osebno si naš Jaka, ko bo po enajstih mesecih odšel v zasluženi pokoj, želi, zdravja, predvsem pa, da ne bi bil potreben bolniške nege. Vsi skupaj želimo, ne samo njemu, pač pa tudi vsem jubilantom — »tridesetletnikom«, ki so soustvarjali naš današnji BREST, da bi še naprej ustvarjalno, pa četudi ne kot delavci BRESTA, sodelovali pri prihodnjem razvoju ne samo podjetja, pač pa tudi celotne naše občine. Vsem letošnjim »tridesetletni-nikom« — še mnogo zdravja! J. Mele I-e-ta sedaj s posebnimi lučmi na stebrih daje okolju še posebno barvitost. Tudi zamenjava dotrajanega inventarja je bila nujna. Računamo, da bo potem, ko bodo urejene še sanitarije, restavracija lahko služila svojemu namenu nekaj let brez posebnega vzdrževanja. Pri vsem tem prizadevanju za ureditev prijetnega prostora in s tem tudi za prijetno počutje delavca med delovnim odmorom pa se postavlja vprašanje, ali je to dejansko samo skrb tovarne, saj je coleten objekt — samski dom vključno z restavracijo — dan v upravljanje Komunalno stanovanjskemu podjetju oziroma sedaj stanovanjski interesni skupnosti. Tovarna redno plačuje najemnino, stavbo pa mora vzdrževati oziroma obnavljati sama. Stroški popravila vsekakor niso majhni — okrog 8 milijonov starih dinarjev, ki pa bodo še narasli z ureditvijo sanitarij. Naši delegati, ki delujejo v tej interesni skupnosti, bodo morali zagovarjati tudi interese tovarne in delavcev, da se plačana sredstva tudi občasno vračajo, kar naj zagotovi normalno in redno vzdrževanje objektov splošnega družbenega pomena. J. Mele Za vsako številko našega glasila je potrebno pripraviti nad 40 sestavkov in v vsaki številki sodeluje približno 25 do 30 različnih sodelavcev, ki so na osnovi zadolžitev ali na lastno pobudo pripravljeni ustvarjalno sodelovati in sooblikovati vsebino glasila. Prav zato smo slehernega prispevka posebej veseli. Zgodi pa se tako kot pretekli mesec, da zaide tudi kakšno anonimno pisemce. Takšnih pisemc sicer ne kaže jemati resno, ker pa naša »bralka« sodi, da njen »prispevek« ne bo našel svojega mesta v glasilu, naj ga na kratko vendar omenimo. Najprej se »bralka« razburja nad neumestnostjo letošnje prvoaprilske šale, svojega stališča pa seveda ne utemeljuje. Okusi so pač različni in če je šali nasedla, se ji vljudno opravičujemo. Zatem pravi, da bi bilo bolje, ko bi napisali, da smo skupne dejavnosti zmanjšali za 150 oseb, kolikor jih namreč v službo samo hodi. Vsekakor zanimiv podatek, ki pa ga bi kazalo utemeljiti. Sicer je znano, da v vseh delovnih okoljih (ne samo v skupnih dejavnostih, tudi v režijskih službah temeljnih organizacij, v neposredni proizvodnji, pa še kje) poznamo učinkovite in dobre ter slabe delavce. Prav bi bilo, ko bi začeli javno ločevati zrno od plevela, vendar ne z anonimnimi pisemci, saj imamo za to odgovorne organe upravljanja in odgovorne delavce. »Bralka« potem navaja, naj bi pisali o primeru iz TP Cerknica, ki je bil pred sodiščem združenega dela. Spomniti jo je treba, da smo nekaj številk nazaj o tem pisali, seveda ne »revolversko« kot bi bilo morda komu všeč, pač pa — mimo lahko trdim — objektivno in problemsko. Zatem predlaga, naj bi pisali o tem, kako delavci ob zastarelih strojih dosegajo petindvajsetkrat Seminar je pripravila in izpeljala komisija za idejnopolitična vprašanja pri občinski konferenci zveze komunistov. Vsebina seminarja je bila zastavljena tako, da bi kandidatom za sprejem dala odgovor na vprašanja, kaj je Zveza komunistov, da bi spoznali njeno zgodovino in razvoj. Mlade komuniste pa naj bi na seminarju usposobili tudi za neposredne politične akcije pri razreševanju vsakdanjih vprašanj. Vsi udeleženci in vodstvo seminarja so ob zaključku ugotovili, da je seminar dosegel svoj namen. Tako so se izrazili vsi, ki so ob zaključku seminarja izpolnili poseben vprašalnik. Na seminarju je velika večina dobila primerne teoretične osnove za prihodnje samostojno posamično večje norme kot nekdaj. Spet je treba opozoriti, da smo o produktivnosti dela že dostikrat pisali, prav tako o rekonstrukciji zastarelih proizvodnih kapacitet v tem srednjeročnem obdobju. Seveda pa s takšnimi podatki kot »bralka« ni mogel nihče telovaditi. Ob koncu še predlaga, naj bi v vsaki številki povprašali pet delavcev, kako so zadovoljni z organizacijskim delom vodstva delovne organizacije. Potrebno je reči, da smo iskali že najrazličnejše oblike, da bi pritegnili k sodelovanju čim več delavcev in da bi naše glasilo postalo resnična kritična tribuna mnenj in stališč. V veliki meri smo to že dosegli, o čemer pričajo številni sodelavci, ki v sleherni številki pišejo o vseh pomembnejših dogajanjih v naši delovni organizaciji in izven nje, seveda tudi kritično. »Bralko« naj spomnimo tudi na to, da so vsi pomembnejši dokumenti oziroma akti, zlasti pa tisti, ki zadevajo organizacijo in prihodnji razvoj delovne in temeljnih organizacij vedno v javni razpravi in ima tako sleherni delavec možnost, prispevati svoje kritične pripombe. Človeška slabost pa je najbrž, da smo — kadar smo anonimni ali pa v gostilniškem ozračju —-nadvse »pogumni« in »kritični«, premalo tvorno pa se vključujemo v najrazličnejše oblike samoupravnega odločanja ter ustvarjalne kritičnosti. Za to imamo razvitih vrsto oblik — od najrazličnejših organov upravljanja in ne nazadnje do našega glasila ter nedvomno toliko demokratičnih in samoupravnih možnosti kot še nikoli doslej. Prav zaradi vsega tega sem se zadržal in zamislil ob tem anonimnem pismu, čeprav morda tega samo po sebi prav zaradi anonimnosti niti ne zasluži. B. Levec usposabljanje. Vsi si organiziranega usposabljanja še želijo na podobnih seminarjih, na večernih političnih šolah oziroma na rednih političnih šolah. Želje oziroma potrebe po organiziranem usposabljanju mladih komunistov je treba vsekakor v prihodnje upoštevati. Program seminarja je bil sestavljen tako, da je upošteval vsebino, ki je namenjena kandidatom za sprejem, pa tudi vsebino za že sprejete člane. Obsegal je 27 ur predavanja in razprav. Zajel je 11 različnih tem — od kratke zgodovine Zveze komunistov, vloge, idejnih temeljev programa in statuta, do aktualnih mednarodnih pojavov zakona o združenem delu, varnosti in samozaščite. Nekateri udeleženci seminarja bi želeli, da bi seminar trajal dalj časa in da bi obdelali še nekatere aktualne teme. Glavna pomanjkljivost pri organizaciji seminarja je bila v tem, da niso imeli vsi svojih prevoznih sredstev. Organizatorji podobnih seminarjev naj bi v prihodnje popestrili delo s kakšnim filmom, z razgovorom s predvojnim komunistom, z ogledom tovarne, z ogledom spomenika ali razstave, s prisotnostjo na sestanku osnovne organizacije ZK, komiteja ZK, delavskega sveta in podobnim. Pri tem seminarju teh aktivnosti ni bilo zaradi prenatrpanosti programa. Vsem udeležencem seminarja smo vzbudili potrebo za prihodnje izobraževanje in usposabljanje istočasno pa jim dali nekaj znanja, ki ga bodo lahko s pridom uporabljali pri neposrednem političnem delu. J. Otoničar Praznično in svečano Na predvečer dneva Osvobodilne fronte je bila v cerkniški kinematografski dvorani osrednja občinska proslava. Slavnostni govornik je bil tovariš Alojz Otoničar, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov. Nato so podelili priznanja Osvobodilne fronte, ki so jih za svoje družbenopolitično delo sprejeli naslednje tovarišice in tovariši: D. Anzelc, F. Kavčič, F. Levec, F. Mivec, J. Pakiž, Z. Škrbec, F. Zig-mund in F. Zorman. Srebrni znak sindikatov pa so prejeli: F. Čefa-rin, I. Kebe, J. Kos, A. Martinjak, J. Mulec, A. Pelan, I. Pungerčar, I. Tekavec, V. Žnidaršič in M. Žunič. Sledil je kulturni program, ki je oživil glas radia Osvobodilne fronte in partizanski miting, na njem pa so sodelovali mešani pevski zbor iz Rakeka pod vodstvom profesorja Mirka Rebolja, pihalni orkester iz Cerknice pod vodstvom Ivana Lavriča in recitatorji iz Cerknice. C. Levec V novi obleki Nova podoba delavske restavracije v TOZD Tovarna pohištva Martinjak Uspel seminar Sredi aprila je bil seminar za vse člane Zveze komunistov, ki so bili sprejeti v zadnjem letu in za kandidate za sprejem. Vseh udeležencev seminarja je bilo kar 46. Seminar je bil v Starem trgu, v klubskih prostorih, saj je bil tako najmanj moten od okolja. Letošnji svetovni dan zdravja 7. april vsako leto pomeni obletnico, ko je pričela veljati ustanovna listina svetovne zdravstvene organizacije. Namen svetovnega dneva zdravja je, vzpodbuditi zanimanje javnosti za posamezno nalogo, ki je pomembna za zdravje vsega človeštva. Letošnji svetovni dan zdravja ima namen opozoriti javnost na vprašanje zdravstvenega varstva otrok po vsem svetu. Poseben poudarek je tokrat dan cepljenju otrok. Žalostno je, da cepljenje — najučinkovitejše sredstvo proti nalezljivim boleznim — še danes ne zajema vseh otrok na svetu. V zadnjih petdesetih letih so namreč prav s cepljenjem v mnogih deželah uspešno zajezili da-vico, oslovski kašelj, otroško paralizo in ošpice, tetanus in nekatere oblike tuberkuloze pri otrocih pa skrčili na najnujnejšo mero. Celo v razvitem svetu niso vsi otroci deležni varstva, ki jim ga zagotavlja cepljenje. Zavedati se moramo, da je cepljenje proti nalezljivim boleznim prvi pogoj za socialni in gospodarski napredek. Ko bomo otrokom vsega sveta zagotovili imunizacijo, se pravi, zaščito pred nalezljivimi boleznimi bomo naredili pomemben korak k napredku kateregakoli naroda. Kaj je cepljenje? To je vnos mrtvih ali po posebnih postopkih oslabljenih živih povzročiteljev nalezljivih bolezni v človeški organizem, bodisi s praskanjem kože pri kozah, požiranjem pri otroški paralizi ali vnašanjem z iglo pod kožo pri ostalih cepljenjih. S tem napravimo organizem odporen proti posameznim povzročiteljem bolezni. Kako dosežemo imunost? Vsak organizem z vnosom njemu tujih snovi reagira s tvorbo protisnovi. Tako je tudi z vnosom povzročiteljev bolezni ali z okužbo. Posledica vnosa živih strupenih povzročiteljev se v organizmu odrazi kot bolezen, ki zapusti po prebolenju več ali manj trajno zaščito. Pri vnosu oslabelih živih nestrupenih povzročiteljev pa povzročimo samo rahlo reakcijo organizma in prav tako le-ta pusti zaščito ali imunost samo proti tej bolezni oziroma povzročitelju. Že pred tisočletji je modrec, ki je znal opazovati in svoja opažanja povezovati, ugotovil, da ljudje, ki so preboleli neko kužno bolezen, niso več zboleli za isto boleznijo. Tako so kasneje ugotovili, da kravje dekle, ki so zbolele za govejimi ošpicami (črne koze), niso ponovno zbolele tudi za človeškimi črnimi kozami. Edvvard Jenner, ki ga imamo za začetnika cepljenja, je ob tej ugotovitvi odkril možnost za preventivno cepljenje. Nekajkrat je namreč previdno proučeval svoja opažanja in leta 1696 opravil prvo cepljejne tako, da je majhnemu dečku vtrl v kožo gnoj iz mehurčka osebe, ki je bila zbolela za kravjimi ošpicami. Imunizacija je uspela! To je postalo zgodovinsko odkritje — revolucija na področju zdravstva. Kot vsaka revolucija, je tudi ta terjala mnogo človeških življenj, preden je bila izbojevana. Zdravila proti virusu črnih koz — ko je ta v bolniku že aktiven — še nimamo. Če pa ljudi, ki so prišli v stik z bolnikom, cepimo, se bolezen ne bo mogla širiti. Prav na ta način so to bolezen, ki je stoletja morila in iznaka-žala ljudi, prignali do končnega izkorenihj enj a. Podobno kot je z vnosom mrtvih oziroma oslabljenih živih povzročiteljev v organizem, je tudi z vnosom seruma živali, ki je bila okužena z nalezljivo boleznijo. Bacili in virusi nalezljivih bolezni izločajo strupe, na katere reagira telo s tvorbo protistrupov, ki potem z vnosom v človeško telo nevtralizirajo delovanje tega strupa. To pa je leta 1893 odkril Behringer. Tako smo dobili uspelo zdravilo za nekatere nalezljive bolezni. Ves ta postopek se imenuje pasivna imunizacija. Pri aktivni imunizaciji pa telo z vnosom mrtvih ali oslabljenih živih povzročiteljev samo tvori protitelesa. Danes poznamo že okrog 75 cepiv proti kužnim klicam in njihovim različicam. Posebno pri virusu gripe poznamo mnogo različic, saj vemo, da cepivo enega tipa ne deluje zoper gripo drugega tipa. Tako vsak nov izbruh bolezni zahteva nova ustrezna cepiva. Zadnje cepivo, ki so ga odkrili leta 1976, je cepivo proti nalezljivemu vnetju jeter (zlatenica). Seveda pa je tudi res, da vsa cepiva niso tako uspešna kot cepivo proti črnim kozam, saj je ta bolezen že izkoreninjena. Prav tako že od leta 1970 nismo imeli nobenega dokazanega primera davice, bolezni, za katero vemo, da je pred štiridesetimi leti vsem vlivala grozo. Podobno lahko rečemo tudi za oslovski kašelj, le s to razliko, da se bolezen posamično še pojavi, ni pa več smrtnih primerov. Poleg omenjenih cepljenj so važna še nekatera: proti tetanusu (mrtvičnemu krču), proti po-liomielitisu (otroški ohromelosti) in proti ošpicam. Kmalu pa bomo otroke cepili tudi proti mumpsu. Naj končam z mislijo, da otrokom cepljenje ni vedno prijetno, toda v ogromno korist cepljenj a ne moremo več dvomiti. Dr. A. Šmalc Kri rešuje življenja Krvodajalce naše občine so v dneh od 19. do 21. aprila znova dokazali veliko humanost in solidarnost. Načrtnim in dobro opravljenim pripravam je sledil nepričakovano velik odziv. V Cerknici je bilo prvi dan 275 krvodajalcev in 265 odvzemov, drugi dan pa 245 krvodajalcev in 226 odvzemov krvi. Tretjega dne v Starem trgu je bilo 308 krvodajalcev in 290 odvzemov. Tako je bilo v letošnji akciji 827 prijavljenih in je 781 občanov darovalo svojo kri. Letošnji načrt smo izpolnili 113-odstotno. Jedro krvodajalcev tvorijo delavci Bresta in Kovinoplastike, kmečkega prebivalstva pa je vedno manj. Pogrešamo pa še vedno krvodajalce iz vrst vodilnih delavcev in intelektualnih poklicev. Izjema so delavci skupščine občine, vojnega odseka in bank iz Rakeka, ki so se polnoštevilno odzvali. Proti vsem pričakovanjem pa je bil velik odziv mladine, ki je s tem ponovno pokazala svojo veliko zavednost in humanost. Mnogo pripomb in upravičene kritike je bilo izrečenih zaradi tesnih prostorov pri odvzemu krvi v Zdravstvenem domu v Cerknici, posebno pa zaradi večurnega čakanja na odvzem krvi. Te napake bomo morali v prihodnje popraviti z ustreznejšimi prostori za odvzeme in z bolj natančnim razporedom. Občinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje vsem občanom, ki so sodelovali v tej človekoljubni akciji. V. Toni Sedaj moderna žagalnica na Marofu — pred vojno več delavskih stavk Predvojno delavsko gibanje v Loški dolini Predvojnega delavskega gibanja ne moremo ločevati po posameznih področjih glede na cilje jugoslovanskega naprednega gibanja. Tako se tudi napredno delovanje prvih revolucionarjev in aktivistov v Loški dolini usmerja v skupni boj za delavske pravice. Že aprila 1919. leta, ko so se po razpadu Avstroogrske monarhije v tako imenovani stari Jugoslaviji kmetje in delavci vračali iz vojske in iz ujetništva, razočarani nad tedanjim režimom, so delovni ljudje pod vtisi oktobrske revolucije začutili, da bo potreben nov boj za človeške pravice. Istega leta je bila ustanovljena socialistična stranka komunistov pod geslom: »Proletarci vseh dežel združite se! — Kolikor moči toliko pravice!«. Prav tako je bila 1919. leta ustanovljena sindikalna organizacija za vso državo, ki se je imenovala »URSSJ« (Ujedinjeni radnički savez sindikata Jugoslavije), v katero je stopilo tudi precej komunistov, ki so prevzeli vodilno vlogo v sindikatu. Ob prihodu tovariša Tita na vodstvo partije pa je bil storjen močan preobrat v delavskem gibanju, saj je uspelo partiji organizirati množične organizacije delavskega razreda. Zelo borbene sindikalne organizacije pa so se tedaj borile predvsem za skrajšanje delovnega časa od 12 ur na 8 ur za isto plačilo, proti priganjalskemu sistemu in proti brezposelnosti. Po ustanovitvi Zveze lesnih delavcev in sorodnih dejavnosti za vso Slovenijo je prva sindikalna organizacija začela delovati tudi v Loški dolini. Ustanovljena je bila v aprilu 1919. leta s sedežem na Marofu. Njen pobudnik je bil Jernej Dimic in je imel tedaj kot obratovodja toliko moči, da je dal na razpolago tudi prostore 'na žagi. Prva večja akcija tega sindikata je bila leta 1920, ko so delavci zahtevali 8-umi delavnik za isto plačilo, o čemer pa tedanji kapitalisti niso hoteli ničesar slišati. Po tej preizkušnji se je delavstvo po daljšem posvetovanju odločilo za stavko, ki pa je trajala le nekaj dni. To je bil tudi prvi uspeh takratnega sindikata, ki si je pridobil velik ugled med delavci in ostalimi prebivalci. V teh letih je bilo ustanovljeno tudi Delavsko prosvetno in kulturno društvo Svoboda, ki je imelo svoj sedež na Marofu. Do leta 1922 so bili vsi večji sestanki v gostilni pri Žurgu v Starem trgu, potem pa so se lotili gradnje Delavskega doma v Pudobu, za kar je dal pobudo Jernej Dimic. Za to gradnjo pa kapitalisti niso hoteli prispevati ničesar in je sindikat sklenil, da prispevajo delavci od svoje plače mesečno po l«/o, prispevali pa so tudi s prostovolnim delom vsak po svojih močeh. Šele po zgraditvi tega doma se je razmahnilo pravo kulturno življenje naprednih sil v Loški dolini. Ker so bili sindikati in društvo organizirani na prostovoljni osnovi, je nekaj delavcev vedno stalo ob strani in čakalo, da se bodo zanje borili drugi. Sodelovanje v tej organizaciji je bilo tvegano zaradi zaslužka in delovnega razmerja. Med delavci in kapitalisti je bilo več pogajanj o zaslužku in delu, saj je draginja vedno naraščala, vendar pa delodajalci zahtev delavcev niso hoteli slišati. Izvoljeni so bili obratni zaupniki izmed najbolj sposobnih delavcev. Če ti niso uspeli, so bila zborovanja, ki pa jih je bilo potrebno prijaviti na okrajno glavarstvo. Če so že dobili dovoljenje, pa so na takšno zborovanje vedno prišli tudi žandarji, da bi jih razgnali. Delavci so razglasili tudi več stavk in med najbolj uspele štejemo tiste v letih 1926—1928, ko so bili priznani obratni zaupniki in so povišali plače, uspeli pa so o priborjenih pravicah podpisati tudi posamezne pogodbe. V prvem desetletju po prvi svetovni vojni je v Starem trgu na-napravil malo večji žagarski obrat Karel Kovač. Ta pa si je lastil vedno več pravic nad delavci in jim izplačeval zelo sramotne osebne dohodke, tudi samo po 2 dinarja na uro. Tudi na tej žagi so delavci stopili v stavko, ki pa takoj ni uspela. Ko pa so se pridružili stavkajočim še delavci iz ostalih treh žag, so tako združeni uspeli. V tem času je bilo v Loški dolini tudi nad 300 voznikov, ki so prevažali les iz gozdov na žage in iz žag na železniško postajo Rakek. Združeni v društvo voznikov in kmetov so tudi oni proglasili stavko in zmagali. Leta 1933 je delavstvo hotelo na občinskih volitvah sestaviti svojo listo. Takrat jim to ni uspelo, uspelo pa jim je, da so imeli v občini Stari trg prvega svojega predstavnika. V tem času so klerikalci in liberalci vodili protide-lavsko politiko. Ker so bili le-ti na višku svojih moči, so zaplenili z velikimi žrtvami pridobljeni de- lavski dom, imenovan »Baraka« v Pudobu in ga izkoristili za hi- ralnico za stare in onemogle ljudi. Leta 1936 pa so bile spet občinske volitve. Javna zborovanja zaradi reda in miru niso bila dovoljena, zato so bile agitacije od moža do moža po vaseh za samostojno listo, imenovano »Zveza delavnega ljudstva«. Pri tedanjih oblasteh so bile velike težave za uveljavitev te liste. Žandarji so opravljali hišne preiskave, strašili so ljudi, da bodo porušene vse cerkve, če zmaga ta lista in da bodo pobiti duhovniki. Kljub takemu terorju in sumničenju pa je bila na teh volitvah velika zmaga delavstva. Za občinskega župana je bil izvoljen Jože Mlakar iz Iga vasi. Zrušila se je štiridesetletna klerikalna trdnjava v Starem trgu in prešla v roke ljudstva — delavcev. Tudi na volitvah leta 1938 je samostojna lista že drugič zmagala, skupaj z loškimi volilci z veliko večino. V vsem tem času pa so sindikati zbirali tudi rdečo pomoč za revolucijo v Španiji. Prišlo je leto 1940. Vlada Cvetko vič-Maček je prepovedala vsa; koko napredno gibanje in tudi sindikalno organizacijo. Fašizem se je razraščal vsepovsod, tudi pri nas. Zato so se morali delavci še bolj boriti proti porajajočemu se fašizmu. Tako so to leto ustanovili prvo celico Komunistične partije, ki je delovala pod vodstvom Janeza Hribarja. Tedaj je bilo vključenih le pet komunistov, ki so imeli nalogo organizirati nove celice, posebno med mladino in pa mladinsko organizacijo SKOJ. Tu je bil dosežen lep uspeh in tako je bila pripravljenost na še hujši boj, ki ga je vsiljeval fašizem, dosežena. Leta 1941 pa je bil razpad stare jugoslovanske vojske. V nekaj dneh nam je bilo mogoče zbrati in poskriti večje količine orožja in municije. Komunistična partija je razširjala svoje delo na več celic, na organizacijo SKOJ in odborov OF na terenu. Tega leta je tudi polovica Krimskega bataljona napadla Lož. Na čelu s komandantom Ljubom Šercer; jem in s 56 partizani, ki so bili oboroženi s 6 mitraljezi in nekaj puškami je uničila 47 sovražnikov, 7 pa je bilo ujetih; med njimi tudi komandant mesta Loža. Leta 1942 je bilo na pobudo KP in sindikata, ki je bil že v ilegali, ustavljeno vse delo v loški dolini in tudi na terenu Cerkniškega področja, da ne bi delali za okupatorja. Razglašena je bila splošna mobilizacija v partizane. Loška dolina pa je bila proglašena za svobodno ozemlje že v prvih dneh maja 1942. Podatke zbral M. Šepec brestov obzornik 7 Še vedno pomanjkljivosti OCENA DELOVANJA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Dve številki nazaj smo objavili prvi del povzetka iz ocene o delo- vanju samoupravnih bistvenih ugotovitev. interesnih skupnosti. Povezmamo še nekaj družbenoekonomski odnosi Pri financiranju družbenih dejavnosti ocena opozarja na dve glavni slabosti, ki spremljata sistem dogovorjenega financiranja v okviru skupne porabe. Prva izvira iz sedanje miselnosti, ki v bistvu pomeni nadaljevanje proračunskega sistema. Ta sistem se začne in konča s tem, da delavci izglasujejo prispevno stopnjo. Ta miselnost je nevarna zlasti z vidika odločanja delovnih ljudi in občanov, ker ne vzbuja dovolj Zainteresiranosti že v odločilni razi, se pravi, pri oblikovanju Programov. Druga slabost izhaja iz neuresničenega spoznanja, ki je zlasti Poudarjeno v zakonu o združenem delu, da so družbene dejavnosti sestavni del združenega dela. Sedanji piani in dejavnosti v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela v ve-?ini primerov sploh ne omenjajo področij družbenih dejavnosti, čeprav bi morali biti sestavni del njihovega družbenoekonomskega življenja. Tako planira sredstva za posamezno družbeno dejavnost le vsaka interesna skupnost zase. Ti plani torej ne izvirajo m »baze«, ker v njej niso razvite, "omeni, da moramo biti aktivni v,krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, saj bo Sele takrat program SIS tudi naš Program. Konferenca Zveze komunistov, m je obravnavala to oceno, je Ugotovila, da moramo biti pri uporabi sredstev kritični in da nesprejemljivo, da organi dru-SIS skoraj žbene kontrole v sPloh ne delujejo. SOLOIDARNOST IN VZAJEMNOST v SKLADNEJŠEM RAZVOJU Ocena je posvetila precej pokornosti tudi vprašanjem mini-. ulnih standardov. Ugotovljeno Je bilo, da nam ni uspelo določiti nase skupne začetne osnove in °lj objektivno določiti meril a našo razvitost, saj v družbeni nejavnosti prav gotovo zto ne more biti družbeni dohodek na Prebivalca. Nesprejemljivo je, da ®katere SIS v drugih občinah azvijajo svojo dejavnost na os-°vi šole v naravi, na morju ali v? smučanju, SIS v revnejših ob-uah pa nimajo niti prostorov a normalni pouk. To pa je nujna1' ?ovezano z uresničevanjem acela solidarnosti, saj brez nje- ga niti ne moremo priti do enake začetne stopnje. Še bolj pa bo potrebno ta načela uresničevati, v novem financiranju SIS iz dohodka v skladu z določili zakona o združenem delu. Konferenca Zveze komunistov je ostro kritizirala obnašanje do načel solidarnosti v okviru naše občine. Po odlokih, ki jih je sprejela skupščina občine Cerknica v zvezi z referendumom za izgradnjo šolskih prostorov in telovadnic, bi morale razliko od celotne investicije do sredstev samoprispevka združevati delovne organizacije. Pri tem pa je bilo ugotovljeno, da organizacije združenega dela v Loški dolini samoupravnega sporazuma o združevanju teh sredstev še do danes niso podpisale in da se dogovarjanje o njegovem podpisu vleče že predolgo. SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O TEMELJIH SREDNJEROČNIH PLANOV Ocena ugotavlja, da na predložene samoupravne sporazume o temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje ni bilo odziva, za kar je več razlogov. Glavni vzrok je v nerazvitosti družbenih dejavnosti in v njihovi neusklajenosti v okviru krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Na žalost v večini primerov nimamo česa usklajevati, ker se krajevne skupnosti še vedno v glavnem ukvarjajo s komunalnimi dejavnostmi, organizacije združenega dela pa z proizvodnimi procesi. Vse drugo po njihovem mnenju sodi pod SIS. Če pa nastane potreba na enem izmed področij družbenih dejavnosti, se ta rešuje mimo vseh nosilcev in tako tudi mimo SIS. »VROČA« VPRAŠANJA Nesporno je, da je reševanje problemov SIS odgovorno druž-beno-politično delo, še posebno v tistih SIS, v katerih v večji meri sodelujejo tudi mladi. V njih so dane vse možnosti za idejno politično delo z mladimi, kar je osnova za oblikovanje celovite osebnosti nosilca današnjega in jutrišnjega samoupravnega socialističnega sistema. V razpravi o oceni je bilo poudarjeno, da za razvoj družbenih dejavnostih potrebujemo več posluha in sredstev. Več sredstev pa lahko samo ustvarimo, kar pomeni, da moramo vsak na svo- filmi v maju uri — ameriški pustolovski film KALIFOR-uri — nemški pustolovski film VVINETOU 16. uri in ob 20. 2 NIJSKI poker. V °b 16. uri in ob 20 3 J' deL 5 c’ °b 20. uri — angleška grozljivka ZADNJI DRAKULA. 5’ r' °b 17. uri — ameriške risanke POPAJEVE PUSTOLOVŠČINE. 7' 2’ °b 20. uri — italijanska komedija KRUH IN ČOKOLADA. A ob 20. uri ter 8. 5. ob 16. uri in 20. uri — ameriški pustolovski 9 J11™ PEKLENSKI STOLP. j-ob 20. uri — ameriški vvestern OBRAČUN PRI O.K. CORALLU. 14" 2" ob 20. uri — francoska kriminalka PRIZNANJE. nnS 20. uri in 15. 5. ob 16. uri — ameriška kriminalka KOMISAR , BREZ PIŠTOLE. ,5- 5. ob 20 ,, lema. iq' r" °b 20. uri ’ I; °b 20. uri 2 SUMNOST. ' ob 20. uri in 22. 5. ob 16. uri — ameriški pustolovski film 22 ‘-LOTI VSEM ZASTAVAM. 2V 2’ °b 20. uri — ameriška kriminalka KAZEN, NE GORI EIGER. 2<‘ 2’ ob 20. uri — ameriški zgodovinski film KRALJEVI FLASH. 2s 2' °b 20. uri — ameriški vvestern ENOOKI CHARLV. -7«$b 20. uri in 29. 5. ob 16. uri — ameriška kriminalka VOJNA 29 zaRADI LOLE MADONE. Jn’ c Rb 20. uri — ameriški vohunski film ŽIVA TARČA. • °b 17. uri in ob 20. uri JONI NA OTOKU. uri — ameriški pustolovski film DETEKTIVI IZ HAR- - ameriška drama ZADNJI TANGO V PARIZU, italijanska komedija LJUBEZEN POMENI LJUBO- jem delovnem mestu bolje delati. Svobodna menjava dela namreč tudi pomeni, da delijo usodo dohodka tudi družbene dejavnosti v dobrem in slabem. Kljub vsemu pa vsega obenem ne bomo mogli narediti. Zato je nujno, da se najprej domenimo o skladnejšem razvoju družbenih dejavnosti, da nato skupno programiramo v občini in v okviru republike. Zaradi omejenih možnosti pa se bomo morali še dogovoriti za prednostne dejavnosti. Vse to pa brez visoke stopnje solidarnosti (tudi v dejanjih) ne bo šlo. Najprej moramo uresničevanje solidarnosti razčistiti doma, da bomo potem z vso moralno upravičenostjo razčistili in uresničevali ta načela tudi izven občine. V zaključku je bilo ugotovljeno, da zaradi pomena in sestavnega dela našega družbenoekonomskega in političnega življenja družbenih dejavnostih ne smemo prepustiti le izvršnim odborom in strokovnim službam SIS. To je stvar vseh družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikatov, ki združujejo delavce, občinske skupščine in njenih organov ter vseh drugih samoupravnih organizmov. S tem pa bomo oživeli Gradnja nove telovadnice v Cerknici tudi delo delegacij za SIS, saj je vzrok njihove neaktivnosti tudi v nerazvitosti družbenih dejavnosti v njihovih okoljih. Zdravstvo, šolstvo, socialna politika, telesna kultura in kultura ter vse ostale družbene dejavnosti se jim zato še vedno zdijo nekaj, kar se rešuje izven združenega dela. Naš cilj pa je, da bodo te dejavnosti še kako veliko vprašanje vseh naštetih, posebno pa še sindikatov, ki o njih do sedaj niso preveč razpravljali. Tako bomo izkoreninili prakso, da bodo morali vodilni delavci v delovnih organizacijah v glavnem sami prepričevati delovne ljudi o utemeljenosti predloženih programov SIS, saj bodo te programe izoblikovali delavci že v družbeno-ekonomskem procesu njihove organizacije združenega dela. Naša naloga je torej, da razvijamo te interese in potrebe s tem, da jih enakopravno vključujemo kot sestavni del v proizvodni proces, sicer ne moremo pričakovati, da bodo interesi in potrebe delavcev na področju družbenih dejavnosti tudi uresničene. T. Urbas Zbor varčevalcev Ljubljanske banke Uveljavljanja samoupravnega družbenega planiranja v vseh družbenih okoljih si ne moremo zamišljati in uspešno obvladovati, če ne temelji na samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosih, zakonu o združenem delu ter zakonu o temeljih kreditnega in bančnega sistema. To so bile uvodne besede na 3. zboru varčevalcev Ljubljanske banke — podružnice Ljubljana, ki je bil v Cerknici v zadnjih dneh marca. Iz gradiva poročevalcev smo bili udeleženci zbora seznanjeni z rezultati poslovanja banke v letu 1976. Z uresničevanjem srednjeročnega načrta in programa ustavne preobrazbe banke bodo lahko delavci v združenem delu v celoti odločali o pogojih in rezultatih dela ter s tem obvladovali finančno-denarne ter blagovne denarne tokove, ki se odvijajo v organizacijah združenega dela ter prek bank v procesu družbene reprodukcije. Posebej je poudarjeno združevanje sredstev in dela za skupno ustvarjanje večjega dohodka in za zagotavljanje prostih denarnih sredstev za pospeševanje dejavnosti članov banke, ki uresničujejo prek banke tudi v interesu občanov, ki varčujejo v banki. Na zboru smo bili še posebej seznanjeni z organiziranostjo občanov in vplivom na upravljanje z zbranimi denarnimi sredstvi prebivalstva in z njihovo namensko uporabo, pa tudi z aktivnostjo in nalogami letos na področju poslovanja s prebivlastvom za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Ena izmed poglavitnih prihod-dnjih nalog banke bo modernizacija poslovanja za razvoj brezgotovinskega poslovanja s sredstvi občanov, to je, prek tekočih računov. Tako da bi vsak občan dobival osebni dohodek ali pokojnino na tekoči račun in ne več v gotovini ali na hranilne knjižice. Za območje naše občine je bilo vsekakor najzanimiveje slišati o razvoju poslovnih enot — ekspozitur v Cerknici, na Rakeku, v Novi vasi in v Starem trgu ter o rezultatih poslovanja teh enot. Iz podatkov je razvidno, da ima banka v vseh svojih enotah v ob- čini 7.789 odprtih hranilnih vlog, 1.366 lastnikov deviznih računov, 567 lastnikov žiro računov in 59 lastnikov tekočih računov. Zanimiv podatek je, da prejema osebne dohodke na hranilne knjižice nad 4.000 delavcev. Stanje sredstev prebivalstva za naše področje znaša presenetljivo nekaj nad 74 milijonov dinarjev. Vse omenjene podatke o aktivnosti banke na našem območju in o njenem obsegu dela potrjuje izredno zanimanje za zbor, saj je bilo udeležencev v nabito polni dvorani več kot stodvajset. T. Zigmund /e ljubljanska ban J $ podružnica fjubljana ■- Szboriačerel Uresničevanje samoupravnih odnosov tudi v bančništvu. Na zboru varčevalcev so bili zares številni občani. jugoslovanski mladinski film MILI- Slovesno ob obletnicah 27. aprila — na dan Osvobodilne fronte — je bila v okviru številnih proslav ob letošnjih pomembnih jubilejih svečana seja občinske konference Zveze komunistov, posvečena 40. obletnici Komunistične partije Slovenije, štiridesetim letom, odkar tovariš Tito vodi našo partijo in njegovemu petinosemdesetletnemu življenjskemu jubileju. Zbrane predvojne in medvojne komuniste ter druge goste so najprej s prisrčnimi besedami pozdravili predstavniki pionirjev iz naše občine. V osrednjem delu svečane seje je sekretar občinske konference Jože Frank izčrpno orisal razvoj predvojnega delavskega in revolucionarnega gibanja na Slovenskem in na našem Notranjskem. Udeleženci seje so poslali tudi toplo pozdravno brzojavko tovarišu Titu. Za zaključek je bil še kulturni program, ki so ga izvajali člani Svobode iz Loške doline, ubran pa je bil na temo našega delavskega gibanja in revolucije. B. Levec Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni In odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Marija GRBEC. Vojko HARMEL, Jožica ILERŠIC, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Janez MELE, Branko MIŠIC, Franc MULEC, Viktor OGRINC, Miha ŠEPEC in Vinko ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2600 izvodov. Glasilu sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št.421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). Letošnja letovanja Bliža se čas dopustov in s tem razmišljanja, kje izkoristiti čas za počitek in oddih. Letos smo hoteli letovanje ob morju popestriti z večjo izbiro krajev, ki nudijo različne možnosti za oddih in razvedrilo. Nekatere možnosti so odpadle zaradi previsokih cen, druge zaradi majhnega zanimanja med delavci (vnaprejšnje prijave), nekatere pa so odpadle že vnaprej, ker večino počitniških objektov dajejo na zakup od 90 dni naprej in bi v tem primeru morali objekt pol- niti stoodstotno, da bi bila cena sprejemljiva. To pa je zaradi majhnega zanimanja za letovanje pri nas nemogoče. Tako bodo letos naši delavci lahko letovali v Medveji v camp prikolicah in v Fažani v posebnih sobah. Še največ je zanimanja za letovanje v Medveji, saj je najemnina za prikolice, če so le-te med sezono zasedene, sorazmerno nizka. Vsakdo si lahko tudi sam kuha in tako so stroški počitnic občutno nižji, seveda nekoliko tudi na škodo udobja. OBVESTILO Obveščamo vse člane kolektiva, da pripravljamo letovanje za vse delavce in njihove družinske člane v Fažani pri Puli in v camp prikolicah v avtocampu Medveja pri Opatiji. Zvezni Titovi štafeti se je pridružila tudi mladina naše občine FAŽANA: Čas letovanja: od 15. 5. do 30. 9. Na voljo so 2 in 3 posteljne sobe v zasebnih hišah. Po želji je možno postaviti pomožna ležišča (divan). Prehrana je v restavraciji gostinskega podjetja v Fažani in v okoliških počitniških domovih. Cena prehrane: v restavraciji okoli 80 din dnevno (natančnih podatkov še ni), za otroke do 10. leta pa je možno naročiti polovični obrok za polovično ceno. Cena prenočevanja: cena ležišča skupno s turistično takso je 53,50 din (za otroke do 7. leta, čeprav spijo skupaj s starši, se plača 50%, za pomožno ležišče pa 75 % normalne cene.) V času do 15. junija in po 25. avgustu je cena ležišča 45,00 din za osebo. Trajanje izmene je lahko 7, 10 ali 14 dni. MEDVEJA: Čas letovanja: od 1. 5. do 31. 9. Na voljo so camp prikolice s tremi normalnimi in z enim pomožnim ležiščem ter prikolice s štirimi normalnimi in dvema pomožnima ležiščema. Opremljena so kompletno s kuhinjo, posodo, razsvetljavo ter^ posteljnino. Zagotovljena je 10-dnevna menjava posteljnine in čiščenje. V ceni so zajeti stroški uporabe prikolice, parkiranja osebnega avtomobila in vstop v kopališče, ki je oddaljeno okrog 50 metrov. Cena: — velika prikolica: a) od 1. 7. do 31. 9. od 125.— do 150 din na dan, odvisno od zasedenosti čez sezono; b) do 1. 7. in po 1. 9. — 100 din dnevno; — mala prikolica: a) od 1. 7. do 31. 9. od 110.— do 130.— din na dan, odvisno od zasedenosti čez sezono; b) do 1. 7. in po 1.9. — 80,00 din dnevno. Trajanje izmene je 10 dni (od 1. do 10., od 11. do 20. in od 21,— 30. v mesecu). Poleg omenjene cene se posebej zaračunavajo stroški turistične takse, ki so 6 din na osebo dnevno in porabe plina za kuhanje. Lahko se tudi hranite v bližnji restavraciji oziroma samopostrežni restavraciji, v kateri staneta kosilo in večerja okrog 80.— din. Abonenti imajo 10% popusta. Na voljo so tudi skupni hladilni boksi. Prehrano je treba plačati takoj med letovanjem, ostalo pa se plača po letovanju v največ treh obrokih. Prosimo, da se za letovanje prijavljate resno in premišljeno, kajti spremembe prijav ali odpovedi bomo sprejemali do 1. junija. Vse kasnejše odpovedi do 10 dni pred pričetkom letovanja pa so vezane s plačilom 50% cene rezerviranega prenočišča. Kdor pa odpove letovanje po tem roku, je dolžan plačati polno ceno prenočišča. Na podlagi lanskih izkušenj svetujemo vsem, ki se bodo prijavili za letovanje v prikolicah, da si določijo tudi »rezervni termin«, ker se lahko dogodi, da bo v določenem času prijav več, kot pa bo prikolic. Prikolice pa morajo biti enakomerno zasedene čez vse poletje, da si s tem zagotovimo čim nižjo ceno dnevne najemnine. KADROVSKA SLUŽBA Srečanje občanov krajevnih skupnosti Košarkarji Bresta na Brestu Tokrat ni bila prvoaprilska šala (mimogrede: prvoaprilski o obisku Čosiča šali v pretekli številki je nasedlo kar precej lahkover-nežev)... Sredi aprila so košarkarji BRESTA, o katerih je bilo v pretekli sezoni in s tem v zvezi tudi o BRESTU dosti zapisanega in povedanega, obiskali našo delovno organizacijo. Poleg vodstva kluba in skoraj celotne moške ekipe sta bili še predstavnici ženske ekipe, oba trenerja — Čosič in Debevc ter predstavniki tiska. Igralci košarkarskega kluba se predstavnikom delovne organizacije BREST - a najlepše zahvaljujemo za prijeten dan, ki smo ga preživeli med vami v vaši sredini. Želimo vam mnogo delovnih uspehov in vas lepo pozdravljamo! Gostje so si najprej ogledali Tovarno ivernih plošč, zatem pa še Tovarno pohištva Cerknica in Salon pohištva. Tako so lahko spoznali zaokrožen proizvodni proces — od surovine do končnega izdelka. Obe tovarni sta jim zapustili lepe vtise, prva s svojim sodobnim in modernim videzom, druga pa z razsežnostjo in organizirano proizvodnjo. Posebej so se seveda zanimali za pohištvo, pri čemer so ugotovili, da so ležišča kar nekam kratka. Po ogledu proizvodnje so se gostje zadržali v večurnem razgovoru s predstavniki naše delovne organizacije, organi upravljanja in temeljne telesnokulturne skupnosti, v katerem so se Košarkarji Bresta v Tovarni pohištva Cerknica 14. maja bo na Bloški planoti srečanje občanov Krajevne skupnosti Gradišče—Ljubljana, Krajevne skupnosti Begunje, Krajevne skupnosti Cajnarje — Žilce in Krajevne skupnosti Nova vas •— Bloke. Na tem velikem zboru, na katerega bo po predvidevanjih prišlo okoli dva tisoč občanov, bodo proslavili pomembne letošnje jubileje, 85-letnico rojstva tovariša Tita, 40-letnico prihoda tovariša Tita na vodstvo Komunistične partije in 40-letnico Komunistične partije Slovenije. Praznovanje se bo pričelo v jutranjih urah, ko bodo iz različnih krajev v občini odšle pohodne enote mladine, rezervnih starešin in občanov po partizanskih poteh in obiskale nekatere partizanske družine ter spome- nike in obeležja NOB, kjer jim bodo o boju in revoluciji govorili borci —■ domačini. Cilj vseh pohodnih enot bo slavnostni prostor v Novi vasi, kjer bo na velikem zboru ob 13. uri slavnostni govor ter bogat kulturni program s sodelovanjem znanih slovenskih umetnikov iz ljubljanske Opere, ljubljanskih gledališč in domačih kulturnih skupin. Pričakujemo, da bodo skupščine vseh štirih krajevnih skupnosti na svečanih sejah sprejele in podpisale listino o pobratenju med seboj. Gre za uzakonitev ne tako dolgega, vendar pa plodnega sodelovanja, ki se kaže v medsebojnem spoznavanju in pomoči na različnih interesnih področjih dela in življenja teh krajevnih skupnosti. F. Sterle KEGLJANJE — BORBENE IGRE Kegljaški klub BREST je 23. aprila organiziral v skladu z zastavljenim programom rekreacij sko-množično kegljanje v disciplini BORBENE IGRE. Na razpis se je prijavilo 16 ekip. Rekreacijskega množičnega tekmovanja se je udeležilo 13 ekip oziroma 130 tekmovalcev, kar izpričuje, da je naloga odlično uspela. 1. KK BREST 533 2. Sob Cerknica 517 3. GRADIŠČE 515 4. IVERKA-BREST 501 5. SD BREST 488 6. BREST I. (ž) 455 itd. Tekmovanje se bo ponovilo v jeseni in naj bi postalo tradicionalna^ rekreacijska privlačnost tega športa vsako leto. Želimo, da bi se v tekmovanje vključile vse organizacije, predvsem pa vsi, ki imajo veselje do tega športa. " M. Žunič lahko seznanili z našo delovno organizacijo in z njenim poslovanjem, izčrpno pa je beseda tekla tudi o delu kluba, prihodnjih načrtih in o razvoju slovenske košarke sploh. Pri tem je bila posebej poudarjena potreba po tesnejšem sodelovanju med delovno organizacijo in klubom-Gostje so bili pripravljeni, da bi organizirali del priprav na novo sezono pri nas. Zato si je trener Čosič ogledal gradnjo nove telovadnice ter okoliške kraje. Bil je navdušen nad naravnimi možnostmi za priprave in vadbo, žal pa je bilo tudi ugotovljeno, da vsa naša občina ne premore go-stinsko-turistične ustanove, ki bi omogočila normalne pogoje za večtedensko bivanje košarkarjev. Možne pa so seveda še druge oblike sodelovanja (med drugim je bila dogovorjena tudi propagandna tekma ob otvoritvi telovadnice). Nedvomno pomeni nedavni obisk krepak korak naprej pri krepitvi medsebojnih odnosov, saj sta obe strani zainteresirani, da bi oboji pri svojem delu želi kar največ uspehov. B. Levec NOGOMETNA TRIM LIGA V LOŠKI DOLINI Pri TVD Partizan Loška dolina je zelo prizadevna nogometna sekcija. Ker je bilo med krajani Loške doline veliko zanimanja za nogomet, je bila lani ustanovljena trim liga malega nogometa-Lani je nastopalo enajst moštev, ki nosijo imena svojih vasi, letos pa se je število povečalo na trinajst. V ligo je vključenih okrog 250 igralcev-članov in ravno toliko pionirjev, ki svoje nogometno znanje preizkušajo v predtekmah. Poleg tekmovalcev deluje tudi sodniška organizacija. Zagrizeni boji za prve prvenstvene točke so se začeli 3. aprila in se bodo nadaljevali vsako nedeljo-Na svoj račun pa pridejo tudi zvesti navijači, saj dobijo vsako nedeljo urico veselja, nekateri pa tudi razočaranja. Lani smo dobili od TTKS Cerknica finančno pomoč, s katero smo si nabavili nekaj žog in pa vsaka vas je dobila svoje enotne drese. Tudi letos je bilo veliko razumevanja od družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, Kovinoplastike in dveh Brestovih temeljnih organizacij-Organizirali smo tečaj za nogo; metne sodnike, ki sodijo v naši trim ligi. Za to gre zasluga tudi NZ Slovenije, ki nam je poslala dva predavatelj a-zvezna sodnika Nikoliča in Moreta. Tečaj je trajal 20 ur, obiskovalo pa ga je 15 sodnikov. Ta primer naj ne bi ostal samo v Loški dolini; povzele naj bi g® tudi druge krajevne skupnosti, v občini, saj bi s tem koristih razvoju in popularizaciji nog0' meta pri nas. J. Funda