Leto XXIV., $L 11S Poacgcb&hr bat bezahlt Ljrtbflana, scftota maja 1944 Preis — Cena i- £ LpravniJtro: Ljubljana, Puccmijeva stica 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 ln>tratru oddelek: Ljubljana, PncdnijeM uli- ca 5 — Telefon it- 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čckovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Cocr. Post. No 11-3118 Idiaja nak dan razen ponedeljka. UredoiitTo: Ljubljana — Pucclnijeva ulica St_ &. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Erbitterte Kampfe in SfiditaHen Schwerste blutige Feindverluste — AHe FeindangriHe bel Esperia abgeschlagen — Cassino kampflos geranmt — An der Ostfront keine grosseren KairepJliandlungen Aus dem Fuhrerhauptquartier, 18. Mai. PNB. Das Oberkommando der Wehrmacht jibt bekannt: An der italienisehen Siidfront gelang ps dem Feind gestern nach erbitterten Kiimpfert, hei denen er schwerste blutige ^ c rluste erlitt, niirdlich Formia in unsere telliuigen einznbrechen. Gegenmassnah-n en sind im Gange. Im Raum von Espe-ia wurden alle mit stiirksten Artillerie-id Pauzereinsatz gcfiihrien feindlichen Angriffe abgeschlagen. Cassino, das die nglo-Amerikaner seit Monaten unter : insatz starker Kriifte vergeblich berannt ilten, wurde in der vergangenen Nacht igunsten einer vreiter rihkvvarts gelege-n kraftesparenden Riegelstellung kampf >s geraumt. Im Landekopf von Nettuno vvurden hei 1'lebender Kampf tatigkeit starke Vor-• se des Gegners siidlich Cisterna und ilich Littoria abgevviesen. Fin starker Verband deutscher Kampf-?zeuge griff in der letzten Nacht mit .obachtetcr guter VVirkung feindliche Es-Hfstellungcn und Nachschubvvege im mpfraum von Minturno an. Nordamerikanische Bomber richteten .rriffr gegen mehrere Hafenst&dte an r italienisehen Westkuste und auf der sel Elt»a. Dabei wnrden durch Flakar-~rie und in Luftkampfen 17 feindliche szeuge abgeschossen. Von der Ostfront vverden bis auf lebhaf- j rirtliche Kampfe am unteren Dnjestr Ž. %a> und im Karpathenvorland keine grosseren Kampfhandlungen gemeldet. Im Schvvarzen Meer versenkte ein deutscher Unterseebootjager ein sovvjetisches Unterseeboot und beschadigte ein weite-res so schwer, dass dessen Vernichtung vvahrscheinlich ist. Starke Verbande schwerer deutscher Kampfflugzeuge fiihrten in der vergange-nen Nacht. einen zusammengefassten An-griff gegen das Bahnhofsgebiet von Smo-Iensk. Durch Massenabvvurf von Spreng-uSnd Brantlbomben entstanden in den Zielraumen mehrere Grossbrande und Ex-plosionen. Bei einem Angriffsversuch sovvjetischer Bomber auf einen siidfinRischen Hafen wurden 10 feindliche Flugzeuge durch fin-nisehe .Tiiger abgeschossen. Die Bekampfung kommunistischer Ban-den auf dem Balkan \vurde erfolgreich fortgesetzt. In der Zeit vom 1. bis 15. Mai verloren die Kommunisten iiber 5000 To-te 1300 Gefangene und mehrere hundert TJeberlaufer. Zahlreiche Geschiitze, Waf-fen und Kriegsgerat aUer Art sowie 34 Versorgungslager wurden erbeutet oder vernichtet. Bei der Abvvehr eines feindlichen TTn-ternehmens gegen die vor der Dalmatini-schen Kiiste gelegene Insel Solta hat sich das zweite Bataillon eines hannoversehen Grenadier-Regiments unter Fuhrunjr von Hauptmann d. R. Mohrmann besonders ausgezeichnet . Vefifci admiral Donitz te m !U Osten seteitettea mehrere SowfetangriS£e — Starke eutsche Kantpffliegerverfeastde grifien Verkehrsanlagen itn Osten an is dem Fiihrerhauptquartier. 19. Mai. Das Oberkommando der Wehrmacht .:bt bekannt: i der italienisehen Sudfront dauern srhvveren Kampfe vor allem im Ab-t rvestlich und nordwestlich Esperia bei Pontecorvo an. Der mit sehr star-Panzcr- und Schlachtfliegerunterstii-nach mehrstiindigem Artillerietrom-uer angreifende Feind wurde unter ersten Verlusten abgevviesen, ein ort-Einbruch bei St. Oliva in erbitter-11 n gen abgeriegelt. 5 Osten scheiterien vviederholt Angrif-iio!schewisten am unteren Dnjestr, irpathenvorland sowie siiddstlich Wi- tebsk und westlieh Newel. Starke deutsche Kampffliegerverbande griffen in der letzten Nacht die Bahnhofe Rovvno, Sarnv und Sdol-Bunowo mit guter Wirkung an. Durch Abwurf zahlreicher Spreng- und Brandbomben entstanden in den Bahn-hofsanlagen und unter abgestellten Zugen gro«se Brande und Zers^orungen. Nordamerikanische Bomber fiihrten am gestrigen Tage Terrorangriffe gegen mehrere Orte in Sudostevropa. Besonders in den Stadten Belgrad nnd Ploesti entstanden Schaden und Verluste unter der Be-volkerung. Durch deutsche und rumani-sche Luft-Verteidigungskrafte sowie Ma-rine-Flakartillerie wurden 35 Flugzeuge abgeschossen. Z bojišča pred Cassinoni Zavezniška sfenziva na Itaiifansk^n bojišču Piše vojni poročevalec Fochler-Hauke . V. K. Dne 11. maja ob 23. se je pri- sovražnikova veleofenziva na južno-anskem bojišču, od katere si zavez-e sile obetajo odločujoče uspehe pri h dogodkih na italijanskem p>odroč-:n ki ima za nalogo, kakor ugotavlja • .čilo vrhovnega poveijništva oboroženi, da veže nemške rezerve v največji Ta veienapad pa ni prišel kljub zatrje- • ju britanskih in ameriških radijskih ■aj za Nemčijo nikakor nepričakovano, : nemško poveljništvo je že vse tedne izorovalo prevažanje sovražnikovih di-j. Budnemu očesu ni ušlo, da je bila eriška 5. armada, ki ji poveljuje gene-Clark, razdeljena in j? bila večina od-:ov te armade postavljena na bojišče nettunskem predmostju, več divizij pa zunanjem zapadnem krilu južno-itali-kega bojišča. Predvsem vodst\n.i ni o, da je britanska 8. armada, ki je bila 'Tiečasno nameščena ob Jadranskem ■rju, v zadnjih tednih pošiljala svoje •'>lke proti jugozapadu. tako da je vrvni poveljnik zavezniških čet v južni • i.1 i general Alexander pred pričetkom enapada osredotočil svoje oddelke s te- ..sčem pred cassinskim bojiščem Osredotočen neprestani topniški ogenj, >e je pričel na celotnem zapadnem kri-južno-italijanskega bojišča dne 11. ma-ob 23., je bil izredno močan. Sovražnik 7 trjuje, da je bilo to topniško obstrelje-mje, ki je imelo namen, razbiti nemško ■ jrambno bojišče, mnogo močnejše kakor • oječasno med ofenzivo proti posto.ian-:am pri E!-Alameinu. Nemški grenadirji, .opniški grenadirji in padalski lovci, ki preživeli brez strahu granatno točo •"jšnjih bitk za Cassino. so doživeli in •eživeli neverjetno naraščanje sovražni-ovih topniških valov v nasprotju z ob-elievanjem v prvih mesecih tega leta. Sovražnikovo topništvo je preneslo teži-svoiega udejstvovanja predvsem na -toiarke nemških baterij, v brezupnem - ričakovanju, da mu bo uspelo izločiti emške topove pred napadom svoje peho-*e Vsekakor je prišlo sovražnikovp vod-*vo, še bolj pa sovražnikova pehota, ko " v noči med 3. in 4. uro pričela prebi-j.iini poizkus, do grenkega spoznanja, da so nemški topovi, možnarji, havbice in baterje metal kljub nekaterim izgubam, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, sposobni za protiudarec. Sovražniku je nazadnje uspelo. da je dosegel nekaj krajevnih ' iorov v vzhodnem obalnem odseku zaliva Gaela, kakor tudi nekoliko neverne je odtod, 1i vdori pa so bili v hudih in iz-prememb polnih bojih zapahnjeii. V ostrih protinapadih je bilo nekaj višin osvojenih nazaj, čeprav je uspelo sovražniku, da je osvojil in obdržal nekaj obvladujočih točk, predvsem Monte Faito. V naslednjih dneh je napadel sovražnik, ki so ga podpirali oklopniki, tudi preko spodnjega Gariglia-na, proti zapadu. ne da bi mu uspelo doseči večjih uspehov. Precejšnje število sovražnikovih oklopnikov je bilo uničenih. Prišlo je do hudih bojev na nož in do cest- nih bitk. Z ustvarjenih predmestij preko Gari-Rapida poizkušajo sovražnikovi oddelki, ki jih podpirajo bombniki in lovski bombniki, nadaljnje sunke proti zapadu. V teh bojih sta bili dve neizkušeni ameriški diviziji precej hudo tepeni. Na cassinskem kolodvorskem področju se je izjalovil sunek angleškega bataljona že po kratkem času s posebno velikimi izgubami. Na severa cassinske gorske gmote je sicer uspelo sovražniku osvojiti neko višino, toda več ni dosegeL Neki poljski bataljon je bil med tem napadom skoraj popolnoma uničen. Po izpovedbah številnih ujetnikov so padli vsi častniki tega bataljona. Bombni naoadi na glavno bojno črto in zaledje ter vedno močnejši topniški ogenj naj pomagata sovražniku na poti, ki je postala zanj izredno-krvava. Nemško vodstvo se ne bori niti za nova ozemlja niti za prestižne uspehe in mnogo krajev, celo Cassino, je strateško manj pomembnih, čeprav so marda taktično največjega pomena. Kakor prejšnje cassinske bitke nudi tudi sedanja predvsem priliko, da mora sovražnik za vsak meter pridobljenega ozemlja plačati z najtežjimi žrtvami, nemški vojak pa je, kakor v prvih bitkah pred Cassinom, tudi v teh dneh dokazal svojo hrabrost Popoln mir v Rimu Bern, 17. maja. Rimski dopisnik švicarske poročevalske agencije poroča, v zvezi z angloameriško ofenzivo v južni Italiji, d« se je med prebivalstvom razširilo prepričanje, da je Nemce težko pregnati z njihovih obrambnih črt. To mnenje je v Rimu tako razširjeno, da se nihče ne pripravlja na evakuacijo. V Rimu vlada po-poin mir. Vsakdo opravlja svoje običajne posle. 2e nekaj mesecev v mestu tudi ni opaziti nikakih nemških kolon. Čete nemške vojske, ki imajo svoje položaje južno od Rima, so prišle tja, ne da bi šle skozi mesto. Oblasti so izdale nove ukrepe, ki omogočajo točno nadziranje vseh vozil. Le avtomobili Rdečega križa, sani tej ske službe in za prevažanje živil smejo v mesto. Tako sledi Rim kot nezaščiteno mesto vojaškim operacijam ne jugu. Lakota ln legar v Neaplju Milan. 17. maja. Skupini delavcev iz Neaplja. ki so b:li zaposleni pri gradnji porušene železniške proge, je uspelo, da so se kljub smrtni nevarnosti prebili do nemških postojank. .;59Ietni Peter Alfin: je izpovedal: »če naša domovina ne bo kmalu rešena boljševiške samovlade, bomo vsi propadli.« 51 letni poljski delavec Alfonz Donetti je podal naslednjo izjavo: »Jaz sem preprost človek :n ne razumem politike; kar pa počenjajo boljševiki sedaj v Neaplju, je naša smrt. Že mesece se ne more v Neaplju ničesar več kupiti. Ves Neapelj berači. Otroc in starci stoje vesi dan pred taborišči Angležev in Američanov ter čakajo, da jim kdo vrže kos kruha. Boljševiška mestna uprava se sploh ne briga za položaj prebivalstva. Ker v Neaplju že več mesecev ni dobiti pitne vode, trpi pod temi Bukarešta, 18. maja. Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice, veliki admiral Donitz, je poslal rumunskemu mornariškemu podtajnlku, generalu Sovi. brzojavko, ki jo rumunski ti3k navaja kot spričevalo j za sposobnost rumunske mornarice. Brzo-I javka se glasi: »Sodelovanje rumunske in nemške mornarice pri odyozu junaških krimskih borcev v najtežjih okoliščinah je nov mejnik v skupnem boju zavezniških narodov. Prosim vas, da izrazite vsem mornarjem rumunske vojne in trgovske mornarice, ki so z junaškim sodelovanjem izvršil} tako požrtvovalno in uspešno svojo akcijo za pomoč tovarišem na kopnem, zahvalo in posebno priznanje. Dosedanji skupni uspehi so jamstvo, da bosta prijftpUcirs naroda tudi v bodoče uspešno rešila vse naloge, na katere bosta naletela. Maršal Rismmel na sbisku v Normandiji Berlin, 16. maja. Maršal Rommel je obiskal te dni nemške obrambne naprave v Normandiji in se je pri tej priliki prepričal o visoki bojni moči in obrambni sposobnosti vseh utrdb, trdnjav in ostalih oporišč. Zlasti se je zanimal za zaporne postojanke na kopnem in pomorskem bojišču, ki so bile v zadnjih mesecih še ojačene. Na tem potovanju je obiskal maršal tudi več odsekov ob normanski obali, predvsem neko točko v bližini Cherbourga, ki jo je sovražnik v dveh zaporednih nočeh napadal z bombami najtežjega kalibra. Naprave pa so kljub številnim bombnim zadetkom utrpele le malenkostno tvarno škodo. Osebnih izgub sploh ni bilo. Tudi vse orožje je ohranilo svojo polno moč. Obisk je s tem znova potrdil visoko bojno silo nemških utrdb ob francoski obali in njihovo odpornost proti vsakemu, tudi presenetljivemu napadu z morja ali iz zraka. SA bodo izp&lnile svoja d&Sžnost Berlin, 19. maja. O priliki zborovanja višjega voditeljškega zbora SA je poslal štabni šef pozdrave Fiihrerju. ki mu je zagotovil, da bodo SA na bojišču in v domovini neomajano izpolnjevale svojo dolžnost do končne zmage. Fuhrer se je zahvalil štabnemu šefu Schepmannu za brzojavko, v kateri je poudaril: »SA bodo ob Izpolnjevanju nalog, katere jim bom dal, vedno deležna moje popolne podpore « De Valera prrti koalicijski vla£l Amsterdam, 17. maja. Irski ministrski predsednik De Valera se je v svoji izjavi o bližnjih volitvah po "esti angleške poročevalske službe izrazil proti koalicijski vladL Dejal je: »Prednost dajem vladi ene stranke. Upam, da ne bomo imeli pri nas nikake koalicije, ker so se koalicije drugod slabo izkazale. Vendar moram z obžalovanjem priznati, da obstoja možnost take koalicijske vlade, ki pa bi bila dejansko rešilna bilka zae vse prostozidarstvo.« De Valera je nadalje dejal, da politični spori ne smejo prav nič slabiti narodne morale. Smrt poljskega državnika Berlin, 19. maja. Bivši, poljski min. pre različnih fazah bo- jev nemških in zavezniških čet proti komunističnim tolpam na zapadnem Balkanu poroča vojni poročevalec dr. Walter Gruber: Pokazalo se je, da je mogoče boriti se proti tolpam uspešno, če se jim zamašijo njihovi preskrbovalni kanali in odvzamejo njihova preskrbovalna skladišča. Nemško vojaško vodstvo sili komunistične tolpe v niihovih skrivališčih in nepri-stopnih gorskih jamah k temu, da slabe in hujšajo. Kajti nič ne povzroča komunističnim tolpam večjega gorja kakor omejevanje njihovega svobodnega gibanja. Njihova »voj-nogospodarska politika« je bila zgrajena na principu, ki ga imajo roji kobilic, ki po-žro na določenem področju vse, kar jim pride prav, ter se potem podajo spet dalje iskaje novega plena. Zato pa je predvsem tudi razumljivo, zakaj skušajo tolovaji vedno znova vdreti v rodovitne doline severne Hrvaške kakor tudi v zanje doslej nedosegljivo Srbijo. Na vseh področjih, ki jih obvladujejo banditi, se kaže vedno ista slika: Iz agita-tijskih razlogov razdele najdene zaloge zelo radodarno, že po nekaj dneh pa prično tako zvani »narodnoosvobodilni odbori« s prostovoljno zbirko za tako zvano osvobodilno vojsko, živila in oblačila dobe s potrebno strogostjo. Kakor hitro pa je končana prisilna organizacija celokupnega javnega življenja pod komunistično oblastjo, prične delovati »odredba o organizaciji osvobojenih področij«, ki je bila izdana v septembru 1942. Po moskovskem vzorcu je v tej uredbi v navidezni zakonski obliki uveljavljeno načelo o izkoriščanju naroda. Istočasno pa postane boljševiški značaj te strašne organizacije jasen, kar pa nikogar ne preseneča, saj se vodstvo tolp v zadnjem času vedno bolj opira na Moskvo in proglaša svojo tesno povezanost z njo. Proizvodnji sovražno in s tem tudi narodu škodljivo stališče teh balkanskih ban-ditov pa postane jasno šele takrat, če se pomisli, da v uredbi ni nikjer niti besede o kaki načrtni proizvodnji ali njenem pospeševanju. Nasprotno pa je več strani posvečenih ustanovitvi tako zvanih »narodnoosvobodilnih fondov« in v zvezi s tem zaplembi premoženja »narodnih izdajalcev«. Razen tega se rekvirirajo pri »premožnih državljanih«. Končno je dovoljena menjalna kupčija med posameznimi okrožji, ki pa je možna le s posredovanjem komunističnih odborov, ki zahtevajo za posredovanje najmanj 30% menjanega blaga. če se končno pomisli, koliko Židov opravlja na najvišjih upravnih mestih tolovajskega gospodarstva svoje posle, ni čuda, da napravijo področja, na katerih so bile tolpe, po svoji resnični osvoboditvi v vseh ozirih porazen vtis. Na drugi strani ima to slabo gospodarstvo zopet svojo dobro stran. Kaže namreč prebivalstvu tako zvanih »osvobojenih področij«, kakšna so v resnici demokratična načela zločinca Tita. Povsem razumljivo ie, zakaj se v zadnjem času število prebežnikov tako veča in da je treba vzdrževati disciplino med tolpami le z največjim terorjem političnih komisarjev. Banditi odvzemajo kmetom vso živino in vsa živila s svetohlinskim zatrjevanjem, da ne smejo priti v roke okupatorjem. Končno tolovaji prisilno mobilizirajo može in so žene prepuščene s svojimi otroki lakoti in pomanjkanju. Nič ne more kmeta bolj odbiti kakor če na lastnem telesu občuti, kako drugi zapravljajo in uničujejo njegovo domačijo. Končno postane jasno tudi najbolj omejenim, ki doživljajo usodo mnogih bednih, ki so jih banditi ugonobili, da ni govora o poedinih primerih, temveč da se pri komunističnih tolpah uveljavlja popolnoma določeno načelo izžemanja, ki hoče vse ljudi spraviti na beraško palico, ker bo le tedaj mogoče uresničiti boljševi-ška načela. Hude izgts&e tolp v srežlnfi Bosni Berlin, 16. maja. Komunistične tolpe v srednji Bosni, ki jih že nekaj dni prostovoljci oddelkov SS skupno z domačimi samozaščitnimi oddelki težko ogražajo in jim zadajajo vedno nove udarce, so ob nastopu nemških bojnih letalcev doživele nove velike izgube. Sedaj poizkušajo popolnoma brez vsakega načrta, da bi se razbežale na razne strani, a jih napadalci vedno znova zapletajo v borbe. Samo pri nekem majhnem kraju so našteli 108 padlih tolovajev, dočim so izgubili bežeči tolovaji nekje drugod 90 padlih, 180 ranjenih in 30 ujetih. Berlin, 16. maja. Komunistične tolpe na zapadnem Balkanu se skušajo trenutno pod vtisom svojih velikih izgub, ki so jih doživele v zadnjih dneh, čim bolj izogniti nemškim zavezniškim četam. Kljub temu vedno bolj pada njihova odporna moč, kar se je pokazalo zlasti v zadnjih bojih na bosanskem področju, kjer so nedavno v nekem odseku v enem samem dnevu izgubile 231 padlih in 198 ujetnikov. Poleg^ tega je padlo v nemške roke mnogo orožja, razstreliva in municije. Ba^glljevd med tolovaji Berlin, 19. maja. Pri zadnjih očiščevalnih bojih v vzhodni Bosni so čete SS našle ob Drini poleg številnih padlih tolovajev tudi 45 mrtvih badoglijevcev, ki so na begu zaradi izčrpanosti pomrli. Neki Italijan, ki so ga Nemci ujeli, je izpovedal: »Komunistične tolpe so nas od vsega pričetka bojev uporabljale na najbolj ogroženih mestih za iskanje min ali pa za gradnjo mostov. Naši živilski obroki so postajali vedno manjši, v zadnjih osmih dneh pa nam komisarji sploh ničesar niso dali, ker smo se pritožili spričo takega postopanja.« Ozemlje okrog Plitviških jezer so te dni hrvaške in nemške čete še enkrat prečistile, da bi uničile zadnje razbite in pobegle tolovajske oddelke. Nemški in hrvaški legio-narji so našli na tem divjem gorskem ozemlju več velikih oskrbovalnih skladišč, v katerih je bilo skrito orožje, strelivo, usnje in sol. Poleg tega so zaplenili še razno vprego in tovorno živino. V bojih, ki so bili pred nekaj dnevi v severnozapadni Bosni zaključeni, je bilo med mrtvimi in ujetimi tudi 12 uniformiranih žensk. Tudi po drugih krajih se pojavlja v zadnjem času v prvih vrstah vedno več žensk. Prodaja mesa V soboto 20. t m. prejmejo meso bolnice, sanatoriji in bolniki na bolniške karte. Nov poraz čungkinških čet Tokio, 19. maja. Kakor poročajo z bojišča, se je ob kitajsko-birmanski meji ponesrečil nov poizkus kitajskih čet, da bi prešle reko Nuo. Kakor že prej, se je moral tudi to pot sovražnik umakniti z velikimi izgubami. Po mnenju tukajšnjih vojaških krogov je nasprotnik najbrže nameraval ustvariti z vzhoda zvezo z ameriškimi četami, ki so odskočile v bližini Kate in Nijihne v severni Birmi in ki jih Japonci in narodni Indijci polagoma uničujejo. Deževna doba, ki še bolj otežuje oskrbovanje teh padalskih oddelkov, ter nujnost ojačenj na imphalski ravnini, sta položaj tako poslabšala, da so sedaj poizkusili priskočiti jim na pomoč s čungkinškimi četami. Istočasno pa se jasno kažejo čungkinške oskrbovalne težave ter namera čungkinške vojske, da bi na vsak način odprla Ledoško cesto. Znano je, da nameravajo to cesto v Tenajuenu priklju-. čiti na staro birmansko cesto. Sanghaj, 19. maja. Japonski vojaški zastopnik je izjavil, da je huda angloameri-ška kritika prisilila čungkinško vrhovno poveljtsvo, da je 27. aprila pričelo z ofenzivnimi operacijami v smeri proti Birmi. Japonske čete pa so krvavo odbile poizkuse čungkinških čet, da bi prekoračile reko Nu v Junanu. Ponovni poizkus čungkinških čet se je dne 12. maja prav tako ponesrečil. S tem so se izjalovili čungkinški poizkusi za pomoč močno ogroženim četam generala Stilwella v Birmi. Tragedija čungkinške Kitajske Ženeva, 17. maja. V uvodniku pod naslovom »Ktajska tragedija« piše londonski »Daily Mail«: »Preskrba prebivalstva, v čungkinški Kitajsk-' je naravnost kaotična. Armada je premalo hranjena in uničujejo jo kužne bolezni. Težke vojne opreme, oklopnikov in topov je zelo malo. Kitajske čete razpolagajo le z maloštevilnimi letali Vojaški udarci niso vedno najhujše skrbi za čungkinško Kitajsko. V tej deželi niso vsi združeni pod enim vodstvom, čungknška Kitajska je razdeljena) v dva tabora. Eden ima komunistično oblast, drugi pa kuonrntanško. Tradicionalna korupcija še vedno obstaja. Obsežnih informac:j o razmerah v čungkinški Kitajski ni dobiti, ker je cenzura zelo stroga. Le neomajna potrpežljivost drži še vse pckonc\ Kitajska zahteva nujno pomoč Stockholm, 17. maja. Po vesteh z Daljnega vzhoda je zahteval maršal Cankajšek od zaveznikov nujno pomoč. Vse kaže, da pomeni obisk podpredsednika Zednjenih držav VVal-lacea v Čungkingu poslabšanje položaja. V kitajskih krogih in v Londonu poudarjajo, da potrebujejo čungkinške armade vse mogoče vojne potrebščine. Žid Kalser kandidira za predsednika USA ženeva, 19. maja. Pod geslom »Henry Kaiser naj bo predsednik« se je v Zedinjenih državah združila vrsta klubov, ki se zavzema za kandidaturo židovskega ladje. delniškega tovarnarja za državnega predsednika. Vsi ti klubi so imeli te dni v Chicagu zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo z vsemi silami podprli kandidaturo Žida Kaiserja. Berlin, 16. maja. »Možje in maske«, pod tem naslovom objavlja »Volkscher Bccb-achter« članek Italijana Feliceja Grazianija, ki obravnava razmerje med faš:zmom in anti-fašizmom. Pisatelj pravi, da je b'lo po letih neomejenega pozitivizma in politike koristi angleškega izvora, ki sta popolnoma zadušila prastari mišični, religiozni značaj v italijanskem političnem mišljenju, sploh vprašanje, ali bo ta narod še enkrat obdarjen s politično obnovo. Vendar ni bilo dvoma, da sta »njegova popolna enotnost in politična neodvisnost zopet obnovila globoke zgodovinske in duhovne vrednote.« Nato Graziani dobesedno nadaljuje: »Tako je pršel fašizem, ki se je uveljavil kot kaka vera. S tem da je fašizem nastal ter se kot moč in volja manjšine uveljavil v vsem narodovem življenju, je odstranil številne zmešnjave in mnogo trenj v deželi. Cesar p-čin papirja. Ne pozabite: kamen do kamna, zrno do zrna! Pisma m poizvedovalmce za vojne ujetnike v Nemčiji Nemški Rdeči križ nas je opozori? na to, da je dostavljanje poštnih pošiljk za vojne ujetnike v Nemčiji brez zakasnitve možno 's tedaj, če je na naslovu razen ujetnikoveg3 rodbinskega in krstnega imena navedena tud njegova ujetniška številka in označba ujetiv-škega taborišča ali pa številka vojne pošte (ki je vselej petmestna, na primer 27.093). Pra vilna označba taborišča sestoji vselej iz besed »Stalag« ali »Oflag« v zvezi s kak0 rimsko števlko in veliko črko ali pa s kako arabdk^ številko, na primer: Stalag 1. A., Oflag VI. C ali Stalag 398, Oflag 65. Označbe kakor na primer A. K. 781, Arb. Kdo. 1025 so sami dodatne značke k štev. Stalag ali Oflan Razen tega so še nekateri Dulag. Helag i". Marlag — Milang — Nord. Včasih se zgoo da označijo svojci vojnega ujetnika taborišče z besedami »Siehe Ruckseite« (glej hrbtno stran), kar je seveda napačno. Če je naslov nepopoln, zavrača Nemški Rdeč križ poštne pošiljke, ker ne utegne izvesti zamudnih poizvedovanj. Prav tako mora Slovenski Rdeči križ vsa pri njem vložena pisma in poizvedovalnice brez natančnega naslova zavračati. Komur torej ni znan natacn: naslov vojnem ujetnika, naj izpolni poizvedovalnico Slovenskega Rdečega križa (25 besed), ki jo dobi ▼ naši pisarni na Marijinem trgu št. 5. Nato bomo takoj uvedli potrebne poizvedbe. * Zahvala. Stanovalci hiše Občdkoristne zadruge v Ljubljani so darovali po g- Urban čiču Karlu, poštnemu tajniku v p. v Ljubijan-220 lir namesto venca na grob blagopokojne ge. Saloker Terezije. Prisrčna hvalal Kazni zaradi prestopkov zatemnitvenih predpisov Od 21. aprila do 17. maja 1944 so bili kaznovani zaradi prestopkov zatemnitvenih predpisov: Turk Edvard, trgovec, Strehska 4; Pa-lovec Ferdinand, dentist, Kongresni trg št 14-11; Holynski Karol, fotograf, G3 jeva 2; Zaje Alojzij, realitetna pisarna, Tržna 8-III; Zore Olga, zasebnica, Miklošičeva 7-HI; Ložič Miljenko, gostilničar. Gledališka 2; Soklič Matko, trgovec in gostilničar, Pred konjušnico 4; Skubic Frančiška, gospodinja, Šmartinska 4; Go-renc Alojzij, pekovski mojster, Bemeker-jeva 10. (drugič); Boc Vinko, Albanska 39; Mozelj Zofija, uradnica, Stari trg 9-III; Inglič Janez, kmetovalec, K božjemu grobu 26; Boucon Josipina. Prijateljeva 18-1; Cvahtal Frida, Janežičeva 11; Samec Ivan, trgovec, Mestni trg 21-111 (že drugič); Gašperlin Minka, gospodinja, Gregorčičeva 7-II; Pimat Alojzij, pasarstvo, Karlovška cesta 2; Vagaja Rozalija, hišna posestnica, Gorupova 16; Urlep Franc, mesar, Petrer-kova 16; Štular Franc, čevljarski mojster, Detel ova 6; Dimnik Ivan, posestnik. Zaloška 80 b; Gabrijel Ferdinand, trgovec, Ple-teršnikova 32; dr. Gori čan Alojzij, odvetnik, Jegličeva 23; Rozman Rezi, posestnica, Glinška 10. Od 15. aprila do 17. maja so bili kaznovani zaradi neureditve zaklonišč: Lewicki Leon, hišni upravitelj, Gorupova št 4; Kugovnik Marjeta, posestnica, Zaloška cesta 26; dr. Tavčar Ivan, posestnik, Breg št. 8; Bizilj Alojzija, posestnica. Pred Škofijo it. 14; Bartol Štefan, posestnik, Groharjeva št. 22; Gre-gorc Ivan, trgovec in posestnik, Gregorčičeva št 19; Orehek Matej, trgovec in posestnik, Kolodvorska 26. NAROČITE SE NA ROMANE DKI več se ne eutijo varne Dolga vrsta je že primerov, da oddelki domobrancev docela presenetijo po številu dosti močnejše komunistične tolovajske edinice in jih razbijejo ali celo uničijo, pri čemer so izgube na komunistični strani redno neprimerno večje od onih med domobranci. Na Javorovici v Gorjancih pred dvema mesecema se je to začelo, ko je bil skoro v celoti uničen tamošnji tolovajski »bataljon«, potem pa je sledilo še mnogo drugih sličnih primerov, ki so povzročili komunistom ne le občutne izgube na ljudeh in materialu, temveč 1udi vedno hujšo demoralizacijo. Vse to je prisililo komunistične mogotce, da je sam njihov »glavni štab« izdal zelo ostre odredbe. kako naj se komunistična krdela čim bolj zavarujejo pred presenečenji. Okrožnica »glavnega štaba NOV in PO S« je seveda »strogo zaupno«, a je kljub temu s številnim drugim zaupnim komunističnim materialom tudi ona prišla v »sovražnikove« roke. V tej značilni listini beremo med drugim: »Čeprav so se od strani glavnega štaba neštetokrat izdala natančna poveljia v pogledu zavarovanja edinic pred sovražnim presenečenjem in je bilo na konferencah štabov s komandanti in odgovornimi funkcionarji vedno opozorjeno na. varnostne ukrepe za zaščito edinic, opažamo, da štabi edinic ne polagajo dovolj važnosti na bojno zavarovanje svojih edinic. Ne vrši se stailno opazovanje sovražnika in zemljišča, v kolikor pa se, se vrši nepopolno. Vse, kar se dela, je površno od-rejevanje patrol in zased. Radi tega so se v zadnjem času zgodili slučaji, da so nekatere edinice na položaju, na zasedi, na pohodu, v taboru ali na počitku, v naseljenih mestih bile presenečene, napadene od sovražnika in razbite. Pri tem so edinice imele občutne izgube v ljudeh in so izgubile orožje, posebno težko.« Tolovajski »glavni štab« 9 tem priznanjem torej v polni meri. čeprav samo posredno. potrjuje objavljene vesti o komunističnih porazih in izgubah. Zato bere funkcijonarjem tolovajskih oddelkov naslednje ostre levite: »Za te pojave so v prvi vrsti odgovorni komandanti ter ostali vojaški in polit, funkcionarji, posebno pa politkomisarji do-tičnih edinic. Oni so se s tem dokazali nedorasle za položaj, ki ga zavzemajo, in za funkcijo, ki jo vršijo. Pokazali so brez-vestnost, pomankanje čuta odgovornosti in zločinsko nemarnost. Ob priliki teh žalostnih slučajev je »glavni štab NOV in POS« uvedel strogo preiskavo.« »Da se v bodoče ne bi več dogajale take stvari«, prinaša zatem okrožnica dolgo vrsto ukazov »glavnega štaba«. Nobena tolovajska edinioa, pravijo ti ukazi, ne sme nikdar smatrati, da je varna, pa naj se nahaja kjerkoli, temveč mora vedno vedeti, da je »lahko vsak trenutek presenečena in napadena«. Funkcionarji morajo vedno imeti pored očmi. da »se Nemci in domobranci neopaženo prebijajo skozi gozdove in ostale, na prvi pogled nedostopne terenske odseke, In da nas, kar vemo že iz lastnih izkušenj, napadajo na našem terenu podnevi in ponoči, uporabljajoč razne zvijače«. Iz nadaljnjih podrobnih dokazov je jasno razvidno, kako se je malodušje zaradi neprestanih porazov 5n izgub polastilo ne le običajnih, po ogromni večini prisilno mobiliziranih pripadnikov komunističnih krdel, temveč že tudi njihovih komandantov, politkomisarjev Sn ostalih partijcev. Okrožnica sama je najboljša priča za naraščajočo demoralizacijo v tolovajskih oddelkih, ki pa je tudi najostrejša povelja ne bodo mogla več odpraviti. Velik plen na Notranjskem Domobranske patrulje iz raznih notranjskih posadk so preiskale pretekle dni ves teren okrog črnega vrha, kjer so se še nedavno nahajale močnejše tolovajske skupine. Sedaj patrulje niso nikjer več naletele na tolovaje. Očividno je komunistom tudi ta predel, ki so ga doslej smatrali za nekako svojo domeno, postal sedaj zaradi nemških in domobranskih očiščevalnih akcij že prevroč in so se umaknili drugam. Umik je moral biti prav hiter, kajti domobranci so našli v tolovajskih skrivališčih velike količine vojaškega materiala, sanitetnih potrebščin in seveda komunistične agitacijske »literature«. Pri raznih terencih so dobili precej živine, katero so jim tolovaji dali »v rejo«. Ko so se prijavili pravi lastniki ukradene živine, so jim jo domobranci vrnili. četa kot »brigada" Domobrancem v Novem mestu se je prijavil Ivan Klarič, kateremu se je posrečilo, da je ušel iz famozne »Ljubljankse brigade«. Iz njegovih pripovedovanj je razvidno, da je ta »brigada«, ki so jo hoteli komunisti nekdaj narediti za nekako elitno edi-nico, spet enkrat docela na psu. Vsega skupaj, s štabi in politkomisarji vred šteje komaj 150 ljudi, med njimi deset »tovarišic«, ki se odlikujejo po tem, da so vedno prve, ko je treba bežati. Tudi mnoge druge »brigade« po izgubah, ki so jih utrpele v zadnjih tednih, niso nič močnejše. Le redka je, ki bi presegala številčno stanje običajne vojaške kompanije. Na vsem Dolenjskem sedaj ni nobene »brigade«, da bi štela več ko 300 ljudi. Sestavljajo jih po večini prisilni mobiliziranci, katere so komunisti privlekli iz krajev izven Ljubljanske pokrajine. Dobički londonskih borzifaneev Stockholm, 17. maja. Londonski borzi-janci so v zadnjih dneh zaslužili 150 milijonov funtov šterlingov. Spričo Churchillo-ve izjave, da se bodo po vojni gradile jeklene hiše, so delnice jeklarniških družb znatno narasle. Zanimivo je, ker je Churchill sam delničar teh družb. Lakota v Fezu Algeclras, 17. maja. V Fezu, središču maroškega nacionalizma, je nastala prava lakota. Muslimansko mesto so skoraj po polnoma odrezali od vse oskrbe. Degauli stične oblasti hočejo na ta način streti njegov odporni djih. „Mož|e in maske" Razmerje med fašizmom in antšfaš! ICr onfha * Tehnično šolanje nemških avtovoza-čev. Velika uporaba avtomobilov sili k temu, da morajo biti vozila vedno v uporabnem stanju. V interesu prometa je tudi, da se popravljalnice prevoznih sredstev ne obremenjujejo z nepotrebnimi deli. Zaradi tega bodo vsi šoferji v Nemčiji pozvani v poseben tehnični tečaj, ki ga morajo ab-solvirati do konca letošnjega leta. V tečaju bodo deležni potrebnega pouka za popravila avtomobilov. Samo tisti, ki bodo imeli v rokah spričevalo o absolviranem tehničnem tečaju, bodo upravičeni voziti avtomobile do konca sedanje vojne. * 1500 obča-nov je spravila na svet babica Terezija Payr iz Kirchbichla pri Kuf-steinu. čeprav je žena že v letih, še vedno rada pomaga, kadar jo kličejto k postelji kakšne porodnice. * Sto tisoč emigrantov v Egiptu. Egipt- ski notranji minister je pred kratkim podal izjavo o bodoči politiki egiptske vlade preiti emigrantom. Egiptska vlada ne bo emigrantom več dopuščala, da bi se naseljevali na njenem ozemlju, najsi pripadajo katerikoli politični smeri, že danes živi na egiptskih tleh okrog sto tisoč emigrantov in to število predstavlja prav resno gospodarsko vprašanje. Knjižna tombola Zimske pomoči Do sedaj so bile izžrebane številke za. dvojke: 30, 23, 41, za. trojke: 46, 36, 63, 20, 49, za četverke: 77 88, 21, 44, 8, 76, 48. Dvojke so zadele tekoče številke tablic: 50 169. 239, 398, 437, 484, 500, 532, 542, 584; trojke: 173, 821, 954; četverke: 317, 464, 808. Številke za petorice bomo objavili v ne. deljskih številkah naših dnevnikov, za tombole pa jih bomo objavljali od 23. t. m. do nedelje 28 t. m., ta dan bo tudi žrebanje za denarne dobitke. Knjige bodo izgo-tovliene sredi prihodnjega tedna. Kdaj bodo dobitnikom na razpolago, bomo objavili v časopisih. Iz Ljubljane u— Novi grobovi. Preminil je mornariški narednik-vodnik I. klase v pokoju g. Anton Kovač. Pogreb bo v soboto ob pol 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je g. Josip Andrejčič. Zapustil je soprogo Marijo in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Svoje drage je v najlepši. dobi življenja zapustil posestnik v Iški g. Jožef šušteršič. Pokojnika so položili k večnemu počitku včeraj na domačem pokopališču. — Dotrpela je ga. Marija Krnc, rojena švegelj. Truplo pokojnice bodo prepeljali v njen rojstni kraj Sodražico. — Preminil je poročnik v pokoju g. M a r t i n Rebolj. Za njim žaluje žena z otroki in drugim sorodstvom. Pogreb bo v soboto ob pol 15. iz kapeie sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križni. — V Novem mestu je dotrpela ga. Fanči Brunner, rojena Kovačič. K večnemu počitku so jo položili v petek popoldne na tamošnjem pokopališču. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaije! u— V Ljubljani so umrli od 5. do 11. maja 1944: Zamuda Berta, roj. Kušar, 72 let, vdova viš. ravnat, dež. uradov, Vegova uJ. 6;Ram Jožefa, roj. Fugiirn, 80. let, vdova delavca. Mesarska c. 8; Draschler Robert 82 let, poduradnik, Japljeva ul. 2; Ravnik Rudolf, 30 let, poročnik. Mala čolnarska ul. 6; Zitterschlager Josip. 66 let, vkikovodja drž. žel. v p.. Pohlinova ul. 11; Capuder Josipina, 62 let, gospodinja, Vi-dovdanska c. 9; Gnus Roza, sestra Leo-poldina, 38 let, šolska sestra. Celovška c. 98; Klančnik Terezija, 60 let. vdova strojnika.. Vidovdanska c. 9; Tome Franc, 3 mesece, sin posestnika. Kamna gorica 4; Močnik Katarina, 75 let, šivilja, Poljanska e. 16; Valentič Ervin, 48 let, uradnik tov. Hrovat & Co„ Ilirska ul. 16; Žitnik Josip, 62 let, zasebnik, Videmska c. 3; Thaler Mar ja. 54 let, poljska dninarica, Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Klemenc_ Alojzij, 54 let, Pod smreko 47 pri Dobrovi; Perko Franc. 33 let, Bevke 19 pri Vrhniki; Uršič Ivar., 54 let. dninar, Pod turnom '4/III; Kukovioa Ivana, vd. Lončar, roj. Zupančič, 76 let, tovarniška delavka v p., Sv. Florijana ul. 9; Saloker Terezija. 77 let, vdova drž. živinozdravnika Gregorčičeva ul. 7a; Abram Jožef, 50 let, sin posestnika, Kostanjevica; Ponikvar Uršula, 60 let. KuUu&a Ustanovitev »Dramskega Studia« Državnega gledališča V naši Drami je bil ustanovljen Dramski Studio. Na sestanku, ki se ga je udeležilo vse umetniško osebje Drame, režiserji z ravnateljem Cirilom Debevcem na čelu in novi člani Dramskega Studia, je podal ravnatelj Debevec kratek oris strokovno izobraževalnih možnosti, ki jih je imel dramski naraščaj v pretekli dobi, ko ni imel lahke poti do končnega poklicnega udejstvovanja na odru. Manjkalo je predvsem zanimanja in nege za bodoči naraščaj. Opisal je napredek in izpopolnitev strokovnega zavoda, Drž. Srednje Glasbene šole in Glasbene Akademije in izvajal, da je z novo ustanovljenim Dramskim Študijem zgrajen tisti realni most, ki naj pripelje strokovno naobražen in teoretično pripravljen naraščaj preko praktičnega udejstvovanja na poskusnem odru Dramskega Studia, kjer si bodo naraščaj-niki pridobili potrebno igralsko vajo v večjih vlogah — na oder Drame. Poleg odgovornega vodje Studia, ravnatelja Debevca, so bili od njega izbrani in določeni sledeči člani Drame za vzgajanje članov Studia: ga. Marija Vera. Edvard Gregorin in Vladimir Skrbinšek. Ansambl Študija sestoji iz dveh skupin. V prvi so mlajši, že stalni člani Drame, ki so bili angažirani v teku zadnjih let, v drugi skupini pa na novo sprejeti člani Studia, deloma slušatelji Glasbene Akademije, deloma privatni učenci raznih naših režiserjev. Studio ima nalogo naštudirati tekom sezone do štiri igre, lahko manj, nikakor pa ne več, ker mora imeti za temeljito pripravo vsake igre dovolj časa. Člani Studia, ki so obvezani sodelovati po potrebi branjevfca, Cflenišfcova rfL 4: BukvSS Jožefa, roj. Wi]Ifurth, 78 let, vdova davčnega oficijala, Slomškova uL 16; Svetek Viktor, 32 let, pleskar, Vevče 47. obč. Polje; Sevšek Frančiška, 78 let delavka. Sv. Florijana ul. 18; Zeleznik Marijana, roj. Peternel, 46 let, žena cerkvenega slikarja, Predovičeva ul. 11; Zupan Mihael, 51 let, uradnik drž. žel., Bleiweisova c. 46; Jeraj Ana roj. Semnath, 51 let, žena čevljarja, Poljanski nasip 40; Kuntarič Anton, 50 let, sodni starešina. Novo mesto; Lavrič Ivan, 54 let, posestnik, Skofja ul. 12; Zitko Franc, 39 let, sin posestnika, Podliipa 38 pri Vrhniki; Čuden Frančiška, 51 let, žena delavca, Notranje gorice 43 pri Brezovici. u— Cepljenje zoper koze. Današnjo soboto 20. maja ob 17. uri bo obvezno cepljenje zoper koze v prosvetnem domu v Dravljah za otroke tamošnjega okraja. — V ponedeljek 22. maja naj starši ob 17. uri prineso v mestni fizikat v Mestnem domu, in v ljudsko šolo na Grabnu k pregledu dne 15. maja tam cepljene otroke. — Zamudnike, ki svojih otrok niso prinesli k cepljenju 15. maja, naj jih prineso cepit 22. maja ko bo pregled drugih, že pred tednom cepljenih otrok. u— Pomočniki (-ce) za prvo hišno pomoč, ki so napravili teoretični del tečaja, bodo imeli praktične vaje o prvi pomoči prihodnji teden, in sicer 13. tečaj v ponedeljek 22. maja, 14. tečaj (industrijska podjetja) v sredo 24. maja, a magistratne uradnice, ki so letos tudi že dovršile teoretični del tečaja, v petek 26. maja, vsakokrat od 17.30 do 19. ure v sejni dvorani mestnega županstva. u— Lep pomiadni praznik je spet za nami. Ze zarana nam je posijalo sonce in vsa Ljubljana je bila res praznično razpoložena. Živahno življenje je zaplalo po ulicah, še zlasti, ko so se oglasili udarni zvoki domobranske godbe, ki je kakor po navadi spremila domobranske oddelke k službi božji, nato pa je ob veliki pozornosti ljubljanskega občinstva priredila pred palačo Narodne galerije promenadni koncert s prav posrečeno izbranim sporedom. Popoldne so ljudje hiteli uživati prirodo, ki je zdaj tako lepo razcvetena in poživ-Ijena, da se ti nudi užitek, kamor koli pogledaš. Zlasti pota na Rožnik so bila polna sprehajalcev. Ker je sonce toplo pri-grevalo — saj se je živo srebro vzpelo do 22.5° C — so tudi najvnetejši kopalci prišli na svoj račun in je bilo živahno povsod ob vodovju. Ponoči pa se je ozračje močno shladilo in v petkovem jutru smo zabeležili komaj 5.2° C. Stanje barometra pa se je čez noč dvignilo in nam obeta torej še nadalje lepo vreme, kakršnega sedaj, ko je zemlja osvežena, vsi želimo. u— Na VIII. produkciji šole Glasbene Matice v ponedeljek 22. t. m. ob 18 v mali filharmonični dvorani bodo nastopili naslednji gojenci: Marcikičeva, Kcšakova, Meršol, Rems, štrukljeva, Demšar, Meršol, Smerdu, Majaron, Neubergerjeva, Karnov. škova, Wohinz, Bianchijeva, škerjančeva, Kržan, Smrkolj, Oblak, Kušej, L-ajovčeva, Kurentova, Stibilj, Brile jeva in Lukčeva. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. u— Namesto venoa na krsto dragega prijatelja blagopokojnega g. Josipa Kurenta daruje rodbina Maks Velepič-Kandare 200 lir za Dotm slepih. u— Maša zadušnica po pok. Valentič Er-vinn se bo brala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v soboto 20. t. m. ob pol 8. uri. u— V vsaki lekarni dobite pastile Men-thoform za dezinfekcijo ust in grla. u— Za nabirko Slovenskega Rdečega križa je dober vsak papir: stare nerabne knjige in brošure, popisani zvezki, spisi in pisma, časopisni in ovojni papir, stara lepenka in vsi papirni odpadki in odpadki lepenke. u— Drugi tečaj risanja po živih modelih bom odprl 1. junija. Tečaj bo trajal štiri mesece in bo redni pouk vsak dan 2 uri od 18.—20., razen sobote, nedelje in praznikov po istem učnem načrtu kakor pri prvem tečaju. Vsi oni, ki so se želeli udeležiti prvega tečaja, pa se niso mogli, bodo zamujeno priliko sedaj lahko nadomestili. Pripravniki naj se s predložitvijo dosedanjih svojih del (2—5) priglasijo do 27. t. m. ob navadnih urah pri akad. kiparju Francetu Goršetu na Gosposvetski cesti 13, levo dvorišče u— Novi strojepisni tečaji, eno- dvo- in trimesečni (dnevni in večerni), pričenjajo 22., 23. in 24. maja. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Smrtna žrtev prometne nesreče. V sredo zvečer se je na Dolenjski cesti zgo. dila huda prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Okoli 20 se je z motorjem peljal proti mestu motociklist. ki je podrl in sposobnosti pri rednih dramskih predstavah, dobivajo od gledališča stalno mesečno študijsko podporo. Članov Studia je po številu 17, od teh je 10 gospodov in 7 gospodičen. Prvi sestanek članov Dramskega Studia Bivši dramski arhiv je bil spremenjen v studio dramskega naraščaja. Stenske omare so se umaknile stolom, in majhnemu poskusnemu odru. Z njega je govoril ravnatelj Debevec sprejemne besede mladim igralcem. V glavnem je poudarjal važnost strokovne teoretične in tehnične izobrazbe posameznika. Naš teater bodočnosti ima visoke zahteve ne samo glede samo ob sebi umevnega talenta posameznika, temveč splošne in posebej gledališke izobrazbe in svetuje vsem članom, ki še niso slušatelji Glasbene Akademije, naj to postanejo, ker zahteva kvalificiran naraščaj. Glede umetniških smernic Studia je rekel ravnatelj Debevec, da vidi odločilen vzor v izkušnjah velikega gledališkega umetnika in strokovnjaka Sta-nislavskega, ki je zapustil dognanja svojega 40-letnega gledališkega dela v zapiskih in knjigah. Njegov način dela naj bo osnova našemu Studiu. Članom Studia priporoča čim intenzivnejše zanimanje za potek skušenj rednih dramskih predstav, katerih poset je dovoljen ter objektivno presojanje predstav in posameznih kreacij, debat o njih i. t. d. Kot prva igra, ki jo bo uprizoril Dramski Studio, je določen Linhartov »Matiček se ženi«. Kot priprava za praktični študij te igre je služilo predavanje mladega dramaturga Dramskega Studia. Franceta Jam-nika (slušatelja slavistike), ki je povzel za ravnateljem Debevcem besedo in orisal kratko, a izčrpno, pregledno stanje dramatike v Evropi za časa nastanka te igre. Bm eesto tekočega otroka. Fantka, je motor vlekel več metrov za seboj. Usoda si je izbrala za žrtev sinčka-edinčka bivšega rudniškega župana, mesarja in posestnika g. Matije Kumra in njegove soproge Marije. O dogodku so bili nemudoma obveščeni reševalci in fantka, ki je še kazal znake življenja, prepeljali v bolnišnico. Tam pa je Matijček že čez 3 ure podlegel hudim poškodbam. Nesreča je globoko ganila vse sosede, ki so poznali Kumarjevo družino, še posebno pa je prizadela starše, ki jih je usoda zdaj že drugič hudo preizkusila. Pogreb Matijčka Kumar ja bo v soboto ob 16 iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. u— Nesreče. 14-letni sin posestnika Ivan Modic iz Tomi šl j a si je pri padcu zlomil desno nogo. 34-letni delavec državnih železnic Alojz Svete iz Ljubljane je padel z vagona in si zlomil desnico. 17-letnemu dijaku Ivanu Košaku iz Ljubljane je nekdo vrgel kamen v desno oko. Avto je povozil 22-letnega Stanislava Kogoja z Vrnike in mu zlomil desno nogo. S podstrešja je padel 77-letni posestnik Janez Vovk iz Slivnice in pri padcu dobil notranje poškodbe. 14-letna hčerka delavca Veronika Javornikova iz Slivnice je padla in si zlomila desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Koroška za časa turških vpadov. Pred dnevi je imel v Kranju vodja SS udarnih oddelkov Karel Fritz iz Celovca predavanje z zgornjim naslovom. Predavatelj je v svojem predavanju razvil sliko Koroške in Kranjske za časa turških vpadov. Izrecno je omenjal tri kmečke vojne, ki so pokazale vsa ostra nasprotstva med kmeti in plemstvom ter se končale s porazom prvih, še danes živi na ozemlju Kranjske in Koroške mnogo običajev, ki spominjajo na davno dobo turških bojev. Predavanje je bilo zanimivo posebno zategadelj, ker je govornik vzporedil dobo turških bojev z današnjimi časi. Odlikovanje. Z železnim križem 2. razreda je bil odlikovan višji desetnik Emil Mod-rič iz Celovca. Na bojišču so padli: Matevž Pistotnik, podčastnik Karel Freidl, ki je bil odlikovan s hrvatsko kolajno za hrabrost, France Po-sračnik in višji desetnik Jurij Rijavčnik. 45 let zvestega službovanja. Dne 16. maja je obhajal prokurist tvrdke Mohrmann v Celovcu Maks šipek 60 letnico rojstva in 45 let službovanja pri imenovanem podjetju. S pridnostjo si je pridobil toliko znanja in zaupanja, da je od vajenca napredoval do prokurista in voditelja podjetja. Večer humorja v Tržiču. V kinematografski dvorani v Tržiču so priredili pred kratkim večer humorja, na katerem so nastopali artisti, plesalci in godbeniki. Dvorana je bila razprodana do zadnjega prostora. Nesreča. Pri odstranjevanju granate je bil ranjen 40 letni Jurij Maurer iz Celovca. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico, kjer so ugotovili, da je mož izgubil desno oko. Iz Trsta Posebno dovoljenje za bivanje tujcev na področju tržaške občine. V smislu nove odredbe prefekta tržaške pokrajine z dne 15. maja morajo vse osebe, ki so prispele na področje tižaške občine in ki nameravajo bivati tam nad 7 dni, v roku enega tedna po prihodu na to področje pismeno zaprositi pri tržaškem prefektu za posebno dovolilnico bivanja. Razen tega so dolžni zaprositi za to dovolilnico v roku enega tedna vsi oni, ki so se preselili na področje tržaške občine po 1. juliju 1943. Zadevne prošnje je treba vložiti na prefektovni urad v Ulici 30. oktobra št. 7. Obratovalni čas v trgovinah. Prefekt tržaške pokrajine je odredil, da je z veljavnostjo od 16. maja obratovalni čas za oblačilne in opremne trgovine, nadalje za trgovine raznega blaga, drobnih predmetov in trgovine, ki prodajajo samo svetilke, od 9 do 12 in od 15 do 19. Ostali predpisi ostanejo v veljavi v smislu določb prefektovnega cdloka z dne 20. aprila t. 1. Cene na tržaškem trgu. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo je objavilo veljavnost sledečih cen: češnje kg 8 lir v prodaji na debelo, 9.60 v prodaji na drobno. Grah 10 lir v prodaji na debelo, 12 lir v nadrobni prodaji. Vrtne jagode 12 lir v prodaji na debelo, 14.80 lir v nadrobni prodaji. Beluši 17.60 lir v prodaji na debelo, 21 lir v nadrobni prodaji.* Ukinitev vlakov na progi Trst—Benetke in Tr»t—Videm. Z veljavnostjo 18. maja so bili ukinjeni sledeči vlaki: brzi vlak, M odhaja iz Trsta ob 12.15, pospešeni vlak, kj odhaja iz Trsta ob 18 55, nadalje pospešeni vlak, ki prihaja v Trst ob 11.53 in brzi vlak ob 19.05. To velja za železniško Nadalje je razložil Linhartovo priredbo »Matička« po Beaumarchaisovi komediji »Figarova svatba«, jezik in socialni vpliv na njen postanek, skratka zgodovinsko, socialno in filološko obeležje igre. S tem so imeli člani Studia duhovno sliko celotne igre pred seboj. Za režiserja igre je bil določen dr. Milan Pavlovčič (slušatelj III. 1. G. A.), režiserski Dripravnik Studia. Za dramaturgom Jamnikom je razvil svoj režijski koncept, v katerem je predvsem važen sleg jezika. Da bo nakazana razlika med »gospodo«, »jaro gospodo« in kmečkim ljudstvom. bodo v govoru prikazane različnosti v rahli stilizaciji. Pavlovč'č je podal karakterizaciio posameznih oseb, utemeljeno iz težišča nj;hovih glavnih prizorov in medsebojnega razmerja. S tem, da je povzel ravnatelj Debevec zaključno besedo in izrazil svoje zadovoljstvo nad »nadpovprečno dobro opravljeno nalogo« obeh mladih člnn.ov Studia, je bil prvi sestanek končan. Odslej se vršijo redne vaje Dramskega Studia po trikrat na teden v Drami. Delo je že v polnem teku. Maša SI. Zaoiski Dagmar Kačerjeva ni izdelala osnutkov samo za nekatere kostume iz sedanje uprizoritve opere »Manon«, marveč za vse kostume solistk in zbora, kar je nedvomno pripomoglo k zunanjemu učinku naše nove »Manon«. V tem smislu izpopolnjujemo poročilo o prvi predstavi te opere (»Jutro«, 16. t. m.). Operna Izdaja Gledališkega lista je v 11. številki posvečena skladatelju Masse-netu in njegovi priljubljeni operi »Manon«. Poglavitno vsebino tvorijo ravnatelja V. Ukmarja »Pomenki ob Massenetu«. V tem daljšem sestavku poroča avtor o svojih progo Trst—Benett«. Ha Meadffid progi Trst—Videm pa sta bila do nadaljnega ukinjena pospešeni vlak, ki odhaja iz Trsta proti Vidmu ob 11.50, ter pospešeni vlal;, ki prihaja v Trst iz Vidma ob 15.2S. God Sv. paskala so proslavili Tržačani s svečano mašo, ki se daruje vsako leto na ta dan v kapeli vile Revc-ltella po želji pokojnega tržaškega mecena barona Paskala Revoltelle. Schubertu posvečen koncertni večer. Za torek 23. maja je napovedan v dvorani Verdijevega gledališča večer Schubertovih skladb. .Sodeluje tržaški trio. Za petek 19. maja pa je bil napovedan koncert pianista Gina Gorinija in violinista Ivana Michie-lija. Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 16. maja je bilo v Trstu 9 rojstev, 15 smrtnih primerov in 7 porok. Smrtna kosa. Te dni so med drugim umrli v Trstu 67 letna Marija Tram-Pre-vid, 66 letna Doroteja Jurišič vd. Musicč, industrijec Edvard Baccheti ter 65 letni Avgust Reja. Iznajdba avtomatične predalarmne sirene. 19 letni F. Capitanio iz Trsta je iznašel novo električno signalno napravo, ki deluje avtomatično in ki je zaradi tega pripravna za oznanilo letalskega predalar-ma tudi v primeru prekinitve električnega toka. Tržaškemu prefektu dr. Coceaniju sta bila predložena dva aparatna modela, katerih izdelava je bila poverjena navtični rad!jski družbi. Avtokarski priklopni voz zavo7.il v trgovino. V Julijski ulici se je pripetil nenavaden dogodek. Avtokar s priklopnim vozom je drvel po ulici navzgor, ko se je iz nepojasnjenega vzroka utrgal priklopni voz in se zasukal z vso silo proti izložbj in zidu trgovine z živili št. 27. Pri tem sta dobili občutne poškodbe 32 letna Floreta Volk iz Julijske ulice 29, ki je nameščena v omenjeni trgovini, ter 81 letna zasebni-ca Jožefina Osvaldella iz Akvedota št. 71, ki se je slučajno mudila v trgovini po opravkih. Obe ponesrečenki sta bili prepeljani v tržaško bolnišnico. Zastrupljeno vino s črne borze. Tržaški časniki opozarjajo prebivalstvo na nezdrave predmete, ki se prodajajo na črni borzi. Tako opozarjajo na primer zastrupitve treh oseb. ki so pile vino, kupljeno na črni borzi. Prepeljali so jih v tržaško bolnišnico. Zdravniki domnevajo, da je bilo vino zastrupljeno. V drugem primeru pa se je zastrupilo šest oseb pri uživanju sira. ki so ga kuoili skrivaj in po pretiranih cenah. Tudi s sirom zastrupljeni osebe se zdravijo v tržaški bolnišnici. Is Gorice Smrt znanega notarja. V Gor ie umrl notar Konrad de Fabris. Smrt ga je dohitela v najlepši moški dobi 40 let. Vsak dan nezgoda. 58 letna gospodinja Ana Petreli iz Svetogofske ulice 164 je dobila pri nadcu številne poškodbe. 14 letni dijak Maksim Marangon iz Kaprive se je med igro ranil. 50 letni kmet S. Cargnil iz Ločnika si je pri padcu poškodoval roke in noge. Slična nezgoda je doletela 31 letnega delavca Atilija Feriguttija iz Svetogorske ulice 150. 7 letni Gracijan Nadalu-ti iz štandreža je padel s poljskega voza in si zlomil levo nogo. Desnico si je zlomila pri padcu 67 letna kmetica Marija Mu-žina iz Rihembcrka. Pri nogometu si je poškodoval desnico 16 letni dijak Bruno Beg. Vsi ponesrečenci se zdravijo v gorila bolnišnici. Kaznovan zaradi navijanja cen. Prodajalec sadja na goriškem Korzu G. Indrigo je prodajal v aprilu jabolka po 30 lir kg. Gospodarska policija ga je zaradi tega ovadila pokrajinskemu uradu za nadzorstvo cen. Te dni je bil Indrigo s prefektovim odlokom kaznovan na plačilo globe 1.000 lir in kritje vseh stroškov postopka. Raren tega bo ostala njegova trgovina 15 dni zaprta. Jabolka, ki jih je prodajal po pretirani ceni. so bila zaplenjena. Kaznovani kršilci protidraginjskih predpisov. Prodajalec sadja in zelenjave Anton Kristjančič, 'ki ima svojo trgovino v Tu-niški ulici, je prodajal špinačo in rad;č po pretirani ceni. Plačati je moral 100 lir globe, razen tega tudi zadevne stroške. — Prodajalka sadja in zelenjave Terezija Brezičar, ki ima svojo trgovino sa Korzu št. 75, je prodajala cvetačo po pretirani ceni. Plačati bo morala globo in zadevne stroške kakor Kristjančič. Branjevka Elizabeta Brumat, ki prodaja zelenjavo v pokriti mestni tržnici, je prodajala solato po pretirani ceni, in sicer po 30 lir kg namesto po 9.20. Tudi njo čaka primerna kazen. 2000 lir globe bo moral od raj tati trgovec Ivan Tavasani iz Krmina, ker je prodal Pavli Dolkmar čevlje po pretirani ceni, Dolkmar jeva bo morala plačati globo 500 lir. Trgovec Mario Peteani, ki ima svojo trgovino na Verdijevem korzu šte- razgovorih z režiserjem »Manon« C. Debevcem in z nje dirigentom dr. D. švaro. Pri tem pa ne zaznamuje samo njunih pogledov na to opero .in njenega skladatelja, marveč označuje tudi način, kako oba odlična gledališka sodelavca izvršujeta svoje naloge, ter prispeva tako zanimivo tvarino h karakterizaciji njune osebnosti. Taki interviewi niso samo poučni za občinstvo. marveč so tudi značilen prispevek h kroniki našega gledališča in njegovih vodilnih osebnosti. V tem pogledu je treba zabeležiti in pohvaliti tudi fotografske posnetke, ki nam kažejo življenje za kulisami ob prinravi pomembnih del, ali pa posamezne dirigente v raznih trenutkih njihovega dirigiranja. Tako slike prijetno in posebno učinkovito izpopolnjujejo živahno in vešče spisano besedilo. Problematika Cbsenovega dela. Znani italijanski kritik in esejist Arturo Farinelli je nedavno objavil Ibsenu posvečeno knjigo z naslovom »La tragedia d'Ibsen«. V svojem spisu razglablja problematiko dra-matskega dela velikega Norvežana in zlasti odgovarja na vprašanje, koliko živega čutimo še dandanes v dramah, ki so stale nekoč v ospredju evropskega gledališkega življenja. Tudi v Parizu prireja radijska oddajna postaja velike simfonične koncerte. Nedavno je bil stoti koncert v tej seziji In tega je vodil kot gost nemški dirigent Her-bert von Karajan. Spored je obsegal Hand-lov Concerto grosso, v katerem je Igral sam dirigent klavirski part. V nadaljnjem so. izvajali Debussyjevo »Morje« In Beethovnovo Peto simfonijo. Milanska Scala je pričela letošnjo pomladansko koncertno sezono z Beethovnovo Deveto simfonijo ln z ouverturo »Leo-nore« (slednjo smo slišali te dni tudi v Ljubljani). Koncert je dirigiral Dunajčass Hans Weisbach kot gost. vfflca 21, Je prodajal Snlje po piettianl ceni. Predpisali so mu globo 10.000 Er m razen tega 1000 lir za poravnavo zadevnih stroškov. Razburljiv dogodek se je pripetil v ulici Leoni 45 v Gorici. 40letni delavec Karel Podani je navalil s polenom na svojo ženo. Na njene klice na pomoč, je prihitela njena sestra Gizela Zbogar, ki se je zagnala preti svojemu svaku s kopitom v rokah. Vaienja Zbogarjeva, žena Karla Poianija, se je morala zaradi poškodb na nosu in levici zateči v goriško bolnišnico. Poiani, ld ima poškodbe na desni strani podlahtnice in levi rami, je bil zaradi nasilnosti aretiran. Nesreča z ročno bombo pri Kanalu. Mala Zora Brezovšek, dcima iz Loma pri Kanalu ob Soči, je našla na bližnji njivi ročno bombo, ki se je razpočila. Nesrečna deklica ima rane na trebuhu in hrbtu. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico. V Vrtojbi je neugotovljen zlikovec odpeljal kolo delavcu Jožetu Franku, ki je doma iz Krmina. Zlikovec jo je potegnil v smeri proti Renčam. Franko je oškodovan za 3000 lir. Nesreča v Brdih. 7 letni učenec Kamfl Sirk iz Dolenjega v Brdih je našel izstrelek, ki se je z njim igral. Pri eksploziji je dobil poškodbe po vsem telesu, zlasti na nogah in po desni rami. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Neznano kam sta izginila v zadnjem času 34letni mehanik Marij FuHan. ki je zaposlen v podgorski tkalnici, ter 18letni mehanik Gino Maras. Starši so zaskrbljeni za njuno usodo. Krščeni lisjaki. V okolici Krmina ee množijo tatvine. 60 letnemu kmetu Dominiku Milocu iz krminske okolice so še ae-izsledeni tatinski zlikovci odnesli 14 kokoši. Tatvino je prijavil karabinjerjem. Tatvina, koles v Nunski ulici. Franc Volk je imel neke opravke v Cigojevi trgovini v Nunski ulici. Ko se je vrnil, ni bilo več kolesa. V isti ulici si nekaj korakov odtod našli policijski agentje kolo, čigar lastnik se ni javil. Kolo je bilo že hudo obrabljeno, na njem je bila ročna, torbica s 172 lirami in živilskimi nakaznicami na ime Olge Markočič iz Dobrovega v Brdih. Verjetno je kolesarski tat opszil skoraj čisto novo Volkovo kolo, pa je pustil že obrabljeno, se pognal na Volkovo in izginil neznano kam. Goriška policija razčiščuje zadevo. Tudi plugi niso varni pred tatinskimi zlikovci, ki so v zadnjem časti razpre:ili svoje kriminalne mreže zlasti v krmanski okolici. 56letni kmet Kamil Pertot iz okolice Moše je pustil čez noč svoj plug na njivi. Ko je hotel naslednje jutro nadaljevati z oranjem, je presenečen spoznal, da ie plug izginil. Oškodovan Je za nad 3.000 lir. JBelečnlca KOLEDAR: Sobota, 20. maja: Bernardin. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Indijski nagrobni spomenik. Kino Sloga: Vestnost obmejnega uradnika. Kino Union: Bal parč Kino Moste: Ešnapurski tiger. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Ciril Metodova ulica 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Še- lenburgova ulica 7. _ ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21.30 do 4.30. CBŽAVHO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 20. maja. ob 18; Zemlja. Red Sobota. Nedelja, 21. maja, ob 18:Ognjenik. Izven. Cene od 24 Lir navzdol. * Kari Schonherr: »Zemlja«. Življenjska komedija v treh dejanjih iz kmečkega življenja. Gibalo dogajanja je primarni občutek kmeta — ljubezen do zemlje, hrepenenje po lastni posesti zemlje in želja po družini in otrocih. — Igrali bodo: M. Skrbinšek, P. Kovic, P. Juvanova, Kraljeva, Gorinšek. Drenovec, Bratina, Starič, Ra-karjeva, Lipah. Košuta. Blaž in Plut Režiser: M. Skrbinšek. Scena: ing. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. OPERA Sobota, 20. maja, ob 18: Carmen. Red Prvi. Nedelja, 21. maja, ob 18: Carmen. Izven. Cene od 36 Lir navzdol. * Georges Bizet: »Carmen«. Opera v štirih dejanjih. Osebe: Don Jose, narednik — Franci, Escamilo, torero — Janko, Dancai-ro, Remendad — B. in M. Sancin, Mora-les, narednik — Dolničar, Zuniga, oficir — Lupša. Carmen — Karlovčeva, Micaela, kmetsko dekle — Ribičeva, Frasquita — Kržetova, Mercedes — Poličeva. — Dirigent: dr. Svara. Režiser: C. Debevec. Scena: ing. Franz. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 20. APRILA 7.—7.10. Poročila v nemščini. — 7.10—9-i Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščin'. — 9.00—9.10: poročila v nemščini. — 9.10—9.20: Koračnica napoved sporeda (nem. in slov.) — 12.—12.30: Opoldanski koncert. — 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.45—14.: Veseli zvoki za premor. — 14.:—14.10: Poročila v nemščini. — 14.10—15.: Vaška godba; Petan Franc - orglice, Stanko Avgust - harmonika — 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15—18.: Dunajski napevi. — 18.45—19.: Gospodinjska ura — Velikonja Ivanka: Kuharski nasveti za današnje dni. — 19.00—19.30: Fantje na vasi. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini — napoved sporeda, _ 19.45—20.00: Športni pregled (nem. in slov.) — 20.00—20.15: Poročila v nemščni. 20.15—21.15: Pisana paša. — 21.15—22.: »Pozdravi iz domovine« — Radijski orkester in Komorni zbor, vodi D. M. Šijanec. — 22. do 22.10: Poročila v nemščini. — 22.10—23.: Igramo za ples. Slovenski starSi! V veliki meri zavisi od vas uspeh »Tedna nabirke za Slovenski Bdeči križ«. Naj vam bo v zadoščenje, da bodo pri nabiranju tudi vaši otroci pomagali. Preglejte tndj sami ie se. daj vse prostor« svojega stanovanja, zberite ves nerabni papir in pripravite ga, da ga bodo vaši otroci v dneh Zt. do "25. mfija odnesli v šolo. « Novi načrti za bodoče delo delovanja v pokrajini Po precej dolgem mrtvilu v našem športnem življenju so se zadnji čas že zganili športniki sami, ki jim veselje do športa ne da zamuditi najlepših dni vsake sezone, te dni pa so tudi športne organizacije dobile novo vzpodbudo za čimprejšnjo obnovo športne delavnosti v naši pokrajini Novo ustanovljeni športni referat pri pokrajinski upravi je preteklo sredo po dveh mesecih notranjega dela stopil tudi pred javnost in najprej sklical predstavnike vseh bivših športnih zvez in društev, da jim obrazloži trenutni položaj v domačem športu in jih seznani s svojimi načrti za bodoče Konferenco, na kateri so se zbrali zastopniki vseh športnih forumov v prav lepem številu, je vodil pokrajinski referent za telesno vzgojo g. Ivo Kermavner, ostala dva glavna poročevalca pa sta bila predsednik Slovenske športne zveze dr. Pavlin in referent za telesnovzgojne organizacije zasebne pobude prof. Uiaga. Po kratkem pozdravu predsednika SSZ, ki je povdaril predvsem zadovoljstvo športnikov, de so slednjič le na najvišjem mestu dobili priznanje v osebi strokovnjaka,, ki bo skupno s svojimi sodelavci gotovo zastavni vse sile, da bo slovenski šport začel hoditi zdrava in samostojna pota, je referent g. Kermavner v daljših izvajanjih orisal dosedanje delo te nove ustanove, ki se je dosedaj nanašalo v glavnem na novo ureditev telesne vzgoje med šolsko mladino. Temu vprašanju je posvetil reierat prvo skrb. kajti šolska mladina je bila do-zdtij na telesno-vzgojnem torišču močno zapostavljena ali napačno usmerjena, čeprav je treba prav med njo iskati velik del onih, ki bodo v bodoče dvignili in ponesli ime slovenskega športnika tja, kamor zasluži. Delo v tej smeri se je že začelo pod okriljem večjega kadra strokovnih moči in po skrbno pripravljenem sodobnem učnem načrtu, ki obeta najlepši razvoj. Toda tudi šport v zasebni pobudi je treba po njegovem postaviti na nove temelje. Graditi je treba od spodaj in ne obratno in zato je treba že mladino začeti vzgajati čisto na novo, smotreno in vztrajno, v pravem športnem in viteškem duhu, ne glede na trenutne uspehe ali neuspehe in, če ni drugače, tudi brez vsakih javnih nastopov ali prireditev. Treba je vežbati in spet vežbati in vzgajati in spet vzgajati, kajti kakor mora biti močan slovenski narod v teh časih in bodočnosti, ki ga čaka, tako morajo biti mcčni, še bolj kakor sinovi velikih narodov, tudi slovenski športniki Iz kratkega poročila tajnika SSZ g. Josa Gorca je bilo razvidno, da je trenutno na delu v pokra jini 9 športnih zvez in 31 športnih klubov, ki gojijo 18 športnih panog. Po odhodu italijanskih zasedbenih oblastev je v našem športu dejansko nastopilo stanje kakršno je bilo pred januarjem 1942, ko so bile slovenske športne organizacije uradoma vključene v italijanski CONL Športni prostori in športne naprave, v glavnem vse v Ljubljani, so večinoma potrebne. Izmed športnih panog zaenkrat ni mogoče izvajati kolesarstva, snručanja in streljanja, pa tudi za veslanje veljajo še občutne omejitve. Po lanskih septembrskih dogodkih je delo v domačem športu precej zastalo, vendar so se na pomlad začeli gibati aktivni športniki sami, med njami predvsem nogometaši in table-tenisti, ki pa jih je nujno treba podrediti organiziranemu vodstvu in strogemu nadzorstvu. Lep programatični govor o bodočem de lovanju na športnih področjih je imel prof. Drago Uiaga, ki je uvodoma povdaril, da moramo novo slovensko športno stavbo graditi v glavnem na doraščajoči mladmi. Ta mladina ima — kljub vojni in njenim posledicam — pravico do športa, mi pa dolžnost, da tej mladini ustvarimo možnost, da se temu športu la hko pravil no posveča. Seveda ne smemo dovoliti, da bi se mladina udajala športu divje, brez pravega vodstva in sistema ali morda zato, da bi iz množice zraste* eden ali nekaj posameznikov, ki bi jih negovali, da bi se morda kdaj s tem poedincem trkali na prsa pred ostalim športnim svetom. Zajeti je t.reba vso mladino, od najbolj nadarjenega do najšibkejšega, kajti samo iz teh mladih ljudi bodo naša športna društva črpala svoj športni naraščaj. Ko postavljamo novo športno stavbo m pogorišču dosedanje, pustimo vse, kar je bilo, ter začnimo čisto na novo v smismu neumrljive Coubert.mo-ve in dr. Diemove ideje o olimpizmu m olimpijskem idealizmu. V podrobnem je govo:*nik glede na domače prilike povdaril, da bo novo usta novi jeni referat pri sodelovanju s telesno-vzgojnimi organizacijami zasebne pobude pazil na to, da bodo na športna tekmovanja pripuščena samo moštva «li posamezniki, ki bodo zadostno pripravljeni. Ce velja to za domače prireditve, velia tem bolj za nastope izven doma, giede česar bodo v kratkem izdana še posebna uradna navodila. Tudi vsi propagandni nastopi morajo biti pripravljeni tako, da dosežejo zažaljeni učinek. Za tehnično usposobljenost mladine, iz katere bo gotovo prihajal glavni del bodočega članstva naših športnih klubov, bo v kratkem poskrbljeno s posebnimi tečaji, v katerih bodo predvsem upoštevane lahka, atletika, plavanje in morda tudi nogomet Tem poročilom je sledila kratka razprava zastopnikov raznih športnih forumov. ki so še podrobneje pojasnili trenutni položaj v svojih območjih in povdarjali tudi razne težave, s katernmi je v teh časih združeno vsako aktivno delo v športu. Med njimi je bil najbolj udaren g. dr. Lapajne v imenu SK Ilirije, ki je dal povdarka trdna" odločnosti slovenskih športnikov, da so z vsem srcem pripravljeni sodelovati pri obnovi slovenskega športa v znamenju vse obsegajoče olimpijske misli po smernicah, ki so jih kot vodilne označili predstavniki vrhovne športne instance pri naši najvišji politični upravi. Konferenca športnih delavcev v znamenju skorajšnje obnove športnega življenja na domačih tleh je potekla v najlepšem soglasju in nas navdala z novimi nadami, da bo novi čas s preikušenimi delavci iz prejšnjih let, toda po novih navodilih ustvaril med športniki pogoje za oni pravi viteški šport, kn bo služil najvišjim narodovim potrebam v tem zgodovinskem času in tudi pozneje!. Mali oglasi Tekma dveh izravnanih moštev Ljubljana — reprezentanca I. razreda 4:2 (3:0) Ljubljana, 19. maja. Ljubljana: Plečko. Rupar, Dekleva, Per-harič. Pilej. Pelicon, Smole, Medved, Hac-ler, Volovšek, Trškan. Reprezentanca I. r^zr.: Ra zbornik I, Pi-skar D (Antonič), Nagode I, Sočan I, So. čan II. Januš, Nagode n.Fajon, Razbornik H, Kumar, Aljančič. Sodnik: Makovec. Gledalcev 800. Goli: Prvi v 12. min. po Trškanu po dobro izkoriščeni poziciji ob vratarjevi nepazljivosti za Lj. — V 32. min. naslednji po Volov-šku iz zmede pred vrati, tudi deloma po krivdi vratarja. V 41. min. pride Hacler na čisto in dosege 3 : 0 za Lj. — Po odmoru zniža v 23. min. Ra zbornik efektno na 3 : 1 in 5 minut kasneje Nagode s krila še lepše na 3 : 2. Izenačenje je v zraku, toda v zadnji minuti se Hacler potrudi prav osebno in končni izid je 4 : 2. * V naglici prirejena domača reprezentančna tekma med enajstorieo Ljubljane in močnim izbranim moštvom, sestavljenim iz igralcev Iztoka in Hermesa, je privabila na stadion Hermesa lepo število obiskovalcev, ki niso bili razočarani. Moči obeh tekmecev so bile dokaj izenačene in kolikor je Ljubljana v odlomkih prevladovala po boljši vigranosti in tehničnem znanju posameznika, toliko so reprezentanti žrtvovali vztrajnosti, da so bili stalno vsaj enakovredni. V drugi polovici igre se je to razmerje obrnilo precej v njihovo korist in prav gotovo so si pošteno zaslužili svoj nemis, do katerega pa le ni prišlo. V tem del« igre se je krepko uveljavila ljubljanska ožja obramba, ki jo je učinkovito podpiral povsod navzoči srednji krilec Pilej. O napadalni vrsti Ljubljane to pot ni povedati izredno pohvalnega, vidi pa se tudi pri njej, da od nedelje do nedelje dobiva tesnejše vezi med seboj. Tudi bermežansko-istokbva kombinacija ni bila brez kvalitet in tako je igra potekala prav zanimivo in — kar je najbolj vredno prinzanja — fair in disciplinirano. čeprav ni šlo niti za pike niti za darila, sta obe moštvi zaigrali z dobro voljo ln vso potrebno resnostjo ter tako spet enkrat dokazali, da je jedro našega nogometa vendarle zdravo, iz katerega se bo dal pod pravim vodstvom in s strogim izborom ustvariti nov kader nogometašev, M bo lahko dvignil ljubljanski šport z žogo na nekdanjo višino. V predtekmi je rezerva Hermesa v živahni igri odpravila kombinirano sestavo Ljubljane s 3 : 0. Hermes — Mars Jutri se bosta v prijateljski tekmi sestali moštvi Hermesa fn Marsa na igrišču Hermesa na stadionu v šiški. Tekme Hermesa in Marsa so bale vedno napete in vabljive za občinstvo. Jutrišnja tekma bo obenem obema kluboma zadnja preizkušnja za veliki Hermesov binkoštni turnir za proslavo njegove 25 letnice. Marsovci so ojačali svoje moštvo z novimi, mlajšimi silami in prepričani smo, da bodo zaigra.ll še bolj poletno in živo kakor v zadnji tekmi proti Ljubljani. Tekma bo ob 16.30; predteikma: Hermes n—Žabjak ob 15. * s— SK Maj«. Za prijateljsko tekmo s Hermesom se pozivajo vsi igralci L moštva pravočasno na igrišče. — Odbor. Službe išče KUHARICA boljša, starejša — er~ k boljši me-li družin . Ponudbe na osladni oddelek »Jutra« pod »Vston takoj*. 12127-1 OSAMLJENA GOSPA i Listnim stanovaniam. vajeru vseh del. išče r>ri. mernega zaslužka, nalraj-šl kjer bi imela r»rfliko se iznopolnlti v nemškem ln italijanskem jeziku. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod j.Pošteno«. 114415-1 'JiIlW.il FRIZERKO dobro meč, sprejmem. Sancin Emilija, Celovška 30. 12058-la FRIZERKO, samostojno moč, sprejmem takoj ali po dogovoru. Pri-mec, Dolenjska 20. 11843-la FRIZERKO, dobro moč. spreime takoj Salon »Olga«, Beethovnova ulica 14. palača »Dun.iv«. 11384-ta HLAPCA k poru konj, -šče Ran-zinger. Špedicija. Ulica 800 let Ljubljane. 12079-la DELAVCA v stalno službo sprrjme špedicija Ranzlnger, Ulic« 800 let Ljubljane. 32078-la DRUŽIVA treh odraslih oseb. išče pošteno, pridno dekle od 15 let dalje — za lnžja gospodinjska dela. Vse po dogovoru. ZRlaSiti se pri: Kadivc Anton, trgovina, Sv. Petra, nasiD 1. 12074-la f&jeiici ( ke> VAJENCA ki bi imel resno voljo učiti se mizarske obrti, sprejme takoj Ume k, Kogejeva 74. 11897-44 FRIZERSKO VAJENKO spreime takoj Salon »Olga« Beethovnova 14. palača »Dunav«. 11383-44 Zaslužek FILATELISTI! Za nizek honorar izdelujem luksuzne albume vseh držav. Naslov v ogl odd. Jutra. 11937-3 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. salonski, še nov, prodam za zmerno ceno. Jadranska 9-T. 11946-6 RABLJENE ČEVLJE kupujem in prodajam. Kluvžer. Vošnjakova ul 4. 12009-6 ČEVLJE stmiš, rjave, z visoko peto. ugodno n roda m. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12063-6 i PRODAM : dobro ohranjeno jedilni-, oo. orehov lee. postelj % ; vložkom, žlmnico ln noč-j no omarico, garantirano | čisto. Na<=lov v oglasnem oddelku »Jutr.i«. 12107-6 GENERATOR nov. prvovrsten izdelek, prodam. N«b1ov v o«las. oddelku »Jutra«. 12104-6 VEČ KOLES dnmsklh in moških, najboljše znamke, ugodno proda Mlerkur. Puh rjeva ulici 6. 12100-6 otroški voziček globok, prodaim. N islov v vseh poslov. »Jutra«. 1?069 6 f!?:olove prekle prodam. Poizve se v trgovini na Celovški cesti 7?.. 12146 6 ZELO LFPO DARILO primerno za birmansko prodam po ugodni ceni. Poljanska ces^a 8. 12145-6 DEŽNI PLAŠČ da ms i: i. iz švicarske balonske svile. r>rodn po možnosti s souporabo kopilnice v bližini Pokrajinske uprave (banovine), iščeta Za 1 junij dva državna uradnika Ponudbe sprejema hišnik v Pucclnijevi ulici št. 15. 12025-23.. SOBO z dvema posteljama, za takoj ali s 1. .iunijem iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Točna plačnica za dva«. 12064-23i OTROŠKI PLAščEK rjav, sem zgubil pri tovarni za klej. Poštenega nejditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne. — Kalan, Miklošičeva 6. 12106-37 2 SVINJI m rejo. po 85 kg te^ki — zamenjam za 2 prašiča približno iste teže. Ponudbe na oglasni oddelek »JutnK pod ?LeDa komada«-. 12066 37 V TOREK 1C. MAJA sem izgubil« okoli 9. ure zvečer na tramvaju št. 4 do pošte in naprej s št- 2 (Moste). zlato dim6ko zapestno uro. N«Jd:teMa prosim, da odda isto proti dobri nagradi v ogl..snem oddelku »Jutra'. 12033-37 Dvignite dospele penudbe v oglasnem oddelku Absolventka. Boljše darilo. Bohinjski. Blizu centra, B<*unka. Cena. Cisto. Center. Dobra prilika. Drživni uradnik. Dober kupec 5. Dobrosrčna. Dober kovčeg. Dobra iu harie.i. Dolenjska. Dobi a hmna. Gospodinja. Harmonija. Industrija — in-kiisant. Ideal. Iskreno prijaeljstvo 44, Išče te sreča. Kontoristinji. Ku-hanca-.center. Loden. Le prvovrstna moč. Mren gospod. Moderen iuuio. Magnolija, Miril« m poštena. MoJa Uta, 22. Ivloj mali. Moderen klavir. Milijonska gotovina. Miren podnajemnik. Mia-da. Mirna, Najboljši piačnik, Nujno. N.Jbolj-ši. Odmnh. Odpotujem, Oskrbnik. Poseben vhod. Pomladni akordi. Pre za-mem tudi hipoteko. Plačam točno. Plačam t>mv dobro. Prinesem srečo m mir. Pridna in pošteni. Pomoč gospodinji. Prihodnost, Pridna ;n zanesljiva, Posojilo. Prazna soba. Punčka. Prodajalec zadovoljen. Predvojno, Pnjetno. Poštena. Primorec, Pokrajinske, Ri-bim denar. Rokoko. Res značajni prijatelj. Rjavi čevlji. Sreča v m>fju. Stalen zaslužek. Slovenska narodna noša. S,-lon. Srečna bodočnost. Sobo za takoj. Solidno, Sesalec za prah. Sončna stran. Sprememba. Sposobna. Sreča te išče. Soliden. Snažna. S fonetiko. Svetla, Soliden gospod. Sobic«, Suha soba, Starejša kuharica. Trnovo. Temnolaska, Trčcilnica. Tekavec. Tovorni avto. Tekstilni konzorcij, Takoi odgovor, Treznost. T^mno-modra. 1000. Takoj. Tiha sreča. Usodi. Ugodna prilika. Uporaben. Vdova, Varčn«. in poštena. Vejica. Varčna gospodinja, Ves dan odsotni. Veselje do otrok. Ves dan odsoten. Vzgoja, Vestna in varčna. Zamenjava. Znamk® - Vrhnika. Zdravnik, Zvestoba, Železničarja, Železniško. 500 lir. 2 postelji, 3 mesece vnaprej. Dotrpela je naša preljuba mamica, stara mamica, tašča in teta, gospa FANČI BRUNNER roj. KOVACIČ Pokopali smo jo v petek na novomeškem pokopališču. Novo mesto, dne 19. maja 1944. Žalujoča rodbina dr. Ivanetičeva in ostalo sorodstvo Naročite se DOBRE KNJIGE! Vsem znancem in sorodnikom javljamo, da je preminul naš ljubljeni soprog in oče, gospod KOVAČ ANTON mornariški narednik-vodnik I. kla.se v pokoju Pogreb Ido v soboto ob uri z žal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Postojna, 19. V. 1944. ŽALUJOČI OSTALI Zapustil nas je v najlepši dobi življenja naš nadvse ljubljeni sin, soprog, oče in brat šušievšlz Jože posestnik v Iški Dragega pokojnika smo položili k večnemu počitku na domačem pokopališču na Igu 19. t. m. Ig, dne 19. maja 1944. Globoko žalujoči: MATI, SOPROGA t OTROCI, BRAT, SESTRI ter rodbine: s»Kl~FCA, NOVAK, >'m Umrl nam je naš ljubljeni mož in dobri oče, gospod REBOLJ MARTIN poročnik v pokoj« Pogreb bo v soboto 20. t. m. ob uri popoldne z Zal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. maja 1944. ŽALUJOČA ŽENA Z OTROCI IN OSTALO SORODSTVO rs ■ ■- • \ j,:-. MARIJA KRMC roj. ŠVEGELJ Truplo pokojnice bomo prepeljali v njen rojstni kraj Sodraži-co. — Maša zadušnica Ido v cerkvi sv. Petra v soboto 20. t. m. ob Jo8. uri. Sodražiea, Begunje, Ljubljana, Rogaška Slatina, 17. maja 1944. Žalujoči: MARIJA, p;>r. KOVAČIC, hčerka; DRAGO, zet; NADA in VIDA, vnukinji; GABRIJELA, sestra, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo £ Naš nadvse ljubljeni edini sinček Matijček Kumar nam je dne 18. maja 1944 nenadoma preminul, star komaj tri in pol leta. Pogreb bo v soboto, 20. t. m. ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Globoko žalujoči: MATIJA KUMAR, atek; MARIJA KUMAR, mantiea in ostalo sorodstvo ZahvsSa Vsem, ki ste pokropili našega blagopokojnega očeta in dedka, gospoda jeSIFA FERKA višjega pisarniškega ofie'jaia v pokoju ki ste mu poklonili cvetje ter šli z nami v tako veliki udeležbi do njegovega groba, beležimo izraze naše iskrene zahvale in vdanega spoštovanja, še posebno smo hvaležni čč. duhovščini za častno spremstvo ter g. dr. Marjanu Po-lenšku, ki se je trudil, da bi mu ohranil življenje. Novo mesto, Ljubljana, dne 14. maja 1944. Družini: PERKO, MANFREDA 'S m Vsem znancem javljamo žalostno vest, da je preminul naš dragi in srčnoljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Andrejčič Josip Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 20. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranite blagega pokojnika v lepem sjDominu. Ljubljana, Goriška vas pri ^kočijami, Zbure pri Novem mestu, Zagorje ob Savi, 19. maja 1944. Globoko žalujoča soproga MARF-J A, TOMAŽ, brat; ALOJZIJA, sestra mm f Dotrpela je naša srčnoljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa B? & ■ ■ ■ m\ i® m m L. Frick: 5 Usoda pri telefonu Roman Kadar je seveda bilo lepo vreme, se spravimo na balkon, pa skuham dobro kavo, mnogo ceneje, nego bi jo dobila zunaj po lokalih; mirno nam je in pokojno, človek se lahko sonči im živci se mu spočijejo-< Liza Meisingerjeva se nasmehne. »Vzor razumnosti in skromnosti ste, gospa Kristina. Ali ste bili zmerom takšni, se pravi, tudi prej, ko je vaš mož še živel?« Kristina ne utegne takoj odgovoriti, kajti v tem sta prispeli do cilja in pa23iik je ustrežljivo priskočil, da odkaže njunemu vozu mesto. V zali, lepo urejeni kavarni sedi večina gostov pod milim nebom, nekateri v senci dreves, drugi kar na soncu, da jim ožiga blede obraze. Otroci se igrajo med mizami in na trati ob bregu jezera. Motorni čolni in jadrnice leže ob ladijska brvi. »če vam je prav, si dava postaviti ležalnika prav na breg,« meni gospa Liza, »tako se nama bo zdelo, da leživa doma, na svojem lastnem vrtu. Natakar nama za dobro napitnino prinese vse, kar si požell-va. Kava je tu kar spodobna in tudi torte so užitne.« Da, komur ni treba malenkostno računa- Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen ti z denarjem, ai lahko kaj prijetno uredi življenje, pomisli Kristina brez grenke ne-voščljivoeti. Nji se godi danes kakor pravi, razvajeni princesi, v ležalniku se zlek-njena predaja, krasnemu soncu, in kmalu ji prineso vse polno dobrih stvari, slastno razpostavljenih, na mizici. šele pri cigareti se med ženama spet vname pomenek. »Vaša fanta sta tako zala, čila dečka, na prvi mah sta se mi prikupila,« začne Liza Meisingerjeva, dobro vedoč, da bo prav ta predmet najhitreje izvabil mater iz udržanosti in ji razvezal je2rik. In res. »Dieter s svojimi štirinajstimi leti je še cel otrok, ta mi še ne zadaja problemov,« odgovori Kristina. »Toda Aleksu jih bo kmalu sedemnajst, še nekaj mesecev pa se bo moral odločiti, kakšno pot naj ubere v življenju. Čeprav se moram kdaj pa kdaj omejevati, sem vendar v srečnem položaju, da lahko privoščim fantu izobrazbo, za kakršno se odloči. Od moža vem, saj mi je mnogokrat pravil, kako težko mu" je bilo, ko je moral opustiti svoj najljubši načrt. Srednjo šolo, to je, realmo gimnazijo je obiskoval do sedtmega razreda, potem pa mu je oče nenadoma umrl Morda bi bila mati vendar še zmogla študij do kanca gimnazije in potem na tehniški visoki Soli. A sin je bil preponosen, da bi sprejel tako žrtev. Zaprosil je za namestitev pri nekem velikem trgovskem pod- jetju, kjer je potem prav čedno zaslužil. Kasneje pa se je hudo kesal in vse življe* nje trpel zaradi tega. Aleks je menda podedoval po očetu njegova tehniška nagnjenja, dar za matematiko in rsanje. Poskrbeti hočem, da ga tudi pravilno razvije«. »Ali naj bo inženjer?« »Najprej sva mislila na to. Med tem pa se je v fantu izoblikovala želja, da bi postal arhitekt. Govorila sem z njegovima učiteljema za matematiko in risamje; oba imata o Aleksu kar najboljše mnenje in ga hvalita, da si je izbral pravi poklic.« »če je tako, bi lahko šel vaš sin k mojemu možu v uk! Ime Gerharda Meismger-ja je med stavbeniki konec koncev na dobrem glasu,« reče gospa Liza bolj za šalo kakor zares, toda gospa Kristina je takoj polna živahne vneme. »Vaš mož je arhitekt? Tega do zdaj niti vedela nisem. Kakšno imenitno naključje — se pravi, morda bi ga smela z Alek-som pri priliki vprašati za svet, kaj ne? Boljšega svetovalca si pač ne moreva želeti kakor strokovnjaka, ki stoji sredi žive prakse.« »Seveda, seveda.« Kakor je videti, Lizl Meisingerjevi mahoma m več prav všeč, da naj seznani nove znance s svojim možem. To tudi odkrito prizna. »Morda se ml boste smejali, ljuba gospa Kristina, a glejte, bqš zaradi neobičajnega načina, kako sva se seznanili, imam občutek, da naju je usoda sama namenila drugo za drugo. Hotela bi vas imeti docela zase in vas ne deliti z nikomer drugim, niti s svojim lastnim možem ne. Zdaj me imate najbrže za ljubosumno,« doda in trilček smeha ji znova plane iz grla. »Pa nisem, vsaj v .navadnem smislu, takisto, kakor to radi pravijo o ženskah, ne. Sicer pa Gerhard vobče ni tistega kova mož, da bi mi dajal kakršen koli vzrok za ljubosumje, saj živi zgolj svojemu poklicu jn svojemu delu, proti ženskam pa je malone plah in skrajno udržan. Ne, to je kratko jn malo moja sebična želja, da vas ne bi z nikomer delila.« »Zame je to sicer zelo laskavo, a kaj vam neki morem dati?« se zavzame Kristina. »Več kakor vsi moji znamci,« ji gospa Liza resno zatrdi. »Vzorna mati ste in pri vsem svojem samotarstvu in mater nstvu nikakor ne filistejka. O, za to imam bistro oko. Dasi o svoji lastni osebi skoraj ne govorite — v vas je nekaj, visoko se dvigate nad povprečno žensko raven, da, res. od vas se mera človek samo učiti. Jaz na prmer, vidite, se zdim poleg vas sama sebi jalova, površna in ničeva. Kaj pa je moje žit je in bitje, komu pa kaj pomenim? Moj mož bi brez mene prav tako lahko živel kakor z menoj. Spoštujeva drug drugega in se imava prav rada, v bistvu pa živiva vendarle vsak svoje posebno življenje. In drugače? Znanci, znanke, prijatelji. Ali se vam smem nekoliko izpovedati, gospa Kristina?« Podla ji cigaretnico in kresilo ter zamišljeno puhne prvi oblaček dima v mlačni pomladanski zrak. »ženska hoče ugajati, biti hoče češčena m zaželena. Vsaj jaz si življenja brez moških niti misliti ne morem. Nikar pa ne mislite, da imam resničnega ljubimca, ne, ni se vam treba plašit;, vidite, samo igra me mika, to izprevnem-be polno valovanje tihih borb, kateri izmed obeh delov se bo izkaza; močnejšega Ne vem, ali me pravilno razumete? Morebiti igra človek časih tudi samemu sebi komedijo. Ko sem hotela nedavno tega še o polnoči telefonirati svojemu prijatelju Kurtu — Kurtu Wagmullerju, slikar je, umetnTk, zelo nadarjen in zelo svojeglav — evo, tisto uro se mi je zdelo vse moje življenje prazno in brez smisla. Kurt pa je zmerom poln načrtov in upov, pravi človek prihodnosti. Samo besedico bi mi rekel zdajle, besedico ali dve, sem mislila sama pri sebi, pa bi bilo vse dobro. In tedaj ste prišli vi, gospa Kristina, da, in ste zasedli njegovo mesto.« »Pa sem bila pri telefonu vendarle dokaj nedostopna, ali ne?« meni gospa Kristina, ki jo začenja stvar zabavati. »Udržani ste bili, da, in ste tudi še danes, in prav zato ...« Za »Narodno tiskarno d. d.« kot —> Far das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jntra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — tiskarnarja: Fran Jeran «—. Fiir den Inseratenteil verantwortlicl» . Za Loseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič