Po pošti prejeman:
za
telo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 , — , (•trt , , 6 , 50 , »esec , 2,20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10, — , <>etrt , , 5 „ - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Naročnino in inserato sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Političen list za slovenski narod.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzerasi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 187.
V Ljubljani, v petek 17. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
rovor drž. poslanca Povšeta.
toliKor je naš poročevalec mogel zabi-lježiti, govoril je posl. Povše minulo nedeljo na shodu v Radečah približno tako le:
Po želji svojih volilcev in katol. polit, društva prihajam med vas, da vam poročam o državnem zboru. Obžalovaje moram takoj izjavljati, da o plodnem delovanju ne bom mogel govoriti, temveč našteval bom, kaj vse je zaostalo, kar bi bilo v prid ljudstvu, in kar bi se bilo tudi dognalo, ko bi v držav, zboru vsa tri leta ne vladale tako žalostne razmere.
V drž. zboru so se dogajali taki prizori, da mora resnomislečega moža v dno duše boleti, ko vidi, koliko je sovraštvo mej narodi.
Z dovoljenjem presvetlega vladarja je bivši ministerski predsednik grd Badeni izdal jezikovni naredbi, kateri sta češkemu narodu zagotovili isto mero pravic glede jezika v uradih, kakor jo uživajo Nemci. Toda ti, navajeni le gospodovati, uprli so se z vso silo proti tej pravični, v zakonih zajamčeni naredbi in z divjo obstrukcijo so onemogočili skozi dve leti vsako delovanje v drž. zboru. Dosegli so, da je odstopil grol Badeni in da se je grol Thun moral umakniti grolU'Ularyu, ki je preklical jezikovni naredbi ter s tem sicer Nemcem ugodil, pa tudi neizmerno oškodoval ugled države in nje vlade, ker obstrukcija Nemcev je zmagala nad načelom enakopravnosti.
Da sem kot vaš poslanec stal v vrsti istih, ki so branili jezikovni naredbi za češko in Moravsko, je umevno, ker bi le po tej poti dosegli, da bi tudi nam drugim slovanskim narodom morala dati vlada enake pravice glede narodne ravnopravnosti v uradih in šolah.
Da niso Čehi mogli mirno gledati, ko jim je vlada preklicala dovoljene pravice le na zahtevo nemške levice, je pač naravno. Za nemško obstrukcijo je sledila češks. Bivša desnica, v kateri so bili poleg Poljakov tudi vsi slovensko-hrvatski in nemški katol. poslanci, ni mogla pridružiti se Cehom v njihovi obstrukciji. Cehi so vzlic temu strmoglavili Claryjevo vlado.
Načelnik sedanje vlade, dr. pl. Korber, kaže sicer mnogo dobre volje, a premalo
potrebne odločnosti. Predložil je sicer načrt jezikovnega zakona, ki pa naj bi veljal le za Češko in Moravsko. Mi Slovenci nismo mogli zadovoljni biti s tem zakonskim načrtom, ker nas popolnoma prezira. Mi bi ostali še vedno v kleščah svojih narodnih nasprotnikov. Nemci bi mogli še vedno gospodovati nad Slovenci na Sp. Štajerskem in Koroškem, Lahi pa i nadalje pestiti primorske Slovane. Toda ta jezikovni načrt tudi Čehom in Nemcem ni ugajal. Sploh se v celej tej borbi gre za to, ali naj še ostane Nemcem predpravica, da so hegemoni nad slovenskimi narodi. Da se mi slovenski poslanci moramo upirati nemški hegemoniji, to je naravno, to je naša dolžnost. Temu mora vsak zaveden slovenski domoljub pritrditi.
Ker smo videli pri Korberju vsaj nekoliko dobre volje za pravičnost, skušali smo naše češke zaveznike pridobiti , da opuste obstrukcijo ter omogočijo redno parlamentarno delo, katero tako silno potrebuje naš narod, ki se mora boriti za svoj obstanek in ki gmotno od leta do leta propada.
V zadnjem zasedanju prišlo je zopet do skrajne obstrukcije, kar je dalo povod, da je vlada zopet odslovila drž. zbor, dasi je imel mnogo najvažnejših vprašanj rešiti. — Sedaj rešuje vlada nujno zadeve s § H. Re šitve čaka v parlamentu cela kopa važnih državnih poslov. Celo prevažna nagodba z Ogersko se je podaljšala le potom naredbe, katera, kakor sploh vse naredbe, mora dobiti naknadno odobrenje drž. zbora.
Sliši se, da se skliče državni zbor na jesen. Toplo moramo želeti, da se prične redno delovanje in da to omogočijo češki poslanci, kateri so doslej tudi dokazali, da proti njim ne moreta ne vlada, ne parlament vršiti svoje naloge. Vlada pa naj odločno postopa ter dovoli češkemu narodu, kar mu gre. Našla bo gotovo opore dovolj v raznih strankah bivše desnice, ako bo le hotela resno zastopati načelo enakopravnosti. Saj je predsednik drž. zbora dr. pl. Fuchs, odličen član kat. ljudske stranke pred kratkim pred svojimi volilci izrekel se za enakopravnost vseh avstrijskih narodov. Ko bi vodila ljudske zastopnike krščanska misel v delovanju, kmalo bi bil mir mej narodi širne
naše države. Saj vidimo, da velik del nemškega prebivalstva zastopa klub nemške katoliške stranke, ki neguje načelo, da so tudi Slovani enakopravni in da se jim morajo dati njihove pravice. Ti torej ne bodo ovirali pravičnih čeških zahtev. Poljaki jih ne morejo zatajiti, v nag jugoslovanskih poslancih in z nami bratsko sodelujočih Ru-sinih pa imajo odkritosrčne prijatelje. Zato bi mogli slušati naš glas in na naše razmere ozirati se, ki glasno zahtevajo parlamentarno delovanje, katero je za nas edin kraj, koder morejo ljudstva našega zastopniki povzdigniti glas v obrambo teptanih naših pravic, katere se nam kratijo v veliko kvar našega narodnega razvoja.
Ko bi bilo parlamentarno delovanje mogoče, ne bila bi se izvršila taka nas poniževalna, žaleča ter naravnost izzivajoča imenovanja v sodni upravi, kakor se je to ravno te dni zgodilo. Le da so nemškim nacijo-nalcem na Štajerskem ugodili, izvršila so se imenovanja proti nam, in važno mesto državnega pravdnika v Celju oddalo se je brez razpisa. Z bolestjo moram izreči, da je Korberjev kabinet mene in tovariše, ki smo ponovljeno slišali zagotovila, da hoče naše zakonito vtemeljene pravice spoštovati, s temi imenovanji trpko iznenadil. Ce ne bo parlamenta, doživeli bomo še mnogo takih imenovanj, zato Li /.cmernarjali koristi našega naroda, ko bi ne silili na zopetno redno parlamentarno delovanje. Le na Dunaju v državnem zboru je še mogoča prosta beseda osobito Slovencem iz Štirske, Koroške in Primorske, ker v domačih deželnih zborih je za nje zaman sleherna beseda.
Omenjal sem, kako peša naše blagostanje. Ubožan narod mora podleči. Le dokler kaj ima, more se protiviti požrešnim naklepom sovražnikov.
Zato moramo gospodarsko delovati in okrepiti naše ljudstvo; v lo pa je nam zopet parlamenta treba.
Prevažno predlogo glede investicije imel je državni zbor rešiti, po kateri bi se nad 400 milijonov kron določilo za gospodarske namene, posebno za zgradbo novih prometnih sredstev, med katerimi je že nad desetletja željno pričakovana velika svetovna že leznica v Trst, ki bi rezala lep del slovenske
zemlje na Koroškem, Gorenjskem in Go riškem.
Če sem se trudil za to progo, vezala me je dolžnost, osobito kot sedanjega načelnika jugoslovanskega kluba, pa tudi kot vaš zastopnik sem imel delovati, ker po tej veliki železnici mora nehati monopol južne železnice, ki ima najvišje vozne tarile. Ko bo stekla projektovana železnica, morala bo tudi južna železnica znižati svoje tarife in tako bo ta velika nova proga posrednje tudi vam v pomoč.
Bliža se 1. 1903., ko bo treba obnoviti trgovinske pogodbe s tujimi državami. Kako potrebno je, da bodo zastopniki naših pokrajin mogli varovati svoje gospodarske potrebe, da se ne sklene zopet nesrečna in zloglasna vinska klavzula, ki je omogočila, da prihaja k nam laško vino po nizki carini in dela konkurenco našemu poštenemu vinskemu pridelku. Cene naši živini so zadnja leta zelo padle, zato bo morala vlada bolje skrbeti pri obnovljenju trgovinskih pogodb na naš živinski izvoz. Nujno potrebno je, da se našim pridelkom z varstveno carino zagotovo boljše cene in zabrani propad naše kmetijske produkcije.
Kmetski stan bije trd, skoro obupen boj, ne le delavci, tudi lastniki naših kmetij beže z doma v daljni neznani svet, ker rodna zemlja zaradi obilnih troškov in pičlega iz-kupila za pridelke ne more dajati toliko, da vrača delo trudaljubivemu gospodarju. Pre-svitli vladar sam je v svojem prestolnem govoru 1. 1891 priznaval bedo kmetskega stanu in zato naročil svoji vladi, da predloži državnemu zboru zakonski načrt, po katerem se imajo vsi kmetovalci združiti v kmetijske stanovske zadruge, v katerih naj oni odločujejo o svojih potrebah. Žal, deset let bo že od tega, in vedno še ni rešen ta zakonski načrt. Le preveč jerobov je, ki ne morejo izpustiti iz svoje oblasti kmetskega stanu, boječ se, da bi se stanovsko združen in organizovan kmetijski stan ojačil in izvil iz njih oblasti. Tudi sedanja vlada je predložila tak zakonski načrt, zato je iskreno želeti, da se omogoči redno delovanje v državnem zboru, in ena prvih skrbij kmečkih poslancev bo morala biti ta, da se sklene ta zakon, ki bo v veliko korist ubogega kmetskega stanu. Saj nas skušnje drugod
LISTEK.
O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
Spisal dr. K. Štrekelj.
(Dalje.)
Kaj pa imenuje on čisti knjižni jezik ? Svoje narečje, katero se samo ž njegovim pravilom, kakor smo pokazali, nikakor ne strinja. Ali pa sme on to narečje, v katerem je pred njim pisal edini Volkmer, imenovati knjižni jezik ? Z isto pravico, kakor Daniko svoje narečje, bi smel izdajati za knjižno slovenščino pisatelj „Duhoune branue" svojo koroščino, ker je pred njim v tem narečju tudi že nekaj izšlo. Toda kedo se temu ne bo protivil? Kadar bomo začeli pisati na podlagi vzhodne štajerščine, tedaj naj zahtevajo elavci izrekanje končnega /-«■ kakor srednjega! Po pravici pa se sme taka izreka zahtevati lc tam, kjer so tudi zapadna štajerska, kranjska in primorska narečja zašla na isto pot, o čemer bomo še govorili. —
Tudi Metelka je hotel g. K. porabiti v dokaz, da je l na koncu in pred soglasniki izrekati kakor srednji /. Dotični citat na strani 7. Metelkove slovnice iz 1. 1825. se glasi:
„ D c n Krem den, die unserc S p r a c h e lcrnen, vviire zu rathen, dass sie die m a n c h m a 1 n u r a u s g r a m m a -
t i k a 1 i s c h c r R ii c k s i c h t ge.schriebenen l sammt dem davor stehenden Vocale immer rein aussprechen sollen, so vverden ihnen alle obige dic Aussprache des l bctrsffende Regcln cntbehrlich, und sie haben dadurch nebst vielen andern Slaven auch einige Unter-krainer auf ihrer Scite, als die Bevvohner um Johannisthal, St. Veit, Sittich etc., die das l in der Aussprachc immer rein hiiren lassen."
Iz tega je napravil g. Kizpustivši zlasti podčrtane besede, to-le:
,Es \viire zu rathen, dass man das gcschricbcnc l mit dem davor stehenden Vocale immer rein aussprechen solle."
Kar je nasvetoval Metelko tujcem, to je gospod A. ročno razširil na domačine, nevede, da je Metelkova trditev o drugih Slovanih zvita iz trte, ker velika večina drugih Slovanov ne govori /, ampak \ ali njega reflekse (zv, v, o), in kar je, kakor sem že omenil, pač trditi tudi o navedenih krajih, zlasti Št. Vidu pri Zatičini, kjer govore t. Da se l „in den mcisten Gegcnden Krains in einigen Fallen" izreka kakor r, to uči Metelko na str. 5—6 prav obširno, naštevaje te primere v dveh skupinah, katerih prva obsega končni /, druga pa predsoglasniški 1. Tam uči Metelko popolnoma to, kar Leveč v Pravopisu, in razlaga že prehod /-a v m s sličnim pojavom v roman-ščini (Aubin iz Albinus). Samo glede množnega rodilnika pristavlja na strani 7. opomnjo, zanimivo zategadelj, ker označuje srednji / z znamenjem za /' (Ij):
,Im Genit. plur. der Ncutra und Fcminina ara Ende spricht man mcistens V filr /: d d V fUr del von dc'lo die Arbcit, daril' ftlr daril, von darilo Geschenk, kobil filr kobil, von kobila die Stutte/
Tujcem jc dal Metelko zgoraj omenjeni svet ne zavoljo /-», ampak zavoljo prememb, kijih t provzročujc v izrekanju samoglasnikov, stoječih pred njim; tc premembe so namreč po naturi povdarka preveč različne in zato bi jih tujec, ki povdarka še nc pozna, nc mogel prav zadeti. Metelko je dal torej ta svet iz sile; ako bi bil sam učil svoje učence tako, bi jim ne bil podal nad eno stran dolgega pravila za branje na str. 6. in nasl. —
Kaj naj pomenja citat, vzet ne vem iz katerega spisa U. Jarnika:
,Čisti / sem slišal na koroško-štajerski meji. Baje soje uho .sosedov Nemcev in Italijanov ustrašilo čistega /, odtod morda pregovor: ,Zabavljica je premenila l v v.'"
mi je nedoumno; najbrž je g. K. tudi ta citat pokvaril in polomil tako, da ni več ničemur podoben. „Uho sosedov Nemcev in Italijanov" naj se je vstrašilo čistega /-^katerega jc vendar vedno in povsod slišalo doma!!
Kakor Kopitarjevo mnenje, tako jc prcnaredil g. K. tudi mnenje Štajerca A. Murka in mu podteknil stvari, katerih Murko ne uči nikjer. Podvrgel mu jc te-le besede:
,Es gicbt ein reines / und cin moullirtcs l — Ij. I' m uns jenen Slaven, wclchc das l aussprechcn, zu niihern und uns und ihnen gegenscitig das Studiu m der Grammatik zu erleichtern, w e i c h e n wir hierab vom G e s e t z e : -Schrcibe, \vic du s p r i c h s t und sagen: ,Sprcchc, wic du schrcibst!'"
(Dalje sledi.)
uče, kaj se vse da po kmetskih zadrugah doseči.
Toda te morajo biti stanovske. Kakor sede v advokatskih komorah le advokati, v notarskih le notarji, v zdravniških le zdravniki, v trgovinskih le trgovci, zakaj bi ravno v kmetskih morali odločevati osodo kmetovo tudi drugi stanovi, kakor so žal v našem deželnem zboru letos naši preskrbni liberalni gospodje nameravali dati kmetstvu nekako jerobstvo. Naj oni le za se skrbe, mi kmetovalci bomo že vedeli, kaj nam je treba v našo rešitev
Pa tudi sami si moramo pomagati. Mi moramo napredovati v gospodarstvu, v ži vinoreji, sadjarstvu, za kar so prav posebno ugodne razmere v teh prijaznih krajih. Le glejmo v bližnji Boštanj, kako krasno vspe vajo tam najžlahniša jabolka.
Zboljšati moramo našo vinogradništvo. Osobito priporočam zadrugo za izpečavanje mleka. Namesto žita, ki ima tako slabe ceno, pridelujmo krmo, deteljo, s katero si bomo pomogli do boljše govede in od nje dobljeno mleko podelujmo skupno. Vsak mesec bo gospodar prejel lepe novčiče in se tako osvobodil, da ne bo mu treba delati dolgov. V združbi je moč. Potem je še navedel zakone v obrambo poštene produkcije ter sklenil svoj govor s pozivom na delo, ker le trajno delo omogoči nam rešitev.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. avgusta.
Preosnova Koerberjevega kabineta. Včerajšnji dunajski listi objavljajo senzačno vest, da namerava Koerber pre-osnovati svoj kabinet, in sicer tako, da namesti sedanje ministre-uradnike s parlamentarci Ta izprememba bi se izvršila le tedaj, ako bi ministerski predsednik z dosedanjimi možmi ne mogel ustvariti rednih razmer v parlamentu. Vest ta je vsaj sedaj še precej zgodnja in dvomimo, da bi bila taka preosnova že sedaj v Koerberjevem načrtu, vendar pa ni izključeno, da bodo morda prisiljeni poseči tudi po tem sredstvu, ako sd bodo izjalovila vsa druga.
Pogajanja mej vlado in Mlado-Čehi se baje kmalu prično. Minister Rezek se v to svrho poda v prihodnjih dneh v Prago, da stopi v dogovor z raznimi voditelji češkega naroda. Minister bo po Koerberjevem naročilu poskusil vsa mogoča sredstva, da odvrne Cehe od nadaljne obstrukcije, in bo za vse slučaje preskrbljen tudi s primernimi drobtinami. Tako poroča »Plzensky Obzor«, da se bliža ugodni rešitvi vprašanje glede ustanovitve češkega vseučilišča in da je pričakovati ugodne rešitve tudi glede sklicanja češkega dež. zbora. Temu pa bržkone ni tako, kajti vlada je sicer voljna že jeseni sklicati deželni zbor, a le pod tem pogojem, da tekom zasedanja ne bo nikakih političnih debat posebno pa ne o jezikovnem vprašanju. Čehi pa neki s temi pogoji niso zadovoljni, vsled česar je prav malo upanja, da se snide dež. zastop že prihodnjo jesen. Iz tega se pa da tudi sklepati, da minister Režek ne more pričakovati posebnih vspehov pri svoji misiji.
Zunanji minister grof Goluhov-ski se je povrnil iz Pariza, kjer je obiskal ondotno svetovno razstavo in se kajpada raz-govarjal tudi s francoskim zunanjim ministrom. Pri tej priliki se je baje prepričal, da stoji Francija sredi evropskega koncerta in da se absolutno ne loči od ostalih velesil. V Parizu delajo na to, da nobena velevlast ne bo zahtevala v Kini svojih posebnih ko-ristij. Za našo monarhijo jim v Franciji pač ni treba preveč biti v skrbeh, ker vse velesile bolj zastopajo svoje koristi na kitajskih tleh, kakor pa naša velevlast.
Izpremembe v italijanski vladi. Rimski listi poročajo, da je novi kralj Viktor Emanuel uvel v občevanju z ministri in višjimi dvorniki mnoge radikalne izpremembe, ki sedanjim kabinetnim članom niso posebno všeč. V občevanju z ministri se ne glasi več mileji izraz: »Prosim vas, odredite to in to«, marveč »Želim, da se zgodi to in to«. Nekemu višjemu dvornemu uradniku, ki je hotel nekaj svetovati, je odgovoril kralj: »Ostanite vi na svojem, jaz pa na svojem mestu«! Ministri s tem niBO posebno zadovoljni. Najbolj sta sc pa baje
kralju zamerila minister a latere in pa vojni minister, ki se povodom zadnje nesreče na železnici nista niti pokazala. Prvi je baje pokazal tudi premalo eneržije povodom umora Umbertovega. Listi sklepajo iz teh pojasnil, da pojdeta najprej ta dva moža, potem pa sledijo še nekateri drugi.
Nemški kancler knez Hohenlohe zopet odhaja. Iz Berolina dohaja dunajskim listom sledeče poročilo : Iz gotovega vira se poroča, da pritiskajo sorodniki kneza llohen-lohe z vso silo nanj, naj se čim prej umakne z dosedanjega mesta in naj gre v davno zasluženi pokoj. V političnih krogih se sodi, da se knez sedaj več ne bo upiral odločni zahtevi svojih sorodnikov in bo ustregel njih želji. — Nemški državni kancler je bil že večkrat »amtsmiide« in torej gotovi krogi tudi sedaj tej vesti ne morejo pripisovati posebne važnosti, akoravno ne more biti več daleč čas, ko se konečno kancler vendarle loči od toli priljubljenega mu mesta. Mož namreč ni več mlad in mnogi, večkrat daljši dopusti kažejo, da je potreben počitka.
Angleži in %>erzijski šah. Poročali smo, da perzijski šah ne pojde v London in da je že odpotoval v Bruselj, od koder nastopi pot proti domu. Tedaj smo tudi povedali, kaj je napotilo šaha do tega koraka. Možu samemu se je namreč zdelo čudno po obisku v Petrogradu obiskati tudi llusom skrajno neprijazne Angleže. Sedaj so pa Angleži sami odkrili nov vzrok. Pravijo, da so šahu sami odsvetovali obisk, ker so se bali zamere v Afganistanu. Indijski podkralj jim je namreč sporočil, tako pravi sedaj angleška vlada, da bi bil emir Abdurrahman grozno nejevoljen, ko bi se šaha vsprejelo s kraljevskimi častmi. Ker se pa Angleži ravno sedaj tresejo pred emirom, so se torej v polnem oksegu ozirali na svarilo podkralja. — Dolgo so v Londonu stikali za primernim izgovorom, konečno so ga pa le našli.
IU JIU
ovečot 1
ki se glase: »Kdorkoli Boga tu v stanovitni molitvi, njemu sv. Jošt
Cerkveni letopis.
Zlata maša č. gosp. Jurija S o r c a, duh. svetovalca in župnika na Krki, se je vršila v nedeljo, 12. t. m. zelo slovesno. Na predvečer je gorelo po župniji veliko kresov, z več krajev je gromelo streljanje topičev, hiše so bile razsvetljene, pred župniščem pa se je zbralo ogromno število ljudstva, da posluša podoknico, ki so jo zlatomašniku priredili cerkveni pevci in pevke. Zares krasno je bilo pred župniščem! Lepo petje, vmes pa pokanje in strel in umetalni ogenj in balončki. V nedeljo ob 10. uri je bil urejen sprevod pred župniščem. Najprvo dolga vrsta mladeničev in deklet Marijine družbe, potem 22 duhovnikov, zadaj pa gosp. zlatomašnik, res da sivolas, a sicer čvrst na duhu in telesu — okrog in okrog pa ljudstva doma čega in iz okolice skoro brez števila: to je bil veličasten prizor. Na pragu pred župniščem je podal g. H. Povše g. jubilantu v dar mašni kelih, ki so mu ga podarili za zlato mašo bivši kapelani. G. župan J. Zu-panec je nato pristopil z novo mašno knjigo — darom mož župljanov. Mati županja se približa z rudečim pasom za g. duh. svetovalca, kupile so ga žene Krčanke. Samo ob sebi se umeva, da je bil vsak dar izročen s primernim nagovorom in sprejet z besedami srčne zahvale.
Posebno lepo pa je govorila koj nato v imenu Marijine družbe gdč. Jožefa Javornik. V vezani besedi ga je slavila kot prijatelja in variha dorastle mladine ter mu podala v znak hvaležnosti zlatomašniški šopek. Sicer je pa družba Marijina — mladeničev in deklet — v svoji ljubezni iznašla še veliko lepše darilo g. zlatomašniku, darilo, ki ga je silno ganilo — nad 300 jih je ta dan skupno pristopilo k mizi Gospodovi.
Tudi šolarji niso zaostali; ljubeznivo in pogumno je podala F. Škufca g. slavljencu svež šopek cvetlic, rekši, da ubogi šolarji kaj dražjega nimajo, a da bodo pridno mo lili za svojega g. duhovnega očeta. Dolg sprevod se je sedaj pomikal v prostorno krško cerkev, ki je bila ta dan natlačeno polna G. govornik Jož. Novak nam je v jako lepem govoru povedal, da je g. zlatomašnik edini izmed svojih sošolcev, ki so bili v mašnike posvečeni dne 30. jul. 1850, dočakal petdesetletnico. Popisal nam je neumorno delovanje g. Sorca, kjerkoli je bil. Kaj pa je storil na Krki v 23 letih, to kaže cerkev zunaj in znotraj, to je znano vsem
Delavnost g. zlatomašnika v šoli, v spoved-niči in na leči je bila vseskozi neutrudna, zato pa ljubimo, spoštujmo ter bodimo pokorni g. zlatomašniku in duhovnikom v obče.
Potem je g. zlatomašnik pristopil k al-tarju ter s krepkim in jasnim glasom zapel — zlato mašo. Mi pa smo se združili z njim v molitvi ter še Bogu zahvaljevali za dobrote, ki jih je prejel v dolgih 50 letih, pa ga tudi iskreno prosili, naj nam g. slavljenca še dolgo dolgo ohrani. Nebroj pisem od vseh krajev pa je pričal, da se tudi drugod spominjajo g. jubilanta.
Krška župnija je srečna, da ima tako zaslužnega dušnega pastirja, pa je ta znameniti dan tudi pokazala, da je hvaležna. Cim bolj dva trije nagajajo, tem bolj se oklepa vse, mlado in staro, svojega župnika. Slava takemu dobremu ljudstvu, slava gosp. zlatomašniku in daj Bog, da bi ga videli 6e bisernomašnika!	X.
Sv. Jošt nad Kranjem, 14. avgusta. V soboto, 4. t. m. so premil. knezoškof dr. A. Bonav. Jeglič prišli na božjo pot v našo romarsko cerkev. Ob '/»6. uri zjutraj je slovesno zvonenje v Smartnu oznanjalo prihod iz Goričan, ob 7. uri so bili že vrh gore. Akoravno je pot precej strma, so vendar iz doline do vrha molili z duhovniki, ki so jih spremljali, sv. rožni venec. Nekoliko pod cerkvijo, pri »Puščavi«, jih je pričakovalo ljudstvo z domačim duhovnikom. V procesiji, glasno moleč sv. rožni venec, smo jih spremili v starodavno, nekdaj tako sloveč romarsko cerkev,
Po opravljeni daritvi sv. maše so imeli premil. kratek nagovor. Z ozirom na besede, zapisane v latinskem jeziku nad velikim altar jem, prosi
izprosi milosti, katerih želi«, so omenili, da so že kot dijak brali te besede, ko so prišli z materjo sem na božjo pot, in da vsled obljube, takrat storjene, še vsaki dan molijo očenaš v čast sv. Joštu.
V lepih besedah so primerjali romanje na goro — s težavnim potovanjem v nebesa, in slednjič so priporočili ljudstvu, naj v tem svetišču moli zanje in za škofijo. Ko so vsi duhovniki opravili sv. mašo, so šli na svete stopnjice. Kleče so šli po vseh 28 stopnjicah molili so na vsaki dotično molitev, in jo pobožno poljubili.
Ta dan bo ostal vsem vedno v spominu. Premilostni so nam ne samo povedali, ampak pokazali, kako se mora opraviti božja pot. Vsem pa, ki so bili priča, je bil ta vzgled v spodbudo ; objavimo pa te vrstice, da zvedo to tudi drugi, ki bodo obiskovali goro sv. Jošta.
Iz Tržiča Dne 16. t. m. nas je zapustil č. g. kapelan Ig. Nadrah in se preselil na svojo novo službo k sv. Jakobu v Ljubljano. Mnogih zaslug si je pridobil za časa svojega štiriletnega pastirskega delovanja v Tržiču.
Ustanovil je Marijino dekliško družbo in kat. izobraževalno društvo sv. Jjžefa, ki se vedno lepše razcvita. Baš to mu je nakopalo mnogo nasprotnikov.
V sredo, 15. t- m. so se zbrali udje v društveni dvorani, kjer so pričakovali gosp. predsednika. Najprvo se mu zahvali gospod podpredsednik v imenu odbora za njegov preobilni trud, ki ga je imel z društvom, in za njim se poslovi prav prisrčno Fr. Vidic v imenu društvenikov. Poslednji povdarja, da se hočejo vsi ravnati vedno po navodilih, katera so slišali ob raznih prilikah od njega, kazati svoj?« katoliško prepričanje povsodi in stati trdno in neomahljivo, naj se tudi zaganjajo viharji ob skalo društva sv. Jožefa. Zvečer pa mu je priredilo društvo krasno podoknico. Na stotine ljudstva se je zbralo pred kapelanijo. Okrog V, 9. ure so prikorakali društveniki z lampijoni in prižganimi svečami pred stanovanje, nato so pevci pod vodstvom g. organista in pevovodje zapeli tri pesmi. Še enkrat se je poslovil v imenu društva g. Fr. Ahačič, posestnik in tovarnar.
Poleg drugih zaslug je tudi ta, da je ustanovil podružnico sv. Cirila in Metoda za Tržič in okolico ter bil njen prvomestnik. Po njegovi inicijativi se je letos otvoril slovenski otroški vrtec, ki daleko nadkriljuje šulfereinskega. — Prepričan naj bode g. Ig. Nadrah, da bode ostal v prijaznem spominu vseh dobromislečih Tržičanov.
Nove maše. Na veliko Gospojnico je bilo po Slovenskem več novih sv. maš, pa vse
so bile, kolikor zvemo, prav dobro obiskane. Na Štajerskem je v Kozjem slavil prvo sv. mašo nečak tamošnjega čast. kanonika gosp. Janeza Ev. Bosina, semeniščan mariborski č. g. Ivan Nep. Bosina, v Špitaliču pri Ko njicah pa č. o. Leon Sivka, klerik staroslav-nega ormoškega samostana. Poslednjega je spremljal k altarju njegov redovni sobrat č. o. Valter Šmid, kranjski rojak.
V Poljanah je bila na Vel. Šmarna dan slovesno ustanovljena Marijina družba za dekleta.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. avgusta.
Cesarjeva 701etnica Kranjski dež. zbor je letos dne 4. maja naročil dež. glavarju, da povodom cesarjeve 701etnice primernim potom izrazi udanostne čestitke v imenu cele dežele. Izvrševaje to naročilo je gosp. dež. glavar Oton pl. Detela včeraj osebno g. dež. predsedniku izrazil v imenu vsega prebivalstva neomahljivo ljubezen in največje spoštovanje do presvetlega vladarja s prošnjo, da to izjavo sporoči na Najvišje mesto. — Kranjsko veteransko društvo priredi prihodnjo nedeljo popoludne »Pri novem svetu« društveno veselico. Na Bledu bode jutri ob 10. uri slovesna sv. maša na otoku. Sploh bodo povsod jutri in v nedeljo slovesno praznovali^cesarjt^vo 701etnico. —na~*vest DvonuSTOlflffTJPNtaii, vladi kranjski g. A. S c h e m e r 1 je vložil ]
prošnjo za umirovljenje.	.................
-PrUHtVU glip^rFaliUjski okraj
je imelo 15. t. m. v prijazni Temenici svoj ustanovni shod. Ob mnogobrojni udeležbi poslancev, županov in njih namestnikov je bil voljen šmartinski župan g. Breznikar za načelnika in dedendolski župan g. O mali e n za podnačelnika. Splošno zanimanje se je pokazalo na prvem sestanku in utemeljilo upanje na blagonosni razvitek. Zajedno se je sklenilo ustanoviti politiško društvo za litijski okraj in izvolil se je pripravljalni odbor. Kakor kaže, se bode tudi Dolenjska probu-dila za vspešno politično delovanje.
S potovanja. Barcelona, 10. avgusta. Došli smo v Katalunijo. Prva večja kraja provincije sta Figueras in Gerona. Na obeh straneh obdajajo dolino nizki griči, španskega kmeta vidimo orati že ob \'3b. uri zjutraj. Polje je menda rodovitno, podnebje pa ni zdravo, ker vlada v poletju mrzlica. Blizu Gerone so toplice Caldas de Malavella z gorkoto 35 stopinj C. Na bližnji postaji kliče sprevodnik: »Empalme dos minutos!«
—	kolodvorski vratar pa nateguje zvonec, katerega kembelj ima pripet na dolgi vrvi.
—	V Barceloni slab sprejem. Tu je živelo nekdaj mnogo svetnikov, sedaj biva mnogo rokovnjačev. Nosač je računil od prtljage tri pesete (približno tri krone avstrijske veljave) za 20 minut dolgo pot. S tovarišem sva mu žugala s policijo, slednjič se pa udala in mu plačala. Pesete imajo tako slabo veljavo, da je je metal gavgar pričo naji po kamenitem tlaku, ali imajo glas po srebru. Popoludne je prišel policijski agent z opomnjo, naj se varujeva barcelonskih barab. — Montserrat, 10. avgusta. Na progi Barcelona - Zaragoza, 51 km. od Barcelone, je postaja Monistrol. Od tu se mora korakati poldrugo uro v strmo skalovje, kjer so sezidali v predavnih časih glasovito cerkev v čast Materi božji z imenom Montserrat. Kdo bi preštel vse imenitne potnike, ki so priromali v to gorsko samoto! Izmed svetnikov, bivajočih tu dalj ali manj časa, se bero na posamnih celicah (aposentos) imena: sv. Izidor, sv. Florentina, sv. Leonard de Porto Mauritio, sv. Fulgen-cij, sv. Milan, sv. Ludovik, sv. Benito, sveti Alojzij Goncaga, sv. Frančišek Borgia, sveti Ignacij Loyola itd. Znamenit je posebno zadnji, ki je došel tu sem kot vojak ter obesil orožje na oltar, da posveti svoje nadaljno življenje edino časti božji. — Vreme je ugodno, listi pišejo o njem dne 9. avgusta: Las temperaturas lueron las siguientes: Ma-xima al sol 36-40, maxima A la sombra 281 C.
Iz Dobrepolj se nam poroča: Dne 25. maja t. 1. je pobila deloma toča v nekaterih vaseh. 19 posestnikov iz Male-vasi je dobilo podpore v obliki odpisa zemljiških davkov za 1. 1900 znesek 1 krono 84 vinarjev, prosim berite : Eno krono štiriinosemdeset vinarjev. Nekaj
teh posestnikov je od takrat Se pogorelo. Največji posestnik dobi »levji del« 58 vinarjev. Ker ostali z velikansko podporo 1 krono 26 vinarjev ne vedo kam, prepustili so celo svoto na razpolaganje finančnemu ministru, da se ne razruši ravnotežje avstrijskih financ, ki jih je bil uredil Duna-jevvski.
Musica sacra. V proslavo 70. rojstnega dneva Nj. Veličanstva pontilikalna maša v stolni cerkvi v soboto 18. t. m. ob 10. uri: Vokalno maso »O clemens« zl. dr. I. Benz, graduale A. Foerster, ofertorij K. Ett, Te Deum dr. F. Witt.
Kmetijska društva na Kranjskem so raznim krogom trn v peti. Vsak najmanjši nedostatek razbobnajo v svet kot svetovni dogodek, kot katastrofo, da vzbujajo neza-upnost pri ljudstvu ter povzročajo večkrat nepotrebne preiskave in velike kazni. Namen je prozoren: s kaznimi in visokimi davki hočejo zatreti gospodarsko organizacijo. Tako je nekje revna ženica kupila košaro krompirja za seme. Društvo je moralo plačati 100 gld. kazni, ker ženica ni imela toliko novcev, da bi ob enem plačala članarino. V ljubljanski okolici je nedavno na aemanji dan upravitelj kmet. društva izložil pred prodajalnico kose na ogled. Okr. glavarstvo je naložilo 40 kron kazni. Neka mlekarna je dobila od vlade 600 gld. podpore, a približno toliko so ji nabili davka. Neko kmet. društvo je imelo nad 200 gld. čistega dobička, a davka 300 gld. itd. itd. Dobro vemo, zakaj se to godi; skrbeli pa bodemo tudi, da se vse to pojasni na pristojnem mestu.
N/žfr"^- fHtit&gb z Bleda. Poročajo nam: Na Bledu smo srečno'Brez godbe. Po dolgih prošnjah posrečilo se nam je dobiti vojaško godbo za nedeljo, da bomo vsaj megli praznovati cesarjevo slavnost. Potem bomo zopet brez nje! Sedanji zdraviški od bor se sicer pošteno trudi v tem oziru, vsa znamenja pa kažejo le, da bomo ostali brez zdraviške godbe. Ljubljanska mestna godba — glej, da boš mogla igrati vsaj že prihodnje leto! — V soboto imamo tudi slavnost v »Curhausu«, katero pa — v soboto pri vatno, v nedeljo oficijelo — prireja izvestna gospoda kar na lastno pest. Mi sicer nimamo ničesar proti temu, če se cesarjev god slavi dvakrat, to nas kot dobre patrijote seve le veseli, odločno pa moramo protestirati proti načinu priredbe. In to na adreso zdraviškega odbora, ki je — kakor se govori — sedaj v odločnih slovenskih rokah. Sodimo, da mora biti zdraviška dvorana tukaj le, kedar se priredi kaka oficijelna reč, ali če to ne, vsaj kedar imajo pristop vsi zdraviški gosti. Imenovano slavnost pa priredi peščica Nemcev s sodelovanjem slovenskega pevskega zbora. Najprej bo koncert — proti vstopnini; pristop ima vsakdo. Potem pride pa ples, na katerega imajo pa pristop le povabljenci. Pripomniti moram seve, da igra pri plesu godba privatnih gospodov iz prijaznosti — toda: ali ne bi našli ti gospodje s svojimi povabljenci prostora v privatni hiši ali najeti gostilni? Odločno moramo namreč protestirati proti temu, da bi bil »Curhaus« gostilna, katero sme gostilničar poljubno oddajati ; saj vendar lahko na ta način pride do kolizije s celim blejskim slovenskim občinstvom. Sploh se na Bledu Slovence, ki 30 koncentrirani večinoma na Miinem, deloma pa bivajo bolj oddaljeni od jezera, po nepotrebnem žaljivo prezira. Zabave se prirejajo v »Curhausu« kar na povelje nekih gospodov, naznanjajo se pod firmo »fest-comite«, nemški plakati se pa nabijajo le v obližji »L/urhausa« itd. Ali zdraviška komisija nima sredstev, da bi okrcala take pre-širneže po prstih? Ali se ne more najemniku pojasniti, da ima zdraviška komisija v »Uurhausu« le še več govoriti, nego dunajski židje in njih ljubljanski prijatelji? — Čemu plačujemo potem tudi Slovenci zdraviško takso; naj si omenjena gospoda prirejajo svoje zabave za svoj denar! Pisec teh vrstic bom predlagal v slovenskih krogih ustav-ljenje plačevanja takse, če pojde tako naprej! Bomo pa štrajkali! Ali je to degradiranje »Curhausa« v privatno zabavišče, kjer si gotova gospoda dajo zaigrati od ciganov, kedar se jim zdi, ne da bi na Miinem o tem kaj vedeli, n. pr. v sredo popoludne. Ali je to degradiranje posledica tega, ker najemnik »Curhausa« ne ume svojega stališča, ali
pa je vse to še vedno posledica vpliva na zdraviško komisijo od druge strani ? Se malenkost naj omenim. Zakaj namreč pri tem ali onem promenadnem koncertu v »Curhausu« ni nikjer najti slovenskih časopisov, če prav je najemnik na-nje naročen; ali se pri tako »slovesnih« prilikah nalašč poskri-jejo? Menda vendar ne? Mogoče pa je vse to tudi; saj se je pred leti na neki slavnosti v »Curhausu« izrazil neki nemški Žid: »Aber das ist unerhort, dass wir uns das bieten lassen, dass hier auch \vindisch gesungen \vird!« Bog ve, če ne bodo v soboto slovenski pevci zopet kaj takega čuli ? Sicer se pa Slovencem prav godi; kako že govori Koseski: »Kdor zaničuje se sam . .« ? Jaz sem z Bledom obračunil; želim le, da ne bi zadela enaka usoda tudi divnega Bohinja. »Caveant consules«, dokler je čas.
Nadvojvoda Franc Ferdinand, avstrijski prestolonaslednik, biva sedaj s svojo soprogo, kneginjo Ilohenberg, na Koroškem. Nad Lollingom ima velik lov. Dne 7. t. m. je ustrelil deset jelenov. Ob nedeljah so na planini tudi mašuje. Prišla je tja tudi mačeha nadvojvode, nadvojvodinja Marija Terezija in nje brat.
Nižja gimnazija v Ljubljani se končno venderle razširi s prihodnjim šolskim letom v višjo gimnazijo. Dotično ministersko odredbo ima že v rokah dež. šolski svet.
Za mestne reveže je kranjska hranilnica povodom cesarjeve 70 letnice darovala 2000 kron.
Talijo za rešitev življenja 52 kron 50 vin. je dobil Alojzij Ahac, dijak v Kočevju, ki je dne 18. julija rešil iz vode Jos. Lo serja.
Idrijčani na Žalostni gori. Poroča se nam: V soboto popoludne pride gospod katehet iz Idrije in kakih 80 ljudi na božjo pot na Žalostno goro. Duhovno opravilo bodo imeli v nedeljo zjutraj ob 6. uri na Žalostni gori in ob 10. uri bode shod pri sv. Ani. Nudi se posebno pripravna prilika tudi romarjem iz Ljubljane, ker pride vlak zjutraj na postajališče Preserje ravno ob pravem času, da se že lahko udeležijo šeste maše.
Na dolenjski Triglav. Veliki kum ski shod vrši se letos dne 24., 25. in 26. t. m., prične se torej ravno na sv. Jerneja dan. Tudi za turiste je sedaj vsaj v toliko preskrbljeno, da je dalo slov. plan. društvo pota na Kum dobro in natančno zaznamovati, s čimur bo gotovo ustreženo vsem prijateljem krasnega razgleda.
Ljubljanske novice. Rokovnjači na Golovcu. Po Golovcu se klati tatinska družba. Včeraj je pripovedovala iz Orl se vračajoča ženska, da je naletela na tri moške, ki so sedeli v utici, spleteni iz vej. Imeli so pri sebi neko grdo baburo, ki jim je kurila in pekla zajce. Pri ut'ci je bilo tudi več oskubljenih kokošij. Žensko iz Orl so možje povabili na malico, a ona se jih je tako ustrašila, da se je vsa tresla. Vprašala je može, če gre po pravi poti v Ljubljano. Jeden moških ji je pokazal napačno pot in začel teči za njo. Posrečilo se ji je uiti ter je dogodek naznanila policiji, ki pa doslej ni mogla zajeti golovških rokovnjačev. Posestniki pod Golovcem, ki nimajo psov, se pritožujejo, da jim je zginilo mnogo kokoši.— Konj splašil se je včeraj Iv. Mandelju na Starem trgu in divjal po sv. Jakoba trgu. Na trgu sv. Jakoba se je nekemu delavcu posrečilo konja ustaviti. — Našel je Jože Lukman zlato uro z verižico, o kateri smo včeraj poročali, da se je zgubila. Stvar se dobi pri g. Jurkoviču, posestniku in gostilničarju pred škofijo. Nekdo drug je pa našel v frančiškanski cerkvi ročno denarnico, v kateri je bilo 16 K denarja in srebrna ženska ura. — Neznan tat ukralje portirju pri Lloydu Fr. Valentinčiču štiri petake. — »Sladko vince piti, to me veseli« je pel včeraj v neki tukajšnji gostilni Alojzij K o r e n č i č. Ko se je vinca že precej nabral, podal se je domov proti Ilovci, a na Kar-lovski cesti mu je pričelo postajati vroče. Mož je slekel jopič, vrgel ga čez ramo in pel veselo naprej pesem o sladkem vincu. A veselje ni trajalo dolgo. Ko je hotel jopič obleči, zapazil je, da je iz jopiča zgubil denarnico, v kateri je bilo 260 K v petakih in desetakih. Denarja mož sedaj seve še ni dobil, pa tudi pesmi o sladkem vinčku ne poje več.
Sprevodnik ponesrečil. Sprevodnik užne železnice, 34 letni Valentin Slavec, rodom z Vrhnike, bivajoč na Greti pri Trstu, e predvčerajšnjim vozil z vlakom, ki odhaja ob 4. uri 35 minut v Kormin. Pred postajo Miramar je zdrsnil s praga voza ter sadel tako nesrečno, da so mu kolesa zdrobila peto Razven tega je dobil več manjših poškodeb. Ponesrečenca so prepeljali v tržaško bolnico.
Poroka. Pri Sv. Janžu na dravskem polju se je poročil gosp. dr. Fr. P e i 11 e r, sodnijski pristav v Kozjem, z gospico Marico Hrenovo, hčerko tamošnjega naduči-telja.
Novo sodiško poslopje. Za sodišče in davkarijo v Radgoni iščejo pripravnega prostora za zgradbo novega uradnega poslopja. Nekateri hočejo, da bi se sodišče in davkarski urad premestila k Sv. Juriju ob Sčavnici.
V	Konjicah je, kakor se nam poroča, več ljudi zbolelo za legarjem. Pojavil se je tudi slučaj »cholera nostras« ali griža, ki pa nikogar ne vznemirja.
Štajerske novice. Č. gospod vojaški kapelan Jakob Tajek je imenovan stalnim učiteljem na mariborski vojaški šoli. — Ogenj je uničil zadnji petek poslopja Jakoba Cučeka, Terezije Godec in Marije Bregant v Slivnici. Ogenj je provzročila strela.— Slomšekove slavnosti bodo v nedeljo v Št. Andražu pri Velenji, pri Sv. Antonu v Slov. goricah, dne 26. avgusta pa priredi Slomšekovo slavnost čitalnica v Slovenski Bistrici,
V	črnomaljski okr. šol. svet sta
kot zastopnika učiteljstva izvoljena Fr. S e-t i n a iz Črnomlja in R. M e g u š a r iz Podzemlja.
Vodna zagradba. V svrho zagradbe na levem bregu Bistrice pri Mekinah se bode komisijski ogled vršil 27. t. m.
Koroške novice. Razpisane so do 30. septembra župnije: Knezovo, Libeliče in Strmec. — V osojskem jezeru se je sam utopil gostilničar H. Jamnig iz Gradca. — Šestletni sin pekovskega mojstra Falknerja je pal po stopnjicah v novi meščanski šoli in si prebil črepinjo. — Preč. gospod prošt Lovrenc Ser a j ni k je 9. t. m. praznoval v Tinjah svojo 921etnico. Koroški Slovenci so se o tej priliki poklonili svojemu starosti po deputaciji odličnih mož.
Razpis nagrad. Uredništvo »Dom in sveta« razpisuje dve nagradi: 1. Za dve dobri povesti, ki naj obsegata približno 3l/j do 3 tiskane pole »Dom in sveta«, dve nagradi po 200 kron. 2. Za dobro povest (roman) v obsegu 7—8 tiskanih pol nagrado 500 kron. Rokopisi se naj po običajnem načinu pošljejo uredništvu do 8. grudna t. 1.
Aretovani detektiv. Iz Voitsberga na Štajarskem: V tukajšnji grad Greissenegg je prišel te dni mlad nepoznan mož, ki se je lastnici gradu predstavil kot detektiv iz Gradca ter pokazal tudi razne dokumente. Hotel je, da mu gospa pokaže svoj denar, ker so baje nekatere tvrdke v Gradcu od nje dobile ponarejen denar. Gospa mu je pokazala blagajno in tujec ni preiskal samo denarja, ampak tudi natančno preiskal trdnost blagajne ter celo vpraševal, kedaj gredo ljudje v Gradu počivat. To je vzbudilo sum, in ko je gospod detektiv odšel, poslali so domačini za njim orožnika Orožnik Jakob Černšičje radovednega detektiva skoro dobil v pest ter našel pri njem ostro nabasan revolver in več bodal. Takojšnja preiskava je dognala, da je orožnik Čemšič dobil v pest tička, katerega so že dolgo iskali, ker je sumljiv, da je član anarhiške družbe. Aretovani detektiv — anarhist je star 18 let in se piše Ferdinand Lew.
Zadružništvo na Hrvatskem. V Križevcih na Hrvatskem so otvorili predvčerajšnjim konsumno zadrugo. Društvo ima že 250 članov. Zadruga je naperjena proti židovskim trgovcem.
Prijet tat. V Karlovcu so prijeli 52 letnega Ivana Drgana, rodom iz sv. Petra v okolici novomeški, ker je polagoma pokradel iz vojnega skladišča raznih stvari za okoli 1000 kron. Ukradene stvari je nosil k Margareti Rudman, ki stanuje v Karlovcu in je doma iz Rozalnice pri Metliki.
Čudna ustanova. Iz Prage se poroča, da je vdova po dvornem svetniku Uhereku založila 1200 kron za ustanovo, katere obresti
se vsako leto izplačuje prosilcu, ki ni star več nego 18 let in je vsaj pol leta sedel t ječi radi kakega političnega pregreška. Pripadati mora prosilec stranki, ki ima slučajno večino v deželi. Vabljiva ta ustanova ni. Da se dobi 72 kron, bo mora presedeti pol leta.__
Društva.
(Vodstvo »društva za zgradbo zavetišča in v zg o j e v a 1 i š č a v Ljubljani«) vabi k izvanrednemu občnemu zboru v zbornico II. mest. deške ljudske šole na Cojzovi cesti dne 24. avgusta 1900 ob pol 7. uri zvečer, da se odbor v novič voli in konstituira, ker se radi nesoglasja nastalega na zadnjem rednem občnem zboru dne 30. junija t. 1. odbor ni mogel konstituirati. Ako bi zbor ne bil sklepčen ta dan, sklicuje se tem potom v novič osem dni pozneje ob istem času in na istem kraju. Društvo za »zgradbo zavetišča in vzgojeva-lišča v Ljubljani«, dne 17. avgusta 1900.
Predsednik: Merk.
0 gospodarskem položaju hišnega posestva v Ljubljani
oziraje se sosebno na državno potresno posojilo iz leta 1895.
Predaval društveni odbornik dr. V. G r e g o r i č na shodu I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani.
(Konec.)
Okoli 140.000 gld. na leto bi morali hišni posestniki pri obrestih več plačevati, če bi država vrnitev posojila v polnem obsegu izterjevala. Že poprej smo vzeli kot vrednost hiš v L]ubljani vsoto 18,659 744 gld. Ta znesek bi torej donašal 473 977 gld. čistega dohodka ali 2'0/*%. Ta bremena bi se vsako leto le za 3% obresti anuitete od 18.977 gld. = 569 gld. zmanjševala. Iz tega je razvidno, v kakem položaju bi bili hišni posestniki v Ljubljani, če država ne dovoli najdaljše olajšave.
Iz te razstave je razvidno, da je država dovolila hišnim posestnikom v Ljubljani brezobrestnega posojila . . 1,662.070 gld. 3% posojila...... 284.700 „
Do sedaj smo vpoštevali pri izračunje-vanju poprečne obrestne mere hiše v Ljubljani obremenjene in ne obremenjeno skupaj ter jih presojevali glede na njih skupne dohodke in izdatke.
Če se je že pri tem pokazalo tako nizko obrestovanje, koliko bolj neugoden postane račun, če upoštevamo samo one hiše, katere so dobile po postavi iz leta 1895. kako posojilo, ter bi ga morale pričeti vračevati prihodnje leto, t. j. s 1. jan. 1901.
Dohodki z državnim posojilom obremenjenih hiš po odbitku 15% vzdrževalnih stroškov .... . . . . 433.035 gld.
Izdatki:
1.	obresti od 3,732.966 gld. zasebnega dolga . . .
2.	6% °j0 anuiteta državnega posojila 1,662.070 gld. .
3.	6. 2I,% anuiteta 3% posojila 284.700 gld.. . .
4.	3% od 284.700 gld. . .
5.	davki in davčine . . .
177.966 gld.
110 803 »
18.974 » 8.541 « 152.664 »
Skupni izdatki Dohodki . .
468.948 gld. 433.035 »
Ostane toraj nepokritih . 35.913 gld.
Po potresu prizadeti hišni posestniki, ki so dobili državno posojilo, bi morali torej na dohodki1 svojih hiš doplačati 35.913 gld. na leto, ako bi država izterjevala po postavi vrače vanje posojil.
Ako računamo kot vrednost teh hiš znesek 6,000.000 gld. in bi država popolnoma odpisala potresno posojilo, sestavi se račun glede dohodkov in izdatkov sledeče:
Dohodki....... 433 035 gld.
Izdatki po odpisu državnega
posojila . . . . . . 330.630 » Čisti dohodek . 102.405 gld.
Iz tega je razvidno, da donašajo te hiše vrednosti 6,000.000 gld. čistega dohodka 102 405 gld ali 1-7 odstotkov.
Hišni posestnik mora, če nima še postranskih dohodkov, poginiti, ker od dohodkov svoje hiše ne more živeti. Računi bodo pa prihodnje leto, ko bodo morali oni hišni posestniki, ki so bili le za nekaj let od hišnega davka oproščeni, v polni meri zopet plačevati hišni davek, popolnoma drugače izgledali.
Predlcžeči računi so bili sestavljeni na podlagi davčnih predpisov za leto 1899 in 1900.
Toda ne samo hišni posestniki ljubljanski, tudi naša občina sama je bila vsled potresne katastrofe iz leta 1895 hudo prizadeta. Dobila je državno posojilo v znesku 500.000 gld., katero bo morala vračevati kakor drugi zasebni hišni posestniki v kletnih anuitetah. Dobila je 50.000 gld. za prvo popravo javnih občinskih poslopij in pa 450.000 gld. kot 3odstotno posojilo v regu-lačne namene. Od teh 500.000 gld. bo torej treba plačevati skupaj 46.832 gld. na leto.
če bi torej oblina ta znesek vračevati morala, bi bilo treba ali izvanredne izdatke vsako leto izdatno skrčiti ali pa občinsko doklado zvišati.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 17. avgusta. Povodom svoje 701etnice bode cesar jutri pomilostil 56 kaznjencev in sicer 37 moških in 19 žensk.
Celoveo. 17. avgusta. Kandidat za deželnozborski mandat v okolici beljaški je od nemške strani postavljen Jurij Teppner.
Gtarioa, 17. avgusta. Ravnokar so aretovali iz Amerike došlega anarhista Karla Brochi-ja, ki je doma v Veroni. Vršila se je preiskava na njegovem domu, o kateri pa policija strogo molči.
Zader, 17. avgusta. Kakor javlja ..Narodni List", bode te dni predsednikom dalmatinskega dež. zbora imenovan dr. Ivčevič.
Brno, 17. avgusta. Tu se vrši prihodnjo nedeljo shod za jednotno postopanje Čehov na Češkem, Moravskem, Šleziji in Nižji Avstriji.
Krakov, 17. avgusta. Slavni samostan božje poti v Czenstohav je v plamenu.
Vratislava, 17. avgusta. V drugem četrtletju tekočega leta je bilo iz tukajšnjega okraja izgnanih 23 avstrijskih podanikov.
Rim, 17. avg. Sedaj se poroča, da je pri pogrebu kralja Umberta bil bivši ministerski predsednik od kralja Viktorja Emanuela popolnoma prezira n. S tem je hotel baje novi kralj sistemu prejšnje vlade pokazati nezadovoljnost.
Padova, 17. avgusta. Tu je hotel zaklati neki anarhist nekega kavarnarja, ker ga je kavarnar svaril, naj ne odo-bruje kraljevega umora.
Rim, 17. avgusta. Vsled dobljenih ran pri zadnji nezgodi na železnici je včeraj umrl misijonar P. Vannutelli, brat kardinalov.
London, 17. avgusta. Princ Va-leški je včeraj odpotoval v Cronberg. Da se izogne atentatu, ni bilo o odpo-tovanju princa v javnosti nič znanega.
London, 17. avgusta, v Belfastu se je pojavil 15. t. m. zjutraj pretep mej katoliki in protestanti, ki se je minulo noč obnovil. Porušenih je nekaj prodajalen. Policija ni bila kos svoji nalogi.
Newjork, 17. avgusta. V Lake-Chrisie v Južni Karolini je 5000 belo-kožnikov napadlo zamorce, da se maščujejo nad umorom nekega policijskega uradnika. Policija je ukrotila napadnike. Ranjenih je bilo 320 nemirnežev, veliko pa aretovanih.
London, 17. avg. Reut. urad poroča iz Krugersdorpa 15. t. m.: Dewet se nahaja sedaj onstran Wandersdorpa in ie na potu proti severu, da se združi z Delareyem. Ta je sedaj v Rusten-burgu. Kitchener in ostali generali zasledujejo Deweta.
London, 17. avg. Reut. urad poroča iz Tirfelaara 15. t. m.: General Buller je došel 20 milj južno od Wonter-fonteina, ne da bi zadel ob resen odpor. V bližini se nahaja 800 Burov s šestimi topovi.
Tofiska na Kitajskem.
Mej narodne čete so po najnovejših virih srečno dospele do Pekina. Kitajski poročevalci v Či Fu celo trdijo, da je armada že v glavnem mestu in da so rešeni poslaniki. Ako se te vesti uresničijo, je glavna akcija evropskih velesil s tem že končana in se v kratkem prično pogajanja mej Li-Hung Čan-gom in zastopniki interesovanih velesil, ki seveda ne bodo tako naglo završena.
Da so mogle evropske čete tako naglo dospeti na svoje mesto, je pač vzrok to, da so se Kitajci nekako poskrili pred njimi. Generali Tungfuhsiang, Ma in Chung so imeli 40.000 mož, a se po odločilni bitki pri Yangtsunu niso upali nikjer postaviti resno v bran, tako da je armada povse neovirano prodirala dalje in dospela v Pekin res v dobrem tednu.
Pred pekinškimi vrati se je bil skoro gotovo precejšen boj, v katerem pa Kitajci niso mogli vztrajati in so se bržkone kmalu umaknili.
O položaju v Pekinu ter o zadnjih dogodkih smemo bržkone v kratkem pričakovati obširnih poročil.
Berolin, 17. avg. (C. B.) Wolffov urad poroča iz Shanghaja 16. t. m.: Iz Tsinanifu poročajo verodostojni viri, da so mejna rod ne čete po dohodu v Pekin osvobodile poslanike in tujce. Cesarica-vdova je pobegnila, tudi bivališče cesarja Kwangsii je neznano.
Kolonija, 17. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih se sodi, da so mednarodne čete res že došle pred Pekin, a kako bodo prišle v Pekin je še vprašanje. Uradne kitajske vesti potrjujejo, da so mednarodne čete pred Pekinom. Li Hung čang je prosil cesarico, naj se ne ustavlja mednarodnim četam, ako hoče Kitajski dobro.
Dunaj, 17. avg. „Pol. Corr.u objavlja brzojavko nemškega zastopnika v Pekinu, katero je vlada v Berolinu na prošnjo pl. Rosihorma sporočila tudi na Dunaj. V tej brzojavki se glasi, da je Li-Hung-čang pooblaščen pričeti pogajanja z velesilami. Zastopnik pravi, da ta pogajanja ne smejo zavleči akcije velesil za osvobojenje tujcev v Pekinu. Položaj je od 15. m. m. nespremenjen. Kitajci še vedno obnavljajo napade.
Rim, 17. avg. Iz Taku poročajo 15. t. m.: Sem je dospel ruski polk, ki bo skrbel za zvezo mej narodnih čet s pristanom. Japonski admiral javlja, da so Evropejci 12. t. m. zasedli Tung-Hao. Vsak čas je pričakovati napada na Pekin.
Rim, 17. avgusta. Italijanski poslanik v Pekinu poroča 9. t. m.: Kitajska vlada je poslanikom oficijelno naznanila, da je poverila Li-Hung-čanga z mirovnim pogajanjem. Kitajci so obnovili napad na angleško poslaništvo.
Newyork, 17. avgusta. „Journal" objavlja brzojavko poročevalca v Či-Fu 14. t. m., ki se glasi: Zvedel sem iz zanesljivega kitajskega vira, da so mejnarodne čete minuli ponedeljek došle pred Pekin.
Washington, 17. avg. Li-Hung-Čang ie prosil tukajšnjo vlado, naj mejnarodne čete ostanejo pri Tung čou in naj ne prodirajo naprei.
Shanghai, 17. avgusta. Govori se, da odide v kratkem 20.000 Japoncev na Korejo.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—C.
(Dalje.)
Čitatelj se spominja onega nesrečnega Egidia, ki je bival zraven samostana, v katerem je bila uboga Lucia; povemo mu naj, da je bil jeden izmej najboljših in zaupnih neznančevih pomagačev. Zato je neznanec tako hitro in odločno obljubil. Ko pa ostane sam, začne se kesati, da je zastavil svojo besedo. Delj časa ga je namreč že vest pekla ali vsaj gnusile so se mu njegove pregrehe. Vse, ki so bile nakopičene ne na njegovi vesti, ampak v njegovem spominu, stopile so »u pred oči povečane in grozne, ako se je pripravil na novo pregreho. Nadležno breme je vedno rastlo. Pri prvih zločinih je bil nekako nejevoljen, a premagal se je; mržnja, ki je že izginila, se znova vrne. Od začetka je njegova duša verovala v dolgo, negotovo bodočnost, jc brezskrbno se zanašala na telesno moč. Sedaj pa so mu misli na bodočnost postale nadležnejše nego misli na prošlost. Postarati se ? Umreti ? In potem ? — Podoba smrti nam sicer v smrtni nevarnosti pred sovražnikom podvoji pogum, vdahne neko besno jezo; a ista podoba smrti je neznanca sredi tihe noči, v varnem njegovem gradu, mučila. Ni mu grozil s smrtjo umrljivi sovražnik; ni je mogel odbiti z boljšim orožjem in spretnejšo roko; prišla bode nepozvana. Bila je mogoče še daleč, a bližala se je vedno. V tem, ko se je neznanec prizadeval vsako misel na njo udušiti, približevala se je vedno bolj.
Izprva so ga pogosti vzgledi, nepretrgani prizori nasilstva, maščevanja, umorov bodrili in vspodbujali, in tako je lahko tudi umiril svojo vest. S časom pa ga začne mučiti zmedena grozna misel, da ima vsakdo svojo voljo in neodvisno razsodnost. Ker vidi, da se je ločil od drugih navadnih hu-dobnežev, čuti se nekako osamljenega, zapuščenega. O Bogu je slišal govoriti, a živel je dolgo časa, kakor bi ga ne bilo; ni ga tajil, pa tudi spoznati ga ni hotel. Časi je v trenotkih neosnovane obupanosti, ničevega strahu cul glas v sebi: ,In jaz sem vender.' V svoji ognjeni strasti je radi tega samo še bolj črtil postave, katere so oznanjevali v božjem imenu. Sedaj, ko se mu je božja postava nenadoma zopet prikazala v duhu, uvidi takoj, da ima ta posledice, ki ne izostanejo. Tega svojega nemira pa ni pokazal nikdar, temveč ga je skrbno skrival in zastiral z mamljivo in nerazložljivo podivjanostjo. Celo samemu sebi se skuša prikriti in udušiti svoj nemir. Zavidal je čase, katerih si ni mogel izbiti iz spomina, ko je brezvestno doprinašal hudobije in le mislil na njih vspeh; skušal se je zopet v nje uglobiti, rad bi zopet imel in zadobil prejšnjo, ponosno, nevklonljivo voljo, da bi se prepričal, da je res še isti človek.
Radi tega je tudi takoj zastavil svojo besedo donu Rodrigo, da bi se ne mogel premisliti. Toda jedva don Rodrigo odide, opazi, da mu gine odločnost, s katero je obljubil svojo pomoč, da ga motijo skušnjave, naj prelomi svojo besedo, četudi bi s tem prišel ob vgled v očeh svojega prijatelja in zaveznika. Da bi pretrgal te mučne misli, pokliče hlapca Nibbio, ki je bil jeden najbolj drznih in pogumnih slug in po katerem se je navadno dogovarjal z Egidiom. Odločno mu zapove, naj takoj zasede konja in jase naravnost v Monzo, kjer naj izposluje, da
mu Egidio pomaga in svetuje v don Rodri-govi zadevi.	(Dalje prih.)
Damast svilena roba gl. 9 —
in višje ! — 12 metrov! — poštnine in carine prosto. Vzorci obratno; ravno tako Črne, bele in barvene „Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14-05 meter.
G. Henneberg, tovarne za svilo
4 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curih u. 14 8-5
Umrli so:
14.	avgusta. Antonija Mirt, delavca hči, 21/s meseca. Jenkove ulice 9, črevesni katar.
15.	avgusta. Valentina Frece, paznika hči, l1/, leta, Dunajska cesta 45, bronchitis.
16.	avgusta. Josip Andlovec, pleskarja sin, 5 mesecev, TržaSka cesta 56, Črevesni katar.
V hiralnici-15. avgusta. Marija Uštar, delavca žena, 40 let, jetika.
Gena žitu na dunajski borzi
dne 16. avgusta 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K	8 07	do	K	808
a b pomlad . »	8'50	»	»	8 51
Rž za jesen ...»	7 54	»	»	7 55
» » pomlad. »	7-90	»	»	7'91
Turšica za avgust . »	6 53	»	»	6-54
» » sept.-okt »	6 53	»	»	6 54
» » juni-juli /01 »	5'30	»	»	5-31
Oves za jesen . . »	5 75	»	»	5 76
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
j	Stanje	Tempe- j
Cae opa-	baro-	ratara i
zoTRnja	metra	po
I	f mm.	! Cel/.ijo '
Vetrori
Nebo
16| 9. 7,vxi | 736 0 ) 73641
17j .. zjuti.
|2. popol. | 735 0|
J7-21 168] 24-4
si. svzli | dež
40
brezv. I oblačno el. zah. 'del. jasno| Srednja včerajšnja temperatura 17 3 normale: 18 8

Zahvala.
728 1-1
Za mnoge dokaze sočutja že mej boleznijo in potem ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, sestre in svakinje, gospe
Jožefe Putrichporoj.Diewald
za mnogobrojno spremstvo drage pokojnice k njenemu zadnjemu počitku in za mnoge krasne darovane vence izrekamo tem potom svojo odkrito in prisrčno zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo slavnemu društvu .Slavec" za ginljivo nagrobnico.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1900.
Žalujoča rodbina Putrich.
Zahvala.
729 1—1
Biagorodni gospod Gabrijel Plcooll. dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII, je ob priliki sedemdesetletnice Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. podaril deški sirotišnici Marijani šču 100 K (sto kron), za kar mu izreka iskreno zahvalo
Marijanišče.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1900.
P®!!?/ Ljubljana, Mestni trg 15. 1
EjSv •■> ___________
Dunajska borza.
X>ne 17. avgusta.
Skupni državni dolg v notah ... . .	97-75
Skupni državni dolg v srebrn......97-25
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 20
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 55
Ogerska zlata renta 4°/0........114 85
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90 60
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1711- —
Kreditne delnice, 160 gld................662-50
London vista....................242-40
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. vel).	118-27
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 16. avgusta.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 67„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne Brečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0
23-62 19-31 90-40 11-41
171— 161- — 195" — 94-30 139--250-50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3"/„
>	> južne železnice 5°/„
>	> dolenjskih železnic 40/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4u/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	» * ® »
BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudoltove srečke, 10 gld.
106-— 94-20 412'— 320 50 11975 99-50 384'-340-— 4250 20-70 1250 63'-
Salmove srečke, 40 gld............170—
St. Gen6is srečke, 40 gld........190'—
Waldsteinove srečke, 20 gld..............—
Ljubljanske srečke....................46-"0
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gid. . .	276-50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6120- —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........770 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....108-50
Splošna avstrijska stavbiuska družba . . ■	154 —
Montanska družba avstr. pian............462 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld	439- —
Papirnih rubljev 100 . ...... .	255-25
__Nakup ln prodaja__
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naredil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E H C U
66
I., Nollzeile10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila "&U ▼ vseh gospodarskih in finančnih »tv»r»n,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednotnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti a^f naloženih i: I. i« v »i 1 e. ~*JS3>