Z1B. Številka.
v fetrfeS 29. septembra 1921
LIV. leto
Uhaja vsak dan popoldne, izvzemil nedelje ln prataike.
I« e era'I s Prostor 1 mlm X M n/m za male oglate do 27 mlm viilne 1 K, Od 30 mlm vlSine dalje kupčljaki in uradni oglasi 1 mlm K 2^. notice, posla/io, preklid, izjave in reklame 1 mlm K 3-—. Poroke zaroke 80 K Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj ae priloži znamka za odgovor.
Upravni*!vo „Slov. Naroda" la „Naređaa tiskam**' Eaallova oliea št I, pritlično. — Velel an St. 304.
»Slovenski Narod11 valja v Lfa»l|ani ln po posti i V Jug ealavijfti
celoletno naprej plačan  .   K 300-—
polletno........150—
3 mesečno......*    75*—
1 ........25-
¥ inaaoamstvai
celoletno......K 480"—
polletno......
3 mesečno.....
I
240— 120*— 40-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj polljejo v prvič naročnino vedno   |9~ po nakaznid. Na samo pismena naročila brez poslatvc denarja se ne moremo oiiratL
fraekkl^n-o „Slov. Narodi" Eaaflova c'isa 41. 5, L nsdstrotfjo
Teiaioa Stav. S4.
Copiaa asrejeana le podpisana in »adeatao traakovane. $fg~  Rokopisov so no vročo« ~3*a
Današnja številka velja 2 kroni.
Polnila* piatans v gotovtaS.
IlaSa m tafa kultura.
Kulturni narodi tekmujejo med seboj, da dostojno proslavijo šest-stoletnico velikega Danteja. Mati Italija gleda s ponosom to slavljenje, velika mati velikega sina. Klanjajoči se sinu poljubljajo materi roko v globokem spoštovanju. Zdaj čitamo, da tudi Bela Ljubljana pokloni Italiji knjigo — napisano v »dolce lingua del si«. To oznanuje t velikim zadoščenjem znano faši-Stovsko glasilo »II popolo di Trie-Ste«. V njej hočemo baje Slovenci pokazati Italiji, kako smo tudi mi kulturni in kako slavimo njene duševne velikane! To je izvrstna misel. Škoda le, da se je porodila malo prepozno. Ko bi Imeli lansko leto takšno knjigo, tak važen dokument naše kulture, še danes bi imeli svoj Narodni dom v Trstu, pri Sv. Ivanu, v Rojanu. V Istri ne bi kazalo 47 hiš svojih ožganih reber v zrak; o volitvah ne bi imeli mrtvih in ranjenih, ker Kaljani bi bili vedeli, da nismo barbari. Toda preteklo leto še nismo imeli takih papirnatih dokumentov svoje kulture in odtod izvira naša nesreča! Odtod naša pogorišča, naši mrtveci, naši invalidi.
Italijanska knjiga v ljubljanski založbi? V kateri? Fašlstovsko glasilo tega ne pove. A za koga? Tega tudi ne pove. En izvod dobi brez dvoma urednik »Popola«, po enega dobe g. Hortis in tržaški muzej kot kurijoziteto. Kot takšno si jo nabavi morda še kak nas literat, v kolikor je ne dobi zastonj; In ostala zaloga? Ta je brez dvoma namenjena 'rimorcem, že radi poznanja jezika, :ajti oni italijanski živinski mešetar-
It, ki prihajajo k nam v Ljubljano, e menda ne bodo kupovali. Toda g. fcaložn;k ali gg. založniki so gotovo pozabili, da Primorcem ni treba hoditi v Ljubljano po italijansko kulturo, da so je deležni v obili meri že tia svojih tleh, da jo pošteno čutijo, vsestransko, na duhu in Še bolj na telesu.
Čudno, kako se Slovenci dobro počutimo v senci tujih velikanov. Zamaknjeno zremo vanje tja gor v gračne višine in nam se niti ne sanja, da je marsikateri teh velikanov le zato tako velik, ker stoji na visokim podstavku — na deset- dvajset |n več milijonskem narodu. Kako paj tekmuje ž njim v velikosti naš, te tako velik genij,  če ga je usoda
posadila na pručko — komaj pol-drugtnilijonsko Slovenijo?
Ne mislim tu nikakor specijalno Danteja, marveč govorim v splošnem.
Vzgojeni v tujih šolah, v tujem j duhu, sužnji, nekateri do včeraj, nekateri še danes, smo Slovenci j sila dovzetni za tuj sijaj. Naše gospe in naSe milostive se še ne morejo ločiti od nemške knjige, poslednjo včasih zamenjajo s francosko. Hrvatska knjiga jim je Španska vas — da o srbski ali ruski sploh ne govorim.
Postavimo se vendar enkrat na lastne noge! Slovanska knjiga presega vendarle vse. Zaupajmo sami sebi, poglejmo malo sami vase — zdaj ko nismo več prisiljeni na komando občudovati vse, kar ni naše in zanemarjati svoje. Zavedajmo se, da nas ni več bori poldrag milijon-ček, da nas je trinajst milijonov, da nas je, če pogledamo malo na vzhod in sever še dokaj več milijonov, da je med vsemi temi milijoni ogromno število duševnih velikanov, o katerih še slišali nismo, katere je že ves svet poznal, samo mi ne, ker zaradi večnega, prisiljenega češčenja tujih malikov, nismo utegnili spoznavati slovanskih duševnih sil.
Ob prevratu sem si mislila: Bog. koliko smo zamudili! AH bomo imeli dovolj duševnih delavcev, k! nam zbero vse zaklade, za katere nas je tujec prikrajšal? Zato mi sedaj ne da miru. ko vidim, da se naše najmlajše, najagilnejše moči ženejo za tujim bleskom in silijo ravno tja na jug, odkoder izhaja vse naše gorje, od koder nismo, razven hinavskega članka v najnesramnej-šem listu, dobili še nikdar nobenega priznanja, kjer se nas smatra za analfabete, za kulturne berače, kar se nam vsak dan meče v obraz, v listih, na ulici, povsod.
S čim naj se naš človek brani proti takim očitkom, mar z italijansko knjigo o Danteju?
Učite nas prej spoznavati in ceniti svoje, potem šele nas povedite v tujino in najzadnje tja, kjer nimajo nikdar dovolj strupa, da bi ga stresli na nas. kjer zapirajo naše šole, kjer požigajo naša kulturna središča, kjer uničujejo naše knjige In pobijajo naše ljudi!
Danteju slava! Gotovo sem zadnja, ki mu jo odrekam. Mrzim pa kulturno klečeplastvo bolj nego vsako drugo.
Mi zalagamo z velikimi žrtvami italijanske knjige v proslavo njihovih pesnikov. Gospod Urbani konstatira to z zadoščenjem v »Popolo di Trieste«. Medtem hodi gospod Urbanac-Urbani   (hrvatski renegat)
po Istri In govori našemn ljudstvu I hrvatske govore v proslavo — fašizma, ščuva brata na brata, aranžira požige naših šol in knjižnic.
Tako širijo oni kulturo v naših krajih. Gospoda, naši kulturni delavci ali mislite, da se jim moramo revanžirati?
Jaz mislim tudi!!
Primorka.
Inžener Ferdo Lupša:
Indija.
Ko se bors Irci za svoje narod* ne pravico z angleško vlado, v tistem hipu so dospele k nam tudi vesti o vstaji Indijcev. Poročila so kratka in površna, toda vsakomur, ki pozna razmere v Indiji, govore ta poročila mnogo. To je megla, z4 katero šviga blisk in grom, kjer se dogajajo prav gotovo nezaslišne grozovitoeti na obeh straneh.
Zgodovina poroča o vstajah v preteklem stoletju; povsod se opaža posebna grozovitost azijske raz* burjenosti kot znak maščevanja. Ta maščevalnost je tipična pri Azija* tih, ko jim vzkipi kri do upora — če tudi jih dovede k temu le skrajno nasilje. Mnogo Angležev je že po* stalo v nasilno pridobljenem indij* skem imperiju žrtva upornikov. Z nekako pretresljivimi čuti se spo* minjajo ob vsakem ponovnem re* volucijonamem gibanju v Indiii službujoči Angleži peklenskih muk vstaških ujetnikov v »Black hole« (črna luknja) v K alku ti, spominjajo se skalpiranja žensk itd. za časa ve* like ga revolucij on ar j a Nena Sa* hiba.
»Times« poroča sedaj iz Kal* kute, da se vstaja širi po vsej Indiji in da je položaj postal resen. To nam pove mnogo, saj Angleži do skrajne sile ne zaupajo svetu takih vesti. Kdor pozna Indijo, ve, da stoji vse indijsko časopisje pod ostro kontrolo vlade in da mora poročati zato navadno le ugodno o poteku razvoja vseh anglo*indiiskih vprašanj. Angleška javnost se ne sme razburjati in inozemstvo mora misliti le na vzorno kolonijalno sta* nje Anglije.
Čudno je, kako je Anglija držaja v šahu 360milijonsko narode desetletja z osobjem, ki je štelo le 200.000 mož. Vendar razumljivo ie, ako premislimo, da so za to Angle* ži vedno uspešno izrabljali verski fanatizem in podpihovali in pod«
kupovali vodilno kroge posamea* nih narodnih skupin (Maharadše, Radie itd.) enaga proti drugemu. S tem, da so sejali sovraštvo med posamezne kaste in pripadnike različnih ver, je bilo mogoče, da 30 Angleii stoletje ribarili v kalnem.
Ker peznam razmere v Indiji osebno, zato penidariam, da je to novodobno indijsko gibanje proti angleškemu imperijalizmi] nevar* no, to tem bolj, ker vodijo vstase sedaj skupno tri najvažnejše ten* dence, namreč: verska, narodna in politično gospodarska.
Takoj po prevratu jo stopilo turško ali kalif atsko vprašani e na dnevni red gibanja vseh iMohame* dancev. ki štejejo nad 300 milijo* nov. indijski Mohamedanci so igrali žc ob početku važno vlogo, tako da je postala pri rešitvi kočljivega vprašanja na mirovni kon* ferenci Anglija posebno previdna in se je driala vedno nekako pa* sivna. Voditelji Hindov in Moha* medancev so prišli sčasoma do prepričanja, da je najbolje se sporaz* umeti in prezirati vse prejšnje spletke, ki so jih Angleži umetno gojili med obema slojema — kajti osvoboditev Indije izpod angleške* ga režima jo mogoča ie s pomočjo skupnega dela. Zato so so Hindi izrekli tudi za solidarnost glede mohamedanakih zahtev ob prevra* tu, in so se že takrat ob neki prilik! voditelji obeh verskih velestrank peljali akupno in slovesno v okra* šenem vozu po ulicah v Delhi, glavnem mestu Indijo. To je bila zgodovinska demonstracija, ker odkar nam ie znana indijska zgodovina, sa ni še nikdar zgodilo to, da bi sa fanatičen Mohamsedaneo peljal skupno s prav tako ali še bolj fanatičnim Hindu,
2o pred vojsko so ae slišali glasovi: »Azdja za Aaijate!« To le ge* slo, katero so vcepili pri vseh azii*
ekih narodih, osobito pa Japon* ei takoj po zmagi V rusko* jafe ponski vojski, in za katero «0 sc za* vzeli indijski voditelji že v prvetu hipu. To ao bilo preo vojsko pa io sanje idealistov, kar absolutno firt brezobzirno postopanje Angležev je zadušilo vedno 6 psa vem tv.su vsako tsko ideio,
Mohamedanci so pričeli svojo aktivno delo za osvcVojenjo, ko J J Turčija za časa svatovne vojne pro* klamirala sveto vojsko napram on^ tanti, ki je bila v principu miperjo* na proti Angležem, Francozom id Italijanom- Dšihat, gcs!o svete vo1 ske Kemala pa&e, je ponovilo ind\ rektno moiiamedanFJcO gibani I proti tistim antantnim drŽav ki so hočojo teritorijalno vgnozilil v Aziji. V času svetovno vojno bil za indijsko, kakor sploh vso vzhodnoazijsko Mohamedarico ka* kor tudi za vse Hindu vsak poi Anglije s tihim zadoščenjem spi let. A to ne morda iz simpatij d< Nemčije ali Avstro* O grške, anv pak zato, ker je s tem dobilo stremi ljenje po osvoboditvi novo upanj
Ob prevratu, ko Bem bil ujetnik v Dek*nq (Indija), jo stopilo Angležem sovražno gibai v centralnoazijskih mohamod; skih neodvisnih državah. To so kazalo afganako * angleška vojsl in afganski vpad v Indijo ter tpv< luci je v obmejnih pokrajinah. Le i velikim naporom se jo posrečilo Di krat Angležem ugasiti ogenl, kžl je obenem tudi v Egiptu izbruhi upor. Revolte indijskega vojaŠti^ so se ponavljale in le najzanesiiij vejše čete je anglo-indljska vladi uporabljala v boj« proti Afgi in vstašem,
Takrat sta pandi Jn TlUkfc hk va voditelja Hindov, proglasil J zahteve po »Homerule«; vendar bilo to le pod imenom »Swara( dalekosežna zahteva po samoui vi. Prisilno sredstvo za to je r>ilA splošna narodna pasivna reslatencit na poziv voditeljev obeh verskih velestrank, to je neudeležba na vseh angleških neredbah. S tem je bil združen tudi bojkot anglešketfd blaga itd. Velika množina Gandije* vih pristašev je apelirala na samo« odločbo narodov; tako je postala \Vilsonova proklamacija Indljceffl le voda na njihov mlin In tih strah angleških mogočnežev v IndHL
Tllaka se je hotel udeležiti miv rovne konference in tam predložiti zahteve indijskega naroda,   a anr
asih?
traft ipr^r
K. H. Strobl:
Zla nuna.
Nekaj stopnic navzdol, nato naravnost, potem zopet nekaj stop* nic navzdol in naravnost.
»Zdi se mi,« je šepetal arhivar, ©da smo na tajni poti ,zle nune'.«
Njemu se je le zdelo, jaz pa sem vedel, čeprav je bil zrak raz* meroma svež, mi je bilo vendar tesno pri srcu.
»Ježeš xMarija!« je dejal hipoma delavec, ki je stopal s svečo spredaj in je obstal. Stene so se tu umak* nile v temo, hodnik se je iztekal v nekako grobnico, v katere sredi so Itale na lesenih podstavkih štiri le* senc krste, čisto preprosto krsto brez okraskov, a njih oblika in pri* krojite v je tudi kazala nekaj stole* ti j nazaj. Arhivar je dvignil pokrov, nuna je ležala v krsti s posušenim obrazom mumije, z rokami, prekri* žanimi na prsih, oblačilo ji je bilo sprhnelo, da se je ponekod skozi luknje videlo meso, ki jo kljubova* lo trohnobi.
Dvignili smo pokrove tudi z ostalih krst. V četrti jo ležala Aga* ta, ,zla nuna*. Takoj sem jo spoznal: bila je ženska, ki je, preganjana po tolpi besnih moških-  begala mimo
moje hiše; bila jo preslika podobe v zakristiji.
Tedaj je rekel   arhivar pole**
mene:
»Ali veste, da je tu med temi trupli tudi sestra Agata ,zla nuna'?* »Vem; tale je. Spoznam jo. Le oglejte, koliko bolje je ohranjena, akor druge.   Oči vidno je,   da so ostale resnični mrliči, ta pa je...«
Doktor Klešč me je prijel za roko in dejal; »Glejmo, da pride* mo čim prej zopet iz tega hodnika! Zrak je tu spodaj menda nevaren. Naprej!«
A daleč naprej ni bilo mogoče. Po tridesetih korakih smo se morali ustaviti. Del stropa je bil tu udrt in je hodnik zasul. Po mojem raču* nu smo bili tu pod cesto, in videl som, da so jo udor pripetil šele pred kratkim, bržčas zaradi stres* ljajev po teško naloženih tovornih vozen, ki so odetranjali sipino sta* rega poslopja-
Kor je bila nevarnost, da se udero še drugi doli, som ukazal, ta* koj napraviti s costo rov in vso natančno preiskati, da so prepreči no* sreča.
Nato smo se vrnili skozi grob* nic o. Mimogrede som se prepričal, da so bila moja opazovanja pravil* na. Res jo bila drugačna, kakor osta* lo tri. Skoraj kakor bi iiveU- Ni~~
polt jo bila še napeta in ie imela Še lesk barve, in njeno gladko Čelo se ie svetilo. Še zmerom je bila lepa, in pri svitu sveče se mi je dozdeva« lo, kakor da mežika pod vekami, kakor bi zasledovala naše početje s zvitimi, skrivnimi pogledi.
Ko smo dospeli v zakristijo, sem moral sesti. Bil aem brez sapo, in nogo so se mi tresle.
»Razložiti vam moram,« je do* jal arhivar, »zakaj sem trdil, da je ena izmed mumij tam spodaj sestra Agata, Moja kronika prinaša raz* lago v nadaljevanju zgodovine tega samostana. Kuga, čije svečenica Jo bila Agata, ae je razširila, in končno je med meščanstvom izbruhnila strašna pobuna. Preželi so na nuno in jo hoteli ubiti. Toda bilo jo, ka* kor da nevarnost njeno ilo it pu* stolovstvi le lo podžiga. Počela )o še blazntje kakor prej, in čudno je. da jo imela množico varuhov, ml a* deničo, ki to jo ljubili, dasi so ve* deli, da so po njej otrovani. Pove* dal som že, da je morala biti straž* na ženska. Njeno moč nad telesi Jo bila brezmejna.
Nekega dno po so Jo privlekel prod samostan oborožen trop, ki je zahteval, naj mu sos tro Agato iz* roče. Ljudska beenoet jo doraotla do vrhunca, in ljudje so grozili, da aanjcaitoii naokociio in laŽflf ako.
jim ne predajo ,zle nune*. Tedaj se je opatica morala s uporniki poga* jati. Obetala jo, da bo Agato kaz* novala in si je izprosila rok treh dni. Zmernejšim med razkačenei so je posrečilo, da je bila ponudba sprejeta.
Ko pa so trije dnevi pretekn, je prišla tolpa zopet pred samostan in je zvedela od opatice, da je se* stra Agata hipoma zbolela in umrla.
Kronika ne pove jasno. Je li v resnici prišel slučaj opatici na po* moč ali pa se je v pomirjanje mo* ščanov zgodil umor. časi so bili pač taki, da je drugo prav tako var jat* no, kakor prro. Toda pričakovano pomirj en je ni nastopilo. Daairavno so je bil vršil pogreb in so krsto spustili v zemljo, dasi so je lahko o tem vsakdo prepričal da jo po« stavljen no grobu spomenik $ imenom ,ilo nuno', so jo vendar lo raz« fiirjala govorica, da sestra Agata že Živi Kakor ljuale včasih često niso verjeli, da jo kakšna silno uudobna ali prav posebno ljubi j ona oseba umrla, tako ie bilo tudi s njo, Suš* ljalo se j o, da so videli nuno zdaj tu, zdaj tam j poročalo so jo o njo* nem potepanju in o njenih napaalh na mlado molke, in končno jo bilo ljudstvo prepričano, da je opatica zaigrala komedijo, da bi odvrnila nreiečo nevarnosti Dru^zi^ ki aa KUi
voljni, verjeti smrt sestre Agate, pa so smatrali za onečašČenje posveče* ne pokopališke prsti, ker je lešalo njeno truplo poleg tel as dobrih M pobožnih meščanov*
Oni, ki so verjeli in oni, Xrt so dvomili, so so torej združili v zal htevi, da naj se grob odpre; preprM eati so se hoteli, leži H res nuna t njem. Strašna je morala biti rnrU nja, ki je zasledovala to Žensko*
Ko so v samostanu zvedeli, kaj zahtevajo besneži. so ponoči vzeli truplo iz groba in ga prenesli nazaj v samostan. Moja kronika slika vep dogodek tako, kakor da je šlo zA prav resen upor. ko so našli njen grob prazen. Meščani so prišli zno) vo pred samostan in tam so jim v H kazali truplo skozi okno. Kamni ih polena so frčala proti mrliču in neki do je nanj celo ustrelil. In kronika dostavlja, da so bili msd razburjeni ci mladi mož j o najbolj razburjeni* oni, ki so jo ljubili, dokler jo šivala.
Ker So T samostan« spoznali, da sestra Agata niti s smrtjo lo ni varna prod sovraštvom svodih mM slodovaloov, so njeno truplo sfcrtU V grobnico, ki sva Jo dane« našla* Grobniea loit na poti, po kateri odhajala na svoja pustolovstva«« ~ VTakc. jLo.« sam rakak
30
2. stran
.SLOVENSKI NAROD-, dne 29. septembra 1921.
štev. 2?8
tleska vlada je to umetno prepre* pila, Pred nekaterimi leti je bil Ti* laka celo izgnan in obsojen v sedemletno ječo zaradi rovarjenja broti angleškemu imperijalizmu v Indij L Toda indijski narod je zahteval potom splošne pasivne re* jšistence svobodo za njega in vrni lev. Anglo'indijska vlada se je mo« jrala vdati in ugoditi tej zahtevi.
Kljub temu, da je vlada mora* le priznati vsakovrstne pravice. Vendar vse to ni zadovoljilo Indij« cev, ki so vztrajali ponovno pri svoji pasivni resistenci, dobro ve* poč, da slede angleškemu sladkemu kruhu vedno bič in velike vojaške operacije% Stoletno brezobzirno iz« koriščenje, visoki davki, stroge odredbe ter vedno trajajoča lakota so .vzrok politično gospodarskim ten* dene a m gibanja.
2e pred dvema letoma je sku« lala tudi sovjetska Rusija zanesti komunizem v Indijo. V Bon lagu SO že takrat Angleži zasledili klico komunističnih mahinacij. Sedaj, ko so proklamirane sovjetske republike v Turkestanu, Buhari in Chora* Banu, lete vedno nove pušice čez 'Afganistan proti angleškemu impe* riju v Indijo. S tem, da tvori sovjet« aka republika Aserbeidšan na eni strani z Rus j o, na drugi strani pa s Perzijo skupno mejo, je nastala tu» di tukaj ugodna pot za komunistih tie prevratne tendence čez Perzijo v Indijo. In že se čuti, da propada angleški vpliv v šahovi državi, ker iz Teherana se javlja, da je perzij-
ska vlada anulirala dogovor angle« ške finančne komisije. Javlja pa se tudi, da je afganska vlada sklenila s Perzijo neko pogodbo, ki ni v an« gleškem interesu, vsled česar je An* glija podvzela protestne korake pri afganski vladi.
Četudi ni verjetno, da bi komu« nizem dobil tal v deželah starom* dijske kulture, četudi sedanja tur« Ška vojska, ki ima vse mohamedan* sko sočutje na svoji strani, išče oporo pri sov j c tih, vendar more komunizem splošnemu mohame* dansko - hindu gibanju služiti v oporo.
Bo 11 Anglija mogla zadušiti sedanji upor v Indiji uspešno ali ne, tega ne more reči nihče. Goto* vo in naravno pa je to, da se kljub vsem naporom Anglije in kljub vsem političnim mahinacij am an* gleških mogočnežev anglo * indij* skemu imperiju maje vedno bolj podlaga. Zavladal je tih boj — živ* ljenjski boj — za osvoboditev, ki so je razvil sedaj v vsej Indiji brez razlike verske oziroma narodne pripadnosti.
To pa je nevaren boj! Bati se je, da se prej ali slej uresničijo be« sede nekega indijskega narodnega voditelja, ki je v letakih pred dve* ma letoma primerjal Angleže in Indijce z belim in črnim fižolom. Ta pravi: »Pomeša j mo eno peščico belega fižola v vreči s črnim, tedaj bo peščica belega izginila popolno* ma v črnem!«
Slavni odbor demokratske stranke In francoski kapitali,
Beograd, 28. septembra. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke ie Imel včeraj od 3. popoldne do 7. zve-ger plenarno sejo, na kateri so se re~ ptvala važna zospodarska in politična vprašanja. Ministra g. Pribičevič in dr. Kumanudi   sta podala odboru po-
i'asnila In poročila o ponudbi francoske kapitalistične družbe pod imenom ^Omniurn Serbe« za. zgraditev muni-£ijske tovarne v naši državi. Kakor ie Vaš dopisnik že javil, vladajo glede te družbe med demokrati in radikalci knatna diference. Radikalci imajo v tem vprašanju vezane roke. Oba ministra sta pojasnila,   kakšno razpolože-
Se vlada v vladnih krosih proti druž-. Na seji se je posebno povdariala okolnost da naša država nima municij-tke tovarne in da je to nujna potreba, ia ohranimo vojsko v vsakem oziru za vsako eventualnost pripravljeno. V Bebato so posegli mnogi govorniki ined njimi predsednik g. Ljuba Davi-!dovič in poslanec Vulovič. Vsi so na-glašall, da je municijska tovarna v interesu države nujno potrebna, da je oboroževanje naše vojske potrebno, a Jda se mora to zgoditi v najkrajšem Kasu, ne pa šele do poteku treh let kar obljublja francoska družba »Omniurn Serbe«. Vlada mora skleniti defnitivne korake. Govorniki pa so tudi povdar-fali, da vlada ne more sprejet! ponudbe francoske družbe, brez odobreni a parlamenta, kateremu še vedno pristala pravica odkloniti to francosko družbo, za katero se skrivajo zelo sumljivi »udje.
Finančni minister dr. Kumanudi je dalje poročal o izmenjavi starih nov-eanlc Avstro-ogrske banke v onih krajih, ki so bili pod Italijansko okupacijo. Minister je izjavil, da se bo gotova srrota teh novčanic izmenjala v razmerju 1 : 4. presežek pa v razmerju I s s.
Glavni odbor Je rudi obširno razpravljal o zadnjih dosrodkih ob albanski meji. T! doeodki so zelo interesirali vso politično javnost. Na seji se je splošno kritiziralo postopanje našeza zastopnika v Zvezi narodov.
Slednjič je odbor razpravljal o sedanjih političnih odnošajih med demokrati in radikalci. Glede Protičeve akcije stoji odbor na stališču: »ali Protič ali demokratje!« Odbor je dalje sklenil na posebno svečan način proslaviti 501etnico novinarja in demokrata z. Juraja B i a n k i n i j a, neustrašenega borca za narodno edinstvo.
Pred generalno stanko železničarjev.
s— Beograd, 2$. sept (Izv.) Kakor smo že poročali, je bil v dneh 24.-26. t. m. v Beogradu kongres narodno - že-lem i carski h organizacij, združenih v >Savezu jugpslovenskih železničara<. Kongres je sklenil obširne resolucije. Posebno odposlanstvo pa je včeraj predložilo načelniku mirćstrstva saobraćaja g. Sabu Jeli ću obširno, 45 točk obsegafDčo spomenico. Železničarji zahtevajo v njej radikalno odstranitev vse korupcije v ministrstvu saobraćaja ln v posameznih direkeijah državnih železnic železničarji zahteva tO. da vodijo posle ž*elerniške službe strokovno in tehnično naobraženi možje, da ara načeloma odstrani vsako »bankarstvo in protekcija strankarjev. Dalje zahtevajo železničarji izboljšanje svojega gmotnega položaja. Spomenica tudi zahteva, da «e nemudoma V>dstranijo iz železniške službe vsi oni uslužbenci, ki niso ODtirali za našo dV-žavo in so protidržavnepa mišljenja.
Načelnik g. J e 1 1 6 je dal deputaciji železničarjev negativen odgovor. Deputacija ie nato javila stališča Je-lićevo centralnemu odboru >Saveza jn-goslovenskih r?Iezn^ari<, ki je sklical sejo žiršega odbora in delegatov posameznih pokrajinskih odborov. Sklenjeno je bilo soglasno, de. posamezni pokrajinski odbori precizirajo svoje stališče in da potem predlcie kolektivno noto ministrskemu predsedniku g. Pašiću. V slučaju, da Pačić tudi smatra ralrteve Železničarjev za pretirane in da brani stališče Jelićevo. i»»*vl?*!*> Železničarji, da ^odo pozvali v Pia-vezn organizirane ^leznloarje na obrambo rt-avic in da. v svrno flo^eire svo-|lh zahtev nastopijo boi t legalnimi sredstvi. Kakor je videti, groze železničarji s splošno stavko.
Pismo Iz Prage,
23. septembra.
»In zdaj mi morate še vi pove« dati, kako ste se domislili, da sva našla ,z!o nuno'. Saj še niste slišali zaključka moje povesti. In kako ste mogli eno izmed mumij označiti kot sestro Agato? In kaj vas je na* gnilo, da ste vprašali prav tole sliko ea znak. kako moreva v svoji pre« iskavi nadaljevati?«
Kaj naj bi bil odgovoril arhi* varju? Ali sem mu mogel pripove* dovati svoje nožne prikazni? Sku« šal sem ga z novim vprašanjem spraviti na sled: »Ali se vam ni »delo, da sta si ta slika in mrlič tam spodaj podobna?«
»Ne,« je dejal doktor Klešč in ja opazoval sliko, ki je bila zdaj, v svetlem dopoldanskem solnčnem *vitu, prav razločno vidna. »Sicer pa bi si jo moral ogledati v bliži« ni..,« in postavil je lestvo, ki je še od prej slonela v kotu. A podobe ni mogel sneti z zidu. Jaz — jaz — sem se branil, da bi mu pomagal. Pozval sem mu dva delavca na po« moč in sem odšel, ker se nisem mogel otresti praznoveme misli, da je bolje, ako ostane podoba na steni.
Zopet so dobivale prikazni mo« jih noči celo ob belem dnevu na tak način moč nad menoj. Videl sem ae zapletenega v čudno istorijo in sem čutil z grozo, da se je ne mo« rem osvoboditi. Kakor zanjke je le* JalcLokoli meno -Ka_aeD* x jasama
solnčnem svitu, v prahu in sredi dela stal tam zunaj, sem sklenil brez ozira na to, kaj se zgodi potem brez mene, da se javim jutri bolne* ga in nastopim takoj dopust. Toda poprej sem hotel še v tej noči za* ključiti svoja opazovanja; ker bil sem uverjen, da se zadeva nekako mora odločiti.
Čez četrt ure je prišel arhivar z delavcema in jc izjavil, da ni na noben način mogoče spraviti podo* be s stene, ako ne razlomi j o okvir« j a ali ako platna ne izreze i o.
»Nikar ne migajte z rameni!« je dejal. »Delate se, kakor bi o vseh teh čudovitih in skrivnostnih rečeh vedeli več, kakor moja kro* nika. Svoje mnenie o vsem tem mi boste morali še povedati, kajti o najinih razkritjih nameravam napi* sati članek za »Vestnik zgodovin* skega društva«.
Nato je odšel in ml ostavil vtisek zelo pridnega, učenega, po romantičnih nagnjenjih ne preveč mučenega moža.
Ta dan ie bil brezkončen. Vse ure so imele sive obraze in vlekle so se mimo mene kakor dolgočasne lene sence. Ko ie prišel večer, ie moja žena opazila mojo razburje* nost, ln pomiriti sem jo mogel le z obljubo, da se delu odtegnem že jutri.
Naš zunanji položaj ni posebno prijeten, ker je madžarski napad na Avstrijo naperjen tudi proti nam. Zdi se, da obstojajo med nami In Avstrijo pozitivne pogodbe prod Madžarski, potrjene v liallstattu. Tu se obžaluje, da Beneševo alar-matno zvonenje ni imelo resnejših posledic, kar je povzročilo, da so postali Madžari še bolj divji.
S pozornostjo se zasleduje vedno bolj napeto razmerje med Poljsko in Rusijo ter se vzbuja bojazen pred novim vojnim konfliktom, v katerega bi se mogla vmešati tudi Romunija. Anglija želi po vsej priliki, da bi bili boljševik! zaposleni v Evropi, da ne bi dražili Indije.
V najkrajšem času se bo storil proti Madžarom korak v smislu trianonske mirovne pogodbe. V naši javnosti ni ostalo neopaženo, da se Je s strani italijanske diplomacije odprto govorilo, da je Italija proti intervenciji Češkoslovaške in kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in sicer iz strahu, da se ne bi pove-
čal ugled Jugoslavije. Vse to dokazuje, da še ne more biti govora o resničnih mirovnih odnošajih v Srednji Evropi. Nismo brez skrbi ln bojazni, toda smo pripravljeni.
Ob takem zunanjem položaju se poraja nov kabinet. Potovanje predsednika Masarvka je mnogo doprineslo k notranji konsolidaciji, posebno na Slovaškem.
Dve stvari zaslužita veliko pozornost. Prva Je podaljšanje abstinence nemških meščanskih strani ki so, kakor more vsak konstatirati, osamljene tako doma, kakor v inozemstvu. Druga stvar je potovanje monsignora Šrdmka, dr. Hrubana In nadškofa Stojana z drugimi katoliškimi škofi v Rim k papežu. Temu potovanju se pripisuje velika važnost za politiko ljudske stranke, ki stopa v vlado. Zagotavlja se, da je šel predsednik ljudske stranke in bodoči minster SrSmek k papežu, da se porazgovori ž njim o važnih programatičnili zadevah svoje stranke. J. K. S.
olftfčne vesti.
=s Program jusosiovenske neodvisne narodne omladine. 14. t. m. se ie vršil v Splitu zaupni sestanek pripravljalnega odbora Jugoslovenske neodvisne narodne omladine. Na sestanku ie bil sprejet nastopni program: Srbi. Hrvati in Slovenci so en narod — jugo-slovenski. To je naša dogma in zato zahtevamo, da se to ime kot simbol te ideje uzakoni. Bodočnost države je samo v jugoslovenstvu, ki pomeni: ena država in en narod. Propagirali bomo jugoslovenstvo kot rasni, socialni in kuturni tip človeštva, blagostanja in napredka, ki spaja srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo v edinstveno jugosloven-sko nacionalno celoto. V tem zmislu bomo vzgajali široke mase, ker smatramo jugoslovenstvo za izraz in potrebo najširše narodne demokracije in kulturne eb'te. Jusroslovenstvo mora biti pravna država. Mi vsi brez razlike stanu, vere ali plemena smo država. V tej državi je gospodar narod, ki v narodni skupščini svobodno odločuje o svojih narodnih vprašanjih. Narod je suveren, predstavnik te suverenitete v ustavni monarhiji ie krali. Težek ie temelj naše narodne in državne politike. Inteligenca mora nomajrati nesebično. Veliko poljedelsko (delavsko) gibanje naj ne bo izključno stanovsko, prava demokratska inteligenca pa se mora orijentirati napram delavstvu, da z ostalo slovansko inteligenco in delavskimi masami pripomore do preporoda slovanskih narodov in do priprave boljšega in pravičnejšega reda v društvu. One. ki so vsled vomih ali povojnih razmer izgubili ravnotežje, je treba pridobiti z lojalnostjo in moralo v delu in boju. Za uresničenje tesra nro-tgrama bomo prirejali prosvetna, kulturna in socialna predavana. — Idealni dalmatinski ingoslovenski omladini želimo kar največ uspeha.
= PoiitiČne giose. »Jncoslovenski Liste piše med drugim: Veste, kdo ie morilec ministra Draškovića? Ne AH-agić, ne Čolaković in nihče od njunih tovarišev, ampak minister za notranje zadeve Svetozar Pribičevič — vsaj tako piše beogradski »Balkan«. Ne čudite se torej, ako inozemsko časopisje poroča o okupaciji Snraieva po usta-ših, o 100.000 upornikih itd. — Te dni se je ustanovila v Zajebu nova politična skunina okoli reviie »Nova Evropa«. Večinoma so literati in kritiki, vkljub temu so se na odločili, da stopijo v aktivno politično življenje. V času, ko imamo toliko političnih strank in skupin, je vseeno, ali je ena več ali manjc. Imeli smo »Obnovo«, ki nas ni obnovila in dvomimo, da bi »Nova Evropa« vstvarila »Novo Jugoslavijo«!
= Predsednik Masarvk o alrhta!-nfh vprašanjih. Stockholfski »Afton-blsdet* prlobčuje razgovor svojega urednika s predsednikom Massrvkorn. ki je izjavil med drugim: Gospodarske razmere v Češkoslovaški reuubMki so sicer težTce, kakor v vseh evropskih državah, toda mnoso boliše. kakor v marsikateri drugi državi. Predsednik Masarvk je priznal potiebo fritfania med malimi državami. Iz te Putrebe ie nastdla tudi mala antantn. Glavni problem Srednje Rvrope ie problem malih drŽav in narodov. Ta oroblem se mora reSiti. Olede Nemcev v Češkoslovaški republiki je izjavil, da le to vprašanje rešiia nrrovna pogodba- Vlada snoštu-je in varuje njihove pravice. Število gospodarji pomen in visoka kultura so zasigurall Nemcem poseoi.o stalile. Masarvk je izrazil svole precrčan«e, da se bodo Nemci kmalu pozitivno udel-srvovali v republiki. Končno je Izjavit da si želi Čeeškoslovaška intimnih kulturnih in fospodarskih stikov s Švedsko, ksr Js olajšala žs pariška mirovna konferenca s svobodnim tranzitnim prometom preko Nemčije,
se Glasovi o novi češkoslovaški vladi. »Ceškoslovenska Republika« vidi v sestavi novega kabineta velik napredek v političnem, zlasti pa v moralnem oziru. Vlada narodne koncentracije zbuja nado uspeha kakor maloka-tera prejšnja. Benešev kabinet potrebuje lojalnosti parhmenta in zaupanje vlade. — »Cas« piše: Ako bo nova vlada ravnala po svojem preciznem akcijskem programu in ako bodo stranic* kualoo DodnlralfL oiep* nrizadeva-
nja, se moremo nadejati, da se prične pri nas mirnejša doba.
s= Nepotrebne   italijanske skrbi.
Italijansko nacionalistično časopisje se peča obširno z našimi finančnimi razmerami in prorokuje težko gospodarsko krizo. Svoja izvajanja utemeljuje z raznimi izvlečki iz naših listov, ki pretiravajo z enega ah drugega vzroka naše finančno - gospodarske razmere. Italijani, ki imajo sami dovoli opravka z Ustnimi skrajno neurejenimi razmerami, trobijo v svet da je naša drja-va tudi pred polit:čno in socialno krizo vsled delovanja komunističnih in proti-dinastičnih elementov. Izbruh te krize bodo pospeši1! tudi neprestani boji med jugoslovenskimi plemen5. Tako pišejo italijanski listi v času. ko se zavzema Italijanski poslanik na našem dvoru za sporazumno politiko rred obema državama. Italijani imalo dovolj smeti pred lastnim pragom in nai si ne delajo nepotrebnih skrbi zaradi naših razmer.
= Vladna kriza v Nemčiji. Kakor je razvidno iz časopisnih poročil, bo sedanja vladna kriza v Nemčiji najbrž koristila za nadalini razvoj nemške politike. Sklepi socialističnega kongresa v Gorlitzu so uplivali tudi na ljudsko stranko, ki je na svojem zborovanju v Meiciclbergu sprejela resolucijo, da je potrebna pomirjevalna politika. Vsled zbližanja teh dveh velikih strank sc mora računati t nevo orijentacijo nemške politi-:e. G'avno vprašanje pri sestavi nove vlade bo seveda zunanja politika. »Vorwaris* piše. da je VVirth preveč frankofil in da ga Anglija ne gleda ravn s prijaznim očesom. Angleške simptije pa morejo koristiti Nemčiji več netro francoske.
= Albanska vladi* v Tiran! se ne drži svečanih mednarodnih pogodb. Cilj albanskega napada je, da potisne nazaj našo demarkcjjsko Črto. določeno na mirovni konferenci. Po dovršenem činu računa albanska vlada na svoie prijatelje v ligi narodov, ki naj bi priznali ta izvršeni cilj in Albaniji nai se povrnejo meie iz leta 1913. določeni na mirovni konferenci povodom konference Dslanikov. Te meic so predlagale Avstro-Ogrska, Nemčija in Anglija, ki je vodila isto germansko politiko. Napad tr.ke vrste se ni vršil prvikrat. Mi želimo živeti v prijatelistvu z vsemi sosedi. Ako spoštujemo mi mednarodne pogodbe, jih moraio spoštovati tudi naši sosedi, ker so v enaki meri obvezne za vsako pogodbeno stran, Kraljeva
vlada bo brez dvoma zahtevala od lice narodov zanesljiva iamstva. da bodo ti naoadi v bodoče nemoaroČi.
= Evropski politični položaj. V milanskem »Secoluc piše Gucrlie'mo Ferrero med drucrim: Pvropa ie brez vlad. Rusija. Nem:iia. Avstrija in Madžarska nimajo vlade. V teh državah komai životarijo rdeče ali rdeče-črne republike, bele ali rdeče vojaške diktature. Brez vlade so tudi Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija, ker še niso preizkušena. Turške ni veČ. Kdo
vlada danes v Italiji? Krona? Ministrstvo? Birokracija? Parlament? Javno mnenje? Kdor bi mogel odgovoriti na ta vpraSnnja bi bil velik modrijan. Angleška vlada je bila prisiljena izogniti se vojni z Irsko s pomočjo represalij, potem pa je morala pričeti Dogajanja, V Franciji je pač še red in mir in sicer v toliki meri, da mnogi vprašujejo, ako ne bo treba skupno nastopiti proti konservativni Franciji. Toda tudi v Franciji postala barometer nemiren.
= Krvavi verski bofl na Irskem. 24. t. m. je moralo v Belfastu vsled nemirov nastopiti vojaštvo. Četa oboroženih protestantov je obkolila katoliški del mesta. Katoliki so se trdovratno branili in razvil se je pravcati boj. Sele ko je posegel vmes oklopni policijski avtomobil, se je boj nehal. Vsega skupaj ie bila ena oseba ranjena, veliko ljudi pa je lahko poškodovanih.
= Pred klerikalno vlado na Madžarskem? >Ksae Zilrieh-ar Ztg.< poroča is Budimpešte, da bo Horthv pod pritiskom razmer najbrž ugodil noti zaveznikov. Vprašanje pa ie, če se bo mogla evakuacija Burške izvršiti mirno, ker je tam absolutni gospodar Friedrich, ki razpolaga t oboroženimi tolpami. Zagotavlja e<*. da si uporniki sklenili obrambo Bureke, tudi uro U Ju-
goslorenom in Italijanom,    kar silno
Jtežkočuje položaj vlade. Ministrski predsednik Bethlen je pripravljen izroditi vlado klerikalcem in vodji upornikov Friedrichu.
= Kerjenski o bodočnosti Rusi^. Biv$i predse.Inik ruske republike je izjavil uradniku >N*ua Ztirich^m" Zt?.< med drugim- M)ja stranka že obfftoji in deluje za polom sedanjega reiirna v Husiji. To ee godi seveda tajno. Ideja socialistično . revolucionarne stranko ae nl#o umrle. To dokazujejo popo-fiti upori proti sradani^mu ražimu. Ustvaj-itev novega temelja, sa bodoče rusko državno b rij en tac i ] > je te?.ka naloga, Sodolovanjo kmetskoga ljudstva bo pri tem bistvonepa raa/J&Ja. Tažko je prorok >vati \> novi rarporcdM socijalnih razredov. Birolco vrste komuni-fctov so ol>otfatelo in tvori}) sedaj tako-rekoc reekcijonamd elemente. Med temi ao komisarji in spekulanti. Po padcu l>oljsevišk>cra režima Vodo morale s*aro rusko stranke temeljito revidirati svoj program. Bodočnost Rusije fs v koopor?1.tirnem sistemu. Agr.unv> vprv čanjo je rešil režim malo posesti«
— Bivši ec^.ar Kari in Svira. >Oa-zrtte do Tausarne«: piše o vprašanju Karlove sksteritorijalnosti v Bviei in pravi, da je pri.^ol Kari v ?vico kot privatna o^aba in Izraža neca lovolj-stvo n^d Karlovo okoliro. anska je odklonila sprejem večjega dela, Karlovega spremstva. Švica pa je di preklica sprejela dolžnost, da hrani miilžar-skega kralja, ne pa njegovega spremstva,
Spsinsni!?
Pred trinajstimi leti se je začel na<3 končni b3j zs. narodno osvobojemo. Dne 13. septembra so otujski Nemci in remškutarti opran* tolovajski napadli udeležen^? glavne skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda: dne 18, septembra so je vršil protestni shod v Mr?tnem domu v Ljubljani in takoj po shodu so izbruhnile demonstraeijo proti germanski prepDtcnci. pravkar so bili v Ljubljani minili vsesiovanski dnevi; po kongresu novinarjev in vcloodlionih aktivnih politikov vsog.i slovenstva 6« jo zgenil sloveneld ponos tudi v sreu naših hladnih Ljubljančanov. Po praski slovaški konferenci, ki jo bila prvi vogalni kamen orjsšks sgradba kulturnega in političnega vsesiovanstva, so ee na£i mešcanje, zlasti pa naša zavedna mladina, fcivo zavedli, da se jo bil na kongreeu slovanskih novinarjev in velevnlivnih politikov baš v Ljubljani dogradil drugi vogelni kamen ie zjrradbe. Zavedli srm ?e. da nismo tako osamljeni na svetu, kakor so nam zatrjevali naši tisočletni vampirji; zalo pa smo se septembra meseca 1903 prvič upali na nesramne in naravnost kanibalske napado Nemcev in poturie energično reagirati.
Vlada je poslala na nas gornje-stafarske >kanaroke<r z bajoneti in puškami. A nismo se jih ustrašili.
KaJor vsaka odločilna borba, pa ie z-ahtevrda žrtv© tudi ta. Dne 20. septembra sta padlo brez vsake krivde Ivan Adamič in Rudolf L u n d e r. Vsa Ljubljana se 1© zgrnila v črno in njun pogreb bil najsijsinejša demonstracija, ter hkratu manifestacija, Slovenije; Nemcem in nemški vladi jo bil napovedan neizprosen boj. In boi po jO nadaljeval: v enem dnevu so izginili iz Ljubljano in £s marsikje vsi nemški ali dvojezični napisi. Radikalno nagla5an;e slovenstva in slovan-stva na odtist'hma.1 ni polihnil) več.
Padli žrtvi p,i sta nam postal] BVSt simbol; da so jima postavi spomenik, so sklenili vsi rodoljubi v tihi želu, da bodi ta spomenik dokaz zma^> slavno narodno misli, viden zn-k, da hočemo hiti in ostati Svoboden n.^rod. Spomenik Adamiču in Lundni naj bi bil vir, oh katerem naj hi črpnli Slovenci vedno novega p>giuna za borbo, ki se je imela dovesti do krnja.
Le ker smo vedeli, da fcalroga spomenika nobena avstrijska vlnda nikoli no dovoli postaviti na javnem trgu, le zafco so jo dala spomeniku oblika nagrobnika. Da na vpliva in učnkuje spomenik le sredi mesta, o tem ni dvomil nihče. Le povedati ni smel tega., kar je želel vsakdo!
Ljubljanski dnevniki so ob 13. obletnici povsem umestno vpraševali ifjbG* mu vendar spomenik še dandanes no stoji? Kjo je vzrok, da se po prevratu
doslej ni postnvi! spomenik, ki je vendar že davno gMov? — In pri tej priliki so pndle trpko besede. Da ee no
bo godila nikomur krivica, sem izčrpal ura*dni akt, ki se bavi s tern spomenikom.
V imenu združenega narodnega odbora jd odvetnik dr. Alojzij Kokelj z vlogo z dne tt. aprila 1913 psročal magistratu sledeče:
Za nagrobnik so ie> zbiralo po vsej nasi domovini ter rudi med rojaki v Omoriki. Občinski svet liuhlinnski i'e sklenil, da prevzama nagrobnik v varstvo in oskrbo. Za osnutek spomenika je bil razpisan javni natečaj in iz predloženih osnutkov jo bil izbran osnutek akad. kiparja Svitoslava Pe-ruzzija.
7j njim !n s kamno«e^kiro mojstrom Alojzijem Vodnikom se je sklenila pogodba:
Spomenik ima biti 7 m visok; od ta visine naj odnade na glav. podobo (g^ niJ žalujoče Slovenije) s posodo za luč S m, na podstavek 4 m. Temeljna ploskev je S m široka in 2?0 m globoka Na podstavek prideta med drugim (?) tudi dve vazi (žari), visoki okoli 1 m. s lipovimi ln lovorjevimi festoni, nadalje nagrobna plošča (1 : 1'8 m) s p>r-tretnima relifoma Adamiča in Lundra,
_
*rre. srev.
.aLUVT=rv^T\i nt\t<\sumt aric rs se prem D ra mi«
štfan 5
flitima v bronu v premeru 0*5 m. Glavna podoba (genij) in vazi naj bosta iz karaskcga marmorja, ostalo pa iz ro-pentaborskega kamena. Nagrobna plošča in glavni po3tament morata biti iz celega, glavna podoba kvečjemu iz dveh kosov.
Okoli spomenika naj pride prepro-sta^verigasta ograja na kameniti podlagi, na spomenik sam pa spredaj kratek napis v azbuki in zadaj graviran napis.
Vse delo, osobito pa soha genija, mora ustrezati umetniškim zahtevam, Robovi morajo biti povsod polirani.
Izvršitev spomenika sta prevzela Sv. Peruzzi in Al. Vodnik z obveznostjo, da izročita spomenik povsem dovršen do zadnjega dne juliia 1910. Peruzzi preskrbi modela za glavno figuro in vazi ter izgotovi sam glavno figuro ter portretna reliefa: Vodnik pa izvrši ostale sestavine spomenikj-ve z ograjo vred. Ves spomenik veljaj 10000 K, katera vsota se primerno razdeli med izvršitelja ter jima polno plača najkasneje do 20. septembra 1910. Tega dne nai se namreč spomenik odkrije in izroči v varstva Ljubljani!
In delo se je začelo izvrševati,
Proračun se je prekoračil neznatno. Peruzzi je svoie delo dovršil in prejel popolno plačilo. Vodnik pa bi bil spomenik tudi že postavil na pokopališču pri Sv. Križu, kjer fe bil odbor v ta namen nakupil petnajst grobišč izven vrste, ako —:
C. kr. okrajno glavarstvo za liub-Ijainsko okolico je julija 1909 zahtevalo, nai se mu predloži osnutek spomenika s kratkim popisom. Glavarstvo je zahtevalo najprej premembo v napisu na spomeniku z odlokom 11. novembra 1910 pa je izvršitev, oziroma zgraditev spomenika, prepove-d al o.
Odbor Je proti prepovedi vložil priziv na e. kr. deželno vlado, ki pn je pritožbo 1. deeembra 1910 zavrnila.
Nato js odbor vložil priziv na c. kr. ministrstvo notranjih del. a priziv ie ostal — nerešen!
Peruzzijevo delo ie ostalo v varstvu kemnoseka Vodnike, odvetnik dr. Al. Kokalj pa je 28. aprila 1913 izročil mesL magistratu 5000 K za pokrita na-daljnih stroškov za spomenik ter 627.67 kron za vzdrževanje spomenika in grobov.
Mestni magistrat je poslej vsako leto poravnal račune za vzdrževanje in kratenje grobov, izvršitev spomenika pa je čakala rešitve dunajskega notranjega ministra. A rešitve ni dočakal odbor nikoli!
Tudi Al. Vodnik bi bil s svbiim delom gotov, a odbor je iz previdnosti njeerovo dokončno delo ustavil. Za izvršene komade in materijal pa je magistrat Vodnika plačal.
Ker So bili snomenikovi deli v Vodnikovem skladišču na poti. je dal mestni magistrat 25. nove<mobra 1913 vse izvršene dele, 10 obdelanih robnikov in fisnro genija ter sirovo obdelani ter neobdelani materijal, skupaj 47 kosov, prepeljati v mestno skladišče na Kodeljevo. Genij, sestoječ iz dveh kosov, je shranjen v zabojih. Deponirali pa so tudi dva kosa kararskega marmorja, določena za žari. Sadreni m^del za žari z bronastim medaljonom pa se je 6hranil v mestnem arhivu.
V. jav. seii obč. sveta dne 11. aprila 1919 Je predlagal obč. svetovalec En-gelbert Franchetti naj bi se spomenik končno postavil, češ spomenik je gotov, denar za pokritje na dal inih troškov je na razpolago in izgotoviti fe treba, le 7 odstavek. Ker nismo več pod avstrijskim režimom, ni prav nobenega zadržka, da storimo končno svojo dolžnost.
2upan dr. Ivan Tavčar ie takoj pozval mestni stavbni urad. naj mu poroča ter predloži troškovnik. In um d je točno poročal: za postavitev spomenika je treba šo okrogla 18.000 K! Kamnosek je bil 24. sept. 1913 pač zavezal, spomenik dovršiti in postavit za znesek K 2860. Ker pa so danes (26. 4. 1919!) mezde kamnosekov 6 krat višje, poskoči tudi znesek K 2360 na K 17.160. K temu pride ša nakladanie in razkladanje spomenika ter odneljava kamenja v deJavnieo, kar bi stalo okoli 600 K: — toref skupaj okroglo vsoto 18.000 K.
Aktu je priloženo še dvoje kritičnih mneni:
Prvo trdi. da bi kazala sedanji 4 m visoki podstavek nekoliko reducirati kar bi troške olajšalo oziroma trosko obdelovanja kamenja zmanišalo. Da se spravi v 6klad višina genija S m z zmanjšano višino podstavka, pa naj bi se razpisala konkurenca med domačimi umetniki, češ le taka konkurenca bi ustvarila iz prihranjenega materijala ličnejši  spomenik!
Drugo mnenje pa se glasi, da fa zgornji monolit (1*65 : 1 m) nekako ozek in visok ter spominja na dimnik! VbbČe so oblike sicer preproste, a >ne-blage in obrtniško«. Nai bi se torej sno-menik v umetniškem mislu nekoliko moderniziral! —
V splošni tedanji draginji je župan odredil, na) se z delom šd počaka.
Tak je ostal položaj doslej. Treba je torej najmanje še 20.000 K (če se mezde niso medtem zopet zvišale!) in treba je obl'ko podstavka modernizirati. Prvo naj bi opravil bivši odbor, na čelu mu arir*" »dv^tnik dr. Al. Kokalj! Nabrati še 20.000 K dandanes p«č ne bo težko: če ne flfre drugače, ?p z enim cvetličnim dnem. Na dan Vseh vernih duš ko udhajnV) t'soči na obe pokopališči, bo rad vsakd> položil vsaj pol dinarja za ta spomenik. Sicer pa ima odbor lahko več dobrih misli, da cbere vsotico 20 tisočakov.
Glede moderniziranja porlstavkove-ra sloga bi mestni magistrat pač lahko J lakot ukrenil vse ootrebno. Modernin
arhitektov ima danes Ljubljana s tehniko dovolj.
Važno pa ie vprašan*«: al! se naj spomenik vendarle postavi na pokopališču, ko ni danes nobene zapreke več, da ga posiavito na javnem prostoru? Svojemu namenu bo ustrezal popolnoma le v mestu. Pred njim in okoli njega bomo imeli Slovenci pač še večkrat povod, manifestirati za svojo svobodo in proti našim vampirjem. Ker ponavljam: v prvi vrsti velja spomenik ideji, čije žrtev sta bila Adamič in Lunder! Zato bi bilo spomenik modemizrati tudi v tem oziru ter namesto dveh žar ustvariti kaj za javen trg primernejšega.
Končno pa nastaja še vprašanje: kam spomenik postaviti? Ljubljana je spomenikov revna in tujeem imamo po-
kazati malo reči, ki bi bilo vsaj zani-nrive. Naše mesto bi torej dobilo en spomenik več. velepomemben, zgodovinsko važen spomenik! A postavite ga morda n~ po Ialj*ek planote za cerkvijo sv. Nikolaja. Baš na Pogačarje-vem trgu je padla prva žrtev in prav ondi so streljali nemški rabi ji na našo mladino po povelju nem. pobalinskega laitnantčka, ki je kričal:
>Wer >živio< sehreit. niedersehies-sen ]<
Tako bi stal spomenik tikoma mo-rišča. Ker pa j? padla druga žrtev pred škofijo hi stal spomenik skoraj natančno sredi obeh morišč!
Čas je vsekakor, da se končno zganemo. Torej na delo, saj čas ie ugoden! F. G.
DržiPMi® ifii!est?cifsko profile.
ŽIVAHNA UDELEŽBA PRI SUB5 SKRIPCIJI NA HRVATSKEM.
Veliko zanimanje za Todstotno državno investicijsko posojilo vlas da v Zagrebu, v večjih hrvatskih mestih in tudi na deželi. Udeležba je zelo velika. Podpisane so že znat* ne vsote. Zanimivo ie, da tam poda pisujejo tudi nižji sloji razne vso* te po 100, 200 in še več dinarjev. Zagrebške banke tzkazuiejo že mis 1'onske podpise. Dvanaist šumskih i-praviteljstev v Stari Krajini na Hrvatskem (graničarji) je podpisalo že 23 mil jenov.
Podpisovanje v Medmurju.
Tudi Medmurie se zelo zanima za državno investicijsko posoiilo. j Od raznih madžaronskih agitator* | iev proti posojilu uvedena agitacija ni uspela. Posojilo, čeprav notranje, je pridobilo splošno veljavo. Tudi Medmurie marljivo podpisuje posojilo. Samo v Čakovcu fe bilo v dveh dne Dodnisane<*a posojila za 1 milijon 600.000 K. Čakovska med* murska posojilnica je podpisala 500.000 K. Čakovska trška občina pa 100.000 K.
Prekrnurje.
Kako je zanimanje za državno posojilo v Prekmiiriu. ne moremo z gotovostjo zabilježiti. Subskrincij? sko akcijo ie prevzela za Prekmur* je podružnica nekega ljubljanske* Ca kreditnega zavoda. Doslej v Ljubljano še niso prišla nikaka po* ročila o podpisih posojila v Prek? murju.
U SloĐenifi.
Podpisovanje v Sloveniji zadnje dneve zelo napreduje. Nad vse
hvalevredna je akcija med našim zavednim uradni.štvom, ki kljub sedanjim dravinjskim razmeram zelo marljivo podpisuje investicij* sko posojilo, dobro se zavedajoč, da z ureditvijo javnega prometa pridejo dnevi lepše bodočnosti. Dr* žavno uradništvo je podpisalo že znatne vsote.
VPISI:
Tovarna za dušik, Ruše ori Mariboru 400.000 K
Kranj, industr. družba    800.000 »
PRI ZVEZI SLOV. ZADRUG:
Dol. posojil, v Melisi'     20.000 K Posojilnica Črnomelj        400.000 » Kmet. pos. in hran. Št. Rupert 20.000 »
Okrajna posojilnica Litija 25.009 »
PRI SLOVENSKI FSKOMPTNI BANKI:
F. K. Kaiser 10,000 » Oton Pelau, ravn. okraj.
bcln. blazine 4.000 » Jos. Krmpotič, Vir^Doms
žale 20.000 »
Dr. M. Breztear, Ljubi i. 12.000 » Vekoslava Rakove, pošt.
uradnica, Ljubljana 5.000 »
Anton Vodopivec, tu 2.000 »
Dr. Ivan Černe, tu 10.000 » Tovarna kem. izdelkov
Hrastnik 80.000 »
FoSino nre^nlltoo.
Poštni in brzojavni uradniki, uradnice in služabniki vseh katc* rerij v Sloveniji so podpisali do danes 700.000 K državnega dosos jila. Nove prijave še prihajajo.
Gospodarske ossfL
Daoek na poslovni promet
Uvedba knjige opravljenega prometa.
Po razglasu delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 26. septembra 1921 št 2715/3 ex 1921 je uveden od 1. oktobra t l. dalje z uredbo z dne 27. junija 1921 (razglašeno v Uradnem listu z dne 19. septembra 1921, št. 29) novi davek na poslovni promet hkratu pa s 30. septembrom t 1. ukinjen dosedanji davek na poslovni promet, ki it bil razglaSen v Uradnem listu št. 436 z dne 25. novembra 1920.
Po novi uredbi je temu davku zavezan ves promet stvari in osebnih storitev proti odškodnini, izvršeni v državi z namenom pridobivanja dohodkov, ako ga izvršujejo pravne in fizične osebe v obsegu svojeza glavnega, pomožnega in postranskega posla (poklica), promet stvari pa — ako presega odškodnina 20.000 K — v smis'u čl. 4 te uredbe tudi tedaj, kedar ie opravljen v državi po drugih pravnih in fizičnih osekah, ne glede na njihov poklic.
Za stvari v smislu te uredbe se smatrajo vse premičnine, vse stvari spojene z nepremičninami, kolikor se prodajajo ločeno, bodisi tudi preden se ločijo, listine, s katerimi se pridobiva lastninska pravica do premičnin (razkladn:c€s konosmani, opremni listi) potem zastavni listi in druge listine ki dajejo zastavno pravico na premičninah, nadalje nravfce, ki fo predmet pravnega prometa, ter predstavljajo ekonomske dobrine, kakor n. pr. avtorske pravice do žigov vzorcev itd. in osebne pravice: koncesije, obrtna dovolila itd. razen vseh pravic do nepremičnin.
Davčna obveznost nastane, ko se izvrši plačilo za kupljenje stvari a i izvršene storitve. Davek znaša 1% vsote, prejete za odškodnino. Poleg tega predvideva uredba za promet stvari In storitev na drobno, ki ga samostojno opravljajo rlbl-jf, poulični prodajalci, mešani, HJakerJI In ennvprežniki, odnosno vozn'UI z enim ali največ z dvema konjema, nosači aH težaki, čistilci obutev In podobni pavšalno ob-dačenje.
Vsi plačevale! davka po tej uredbi, razen ravnokar navedenih pavša'no obda-čenih in onih oseb, ki so Izvršile promet po (čl. 4, zadnji odstavek uredbe) morajo od 1. oktobra 1921 dalje voditi »knjigo opravljenega prometa« po uzorcu A) ali a) In sicer za vsak obrat posebe.
Do nadaljnega so zavezani voditi knjigo po vzorcu A)
1. Vsa podjetja, ki so zavezana pri-dobnini po II. pogl zak. o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št 220,
2. vse družbe z omejeno zavezo In
3. vse protokolirane tvrdke.
Vsi drugI davčni zavezanci, razen onih ki bodo plačevali davek pavšalno, morajo voditi knjigo po vzorcu a).
Glede premogovnikov vsebuje natančneje   določbe   Pravilnik   za izvrševanje
uredbe z dne 20. Julija 1S21, št. 290 Uradnega listt k členu 10.
V knjigo morajo davčni zavezanci vpisovati dnevno ob sklepu poslovanja vsoto odškodnin, prejetih v gotovini za opravljeni promet t. j. prejeta plačila za opravljene prodaje ali izvršene storitve. Iz tiskovine A) je razvidno, kako je knj-žiti odškodnine'za promet, opravljen na kredit; cba vzorca A) in a) vsebujeta pt še poseben razprcdel za promet z državo in na-vodio, kako je knjižiti predmet in vrednost predmeta, ki ga vzame lastnik iz obrata za svojo osebno in domačo potrebo.
Na koncu vsakega trimesečja, tnrej prvič 31. decembra 1921 morajo davčni zavezanci knjige zaključiti, od skupnega prejemka preračuniti po Čl. 6 odst. 6 pravil-n?ka 1%, ter preračunjenl znesek oddati kot davek na poslovni promet brez vsakega posebnega poziva najkasneje v 30 dneh davv'-ernu uradu s Kuponom, ki se nahaja pri kn.:i;i opravljenega prometa.
Zgoraj omenjeni pavšalno obdavčeni morajo na individualen poziv davčnega oblativa vložiti prijnve po vzorcu b), navesti vsoto letnega prometa, izvršenega v predidočem letu, ter plačevati Vilctno davek na poslovni promet — krošnjarji in drugi obvezana" z obrtnim dovoljenjem za 1 leto ali krajšo dobo plačujejo davek na podlagi prijave b) za celo leto, odnosno za del leta vnaprej obenem s plačilom ostalega neposrednega davka. — Osebe pa ki so izvršile s'učajni promet stvari proti odškodnini, ki prebega 20.000 K (čl. 4 radnji odstavek) morajo v 14 dneh prijaviti vsak tak primer s prijavo po vzorcu b) in plačati l%ni davek.
Ob zak'jučku leta se potom javnega razglasa pozovejo vsi davčni zavezanci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa po uzorcu A) oziroma a), da predlože prijave po uzorcu B).
Davčna oblastva bodo na pod'agi teh prijav in uradnih poizvedb ugotovila končni predpis davka in odrcdila ali odpis med letom preveč plačanega davka ali pa naknadni predpis davka, kateri se bo davčnim zavezancem naznanil s posebnim plačilnim nalogom po vzorcu v).
Tiskovine vzorcev A), a) in b) se dobivajo pri davčnih uradih, razpečevalclh kolkov In trafikantih, pol pole stane 4 K.
Člena 12 in 13 uredbe vsebujeta stroga kazenska določila za prestopke uredbe o davku na poslovni promet
Rok za pod'isnvanle 1 % dri. hivestvcilskeM posolila potrte 30. septemUrat.l.
Italijani o Hnbljanskem 02-leselmn.
»Piccolo dela Sera« Driobčuje dolgo poročilo o ljubljanskem velesejmu.
O Ljubljani piše med drugim: S trgovskega stališča je Ljubljana glavno središče jugoslovenske kraljevine proti zapadu. Orijent-ekspres jo združuje z Beogradom, Zagrebom, Carigradom. Bukarešto,, Sofijo, Solunom Milanom. Turinom in Parizom, direktni vlaki pa s Trstom. Dunajem, Prago in Monakovim. Glavno mesto Slovenije, ki je oddaljeno 70 km od politične In carinske državne meje. ie postalo po polomu Avstrije središče za vso zapadno trgovino. Tranzit lesa. poljedelskih produktov, živine in mesa je našel tu naravni izhod. LJubljana je postala tudi središče, iz katerega se prevajajo v vse dele Jugoslavije in balkanskega orijenta uvozni predmeti: manufaktura, kolonijalno blago, italijanski industrijski produkti, nemški, avstrijski in češkoslovaški. V Ljubljani se shajajo trgovci iz Bosne, Srbije. Crne gore, Macedonije in Vojvodine in sicer ne samo za nakup blaga, ampak tudi v svrho direktnega stika z inozemskimi trgovci.
O pomenu velesejma piše: V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je Slovenija naibogatejša z ozirom na svojo trgovino in industrijo. Ljubljana je bila vsled svojega zeml;eDisneea položaja že pred vojno znana po živahnih trgovskih odnošajih z drugimi državami in sosedirmi deželami. Združenje Slovenije s Srbijo pa je še bolj pomnoži1© ljubljanski trgovski promet ker so odpadle carinske in politične me;e. ki so jo delile od Orijenta. Bogati jugo slovenski trgovci so takoj spoznali velik trgovsko važnost Ljubljane tudi zaradi bližine Trsta.
Zato je lahko razumljiv razlog, zakaj se je vršil ravno v Ljubljani prvi veleseim jugoslovenske kraljevine. Olavni cili ljubljanskega veleseima ie bil dovesti v stik trgovske kroge iz drugih delov kraljevine. Pa tudi dejstvo, da je Ljubljana po svojem zemljepisnem poloiaiu spojevalna točka med Jugoslavijo in sosednimi državami, se ni pozabilo.
Poročevalec opisuje na to s pesniškimi izrazi prostor ljubljanskega velesejma in pravi, da ga ie presenetil glavni vhod, čeprav je že videl mnogo velesejmov v Italiji. Zdelo se mu ie. da stopi skozi Sforzin grad v Milanu. Nato omenja vzoren red pri vhodu na sejmišče, veliko Sfingo in razne urade. Nadvse pohvalno se izraža o redu in organizaciji ter o dobrem okusu v posameznih paviljonih. Posebno mu uga-ja*o reklamni letaki in knjižice. Posct-nik velesejma čuti potrebo, da si ogleda ponovno vse predmete, ki zastODaio vse industrijske panoge, vse živlienske potrebščine, ves napredek trgovskega prometa jugoslovenskega naroda. Umetnost in industrija na ljubljanskem velesejmu sta ohranila svoj narodni slovanski značaj vkliub vzporedni višini z razvojem evropske umetnosti in industrije. O praktičnih rezultatih velesejma r-3        list posel^no noro
•j sa doha&ai&o Le piaea-riuo, ^.supicaizo od iz.-tfiiicnijjivih službenih nrejcinkoT nameščencev. Do sedaj eo bili 1? služt&dajalci, ki izplačujejo nameščencem stalne službene prejemke, to je prejemke pogojeno v daljših, kakor štiritedenskih rokih, zavezani ob plačila odtegovati dohodnine in plaČarino ter jo v četrJetnih rokih od\.°.jaij davčnemu uradu. Novi zakon z dne 27. junija 1921 (Ur. L. št. 2i0) pa uveljavlja v čl. 3G. IV št. 6 jamstvo elušbodajalcev kuli za dohodnino in plačarino, predpisano nameščencem od izpremenljivih službenih pre-jrnikav, to je cd dnin. akordnih plač itd., ako je» nameščenec pri njih dalje zaposlen nego mesec dni. Med obema obvezam- je pa bistvena razlika. Docira so slnžboda|alci v prvem primeru (stalni prejemki) zavezani pobirati dohodnino in plačarino, so v drugem (izpremenljivi prejemki) le pooblaščeni, da pobirajo odpadajoči davek, zadene jih pa, ako tega pooblastila na izrabijo, riziko jamstva, če bi davek no bil izterljiv od nameščenca samega. Ako službodajalci pobirajo davek od nameščencev z izpremen-ljivimi službenimi prejemki, morajo pobrane zneske odvesti pristojnemu davčnemu uradu tekom 14 dni tk> preteku rs&kega četrtletja s podrobnim izkazom (v dveh izvodih), ki vsebuj podeg zneska tudi natančno označbo nameščenca, kateremu ^e id davek odtegnil. — Jamstvo se mora uveljaviti samo za davek, ki odpad© n.i čas po 14. 7. 1021, to je od dneva objave navedenega za-časnega zakona v ^Službenih Novinah< in se razteza le na davek, ki bi odpadel na izplačani prejemek, ako bi bil ta edini dohodek slnžb.-»jemalca. Uveljavilo bo s posebnim jamstvenim nalosrom.. Po pravomoćnosti te^ra naloga «e bo neporavnani davek, če trdba, prisilnim p^tom iztirjal. Proti jamstvenim n.^locom p© tekom 15 dni rA> vročitvi lahko vloži nritožba. V te? je pa dopustno iznodbijnti le jamstvo utemeljujoče ok.-dno*ti. ne pa rudi višine, dohodnine ali nlncarine, ki se ie službojema.1-cu predpisala in za katero se uveljavlja iam«tvo. O takih pritožbah odloča administrativno končnoveljavno finančna d<*Wariia.
—g Na5 Izvoz fn uvoz.  V prvem četrtletju tekočega leta se Je izvozilo iz naše državo  blaaa  v vrednosti
.^9.410.975 dinarjev, uvozilo pa v vrednosti   1   milijarde,   14 miliioaov
2750 dinarjev.
— Cene Juva5ki slanini v Ljubljani. Ker je bilo pomanjkanje slanine nai ljubljanskem trgu, ki je trajala 6 tednov, nevzdržno, sd je kupilo v svrh'» orijentacije 4o prima praačev na državnem posestvu Beljd v Baranji po protekcijski eecii 43 K kg žive teže. loco Belje. V Ljubljano poatavljeni so stali prašiči 52 K kg žive teže. Za po-izkušnjo so je zaklal) dva razlidna prašiča in uradno stehtalo. Prvi praiič je tehtal 199 kg žive težo; slanine jo imel 112 kg mesa je im*l 50 kg. Glava in parklji se računajo ta delo. Žav prašič je stal 10.34S K. Izkupiček za" špeh in meso, ako bi se računal ves spoh po 75 K kg in meso po 3S K, ker so meso hrvaških prašičev podela večinoma za klobase in im* nižj) ceno, znaša 10.300 K. Drugi prašič je tehtal 151 kg živo trže-, speha jo imel 85 kg* mesa 51 kg. 2iv prašič je stal 7S52 K. Izkupiček za speh in m^so znaša S31& kron ,ako so računa slanino po 75 K in meso po 38 K. Iz tega sl^di, da nf mogoče ra.zprodajati torasno na ljubljanskem trpru težkih prašičev pod gornjimi cenami. To občinstvu V informacijo in svetujemo, da se samo prepriča o klavnih rezultatih. Slanina domačih kranjskih prašičev, ki so plačujejo po 30 do 35 K živo teže, etano 50 d'J 55 kron kilocrram.
—g Drjavno obligatno zavarovanje kmetijskih pridelkov zoper uime. Po iniciativi poliedelskesra ministra g. Puclja se je vršila v Beogradu v tednu od 19. do 24. t. m. posebna konferenca za uvedbo državnega obligatne-ga zavarovanja vseh poljskih in drugih kmetijskih pridelkov proti toči. Sestavil se je poseben načrt ki se predloži že v prihodnjem zasedanju v pretres in sprejetje, kar bo pomenilo veliko olajšavo in gmotno podporo v napredku kmetijstva cele države.
—g Dobava 10.000 kg svinjske masti. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornicn v Ljubljani, da se vrši dne 10. oktobra t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena ofertna licitacija za nakup 10.000 kg čiste svinjske masti. Oglas s podrobnejšimi podatki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Liubljani na vpogled.
—g Za izplačilo zamenjanih nov-čanlc v Dalmaciji. Zadružni Savez v Splitu je poslal ministrskemu svetu brzojavko, v kateri zahteva neodgod-Ijivo izplačilo zamenjanih kronskih novčanic v evakuiranem ozemlju, ker preti drugače tem kfajem gospodarska kriza.
—g Izvoz konj v Inozemstvo. Iz
Beograda javljajo: Po informacijafl z merodajne strani se je po odloku go-spodarsko-finančnega odbora od odobrenega kontingenta koni prepeljalo doslej v inozemstvo preko carinarnice v Rakeku samo 560 konj. torej jih ostane Se 533. preko carinarnice v Mariboru pa 1112 konj, ostane še 3S8 koni. Ta ostanek se bo sedai porazdelil med ostale carinarnice.
—g Popisovanje in žigosanje vol-
nih in predvojnih posojil. Finančni minister je odloČil: 1. da se vrši popisovanje in žigosanje obveznic vojnih In predvojnih posojil bivšo Avstro-Ogr-ske, nahajajočih se na ozemlju, ki ie po rapallski pogodbi pripadlo naši kraljevini, še do vštetega 30. septembra 1921 in 2. da se smejo prošnje za naknadno popisovanje in žigosanje obveznic predvojnih posojil iz celega našega ozemlja sprejemati pri delegacijah mnistrstva financ še do vštetega 15. oktobra 1921.
:—g Nove položnice   poštnega čekovnega zavoda za davčna plačila. Delegacija ministrstva financ je odredila, da naj davčni uradi en mesec pred dospelostjo davkov, t. j. v januarju, aprilu, juliju in oktobru dostavljajo položnice poštnega čekovnega zavoda, na katerih bo označen celoletni predpis vsakega posameznega davka, skupna vsota dotedanjega plačila   in znesek, ki naj ga stranka v poštnem čekovnem prometu plača, pred štirinajstim dnevom meseca februarja, majnika, avgusta in novembra,   če se hoče izogniti stroškom za izvršilni opomin (4 vinarje od vsake krone). Dokler predpis za tekoče leto davčnemu uradu še ne bo znan, bo na položnici naveden provi-zoren predpis v iznosu prošlega leta. Za te položnice se bodo računali samo tiskovni stroški po 30 vin. Hkratu bodo davkoplačevalci, ki stanujejo izven kraja, kjer je nastanjen davčni urad. po razglasu opozorjeni, da so take položnice predane pošti   ter da naj iiht ako bi jih pošta pravočasno ne dostavila, sami na pošti dvignejo. Davčnim obvezancem pa se priporoča, da poravnajo svoja plačila v poštnem čekovnem prometu, ker si s tem prihranijo pot k davčnemu uradu in večkrat cele ure trajajoče čakanje predno   pridejo na' vrsto. Hkratu pa s tem pomoreio. da se denar steka neposredno v poštni čekovni zavod, ki vrši plačila za državno upravo. Seveda vsak davkoplačevalec tudi Še nadalje kakor dosedaj lahko zahteva pri davčnem   uradu proti plačilu davčno knjižico in si da vanjo vpisati prepis in plačila.   Stranke pa lahko vsak čas zahtevajo tudi popolen Izpisek iz kontne knjige davčnega urada. Za ta izpisek pa le plačati po tar. post. 42 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah takso 5 dinarjev.
—g Nemčija nam pošilja slabe konje. Iz Beograda javljajo, da le zadnja pošiliatev konj. ki nam )ih je poslala Nemčija kot vojno odškodnino^ zelo slabe kvalitet«,
»
stran. 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dne J^. septemDra 192).
Dneune uestt.
Vi Ljubljani, 28.
ij» Zadnja beseda. Na odru leži 4ltđTtičen mrlič, Treba bi bilo torej pisati nekrolog. Toda napisali so vi a Še pokojnikovi prijatelji, in tudi <!ni. ki smo mu bili nasprotniki, bi ffe najrajši oklenili reka: »De mor* fuia . ..« Toda Anton Pesek bi mo* ral priznati, da je resničen tudi iz* Hk: Bog me reši takih mojih prija* feljcr, • sovražniki opravim it Mm! Zakaj le njegovi prijatelji so krivi vbo njegove nesreče, le nje* jjovi prijatelj i so krivi njegovo •mrti. Če bi bil poslušal svoje na* •protnike, bi si bil prihranil vse ne* potrebne bridkosti. Toda prijatelji •o ga vzpodbadaH ga pritirali do •krajnosti in zdaj ga hladno pu* Ičajo na mrtvaškem odru. Mi smo Peskovo afero skoraj docela igno* rirali, ker smo jo smatrali na eni strani za povsem privatno zadevo, na drugi strani pa za vprašanje, v katerem ima edino in zadnjo bese« do vlada. Stali smo na stališču, da vsa afera ni strankarska, nego le javnomoralna; take afere pa naj preiskujejo policija, sodišče in vla* da. Naš list ne lovi pikanterlj Iz •polnega življenja; Čakali smo to* rej raisodbo in jo priobčili tako, da nismo žalili javne nravnosti. Konstatirati pa moramo, da sta kle* likalna lista »Slovenec« in »Novi čas« do zadnjega napadala JDS, grozila na vse strani ter nista niti podvomila, ni li morda vendar m o* dreje — molčati in čakati izida sodne razprave. Klerikalna lista bi morala zantevati neizprosno od mo> ža, ki je v »Jugoslaviji« najbolj kri* 5al proti korupnosti in nemoralno* iti, ki je zagrešil toliko krivičnih napadov na najrazličnejše svoje na« sprotnike, da je sam absolutno č\si in brez greha. A ta mož je hotel po vsi sili postati ljubljan, župan! Kritičnost je bila prav zaradi te njegove ambicije še mnošo potreb* nejša. A »Slovenec« in »Novi čas« •ta vse očitke prezirala ter sta biju* vala ogenj in žveplo le na JDSr Za A. Peska sta se esofirala kskor bi
Črna šlo za škofa ali vsaj za kakega lerikalnega velmoža. To dejstvo si treba zapomniti! — Da je imela »Jugoslavija« Še včeraj drzno čelo, bruhati smradljivo blato na JDS ter govoriti o porazu JDS, je znaš Čilno za moralno višino izdajatelj* ■tva tega lista In Pesek bljuje še da* oea okoli sebe! Še nikdar so ni v slovenskem časopisju razlivala tako ostudna gnojnica kakor te dni in še nikdar nismo videli toliko drznosti v trditvah, ki so bile končno sod* nijsko izpodbite ter po zapriseže* nih pričah ovržene. Naš list se v to blato ni mešal, in trdno smo pre* pričani, da so naši naročniki to na* le vedenje le odobravali. Dovolj je bilo smradu drugje, svoj list smo vzdržali čist, in to nam je v zado* ščenje.
— Volitev župana. Danes popoldne ob potih so vrši seja obč. sveta ljubljanskega, d« izvoli župana. Ker je g. A. Pesek odložil mesto v obč. svetu, se govori, dft hočejo opoaicijonalne kosr hrane stranke isvoliti za župana g. K o c m u r i a , ako vztraja g. dr. Palic ca bvojero doslej odklonilnem stališču, Oba sta člana socijal. demokratske stranke, ki jo baje svobodomiselna in napredna, a protikapitalistična, protimeščanska, izključno zastopnica delavstva in proletarijata. Kako bo mogla koalicija s klarikalci delovati v obč. svetu, je aogonetno. Kako el more kdo g. Kocmurja- misliti na ljublj. župenskem stolu po Iv. Hribarju in dr. It. Tavčarju je neumljivo. Vsa čast agitatorju Koemurju, a Ljubljana si želi za župana moža* ki je vreden naslednik bivših županov.
— Češkoslovaški ob'cl v LJubljani je došla lastnoročno pisana zahvala slovečeza pisatelja Alojza Jiraska sledečega obsega: Velecenjeni gospodje! Sprejmite, prosim, iskreno zahvalo za laskavo čestitko k mojemu 70. rojstnemu dne, ki mi je bila posebno draga in ki jo visoko cenim kot pojav bratske vzajemnosti češkoslovenske, katero Vi, velecenjeni gospodje, tako zaslužno in z uspehom gojite! Želim Vam trajnih uspehov in sem Vaš prijateljsko vdani Alois Jirasek mo. V Hrenovem, dne 2. septembra 1921.
— Anton Pesek odložil politične funkcije. V svojem glasilu objavlja danes g. Anton Pesek nekak >manifest slovenski Javnosti«, v katerem naznanja, da izstopi 1* političnega Življenja, da je odložil mfesto odbornika v načel-stvu NSS in tudi mesto odbornika ob* Ginskega sveta ljubjanskega. — Zadnja odložitev Je bila (avljena tudi pokrajinskemu namestništvu. Na Peskovo mesto pride nfagov namestnik državni nastavljenec g. Karo! Z o r k o, ki se Že udeleži današnje popoldanske »eje mestnega občinskega sveta. Zanimivo je, da isti >manifest< prinaša glasilo SLS kot >Poslano«.
— Ivan Krajec V Novem mestu fe mnrl v ponedeljek v visoki starosti 79 let g. Ivan Krajec, bivši tiskarnar. založnik in dolgoletni ravnatelj Mestne hranilnice v Novem mestu, ž njim le umrl eden najbolj simpatičnih, vseskozi poštenih in neumorno delavnih jpaiifianai na DoJfmlvkem, Pr*d leti it
septembra 1921.
bil pokojnik močna opora slovensko književnosti, je podpiral po svojih močeh slovenske literate in dijake ter ie imel vedno odprto roko za vsakogar, ki je iskal pri njem pomoči. V zgodovino slovenske književnosti se je zapisal pokojnik kot založnik prvega In edinega ponatiska ogromnega Valva-zorjevega dela »Ehre des Herzogtums Krainc V to delo. ki ga je skušal izdati natančno po originalu, je vtaknil veliko denarja ter je imel precej izgube. Izdal je tudi ilustrirano izdajo Slnkle-wiczeveaa romana »Z ognjem in mečem«, spise Andrej čkovega Jožeta, Zabavno biblioteko, spise Krištofa Šmi-da za mladino ter še druge razne izvirne in prevedene knjige. Blagemu možu bo ohranjen najlepši spomin.
— Ljubljansko gasilno društvo. Kakor čujemo, se dola v gotovih krogih na to, da bi so ta korporaeifa reorganizirala in is sedanjega prostovoljnega društva preustrojila v občinsko napravo kakor io ima is nekaj let Gradec ln druga večja mesta. Organi naj bi bili od občine fiksno plačani, a pod nadrorstvom stavbnega ali kakega drugega mestnega urada. Vsekakor se bv> s tem ▼ kratkem   pečal občinski
svst. Tosadevni načrt j*> baje frs sestavljen.
— Zadruini kongres.    Kakor se
nam porocvv, so vrSi dne 30. septembra t. 1. ▼ Ljubljani Z r:družni kongres v Dijaškem domu polecf hotela Union. Da prid* pri tej priliki do velfavs slovenska zadrulništvo, bi bilo želeti, da se tega kongresa udeleži kolikor mogoče veliko zastopnikov zadrug. Odbor glavneg.a zadružnega šarita namerava ori toj priliki napraviti tudi izlet na Bled in v Haribor, katerega se udeleži lahko vsak zadružnik.
— 30 demonstrantov iz Prekmarfa so v ponedeliok popoldne pripeljali v Maribor v preiskovalni zapor okrožnega sodišča.
— Državna trgovska Akademija v Ljubljani. Prijave za vstop v abituri J entski tečaj se sorejemVo do 5. oktobra. Trgovska akademija je nameščena v poslopju tehniške srednje šole II. nadstr. levo, (Aškerčeva ulica št. 9.)
Posestnikom gliue (Ilovice). Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani naprosi vss posestnike, na katerih zemljišču se nahaja fineisa ilovica, da mu to sp oroče in če le mogoče, do po si jejo oziroma ob priliki donesejo rudi manjšo množino za vzorec. Na obrtni §_di bo vse doposlane gline preizkusil učitelj za keramiko glede njih uporabljivosti. V Interesu vsakega posestnika pline je, da se radevolj© odpove, da se more dognati kakovost in množina naših glin, od katerih se da na lahek način doseči lep zaslužek, posebno, ako bi bi!e sposobne za izvoz.
Oglas javno dražbe. Dne 2. listopada 1921. prodat će se lavuom dražbom tribine II. pokrajinskog sokolskog sleta na licu mjesta Osijeku u gornjem gradu Krežminoj ulici u 10 sati prije podno. Dražbi bit će izvrgnuto svih 8 objekta (4 tribune za Sjedenje, 4 za stajanfe), najedanput, ukupno 800 m3 drvene gradje uz iskiienu cijenu 250.000 K. Ne uspije li dražbe svih objekata najedanput, izvrgnut će se dražbi svaki objekt sa sebe. Dostalae imade kupovinu da položi odmah. — Odbor II. pokraj, sleta u Osijeku a likvidaciji
— Žrtev požara. V ljubljanski jav-Ti\ bolnjžniei i© vSeraj podlegel hudim opeklinam delovodja kemične tovarne Golob Jb Konip. g. Avgust D s b e v e e. Zapušča ženo - vdovo. Delovodja Debe-rec M je zelo opekel, ko je izbruhnil požar v kuhinji za kremo gori omenfo-ne tovarne.
— Zdravstvena predstava sa meščansko in ljudakošolsko nčited^tvo. Zdravstveni odsek Slovenijo in Istro priredi v četrtek 29. septembra t, L r»b 2. popoldne t kino >Ideal< za gori imenovano učitoljstvo zdravstveno predstavo o tuberkulozi itd.
— Vojna akademija. Gojenem nižje sole Vojne akademije, ki bi morali vstopiti v prvi letnik 30. septembra t. 1., se preloži vstop na 51. oktober t 1.
— Pasji kontumae, razglašen dns 4. februarja in 4. junija 1921 za meeto Ljubljano, »• z dnem 22. septembra ukine.
— Tlakovanje Wolfove nliee. Ker
3B je pretekli teden pričelo tlakovanje te ulice s kockami, je ulica za vozni promet do nadaljnega zaprta.
— Parni vajer. Pretekle dni sv* ee-fito v Pr&žakovi ulici uravnali s parnim valjarjem. Ta cesta je sedaj ca tovarni promet urejena.
— Nesreče in neigode. Fran Est, žofer, je včeraj vozjl z avtomobjlom ii Kranja v Ljubljano. Na znanem velikem ovinku pri Medvodah mu je počila pnevmatika. Avto se je prevrnil in Est je dobil tsžke notranje poškodbe, tako, da so ga morali prepeljati v Ijub-sjansko bolnišnico. — Kočarju Jakobu Petrovčiču % Unca pri Rakeku je pri kosilu, ko je srebal juho, obtičala v gr* lu mala kost. Oditj ie moral bolnisnjco. — V duševni amedenosti al je včeraj prerezala lile na levi roki sluikfn)a Terezija Deželak v LJubljani, Krakovski nasip. Odpeljali sojo ▼ bolnico.
— Zveza vojnih vdov in sirot prf refo v soboto, 1. oktobra, v Mestnem domu vinsko trgatev. Sodeluje godba dravske divizije. Cjstf dobiček je namenjen najrevnejšim vojnim vdovam in sirotam.
— Podlistek »Pri Ivana Meftrovl-ča«, Id ga ie spisal za naS list dr. Ivan Lah. je ponatisnila v celoti splitska »Novo Doba*.
Originalen tat In berat
Viktor Judtž fe vellk,mocan, dobro, rejen možakar v najlepši moški doni. s de-laU se tudi nJemu ne ljubi; zato rajSi mešetari krade in berači. Visoki Viktor krepkih milic ie Specialist v tatvinah gostilniških kozarcev. Včeraj popoldne te ga Je Viktor navlekel tam v Spodnji Sliki in v neki gostilni ]e itčel oddajati brez obrtnega dovoljenja — kozarce. Imel je šest lepih, finih koiarcev. A strainik ga je prijel in pobaral, odkod Ima blago. Ker Viktor odgovora ni vedel, ga je strainik odgnal na policijo.
Na policiji . . Službujoči uradnik: »Kje ste dobili kozarce? Ukradli?. Viktor: >Ja, ]t! Te kozarce tem pokradel po gostilnah, nekaj v Medvodah, nekaf v SiSki, nekaj drugod.c — Uradnik: »Kje še? Po-vejteU — Viktor: »Ne vem, sem slabega spomina.« — Uradnik: »Zakaj ste slabega spomina?« — Viktor: »Sem slabega spomina, posebno danes, ker sem Že 100 K ra-pil.« — Uradnik: »Ali že dolgo časa kra-dete kozarce?« — Viktor: »Kozarce že deli Časa kradem po gostilnah.« — Uradnik: »Zakaj?« — Viktor Judež ves nevoljen: »Zato, ker MrMe mene goljufajo. Prodajajo mi slabo in draao vino.« — Uradnik: zato ne smete krasti blrtom kozarcev!« — Judež Viktor: »Zaradi slabega vina sem primoran, da birtom kradem kozarce, jih stisnem v Žep fn potem prodam.« — Uradnik zelo resno in odvažno: »Kaj je vaS poklic?« — Judež Viktor: »Kup£»]eni k raznimi predmeti, s senom in poljskimi pridelki« — Uradnik: »Potem vam pa nI treba krasti m beračiti!« — Viktor: »Ker pa ksefti niso posebno dobri, moram včasih malo po ra?nih hi^ah za kljuko prijeti In tam pofehtati za kake soldke.* — Preskrbeli so Judežu Viktorju stanovanje ln brano v Justini palači . . .
ii k%¥mm% pionirji SJ LfftlfeifflKl.
Kongres naših kulturnih pionirjev, srednjesolskih profesorjev v Zagrebu je zaključil svoje pro^ramatično delo. Po konjresu $0 odšli hrvatski in srbski profesorji iz vseh delov naše države na poučno potovanje v Slovenijo. Danes, točno ob 10.-41 dopoldne so dospeli z zagrebškim vlakom v Ljubljano. Okoli 250 profesorjev in profesoric si bo te dni ozledalo vse zanimivosti slovenske prestolice in lepote naših planinskih krajev.
Sekcij a Ljubljana jim je priredila skromen, a tem bolj prijate!iskobratsH sprejem. Na glavnem kolodvoru so raje domoljubne licejske kolejtfnje do-šlim bratom najprvo razdelile krasne $oj>ke raznega cvetja. V imenu ljubljanske sekcije je došlece pozdravil ravnatelj g. dr. K o r u n, ki je v svojem kratkem nagovoru povdarjal lepote naše domovine, izražal veselje, da imajo bratje priliko videli krasote naših severnih planin in se seznaniti z narodom. Za iskreni pozdrav se mu ie zahvalil beogradski profesor g. dr. Jeremija Ž i v a n o v ić. Izrazil je veselje, da imajo srednješolski profesorji priliko občudovati lepo Slovenijo, ki je lahko por osna na svojo kulturo.
Došlece so pozdravili 2e predstojnik oddelka za prosveto g. dvor. svetnik S k a b e r n e. v imenu mestne občine mas. ravnatelj K. dr. Miljutin Z a r n i k in v imenu odseka sekcije Udruženja jugoslovanskih novinarjev predsednik g. S m o d e j.
Izletniki so na to v povorki odkorakali po Dunajski cesti proti univerzi, kjer so jim odkazali stanovanja in prenočišča. Nadaljni program je sledeči: Razpored: 1. Sreda, 28. septembra: Ob 15. zbiranie vseh v Zvezdi pred univerzo. — Ob 15.15 skupno ogledovanje mesta in sicer: iz Zvezde po Vegovi ulici (realka, konservatorij), no Rimski cesti. Gradišču (dramsko gledališče), po Selenburgovi ulici (pošta), po Aleksandrovi cesti (operno gledališče), Narodni dom. (Trubarjev spomenik), po Bleiweisovi cesti (ženski licej, vladna palača), čez Rimsko cesto na Mirje; ogled rimskega ozidja: Tehniška srednja šola: mimo Trnovske cerkve ob Ljubljanici v osnovno in meščansko šolo na Prulah: ob Grubar-jevem prekopu na Grad (nzgled do in preko severozapadnih državnih granic); pred Vodnikov spomenik: starodavni magistrat: pred Prešernov spomemk. Razhod za slobodno kretanje. — Ob 20. banket v veliki dvorani hotela »Union«. — 2. Četrtek. 29. septembra: Ob 6.35 odvoz z južnega kolodvora na Bled. Prihod na Bled ob 9.23. — V čolnih na blejski otok. — Vožnja v čolnih ob obali v odkazana hotela. — Tam skupni obed. — Odhod z železniške po-Ctaje Bled ob 14.40 direktno skozi Ljubljano mimo Zidanega mosta in dalje. — V Ljubljani na južnem kolodvoru poslovi te v ob 17. — Prestop v vlak na Zagreb. Odvoz iz Ljubljane ob 17.35. prihod v Zagreb ob 22.25.
Kumara.
— Narodno gledališč« v LJabUmL V
soboto, dne 1. oktobra v dramskem poslopju Kosorjeva drama »Požar strasti«, v opernem gledaMSČu Musorzskeg* opera »B o r i a O o d u n o v«.
— Dramatični odsek šentjakobskega gospodarskega naprednega društva v Ljubljani je uprizoril v svoj! gledališki dvorani v Florijanski ulici 27, I. v soboto, 24. t m. In ponovil v nedeljo, 25. t. m. veseloigro »Jesensko solnce« in burko »Kakršen gospod tak sluga«. »Jesensko solnce« zahteva od igralca spretno umevanje francoske satire, ki pride do veljave le s kreacijo rafinirano - pretkane kokete Adrijane, zvitega Noela in dobrodušne gospe Le-bretonove na eni ter zaljubljenega f •tare* Đriouevilla na drugI strani V I
veliki meri se je to posrečilo vsem. Burka »Kakršen gospod — tak sluga« Je ugajala najbolj v prizorih rekruta Lipe Butca s slugo Matičkom, polkovnikom pl. Radenskim in Medvedariem. Kreacija Lipeja je segala preko mej diletantizma. Tudi ostali so ustvarili dobre tipe. Opaža se pač. da mladi Šentjakobski oder razpolaga z mladimi, inteligentnimi, agilnimi močmi, ki obetajo, da se še izklešejo v hramu Taliie. Radovedni smo na njih daljni razvoj in duševni razmah. Markič V.
— Ivan Vazov, vstvaritelj bolgarske narodne pesmi, ie bil rojen 1850. Kot član nacionalno - revolucionarnega odbora je moral ponovno zapustiti Bolgarsko. V Rusiji je napisal roman »Pod jarmom«. L. 1887. se je vrnil v Sofijo, kjer je Izdajal časopis »Dennl-ca«. Bil je rudi nekaj Časa naučni minister. V bolgarski literaturi si le s svojimi deli zagotovil odlično mesto.
— Ustanovitev dramatičnega odseka Ju geslo venske Matice v Mariboru. Pred kratkim se je ustanovil v Mariboru dramatični odsek Ji'goslovenske Matice, podružnice Maribor, čigar namen je, vzbujati v ljudstvu, predvsem pa v ljudstvu kmetskega stanu narodno zavest potom prirejanj raznih iger v naših obmejnih krajih. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik Janko Dekle-va, tajnik: Franio Urbič, režiser: Srečko Staut, blagajnik: gdčna. Zora Godina, Priprave za prvo uprizoritev so fc v teku; ako ne bo posebnih tehnič-
nih ovir. bo mogel odsek nastopiti Že v sredini oktobra s prvo predstavo, na kar javnost že sedaj opozarjamo«_
SskoišSua.
— Sokol II. v Ljubljani naznanja evoj*»n.i članstvu tor občinstvu da priredi v ned . .ine 9. oktobra 1921 na Kongresnem trgu veliko dobrodelno javno tombolo s krasnimi dobitki. Razprodaja tombolnih tablic, po en dinar,
ee prione daj >■-. Segajte pridno po njih.
— Sokol II. Docr »delna javna tom-
bela, ki po Trsi v nedaljo, dno 9. oktobra t. 1. ob :;. i opoldan up. Kongresnem trgu, bo atraJ ija prve vrate, kajti nihče ne bo hotel zamuditi loj-o prilike, za, l dinar al nabat iti kompletu > spal-i:o sobo, ki tvori prvi glavni dobitek ali tombolo, Pa tudi za drugo glavne dobitke kakor tudi ?.\ ostale dobitke se bo vrodno puliti, l/s oglejte si Jih od ponedolka, 3. oktobra dalje do sobote 8. oktobra v Izložbenem oknu tvrdko Gričar & Majat* Prešernova alical Nabavite si tablic takoj, prodno poide pičla saloga! Dobe ee povsod!
— Soko] II. Nesrečna nsoda pobrala fo iz nnsih vrpt brati Avgusta De« b e v e a, nsJogai BolgolMnega vztraj-negi Bana* Spremimo ga na zadnji poti korporativno v krofa. Pogreb je 29. t. m. ob 15, Zbirališče ob pol 15. pred mrtvašnico đoSelno I olni^nic«?. —--Blap mu spomin!
Tetefomks! lis hrzmmzizz r?srr£i!a«
PASICEVA   POT   V   PAKiZ. — NJEGOVA INTERVENCIJA ZARADI ALBANIJE.
— Beograd, 28. sept. (Izv.) Mi* nistrski predsednik g. Nikola P a* š i č odpotuje koncem tef4a tedna v Pariz, da poroča kralju o sedanii politični situaciji države. Vzrok potovanju pa ni le to poročilo kra* iju, temveč tudi cilj, da ministrski P?ed8e<inik Nikola Pašič pri vr* hovnem svetu zaveznikov s svojim ugledom intervenira v vprašanju rnssoejiive med Albanijo in naSo državo. G. Nikola Pašič namerava na tem mestu predočiti vse one kri* ze in težkoČe, ki bi nastale, če se uresničijo albanske pretenziie po Prisrenu in drugih krajih.
PONESREČENA AKCIJA STO, JANA PROTIČA.
— Beograd« 28. sept. (Izv.) Sto* jan Protič je s svojim oprodom dr. Momčilom Ivanićem doživel v Kru* ševcu veliko blamažo. Njegova se* paratistična akcija ni dobila v Kru« ševcu in v celem okraju absolutno nobenega odliva. Kakor telefonič* no is KruŠevca javljajo, je akcija Stojana Protiča popolnoma pogore* la. Stojan Protič je dospel v nedeljo v malo mestece Stalac pri Krušev* cu. Tam so ga pričakali njegovi najožji prijatelji in mu nasvetovali, naj se nikar ne pojavi v samem Kruševcu, ker je prebivalstvo proti njemu zelo ogorčeno zaradi njego* vega revizijonisričnega postopanja. Povedali so mu tudi, da se pripravu ljajo proti njemu velike demon* stracije. Stojan Protič pa se ni dal pregovoriti. V svoji trdovratnosti je odšel z dr. Ivanićem v Kruševac ter javno dal naznaniti, da priredi v veliki dvorani hotela »Evropa« javno zborovanje. Že pred pričet* kom zborovanja so okoličani in meščani blokirali in zasedli vse do* hode do hotela »Evropa*, trdno oaločer-i, da ne puste Protiča v dvo* rano. Ko se je Protič pojavil na ulici in skušal priti pred hotel, ga je ljudstvo sprejelo z raznimi vzkliki: »Doli z rcakcijonariemU »Doli s separatistom!* »Živelo narodno edinstvo!« Protič jo je popihal v svoj hotel, pobral svoje stvari in od* potoval v nžički okruf, kjer poskus si svojo srečo.
PANIKA NA BEOGRADSKI BORZI.
— Beograd, 28. sept. (Izv.) Zadnje dneve je nastala na beo* gradski borzi panika zaradi uvedbe pravilnika o trgovanju z devizami in valutami. Tudi včeraj je bilo na borzi neugodno razpoloženje. Na borzi niti znali niso, da je stopil 25. t. m. v veljavo pravilnik. Na borzi niso zato mogle nakupiti niti banke deviz in valut, niti trgovci. Pravilnik namreč določa, da more banka kupovati devize in valute le z dovoljenjem finančnega ministra, trgovci pa morejo kupovati ozir. prodajati devize in valute z dovo* ljenjem posebnega odbora. Tega pa ni vedel nihče. Včerai je poteklo in bilo likvidnih mnogo menic in pla* čil, a tudi trgovci so hoteli kupiti mnogo valut. Vse je moralo iz* ostati.
DELO   FINANČNEGA ODBO-RA ODGOĐENO.
— d Beograd, 27. sept. Včeraj dopoldne je bila konferenca načel« nikov klubov, ki tvorilo vladno ve* čino. Predmet razprave je bilo sta* liiče dveh zastopnikov radikalnega kluba, ki se tiče začetka dela v fi. nančnem odboru. Radikalci so stali na »Ulii&ft.  da so v vladi m iaoco
začeti z delom, ker proračun se nj definitivno potrjen. Poslanci i^ drugih klubov so poizkušali prego« voriti radikalce k temu, da bi se f i« nančni odbor razdelil v sekcije, na, kar pa radikalci niso mogli pristati Sklenilo se je potem, da se bode seje finančnega odbora za nekolike dni odgodile, ko bo finarčni mini. ster končal zgodovinski del svojega ekspozeja .
Borze.
—d Zagreb. 27. septembra. Devize« Dunaj 9.10—9.70, Berlin 192—196, Italije (izplačilo) 910—915, Italija (ček) 905—910 London 818—820, Neubork (izp'ačilo) 221 do 223, Newyork (ček) 218—220, Parij 1625—0, Praga 234—236, Švica 3800—3850 Valute: Ameriški dolarji 215—218, avstrij ske krone 11—12, carski rubili 0—20, na. poleondori 730—7-45, nemške marke 187 dc 195, romunski lejl 195—198, Italijanske II. re 910—912.
Devize:
— Trst, 27. septembrt Zagreb 10.95 London 90.5, Berlin 20.25, Pariz 172.50 Zilrich 418, Newyork 24.10.
— Praga, 27. septembra. Zagreb 43 Dunaj 3.975, Budimpešta 14.50, Berlin 98.50 Zurlch 16.85. Milan 4.05, Pariz 7, Londor 365, Newyork 97.
— Zurlch, 27 septembra, Zagreb 2.475 Dunaj 0.39, Budimpešta 0.79, Berlin 4.701 Praza 6.1499, Milan 23.S26, Pariz 41.201 London 21.591, Newyork 5.SO.
— Pariz, 27. septembra. Dunaj 0.875 Berlin 11.375, Zurlch 243 50, London 52.45 Newyork 14.11.
— Berlin, 27. septembra. Zagreb 53 Dunaj 7.65, Budimpešta 1850, Praga 125.25 Zflrich 21.60, MIlan 5.0750, Pariz 8.8750 London 471.50, Newyofk 124.25.
— Budimpešta, 27. septembra. Zagrel 290, Dunaj 30, Berlin 575, Praga 690, Zu. rich 116, MIlan 27,75, Pariz 48, Londoi 2600. Mewyork 685.
— Dunai. 27. septembra. Zagreb 1110 Berlin 2060. London 9500, Ztirlch 436, Pariz 181, Praga 2612, Newyork 2550, Budim-pešta 360. Varšava 32.
Dunajska efektna borza.
— Dunaj, 27. septembra. Credit 2750 Zlvnostenska 9350. drž. železnica 10.020 Alpine M on tane 11.900. Kranjska Industrijska 19.800, Poldl 11.020, Skoda 13.980, Tr. boveljska premogokopna 6.850.
Ltsin&a EredniStua.
— ».Tncpo«Iovan — 27 le* naročnik.« Blncovolito dejstva pobiti i novirr člankom! A ne Fme fo nikoli pr^nerali-rirnti. Mod njimi jo tudi mnosio nnSib somišljenikov, Osla na-ih sotmdnikov — O. Ot. S. v N- Prosimo isto.
Glavni urednik:
Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik:
Ivan Podržai.
jfrtonutična pištola
(Little-Tom 635 mm, in zlata igla za kravato se proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6941
6929
Posojilo
Din. 10.000 iščem proti visok!m obre-ttim s polno girancijo event. vknjižbo za dobo 3 mesecev. Ponudbe pod .Vknjižbi 6929* na upravo S!. Naroda.
Na proda]
vili podobna hiša s 4 sobami, 4 kuhinjami (2 tobi in 2 kuhin,i po sklepu kupčije proste), veranda, goip. poslopje, velik vit, brajde, le-o polje. Studenci pri Mariboru, Jurčiče?« ul. 16. 6922
Proda se
Is proste roke enonadstropna, davka prosti htis ¥ Ljubljani, ZHena jama 19/, lahko z vrtom ali brez njeqa. Cena po dogovoru. Natančnejše prt J. Merhar, Breiict ob Savi. 6916
218. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 29. septembra 1921.
5. stri n.
Kot oraKtikanrinla
jI rada vstopila v kako trgovsko pi-;arno, najraje v lesno podjetje. Odgovore prosim na upr. Slov. Nar. pod ,Lcs I926V
Sprejme se
fcontoristinja, popolnoma samostojna moč, in vajenec iz boljSe hiše. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6942
Mizarski mojtfer
prevzame dela na dom. Ore tudi na debelo. Naslov pove uprava SI. Naroda. 6914
Deklica
16 let stara, se želi iti v mesto učit za šiviljo, kjer bi imela brezplačno hrano a stanovanje; zato pa bi opravljala hišnj dela. Ponndbe na Marija Sovine, pošta
Pristav.-?, Štajersko.
proia se
6935
prost tek (Fieilauf) s 4 prestavami, 500 *;sb za stavbeno in umetno ključavničarstvo. Na ogled od 4. do 7. G.ince 5. J. Mam.
Službe išče
strojni risar z večletno prakso. Sprejme radi kako drugo, izobrazbi rrimerno službo. Ponudbe pod .Risar 6933" na opravo Slov. Naroda. 6933
Sobarica
pomagalka alt začetnica se sprejme takoj v hotelu Slon, Ljubljana. 6932
Jare kontne
(medenina, baker, aluminij, nikelj) kupuje po najvišjih cenah trgovina z železnino Breznik & Fflisch, Linbllana, Can-isr-n~fcr. it* 1« 6917
JHotovilčevo seme
priporoča trjjovma s semeni Sever & Komp., Ljubljana, VVVlfova ulica 12.
6869 ____
Trgonkega pomoloma smeji«
trgovina s semeni Ljabljana.
Sever A Somn.
6908
Spretna sivUJa
za krznarsko in domače delo se spreime pri J. Wanik, Sv. Petra cesta 19.
6890
Dobro ohranjen klavir
se proda. Naslov pove uprava Sloven. Naroda. 6928
Trstje ia mi     io prodaja
na debelo in drobno ms po K 3.50 pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Anton, L obijani, Jeranova al. 13, Trnovo.
Cankarjevo (prej Frančevo) nabr. zopet redno ordinira od 1—3. 6945
Proda se
radi nastopa vojaSke. službe nov moderni površnik, modra sako-obleka in modre hlače, vse za 3600 K. Modo: salon Potočnik, Šelenburgova ulica. 6937
kupim vsako množino. Ponudbe z najnižjo ceno pod .Zelje 6938" na upravo Slov. Naroda. 6938
Treb
6939
jednu dobru kuharicu i jednu dobru sobaricu ovdje u mojoj kući u Mitrovici. 'onude molim slati poStom na gespodju Jelku Maisatr, Sremska Mitrovica na Savi sa oznakom plač- i uvje'a. Reflektira S" samo ni solidne stalne ose:e
Mestni pogrebni zavod.
Knjigoveža
vješt svakom poslu, prima s<r odmah. Ponude na knjižaru S. Jiinker, Sisak.
Elegantna soba
z dvema posteljama za dva mlada gospoda se išče za takoj. Plača se visoko. Ponudbe pod .Bančni uradnik 6925 na upravo Slov. Najoda. 6925
Kiša z vrtom
se proda na Ježld 8 pri Črnučah, p Ježića pri Ljubijani. Več se izve pri lastn kn ravnotam. F-i^on Kovač. 6915
Proda se
skoro nov otroški voziček. Vpraša se HilJeneva ulica 4. 6889
Stanovanje s hrano
rri dobri rodbini iSČem za mimo gospodično, Ponudbe na A P, Cesta na Rožnik St. 5. f859
P050?, jostiinteii!
Imam ie večjo množino prav dobrega Štajerskega < rmotkrga belega vina. Ker moram bktađ iče, kjer Imam vino shranjeno, v najkrajšem času izprazniti, raJi te a dam vino :a lastno ceno. Franc REM1C, Ljubljana, Gosposvelska, prej Marije Terezije cesta št. 1. 692.
Priporočilo.
S 1. oktobrom, tudi lahko takoj sprejmem večjo množino stalnih
abonentov obrtnikov in učiteljev na domačo prav dobro hrano
po najnižji ceni, kar se sploh \ sedanjih časih more dajati. Hrano dajem tudi na dom. — Za mnogobrojni obisk se priporoča.
Antonija Burger, goitilnifariis,
Ljubljana, Prisoina u-lca 5-
t. s Z» U i I
Pozor, tvornice 1 grosfsfi!
Trgovac, \ oji potuje po cjeloj Jugoslaviji, traži zastupstva, kao cipela i dnirjop proizvoda. Naslov: 6873 r. M. B. 1898 9, Lesce, Slovenija.
ve$ca knjigovodstva in korespondira, kakor tudi strojepisja, se sprejme takoj pri Kar! /uranc, valjčni mli , Sevr ca. Prednost imajo, prodajalke, vešče I vine z žitom in moko. Cela pr*<i<iba v hiši. Plača po dogovoru. Vstop ta'.oj.
ISce se
mesečna soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ah pa rnrmSe stanotanje z opravo ali brez oprave proti zrlo dobri najemnini. Ponudbe na poAtnl predal ii. 83. 4^05
•PlUZ--"
mlad go?po<i. kot skla ilŠČnik, ali v kaki psarni, event. temu kaj sl'čnepa. Vstop takoj. P Ofindbc pod »Vesten 6805" ni upiavo S:ov. N.iroda. 6865
Mesečno sobo
nairaje s posebnim vhodom liče za t. oktober konservatorist, po dogovoru bi tudi poučeval na gosli ali na klavir. Ponudbe pod .Konservatorist 6S95" na urravo Slov. Naroda. 6898
2000 X nagnile
dobi oni, ki preskrbi m rni stranki hrt z otrok stsnovanie iz ene sobe ter ku1 tlnjc z uporato Meti v sredini metta ali v bližini Sv Perra. Ponudba pod .Miren dom t93u- na upravo SI. Naroda. 6936
ozori
Zaradi pomanjkanja prostora prodam več raznih kompletnih spalnic, boljše vrste in navadne pod ceno. Ivan Andlcvic, Kolle; tiesro?tvaUka cesta čtev. 12. vrata 38. 6931
mm
oraoiaii
(unm. arab. bol beljen)
The
UBVANT Co ^ugoslavifa d. d.
Ziia&SB, Dalmatin:ka 10 Telef. 6 — 52.
hi giolia »a **
spretni stfire Ši meči, ter rnepa izobr.
krepkega vajenca
sprejme tfi>o\ina z zelezrino
Breznik A Frltscli, LjssblfauM
Carikat evo nabrežje št 1. 6918
nekai minut i d Maribora, z dvema s^',-novan'skima i iiama z gospodarskimi poslopji, čez C0 oralov zem!ii*č, donosnim vinograd m če \ 100 hI le n■■■ v < s e novine, velk sadonosnik -e pr ta I Ceno aH vse «kun«j.   Cena  150 •
oiar,nila da'."' Iz prijazni s ; gospa dr. Srneidu, ]YUr bor, Orožnova ul. 7, L nadstropje. C'J1 •
Mm nz m sp
r' na ni wn
- ;• reča '■• e najboljše žitne dro?e i ' c.. [s otarn se proda .«--.11 t ': :n.i 75 h''J. parne stkalke, dvnamo ia<irogl t deli Oglcoa se v zgoraj navedeni lov; : i. M. Zalokar in s n. 68' 2
TrcJJmo vJeSiog
kožarskog radnika,
ali samo koji umije falcanje \z kreča i kore. Ponude na tvornicu koža FrlečHoh V. Tiala u Bra-cnilevao, Srbl|a. 6900
lf sfalnn Mfia \i sprejme:
Cpr«*^'te!j za ve.4 e hotelsko podjetje, Fcs!ovoilj* za več o kavarniško obrt, Sk'.sdl&nsr, obenem kle'ar. Zahteva se. da je ref.ekrant zmoier. (od rnk!iea>, priden ln tr?z?n in rr đejo le osehe z letnfm siiičevalom v pdteT, Hrano ia noy.?n:? v h K. Pismene donudbe s prepi um spričeval in priloga slike tel zahtevo p'ače ie poslati poi .1 :-»vitelj, pos'ovndja Dzlrom ikladiičar 6896" na pravo Slov, Naroda. Vrla žonska mod £3 tudi eprejnae- 6896
s prakso v betonu  in vodnih zgradbah se takoj sprejmejo pri inž-  Lavrončič, Liubl]anaf Bircska cesta 2.
Ravnotam se sprejmejo
v trajno delo, delo tudi v akordu, Za stanovanje je skrbljeno.
Franja Zebre roj. Stroj naznanja v svo;em in v ime-r\z sorodnikov in otrok: Silve, Bogomile. Hosaatia, Vladi« crt Deznetrlja, Svetozarja in Tct'are p ežaiostro vest. da je njen nadvse ljubljeni soprog ozir. oče, brat in stric gospod
lojsij Zebre
vlijl sodni svetnik
dne 2?. sept. v starosti 56 let umrl po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakiamenti.
Truplo blagopokojnikovo se prenese dne 29. sept. 1921 ob '/z5. popoldne'iz hiše žalosti, Rimska cesta Štev. 7, k večnemu počitku k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. septembra 1921.
stavbeni tehniki in risarji se iščejo. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na Siavbena čruihz. d. d. Ljubljana, Levstikova ul. 19.
Kcua on. zeiezmc v
po kraiki mukepoini bolezni dne 27. sept. izdihnila svojo blago dušo.
Nepozabna pokojnica se prepelje iz Leonišča na Jesenice, kjer se položi 29. sept. ob 10. dopoldne k
večnemu počitku.
Blag ji spomin!
B|ii&«]&32.a - £ss3?šcej 27.. septembra 1921.
lahjifi' R nji) Fsfi?p mini . nAha Rfiisihra
Lii-a-tii* a      Icijlo, rojill|,   ImlfillU niiJu!|CiG.
m
Um
m
m
■cttat pogrtbsi n?*4 » LjiblJ&nl.
Tvrika Go!ob & Co- naznanja, da je po kratkem mukepolnem trpljenju preminul njen dolgoletni, zvesti delovodja, gospod
BCflh to
i razpisuj«.
Iti «H«mI«-
lISl.ill.HiiSlSlliil
pfiiiiijiiiiisralissfeliga
Bolestnega srca javljam v imenu svojem in sorodnikov svetu pretužno vest. da je moj iskreno ljubljeni, blagi mož, brat, stric, tast itd., gospod
m*
" .4
Pravilno izpolnjene in kolekovane ponudbe je poslati v zaprtih irj zapečatenih ovitkih do 15. oktobra na direkcijo drž. žel. v Zagrebu, odd. .D" soba štev. 67.
Načrti in vsi pripomočki zamorejo se dobiti pri imenovanj direkciji od 1. oktobra ti. dalje od 8. — 14. ure v sobi št. 77. K nadstr. ali pa pri pro^ovni sekciji drž. žel. v Ljubljani, kjer se zamorejo poizvediti ostali podatki. Natančneje v „Uradnem listu*.
■
..flf
U iu
r l
Pogreb bo v četrtek, dne 29. t. m. ob 3. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ohranite mu blag spomini
V Llublfani, dne 27. septembra 1921.
m
Vtič
ge/artalBliar £a poslovodja,
v ponedeljek, dne '.6. sept. ob 12. ponoči vsled silnih bolečin kot žrtev svojega vestnega dela v 52. letu svoje starosti izdihnil plemenito svojo dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika je v četrtek ob 3. popoldne iz mrtvašnice dežeine bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
L-uIitj'/.sa, dne 28. septembra 1921.
: " • ■
da brez odloga potrdite snrejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanj'! potom kr. poštnc-Jekovne^a uradn.
Pazite, da boste  naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki
ste ga spre:e'l, in dan, ko Vam je bil izplačjn.
Radi mnogih pri:ožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v st.in domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to rro^mo.
Enake rrito^be so se po strogi preiskavi dosedaj Izkazale skoraj v vsakem sluč.iju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo nje Še posln'. ker bo mi'lil, da frno v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiliatel prepriča, da je bil denar pravilno iz lačan, izgubi spoštjvanje In zaupanje ter mnogokrat do!j^o tiuja, presno se odloči poslati zopet kaki dmr.
K'neeno se obračamo §e na one rojake In rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čak.ijo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorudnikom v Ameriki pošiljat' denar potom na5e banxe.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo na5e geslo.
WmiMM Sli
82 Sorll&ndt Street :?;-w 7ork, N. 7.
iTS
3B
13 4
m
m
Hf Irp
^si>  i r i dir'* Ii
ružnice:
jj SpSit, Celovec, Trst, X] Sarajevo, Gorica, H Celje, Maribor, Bo-rovije, Ptuj, Brežice.
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2.
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodaja sres&e razred© ioteys!e.
Telet. štev. 261 in 413 Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana.
Delniška glavnica K 50,000.000.
Rezervni   zakladi p K 45,000.000
6* strm
»aixrra*3Ki doc 79. septemora 1991«
slev. 2ia
□
i
Naznanilo.
□
Modna trgovina A« SiflttOViC, nasled. K. Soss
naznanja, da se prodaja zopet vrii v popolnoma prenovljeni in na novo urejeni trgovini
V LJubljani, Mestni trg štev. 19.
Posebno priporoča svojo na novo dollo zalogo perila za dame, gospode,
otroke in novorojence.
Velika zaloga pletenin, steznikov, svile i. t. d. Vse potrebščine za krojače in Šivilje. — Galanterija. Postrežba teona ta seJieloa.
□
Cene priznano nizke.
\m
□
Proda oo
Uno? iloi 11UP, iiin
i -j ™—.     .„        • „„..
. Zfuiintints   taiuivi   ■■   in ,    »»»»»» »»»»t
felerrie konstrukcije, vporabljive za vsaki padec ter množino vode.
Vejnovid & Cle, LJubljana, Dnna«s s sita it. 11. 6S27 *«i —————————
Mlada novoporočenca iščeta takoj  Kil  s  15.  okt. primerno
ali
forez pohištva, če mogoče s hrano, proti nsgradi in dobremu plačilu. V zameno se odstopi eventualno 1 meblovana soba v sredini mesta. Ponudbe na poštni predal 110 Ljubljana. 6862
oterie
se iščejo za Romunijo in Srbijo. Dopisi s prepisi izpričeval, popisom življenja in na-t vedbo znanja jezikov na
(JbAZER WAGGON - unđ MASCHI-\   NEN - F ABRIK, GRAZ.
6923
Pozor, trflOiGi s klobuki!
Vsakovrstne klobuke od 160 K it prt j imam v veliki založi; tudi lep t vel o u m t klobuke. Iraafo Cerar, tavemar ▼
Zto»«, petfta Baamsala. Tovarna le od c a j en t 7 minut od posttjt Domžale Cer p rrimerno nlike, postrežbi točni Poprav 1« g« sprejemajo vsako soboto pri g. Triti, sjaaejaaa, Mlrje i.
L F. JBrint
■jltimta tfesiiIrjR v LlabUnl
WoIJov» 11.
Izirlajtsi lfltitfaaii ter teprtfflt rla-tovlrJeT ln laraeeijtf specijelit strtkov-io, točno ia cene.
99*37°!.
Ike £ev»t Co., Zagreb,
Dalmatinska uL 10.
Tal. UL
LndoTlk Ševar,
t*, sa Rskafcu Izvrtaj« točno in ntjku> rije vse v te etrtko epaeajoAt poete, tudi •earlajea.j*. 86SS
Prosita nove In rablja««
mit (Hjokove)
v vsaki muotlnl po najniili ceni nri
ra. tineVsiAN«.
ivUtn tili mt. mst. Irlijcn nn.
Nin I
ŽIMA
hm l
Žimo srn Umnice vstke vrste v vsaki množini U del u It  in  prodala pa ntj-
ngodnejtih dnevnih centri tvrdka Lovro Jaaata«« valava. ll«ae>-
preja, StraetSSe pri Kranja. Vzorci na razoolago   in  oa zahtevo poštniaa prosti. 6544
Dve enonadstropni hiši
v sredini Ljubljene sta na prodij. Ceni K 750.000. Hiši v dobrem stanju brez popravil. Ponudbe pod .Ugodna trgovini/6800- ni uprevništvo slovenskega Narodi. 6800
Zastopstvo in zalogo
svajib mlinskih izdelkov zs Ljubljano odda T.nka Kaldia, valjčni talin, Eranl.
Reflektant mori imeti primerno skladišče na raipolago.
6943
Svinčena
šlbre
(šrot)
vseh veličin izdelujejo
Brata Jfluerlriiiiit,
Zaspao, »alamiarto M.
Vzorci t« pošljejo brezplačno.
HERCEG ■BOS
z maijski osiguravajući  zavod u Sarajevu traži sposobnog
koji bi zastupao zavod za cijelu Sloveniju. Reflektanti koji su se već bavili sa poslovima osijunnjt neka se obrate pismeno 1 svoje ponude stare na ravnateljstvo u Sarajevu.
V;   i'. •   • -V
v V%1z
Prometu! zavod zo premog,v Ljubljani
prodala Iz atovaauddfc preaMgovnlkov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premo* govnikov za domačo vporabo, kakor tudi za industrijska
podjetja in razpečava
Ia žehoslovaški m angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premoga
»aalOTi PmOMBTsfl 1ATQ» M FMMOi d. d. LjoMja—, Mraaka nlioa lp*
Ministrstvo financ krši j. Jilm, Hrvatov in flovencev.
E9
rs
9
7\ državno investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu D 500,000.000.
Poziv na vpis.
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredba z dna 27. junija 1921 DSt. 7941 vzako njene s členom 130 Ustava pteivlje na vpis
7°|d drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku D 500,000.000.
To posojilo je investicijsko ter sa bo porabilo izključno t evrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega pxr>-naefa, stavbo norih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je D 500,000 000 izdan al pari v kosih po Din. 100» 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50 000 serijah po 100 Številk obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzimo brez vsakega odbitka t polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega lata. pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brec odbitka kakorlnegakoH davka, koleka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V takn 10. let se to posojilo na more konvertirati, niti v tam Čoeu obrestna mara znišatl V slučaja da se posojilo po preteku 10. let konvertira, mora se imejiteljem obveza i o ponuditi izplačilo t nominalnem iznosu*
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter aa vrsM enkat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano a hipoteko, a potrebna avota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila aa bo vsako lato v bndgot (državni proradu), no pokritje pa bodo služili predvsem dohodki do točnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domaČih borzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam« uživajo pupilaroo varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati na fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podnsetjih.
Obavznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega ii bodočefa davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, zrezkih ln občinskih) kakor tudi vseh taka in pristojb v kraljevini.
Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921
pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (aa Tankih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.
Eo bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni akiplelzi htalL Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega.
Beograd, meseca julija 1921.
Minister financ
Dr. Kosti Kumanudl L r,
t gsjnfaa in tisk aNamdnn tisksrnntv _
Za insrjratrf dsv od&ovjtfea Vaisastn Kosita*
DY
RV
^823