155. številka. Ljubljana, v torek 12. jnlija. XX leto, 1887.
ttbajft v a k dan irefrr, izimSi nedelje in prasnike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 <»M , za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 <;ld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od čet.iristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravniSvo je v Rudolfa Kirbisa hisi, „Gledalifika stolba". Uprav ni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
ustava v Avstriji ter pristavlja v tem pogledu: „Saj se je vender konečno uresničila želja dobrih Avstrij cev in nemških patrijotov, program Henrika pl. Ga-gern-a:   „Alijanca naše države z nemško državo!"
Tem besedam dostavlja jako karakteristično Horavitz: „To (trt zveza) pase meni zdi trdna točka v vseh premenah in v vršenji pri hodnjih časov. Že zdaj čutimo (ftlhlt man die Kraftigung) utrjenje, kijeje dosegla Avstrija iz te zveze, tu so korenine njene sile, kajti nemška Ostmark (-Avstrija) mora nadalje živeti v duhu, v katerem Je bll» u«t%ttrjena! Ko gledamo zaupno, da hodi zunanja politika prave poti, imamo pač nade dovolj in pričakujemo, da se poleže tudi narodnostni prepir (Stammeshader), kajti naposled utegnejo narodi poiskati bolj to, kar je skupnega, nego pa to, kar je ločilnega."
Glede na spravo narodov v Avstriji opozarja predavatelj na Švico, kjer spoznavajo tri narodnosti blagoslov države, ki jih združuje, in zahteva tudi za Avstrijo pravično in razumno vlado — in to je, pravi on, najvažnejša dolžnost sedanje in vsakotere bodoče vlade naše mnogo jezične Avstrije."
Naposled združuje Horavitz svoj nazor o bodočnosti Avstrije v te le besede: „Zveza z narodom, ki je združen v nemškem cesarstvu, torej z narodom, od katerega izvira temelj Avstriji, in pa dobrohotna, pravična in humanizujoča uprava na znotraj daje poroštvo za bodočnost naše krasne države, katere zgodovina 19. stoletja utegne gotovo utrditi prepričanje, da ima v sebi moč življenja, o kateri ni obupati .... Zakaj bi ne dobili mi kedaj v Avstriji genijalnega in energičnega državnika, ki bi najprej potlačil razpor narodov in ki bi potem razumel varstvo naše države uporabiti v obče blagostanje in obče zadovoljstvo. V dosego tega, gospoda moja! boste pa tudi vi poklicani nekdaj !u
Iz teh kratkih stavkov, katere smo samo iz-crpili, je spoznati mnogo. Mnogo kaka beseda se glasi jako prijetno ušesom tudi slovanskih narodov v Avstriji. Pred vsem nam ugaja izrek, da je treba
najpoprej spraviti narode, ker še le potem je možno doseči tudi po našem prepričanji blagostanje in za-dovoljnost avstrijskega prebivalstva v obče. Kolikokrat so Slovani Že dokazovali, da obče blagostanje je zavisno od sprave, in v tem je obsoj- na vsaka veča namera, da bi se kaj odločilnega ukrenilo v v liberalnem ali konservativnem zmistu. S tem so obsojeni ob jeduem oni konservativci, ki zahtevajo, da bi Slovani v njih zmislu odločno postopali, predno se podeli narodom samostojno kulturno življenje, ki obseza pred vsem narodnostno jednakopravnost.
Horavitz zahteva na prvem mestu pravično sedanjo in vsako bodočo vlado v Avstriji.
To ga zares uči zgodovina tudi tega stoletja, in mi bi radi slišali posebne zgodovinske uzroke, katere našteva gosp. profesor za ta tudi po ustavi utemeljeni in izrečeni poBtulat. V tem pogledu so sojene one avstrijske vlade, ki so zatirale narode in je obsojena pred vsem tudi sedanja madjarska vlada. Kje je bila in je oziroma še ona dobrohotnost raznih vlad našega cesarstva, kakeršno želi in zahteva Horavitz?
Morebiti ravno zategadelj so molčale avstrijske liberalne novine o tem priobčenem predavanji; kajti druga glavna točka, ki se ozira na avstrijsko zunanjo politiko, je v popolnem soglasji nemško-liberalne in madjarske politike.
V resnici jo je tukaj Horavitz zasukal jako čudno z zgodovinskega stališča. Kot zgodovinar dogodkov in sprememb avstrijske države v XIX. stoletji ni imel Horavitz nobenega zares racijonalnega povoda proslavljati zvezo Avstrije z Nemčijo. Ta zveza je še prenova, premlada, da bi mogel zgodovinar sklepati o njeni dobroti v preteklosti ali celo glede na bodočnost. Ne glede na vse drugo moramo izreči, da je za ta del Horavitz postopal jako neracijonalno, ne zgodovinsko, s stališča doslej dozorele te vede. Smelo je priporočati dijakom tako, zgodovinsko popolnem neutrjeno, neopravičeno stališče. Tako priporočanje neutemeljenih nazorov ni več objektivno zgodovinsko — in Horavitz hoče biti objektiven — ampak je naravnost pristransko politično! V tem obziru je [prof. Horavitz dolžen opravičiti se pred javnostjo, kakor je isti javnosti izročil s prvim predavanjem program svojih načel.
»Avstrija v XIX. stoletji."
Na Dunajskem vseučilišči je poletno poluletje ako zanimiv kolegij na vrsti.
Prof. dr. Adalbert Horavitz predava o te-matu: „Avstrija v 19. stoletji", in je uvodno ali prvo predavanje ad verbum sam priobčil v prilogi „Mtinch. Allg. Ztg" od 24. junija t. 1. Iz tega začetnega predavanja je razvidno načelo ali stališče, kako se gosp. profesorju vidi Avstrija sosebna tudi v pogledu na bodočnost.
To stališče tudi za Slovane ni indiferentno, če pomislimo, da se je obračati pri takih predavanjih naravnost do dijakov, ki so namenjeni pomagati državi, torej narode vladati s stališča uceplje-nih nazorov.
Profesorji neso navajeni objavljati one modro-Bti, ki jo o politiki podajejo dijakom; da se je to zgodilo ob tej priliki, je bil gotovo poseben povod, in da mora ugajati Nemcem, je razvidno iz lista, v katerem je imenovani profesor razglasil tako rekoč svoj zgodovinsko politični program.
Vsekakor je vredno, da si Slovani zapomnijo kako se prevažni nauki podajejo na prvem avstrijskem vseučilišči tudi njih lastnim sinovom.
Prof. Horavitz ni črnoglednik glede na Avstrijo, ker se drži zgodovinske skušnje, vsled katere je možno Avstriji obstati Še nadalje, potem, ko je prestala toliko viharjev in silovitih sprememb. On našteva še povoljno srečno one veljavne državnike, ki so bili Avstriji na čelu v tem stoletji, obžaluje pa, da so razni zgodovinarji pristransko in nepopolno razpravljali zgodovino naše države sosebno zaradi tega, ker so se nič ali pa veliko premalo ozirali na narode same in na njih zgodovinski mnogostoletni razvoj v Avstriji.
Iz tega bi bilo soditi, da so črtice, s katerimi označuje predavatelj avstrijske narode, tudi prezanimive, in Slovani bi segnili z radovednostjo po predavanjih tudi zaradi tega, ko bi jih g. prof. objavil v celoti.
»Zgodovinar Dahlmann, pravi g. prof., je menil, da Avstrijo je možno vladati jedino absolutno; kajti, katera si bodi ustavna vladna oblika bi neizogibno porušila državo.K Horavitzu ugaja pa ravno
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(fioman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—8ki.) X>x-uf*i dol.
Tretje poglavje. (Dalje.)
Teta Margarita je kar divjala zarad besed, s katerimi jo je Henrik pozdravljal; v nedolžnosti, kot je rekala, oprala si je roke ter ie glede na njega od se zavračala vsako odgovornost. Nje jeza in nevolja pa ostri ukazi njenim poslom so Mabeli podvojili skrbi in muke; tako so je kaj bolestno prepričala o težavah in nadlogah, katere huda bolezen v rodovini pouzročuje. Uboga Sabija je omahovala mej ljubeznijo do Mabele in strahom od sestrine jeze, ter se je skrivoma plazila blizu okoli Henrikove sobe, krožila po stopnjicah in prehodih ter je po svojih močeh bratičinjo podpirala; a s svojimi razdrtimi čutnicami je Mabeli le malo pomagala, sebi pa je izvabljala neprestano očitanje od straui gospe Ridgwayeve; ta namreč ni imela drugih poslušacev ter je porabila vsako priliko, da
je Sabiji svoje misli izrekala; izustila je tudi, da ni voljna, da bi jo sorodniki za nos vodili.
Akopram je bila Mabelina naloga kaj težavna in jo je od drugega sveta ločevala, vender je imela tudi svoje olajšave. Bolje je bilo gledati Henrika, ko ni mogel spavati, nego slikati si ga v prizorih neumnostij in grdobij. V ljubeči strežbi je nje ranjeno srce nabaialo celijoče hladilo; v srcih brata in sestre pa se je ukoreninil nem upliv, ki je te samotne ure posvečeval in bolnišnico naredil za sa-dišče blagoslovljenega in neumrjočega sadja.
Bilo je tri tedne po rečeni nesreči. O večernem mraku je Mabel mislila, da je brat zaspal. Pokleknila je poleg njega, ter se v molitev vsa zamislila. Ta dan bil jej je dan nenavadne nade. Zdravnik je bil rekel, da je bolnik mrzlica skoro popolnoma izgubil, da je minula vsa nevarnost, celo da kmalu ozdravi. To zagotovi janje jo pa še ni popolnem umirilo in zadovoljilo. Res Henrik je sedaj mirno spaval, dihal brez težave ter rad jedel ponujena jedila. A kljubu temu je čutila, da se je bil nekako nenaravno in čudovito premenil. Kar je nehal blesti, ni izpregovoril več glasne besedice. Akopram je vedela, da jo neprestano opazuje, odgovoril jej ni na nobeno še toli prijazno vprašanje.
Če se mu je bližala, obrnil je glavo v stran, sklenil oči ter je cele ure tako mirno ležal. Ali je ua svojem umu škodo trpel? Ali se mu urivajo grenke misli o njej ? Ali kaki oblak je toli hudo zamračil njegovega duha V
Upehana mučne sumnje in bojazni klečala je nekaj časa in zakrivala svoje obličje; nje duša pa je ležala pred vsevednim očetom. Kar se jej je milo položila roka na glavo in slaboteu, pretrgan glas jej je pošepetal: „Mabel!"
Brzo se je ozrla ter s očmi srečala resne solzne Henrikove oči, ki so se popolnoma in hvaležno vanjo upirale. O ljubeznjivem pogledu in skesanem glasu ubrzdanega duha se ni mogla več motiti. Stegnil je obe slabotni roki in z radostnim klicem ga je objela; skupaj sta se jokala. Kot sta v nedolžnih otročjih letih na blazini sedeč, skup obžalovala male skrbi in bolesti, tako sta sedaj z obilnimi solzami izprala vsakatero senco odtujenosti; marsikatera ljuba nada na boljšo bodočnost prebudila se je v krepčajoči rosi sočutnih src. Le besedice nista zinila, nobeden izmej njiju ni stvari pojasnoval; tega jima tudi ni bilo treba. Ko sta se ta trenotek srci zopet našli in izpoznali, ko so je mejscbojna zaupnost zopet ponovila in ponovljena
Slovanski narodi imajo pravico zahte v ,iti. iz kakih premio iz vaje Hora v it z postulat zunanje avstrijske politike, ker on i ne goje p o v s o ni jednakega prepričanja, najmanj, č e se postavlja tak postulat v javnost brez vsakega ozira na druge zunanje drž a v e.
Avstrijskim- narodom v obče ni vse jedno, kako se uaJ"*naj višjem učnem zavodu oči ona zna nost, ki je-tolikega pomena za prave nazore o našem cesarstvu. Slovanski državni poslanci imajo dolžnost^to točko še posebe premišljevati, in jim je zategadelj priporočamo tudi v interesu državnem.
V pore j.
Politični razgled. Notranje dežele«
V I. j ubijani 12. julija.
.Vloi'avMlti poslanec dr. Začek je na shodu volilcev v Postrelmovu razkladal, zakaj se je preustroj il češki klub. Kar so se češki poslanci poprej dogovorili, vse so poprej objavili mladočeški listi in izvedeli naši nasprotniki, predno se je inogto izvesti. Ko se je dr. Iiieger izjavil v klubu, da Cehi ne smejo zaničevati nobene drobtine, ki se jim ponudi, so ga nekateri listi kar napadati zaceli in so zavijali njegove besede, kakor da je trdil, da se Oehi morajo z vsako malenkostjo zadovoljiti. Klub se je moral tedaj preustrojiti. Vsi poslanci razen štirih ustupili so v nov klub. Mladočehi so delali vedno klubu zadreg«- in radi M bili svet preslepili, da so jedini energični zastopniki češkega naroda in njegovih koristij. Tako pravi narodni zastopniki ne sinejo delati, temveč morajo sto iti le to, kar bode res narodu koristilo. Poslanci ne sinejo igrati komedije, temveč resno morajo delati. Potem je hvalil dr. Žaček domoljubje in previdnost dr. Iliegru, ki se je pri nekej priliki bil izjavil, da ne sinejo Cehi lahkomiselno postopati pri sedanjih razmerah, kajti imajo veliko odgovornost. Dobro morajo preudariti, kaj je sedaj mogoče, kaj ne.
Viianjc «lrz;iV4k.
V diploniatičnih krogih uemajo dosti upanja, da bi vlasti potrdile volitev ItolgurNltegu kneza. „Fremdenblatt",  ki  ima zveze  z  avstro-ogerskim niinister.-tvoni vnanjih zadev, že opozarja na težave zastran potrjonja volitve in svari pred vsacimi prenagljenimi zaključki.   Morda bode bolgarsko sobranje kmalu pri kraji s svojimi  lepimi sanjami. — „Times" so izvedele, da bode Tončev ministerski predsednik, ako bode odstopilo sedanje ministarstvo. Paskov bode vojni minister. Nadalje bi bili ministri Mantov, Dimitrov in Ivančev.   Po drugem poročilu bode pa ministerstvo   sestavil  dr. Stoj i lov. Novi ministri  bodo dr. Stojilov,  Načević, dr. Stianskv, dr. Čomakov in major Paprikov  Radoslavov je odpotoval nekda že v Sofijo, Nikolajev pa v Varno. Demisije regentstva pa veliko sebranje ni vsprejelo. Položaj za novo vlado nikakor ne bode lahek. Radoslavov ima več privržencev in bode ž njimi hudo delal proti novi vladi.   Dobro je še znano, kako je ruval proti Karavelovu, ko je izstopil iz njegovega ministerstva.   Vojni minister ima tudi precej privržencev v vojski in utegne še novi vladi ž njimi de lati velike zadrege Prav lahko ie mogoče, da bomo v kratkem čuli o kakih vojaških uporih iz Bolgarije.   Deputacija, ki je nesla princu Koburškemu volilni akt, je sestavljena iz sledečih članov: Ton Čov, Kalčev, Stianskv, Stokov, Mihajlov, Caharija Stojanov, Mehemed efendi, Šišmanov, Nikoforov in Bajkučev. Sebranje bode počakalo v Trnovem odgovora deputacije.
*rl>ski radikale; nfctSTtjo, da bi se sestavilo novo ministerstvo iz samih radikalcev. Kralj pa za rmlikalno ministerstvo ne mara in bi rajši izročil se-tavo novega ministerstva, ko br res prišlo do ministeiske krize, Kristiću. Poslednji je orna/en Avstriji in najnepopularnejši mož v Srbiji. Narod se dobro spominja, kako kruto je postopal, ko je bil minister in ga še bolj sovraži kakor GaraŠanina. Za Avstrijo bi ne bi ne bilo ugodno, ko bi Kristić prišel sedaj v Srbiji*na krmilo. Srbi bi mislili, da so to nasvetovali krilju na Dfcfotaji, in hi tedaj Avstrijo še bolj sovražni. Sfeef^i p*abila za kralja Milana nevarno sedaj pomicati Kristina. Narod bi se raords spuntal in ga spodil
Pri odhodu bivšega tVfem-oskcga vojnega ministra Boulangera iz Pariza je bila, kakor že povedano, velika demonstracija. Policija je zaprla 21 osob. Ko bi sam Boulanger ta večer ne bil tako pomirljivo postopal, prišlo bi bilo do velicih pobojev.
Poslednji čas se v Leniči ji jako močno agi-tuje proti ruskim vrednostnim papirjem. Sedaj so se s to stvarjo začela baviti že sodišča. Darmstad-sko sodišče je povabilo jerobe in kuratorje, v katerih oskrbništvu se nahajo ruski vrednostni papirji, da se ž njimi dogovori, kako bi se premoženje drugače naložilo.
Zborovanje š|»unjsltili zbornic je odloženo do jeseni. Vlada si je tako pomagala iz zadreg, katere bi jej bili narodni zastopstvi še delali pri daljšem posvetovanji o vojnem zakonu. Do jeseni se bodo duhovi nekoliko pomirili in ministerstvo se bode tako preustrojilo, da bodo vse frakcije zbornične večine v njem zastopane.
1% 4VIovcu 9. julija. [Izv. dop.J — Ravno kar sem se vrnil od slovesne velike maše, ki jo je služil prečastiti gosp. kanonik Lambert Einspie-ler v slavo sv. Cirila in Metoda in sicer po predlogu g. dr. L, v zadnjem občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico v cerkvi sv. Duha.
Veliki oltar bil je v ta namen lepo okrašen na desnem stranskem oltarji pa je bila mej cvetli cami in gorečimi svečami podoba Solunskih bratov sv. Cirila in Metoda.
Že pred 8/j8. uro bila je cerkev natlačeno polna vernega občinstva in do 8. ure nabralo se je toliko naroda, da ni bilo pri najboljši volji več prostora dobiti ter moralo je veliko ljudstva ostati zunaj cerkve.
Slovensko petje pri maši segalo je osobito prostemu narodu jako v srce, kajti slovenska pesen čuje se v Celovci, žalibog, le vsake svete čaBe. Pesen pa, katero so peli naši vrli pevci v čast sv. Cirilu in Metoda, je ganila marsikaterega do solz.
Slovensko pridigo imel je marljivi in naudu-šeni uršulinski slovenski pridigar preč. g. Keznar, ki je v svojem govoru prekrasno risal življenje sv. Cirila in Metoda ter njuno delovanje.
Pri tej priliki videti je moral pač vsak, kdor ima pogled in ni še oslepel, da slovenski narod na Koroškem čuti, da mu bije srce za svoj inaterni jezik in za domovino svojo, da pa mu pri najbolj šej volji m mogoče doseči to, kar bi najraje dosegel, namreč — svobodno razvijanje svojega naroda in jezika.
Zaradi tega vzkliknem tudi jaz k sklepu svojega današnjega dopisa: „Sv. apostola Cirila in Metod ! izprosita nam ubogim in zatiranim koroškim
Slovencem boljših časov in rešita nas večnega pre-ganjanja naših nasprotnikov."
Konečno izrekamo vsem, ki so pri tej <erkveni slavnosti na kateri koli način sodelovali, n ijiskre-nejšn zahvalo: osobito pa se zahvaljujemo tudi še g. F. Ste g nar ju, c. kr.'učitelju in deželnemu poslancu v Ljubljani za p slane nam pesni, - Mi smo jih za to slovesno mašo potrebovali. Omenjeefc gospod ustregel na« je bres odlašanja rad na vsako prošnjo in proswno ga, da nam tudi v prihodnje ne odreče svoje blage naklonjenosti.
Za slavnost zlatornašnika prof Andreja Ein-spielerja delajo se že obširne priprave. — Dne 21. avgusta t. 1. zbrali se bodemo tedaj v Svečah da se mu kot našemu zasluženemu starosti poklonimo in mu čestitamo na mnogaja leta. Odbor za to slavnost že veselo deluje in v kratkem se bodo začela razpošiljati vabila, v katerih se bode vse potrebno naznanilo in zaradi vožnje v Celovec in iz Celovca v Sveče še podrobneje objavilo. — To bode slavni dan ; praznik, kakeršnega slovenski narod na Koroškem še ni doživel.
Slavnost blagoslovljenja „Slavčeve" zastave.
Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec" sme si čestitati, da je v razmerno kratkem času svojega obstanka izredno veliko storilo za izobrazbo in zabavo svojih članov, da je mej vsemi društvi Ljubljanskimi najbolj napredovalo.  Uspeh vrstil se je za uspehom, deseti dan julija pa je najslavnejši list pomnožil društveno itak že bogato kroniko, rečeni dan bil je za naše obrtnike in delavce dan zadoščenja nasproti zavisti, ki se tako rada javlja, dan veselja, ker se je vse tako vzgledno vršilo in je bila slavnost v vseh delih tako izborna, da jednake v Ljubljani že dolgo ni bilo.
Na predvečer priredil je „Slavec" gospej Mur-nikovej kot namestnici kumice gospe baronice Winklerjeve pred njenim stanovanjem na Poljanah jako lepo podoknico, katera je privabila več stotin občinstva. V nedeljo dopoludne pa je pričela glavna slavnost. Točno po programu razvrstila so ob se V« H - uro razna društva v impozanten sprevod. Na čelu korakala je dobro izvežbana Domžalska godba, za njo prostovoljna požarna bramba z Viča, potem lepa četa „Sokolov" z zastavo, za njimi Ljubljanske čitalnice deputacija z zastavo, potem pa s svojimi zastavami Šišenska čitalnica, čitalnici iz Kranja in Kamnika, Kamniška „Lira" in „liralno društvo" iz Železnikov.
Sprevod, kateremu se je pridružilo več stotin občinstva, pomikal se je čez Kongresni trg, Gospodske ulice, Turjaški trg, Breg in Št. Jakopski z zastavami okrašeni trg v sv. Jakopa cerkev, kjer je sv. mašo služil prost dr. J are, „ Slavec"  pa izborno pel Nedvedovo mašo „Slava stvarniku". Po maši so vsa društva šla na sv. Jakopa trg, kjer je bil mej mlaji in zastavami postavljen šotor, z malim odrom in sedeži za dostojanstvenike.  Ko so se društva razvrstila in je „Slavec", broječ nad 50 pevcev, odpel Jenkovo „Molitev", stopi na oder g. dr. V o š n j a k, ki je prevzel slavnostni govor, ki slove tako:
ljubezen mej nja razlila, čutila <se je Mabel popla | čano in obilo obdarovano za  vse izkušnje, za vse žrtve, za vse bolečine. Čuvala je in čakala, upala in   molila; a kljubu vsem oviram našla je zopet brata.
Četrto poglavje.
Ali bi tudi iz aolnčne sile mirnu zvezda finimi planot) uhajala V
Kako bi pač človek uhajal božji ljubezni!
Že od okroga vsake točke k središču
drži trak; Iu  tudi   |.ot je k Hogu od n-jvečje
zmote nazaj.
Henrik, obljubila sem, izročiti ti te liste, kakor se bi dovolj dobro počutil. Morebiti se čutiš dovelj močnega, da jih danes pregledaš," rekla je Mabel izročivši bratu mal zavitek ter naglo sobo zupustivši.
Mladenič, bled in suh, a vender toli ozdravljen, da je lebko na stolu z ročaji sedel pri mizi, kjer je bil zajutrekoval, razvijal je zaporedoma liste ter pregledoval njih vsebino in jih pred seboj razgrinjal : zainišljeuost in sram sta se mu na obrazu izrazovala. Bili so računi z različnimi vsotami; mej njimi so bili luno^i dolgovi,  katerih se še ni spo-
minjal. Skoro vsi pa so bili taki, da je pameten mož moral zarudeti zbog svoje neumnosti in razuzdanosti. Dolgi računi sosednega gostilničarja za obede in večerje, katerih so se bili nedostojni, za-nikarni in nehvaležni prijatelji ž njim udeleževali; mali dolgovi iz skoro vseh veselišč deset ali dvanajst kilometrov okrog; veliki računi za hlevščino in kovače ; in neki vznemirjajoč dolg brezvestnemu konjarju, s katerim je bil imel pogostoma opraviti. Celo uro, katero Mabel nalašč ni v sobo prišla, pregledoval je Henrik te pisane listine svojih slabostij, prešteval je skrbno in natančno vsoto svojih dolgov in z še večjo grenkostjo je premišljeval dosti večjo vsoto, katera mu je vest obtežavala.
Ko se je naposled vrnila, urejeval je račune ter zapisoval posamične vsote na kosci papirja. „Mabel!" rekel je ozrši se, ko je ustopila, „ali češ za mene list pisati mlademu Bloodgoodu? Moja roka še ni dovolj močna; prosil bi ga, naj bi me drevi obiskal, če mu je ugodno.
Mabel mu je storila prošnjo. Tudi Kari je sprejel povabilo ter ravno došel. Henrik še ni bil v dolnjih prostorih ter ga je vsprejel v svojej sobi. Ruzgovarjala sta se kaj resno in dolgo. Mabel v bližnji sobi sedeč se je naposled jela bati, da bi se
brat preveč utrudil, in res prav nestrpno je že čakala, da bi obiskovalec odšel.
„Z Bogom, Vaughan!" slišala ga je naposled reči, ko je Bobo zapustivši trenotek na mostovži postal. „Obiščein vas znova v jednem dnevu ali k večjemu v dveh. Sivca bodem pač lehko prodal, poznam nekaj ljudij, ki bi konja in malo kočijo vsak trenotek radi kupili. Divja kobila se bode morebiti v mestu dražje prodala, a no vz nem i ruj te se zarad prodaje, z veseljem vam vse opravim. Močno me veseli, da se zopet bolje počutite!"
Ko je pozno zvečer Mabel sedela tik brata ter sta bila za malo časa oba omolknila, vskliknil je Henrik z glasom globoke žalosti: „Mabel, ali ti veruješ na čut, ki se kes imenuje?"
„Oh, Henrik!" odgovorila je brzo, »katera nada nam bi še ostajala, ko bi nam bilo še to zadnje zavetje vzeto?"
A jaz ne mislim na navadno obžalovanje navadne napake; ali ti veruješ na kes, ki je dovolj velik, da bi toliko vrsto neumnostij pokril?" in kazal je na zavitek, „ali da bi izbrisal občutek tolikega greha in tolike sramote, kolikor jih jo tu zapisanih?" in roko je položil na srce.
(Dalje prih.)
Dragi slovenski bratje in sestre! Dan je nastopil, katerega željno pričakuje in se ga najbolj raduje vsako društvo, slavnostni dan, ko se blagoslavlja zastava najmlajšemu mej pevskimi društvi slovenskimi, Ljubljanskemu »Klavcu." Tri leta je minolo, odkar so se združili mladeniči in možje delavskega stanu, da se urijo v petji. Osnovali so si pevsko društvo in kmalu so pokazali, da so vredni imena, katerega so si izbrali, ker njih petje res milo doni, kakor slavčevo v zelenem logu, milo in sladko, pa tudi krepko in glasno v čast naroda in domovine. Zato se je danes na tem mestu zbrala nebrojna množica, ne le iz Ljubljane, temveč tudi iz bližnjih in daljnih krajev slovenskih, da se skupno veselimo krsta, po katerem bode pridružena zopet jedna društvena zastava mnogim starejšim sestram, ponosno tu v zraku plavajočim.
In kdo ne bi se oveselil društva, zbirajočega Bvoje ude iz stanu, kateri si mora s trdim delom svoje dlani služiti vsakdanji kruh in boriti se neprenehoma za svoj obstanek? Delo utruja delavca, skrbi ga tarejo in le prelahko se ga poloti nevolja na človeško družbo in na socijalni red, kateremu pripisuje vso krivdo svoje bede. Temno, kakor s črnimi oblaki pokrito, kaže se mu življenje, temna sedanjost, Še bolj temna prihodnjost in poslednja iskrica nade na boljše dni  ugasne v potrtih prsih.
Kje naj išče tolažbe, da ne obupa, kje okrep-čila, da ustraja pri svojem več ali manj težavnem delu, kje one poštene zabave, katere je treba človeku, da si razvedri duh in si srce napaja z novim pogumom ?
Čuj! pesen doni, pesen, božji
„— dar iz neba, Ki srce veselo vžiga, Kadar tare skrb duha, Petje ga nad prah povzdiga."
In prosti delavec hiti iz svoje delarne v družbo tovarišev, da se po končanem dnevnem trudu vadi v petji, da v petji najde tolažbe, okrepčanja in poštene zabave. Glasov ubrana harmonija uliva tudi njemu mir, in radost v srce. Pozabljene so vsakdanje težave in duh gleda vedno v jasno bodočnost.
Pesen nas spremlja od zibeli do groba, pesmico zaziblje mamica nežno dete v sladko spanje.
V pesni izliva mladenič svoje srčne čute; deklica prepeva veselo, kakor Škrjanček v čistem zraku Krepko se razlega moški zbor in nam užiga v prsih pogum ter nas naudušuje za vse lepo in žlahtno, za pravico in poštenje. Pesen nas kliče v boj za svoj narod. In ko se je nagnilo življenje k zatonu, že nad tibim grobom doni peslednja pesen žalostinka in solza kane na gomilo. Nobeno človeško srce ni tako odrevenelo, da ne bi ga tajala in ganila lepa pesen.
Zato goje vsi narodi petje, najbolj pa Slovani. Nobeden narod se ne more ponašati s takim bogatstvom narodne poezije, kakor slovanski. V veselih in žalostnih urah — in poslednjih je bilo pač največ v naši tužni zgodovini, — oglašala se je pesen in dajala duška notranjim čutom. .S pesnijo ohranili smo si svoj jezik. Pesen nas je nauduševala in nas naudušuje k ljubezni in požrtvovalnosti za mili naš narod.
Vsakonovonarodno pevsko društvo je nova Četa v vrstah narodnih bojevnikov Tem vrlim četam, čedalje številnejšim, pridružil se je „Nl»vec.*' Iz delavskih krogov zbira svoje ude in tem bolj radujemo se ga Slovenci, čim huje se pri drugih narodih loči imenitni delavski stan od ostalih stanov in se postavlja na neko mej narodno stališče Mi Slovenci ne poznamo tega razdora. Mi smo demokratičen narod, niti stan, niti obleka, bodisi prosta kmetska, ali delavska, ali gospodska, ne dela mej nami nobenega razločka. Vsi smo jednakopravni sinovi jednega naroda in čutimo se kot brate in sestre. „Slavec,66 da si delavsko društvo, ne stoji izven naroda, on je živ udnašega živega slovenskega telesa. »Slavec" je naše gore list. (Živio! živio!) On tudi ne škili preko meje, v Avstriji, na Slovenskem ima svoj dom (Živio!)
Vsaka četa pa potrebuje zastave, okolu katere se zbira. Zastava jej je simbol društvenih namenov, zastava tista svetinja, katere si društvo ne da onečistiti, katera pa tudi sama zahteva od vsacega društvenika, da nikdar ne dela sramote društveni zastavi. Tudi „Slavec" si jo je omislil in obilni darovi, ki so mu pritekali iz vseh narodnih krogov, so živ dokaz o simpatijah, katere društvo že zdaj spremljajo.
Da se te simpatije ne bodo ohladile, temveč da bodo rastle od dne do dne, za to so nam porok možje, ki stoje v njegovih vrstah in ki so že dozdaj dokazali, da so si svesti vzvišenih idej, katere ima gojiti „Slavec" in razprostirati v delavskem stanu Z „Molitvijo" smo pričeli današnjo slavnost, z molitvijo do večnega Boga, da naj blagoslovi dela naših slabih rok, da naj nam kaže pravo pot, ki do sreće vodi sinove majke Slave. In ta pot, ki vodi narode do sreče, blagostanja in veljave? — Sloga, — glasi se —, mejsobna bratska ljubezen, uztrajnost pri delu, požrtvovalnost in neomahlj i vosst vboji za narod in domovino.
Dokler bode hodil „Slavec" po tej poti, dokler se bode ravnal po gaslu, zapisanim v zlatih črkih na zastavi „Nlog»! — Svoji k svojim !" razvijal se bode in rastel sebi in narodu na čast in veselje.
V imenu vseh Slovencev Vam torej kličem, dragi „Slavci" : Složni bodite, oklenite se drug drugega, da boste vselej zvezani, kakor roki, naslikani na Vaši zastavi in nikdar ne pozabite besed pesnikovih, ki bodo zdaj zaorile iz Vaših čilih prB, ne pozabite nikdar, da
„delo, čut in spov gbisAn Naj tlom u služi v trdno bran In raat in Čast in slavo Pod to zastavo!"
Po končanem govoru zadoneli so dolgotrajni „živio!"-klici, na kar se je pričelo zabijanje žreb-Ijev. V imenu gospe kumice zabila je prvi žrebelj gospa M urnikov a, g. M urnik v imenu slovenskih poslancev, g. Grasselli v imenu mesta, g. Kušar v imenu trgovske zbornice, g. dr. VoŠ njak v imenu pisateljskega društva, g. Val en tinčič za „Sokola", g. dr. vitez Bleivveis za čitalnico, g. Jeločnik in g. Sakser v imenu „Slavca", drugi gospodje pa v imenu dotičnih prisotnih društev.
Po dovršenem zabijanji žrebljev izročila se je krasna, po slikarja Zeplichala načrtu izdelana zastava, ki je izmej najlepših na Slovenskem, za stavonoscu, „Slavec" pa je zapel pesen „Naša zastava" , besede S. Gregorčiča, napev F o e r s t e r-jev. Kakor b sede, je tudi napev krasen, pesnik in skladatelj, oba sta zadela pravo struno in ustvarila proizvod, ki mora napraviti velik efekt, posebno,
če se poje tako vrlo, kakor ga je pel „Slavec", pri katerem je sodeloval slavni naš solist gospod Ivan Meden.
S sv. Jakopa trga vračala so se društva, de-filujoč pred povabljenimi gosti in damami, po Starem, Glavnem, Valvazorjevem trgu čez Mesarski most, sv. Petra predmestje, kjer je bilo tudi mnogo hiš okrašenih, čez Slonove ulice v Čitalnico, kjer so je domoljubne roke obsipale s svežimi šopki.
(Konec prih.)
„Matica Slovenska."
77. odborova seja, dne 7. julija 1887. 1.
(Konec.)
Za letos je plačalo doslej 841 letnikov, za 1886. leto 1185, za 1885. leto 1130 letnih dru-štvenikov.
Od zadnje seje (27. aprila) so pristopili društvu na novo 3 ustanovniki in G7 letnikov, namreč: Kot ustanovniki:
1. dr. Celestin Franc, kr. gimn. profesor, vseuč. docent iu veleposestnik v Zagrebu (izmed letnikov). 2. Plantan Ivan, c. kr. notar itd. v Zatičini. 3. Raič Anton, c. kr. višje realke profesor itd. v Ljubljani (izmed letnikov).
Kot letniki:*)
1. Abjanovič Anton, bogoslovec v Zagrebu. 2. Abzac Nikola, bogoslovec v Zagrebu. 3. Bajec Josip, vodja gluhonemnice v Gorici. 4. Barle Janko, klerik v Zagrebu. 5. dr. Bauer Anton, kr. gimn. vero-učitelj v Zagrebu. G. Borštner Josip, kaplan v Ško-cjanu. 7. Bralno društvo v Kranji. 8. Brišnik Martin, učitelj pri sv. Lovrenci. 9. Bučar Viktor, bogoslovec v Zagrebu. 10. Cizej Ivan, c. kr. sodn. pristav v Idriji. 11. Čaie Koloman, klerik v Zagrebu. 12. Detiček J., c. kr. notar v Gornjem Gradu. 13. Dimnik Mihael, učitelj v Postoj i ni. 14. dr. Dočkal Jurij, profesor v nadb. liceji v Zagrebu. 15. Eller Franc, učitelj na Žili pri Beljaku. 16. Filipec Mijo, bogoslovec v Zagrebu. 17. Filipskv Anton, c. kr. profesor v Beljaku. 18. Frzić Miljutin, klerik v Za-
*) Imena nekdanjih, sedaj vnovič pristopi vSih gospodov imeniku niso prišteta.
grebu. TJ. Giušovnik Adam, kaplan v Starem Trju. 20. Gudek Dominik, klerik v Zagrebu.   21. Hegc-dušić Lovro, klerik v Zagrebu.   22. Hoechtl Barbara, učiteljica v Ljutomeru. 23. Incko Simon, žup nik v Podkloštru. 24. Jemeršie Ivan, bogoslovec v Zagrebu.   25. Jenko Ivan, c. kr. gimn. profesor v Gorici. 26. dr. Jenko Ljudevit, zdravnik v Ljubljani. 27. Jerman Josip, trgovec v Celji.  28. Juratovič" Anton, klerik v Zagrebu. 29. Klavžar Franc, župnik pri sv. Uju. 30. Kroup Gustav, c. kr. rudn. pristav v Idriji. 31. Kučas Rok, bogoslovec v Zagrebu. 32. Lavrič Josip, kaplan v Žireh. 33. Lenarčič Anton, kr. fin. komisar v Ljubljani.  34. Majcen Ferdo, d, gimn. učitelj verouka v Ptuji. 35. Mantuani Josip, vseučiliščnik na Dunaji.  36. Marout Marija, učiteljica v Radovljici. 37. dr. Maurović Anton, kr. gimn. profesor v Zagrebu.   38. Megla Franc, učitelj pri sv. Janži. 39. Mihelič Josip, c. kr. sodn. pristav v Ptuji.  40. Obreza Ivan, friseur v Ljubljani. 41. Ogrizek Ivan, posestnik v Slatini. 42. Pasarić Josip v Zagrebu. 43. Plevčak Jurij, izd. brusov v Slatini. 44. Potočnik Anton, kaplan v Slov. Bistrici. 45. Sket Alfonz, trgovec v Dramljah. 46. Slukie Andrej, klerik v Zagrebu. 47. Sok Anton, veleposestnik v Možgancih. 48. Stajnko Ivan, kaplan v Manjšbregu. 49. Stoeckl Simon, župnik v Št. Lenartu pri 7 studencih. 50. Strunjak Štefan, klerik v Zagrebu. 51. dr. Suk Feliks, kr. vseuč. profesor v Zagrebu. 52. Šašel Janko, bogoslovec v Zagrebu.  53. dr. Šegula Jakob, odv. koncipijent v Postojini.   54. Šola Ijnd ska na Rečici.  55. Švarie Anton, bogoslovec v Zagrebu.  56. Tkalčić Ivan, knjižničar jugosl. akademije itd. v Zagrebu. 57. dr. Tomić Peter, kr. gimn. profesor v Zagrebu.  58. Torbar Josip, kr. realski ravnatelj in akademik v Zagrebu. 59. Trbuljak Blaž, klerik v Zagrebu.  60. Trobec Matej, odgojitelj v ValČu na Češkem. 61. Turković Anton, klerik v Zagrebu.  62. Vicentini Jakob, vikar v Gabrijah. G3. Vojuk Alojzij, bogoslovec v Zagrebu. 04. dr. Vrečko Josip, odv. koncipijent v Celji.  G5. Wutti Matiju, posestnik na Vočilu. 66 Zbor duh mladeži zagrebške. 67. Žepie Stanko, kr. fin. perovodja v Zagrebu.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik sejo ob 73/4. uri na večer.
Domače stvari.
— (Občni zbor Šentpeterske (Ljub' ljanske) podružnice sv. Cirila in Metoda), bode v četrtek dne 14. t. m. zvečer ob '/»8 uri v salonu Šrajnerjeve pivarne. Red zborovanju je: 1. Nagovor prvomestmka; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročila blagajnika; 4. Volitev načelništva; 5. Volitev dveh pooblaščencev h glavni skupščini; 6. Pu-samezni nasveti. K zborovanju vabljeni so vsi gg. društveniki, kakor tudi vsi prijatelji šolstva.
Načelništvo.
— (OitalnieaLjubljansk a) priredila nam je preteklo soboto zvečer prav lepo veselico, pri katerej je svira.a vojaška godba domačega pešpolka štev. 17, pevski zbor pa z običajno preciznostjo pronašal več krepkih zborov. Veselice dohodek bil je namenjen čitalnici na korist. Dvorana čitalnična se namreč letos prenavlja, za kar smo prav hvaležni kakor skrbnemu odboru, tako tudi gospodoma lastnikoma. Prenovljena dvorana bode jako dobro ugajala za društvene veselice, zlasti pa slovenski Tal«ji, ki bi Bieer ne imela nobenega odra. Loterija, prirejena v pokritje dotičnih troškov, se je po našem mnenji jako dobro obnesla, na čemer gre hvala vsem gospodičinam, ki so blagovoljno prevzele prodajanje 8reček in vse do zadnje spravile v denar.
— (Kegljačka zaveza Edinost) priredi pri ugodnem vremenu, v nedeljo dne 17. t. m. izlet k sv. Joštu, od tam pa v Podbrezje, kjer bo v znani izvrstni narodni gostilni gospoda Pavlina, po domače „pri Francku" skupni obed, po obedu pa prosta zabava in petje. Z večernim vlakom vrnejo se udeleženci v Ljubljano,
— (Razstava ženskih ročnih del.) V soboto popoludne obiskal je razstavo ženskih ročnih del mej drugimi tudi knez in škof dr. Misija v družbi z g. dr. kanonikom KrižaniČem iz Maribora. Gosp. Fdderlova je vodila visoka obiskovalca po razstavi in dajala potrebnih pojasnil; g. knezoškof izrazil se je glede izloženih izdelkov v uprav stro-kovnjaškem zmislu in spodbujal gosp. F., da ustraja na sedanjem potu, hvaležna jej bode domača umetnost, katera že v tej razložbi kaže prav mojsterske izdelke.
— (Razstava ženskih ročnih del v Rudolf in u mu.)   (Dalje in konec.) GospodiČina
Foderlova "n gospa Drcnikova, ki imata za to razstavo največ zaslug, razstavili sta prav veliko in lepih predmetov, v raznih slogih in manirah. Izmej predmetov, katera je razstavila g. Foderlova, omeniti je posebno bordura v romanskem slogu po načrtu prol. Lopuschitza v Gradei in uzorec za naslonjalo po prof. Bodome načrtu (Applicationstechnik.) Znatno zastopan je „Institut Huth", „Sirotniška dekliška šola" in zavod gospodične M o o s - o v e. Lepo in mnogobrojno kolekcijo čipk razstavila je gospodičina Irma Kavčičeva, gospodičina L e -nar čiče v a pa lep b a 1 i ž. Imenovati so dalje gospodičina Ne d ved, Baumgartner, Mici Gorup, Ratoliska, Louise Oblak, (filigran nakit od srebra), Vrtove. Zanimivi so izdelki „Pletkarske šole v Litiji." Šola ta je nova, a izdelki kažejo že prav lep napredek. Razstava v vseh svojih delih je zelo poučna in kar nam je posebno dopalo je to, da so mnoga ženska dela izgotov-Ijena po jugoslovanskih uzorcih. Krasnajugoslov. ornamentika utrla si je pot po svetu. Kakor nas to veseli, tako pa nas je na drugej strani užalilo, da so napisi skoro vsi nemški. Hvalevredno izjemo delata le „Pletkarska šola v Litiji" in „Sirotišniška dekliška šola*, kateri imata napise v obeh jezikih. Upamo, da se pri bodoči razstavi odpravi ta neumestni nedostatek.
— (S Ptuja) se nam piše: Poročilo Vaše o volitvi za okrajni zastop, nahajajoče se v št. 153. mej „domačimi stvarmi" lahko bi se krivo tolmačilo. Naj bode torej povedano, da Ptujskih hišnih posestnikov ni c. kr. okrajno glavarstvo Ptujsko uvrstilo mej veleposestnike, ampak vls. c. kr. na-mestništvo v Gradci vsled reklamacije hišnih posestnikov. G. okrajni glavar vedel se je kot zastopnik vlade pri volitvi povsem objektivno, kar je jedino postavno. Kar je resnica, to je resnica in veljati mora povsodi! Volilec.
— (Iz Šempetra na Notranjskem) se nam piše: V Nemški vasi pri sv. Petru poslal je v petek dne 7. t. m. kmet Matija Fičur svoje otroke po seno, ter 1 'Jletnemu sinu Janezu dal konja v roke, deklini Ivanka in Mi ca sta pa sedeli na vozu. Malo pod vasjo je huda reber in ker deček voziti ni znal, preobrne se voz, ž njim vred konja in vse vkupe po rebri nizdolu. Začuje se grozen jok in krik, vse hiti skupaj, oče tudi pribiti in po kratkem iskanji zagleda svoje otroke v nižini ležeče. Jedna hčer je jako hudo poškodovana. Celo lice je odtrgano, jedno oko izbito, da je strašno gledati. Ivanka je tudi zelo ranjena, a le na levem lici, deček pa, ki je konje gonil, je le malo na roki ranjen. Ta nezgoda bodi starišem v svarilo, da ne dajo otrokom konj v roke. Dobrovinski.
— (Občini Golobinjak in Planina) Bta se odloČili iz okraja kozijanskega ter priklopili okrajo sevniškemu.
— (Na Slatino) došlo je do 6. t. m. 480 strank z 809 osobami, v Laške toplice 239 strank s 459 osobami, v Krapinske toplice do 3. t. m. 546 strank s 795 osobami.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'';
Trnovo 12. julija. Predsednik sebranja naznanil telegram princa Koburškega, ki se zahvaljuje vsem mestom in občinam za srčna pozdravila, dostavljajoč, da je uresničenje želje narodove zavisno od mnenja Evrope in previdnega postopanja naroda.
Sofija 12. julija. Izvestje Havasovo: Novi kabinet sestavljen tako, kakor se je včeraj javilo. V njem so: Stojlov, Načevič, Stranski, Petrov, Čomakov.
Pariz 12. julija. Vsled burnih dogodkov v včerajšnji seji zbornice dal Floquet svojo ostavko. Misli se, da bode Floquet zopet izvoljen.
Varšava 11. julija. (Politische Corre-spondenz): V nekaterih ruskih gubernijah od-
pravila so se nemška imena, katera so Nemci nadeli svojim nemškim naselbinam. Uvela so se zopet prvotna slovanska imena.
Avstrijska specijalitet«. Mnogoletna izkuvstva so dokazala, da se je „Mollov S ei dli tz - praSe k* pri vsakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal, (.'ena Škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k r a Dunaji, fuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj ae izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno zuamko in podpisom. 5 (lt*—5)
..LJUBLJANSKI
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
(192—78)
T'l|Cl:
10. julija.
Pri Niono: Broinde iz Bregenca. — Jaklič iz Trsta.
— Franki z Dunaja. — Zerkowitz iz Kaniže. — KrSio iz Banjaluke. — Roja iz Beljaka. — Elten iz Bludenca. — Mahnić iz Ljubljane. — Schneider iz Milana. — pl Angoli, Rimini, Liebmann, Venezian, Morpurgo iz Trsta. — Pulger z Roke
Pri IfaUlotl Grof Wallis, Riedel, Halobek, z Dunaja. — Klein iz Budimpešte. — Kalifintk iz Tržiča* — Kot-tantini z Reke.
Pri bavarskem dvora t Znidaršič s Prema.
Pri avstrijskem »eaarjf: Zeilinger iz Sokove.
Pri južnem kolodvoru: VVeiner, Geller z Dunaj«. — Glatz iz Budimpešte. — Kosinar, Aljančič iz Trsta.
— Baron Ramberg, Makne iz Polju.
Pri Virantn: VValzig z Bleda. — Schweiger iz Lu-kovce. — Grudeu b Turjaka. — Hrovat iz Žužemberka.
Umrli so v ftjubljaiil:
10. julija: Hugo Vairather, prisiljenec, 17 let, Poljanski nasip Št. 50, za Brigthovo boleznijo.
11. julija: Angela Modic, krojačeva hči, 3 leta, Žab-jak št. 4, za jetiko. — Marija Grum, mizarjeva žena, 25 let, Sv. Petra cesta št. 74, za jetiko.
V deželnej bolnici: 10. julija: Anton Jeni j, gostač, 70 let, za starostjo.
— Peter Uranič, ključar, 28 let, za jetiko.
Poštne zveze.
Odhodi Iz Izubijane.
V Novo mesto vsak dan ob 6. uri zjutraj, vsprejema
blago iu popotnike.   Prostora je za pet ljudij.
V Lukovoo preko Domžal vsak dan ob '/,7. uri zjutraj.
V Kočevje preko Velikih Lašč vsak dan ob '/t**, uri zjutraj.
V Kamnik vsak dan ob */,:"». uri popolndne po letu, ob
3. uri popoludne po zimi.
V Polhov grade o in na Dobrovo vsak ponedeljek,
sredo, petek in soboto  ob '/,5. uri popoludne po letu, ob 2. uri popoludne po zimi. Na Ig vsak dan ob '/,5. uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludne po zimi.
Prihod v IJuhlJaiio.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2. uri popoludne. Iz Lukovoe vsak dan ob 5. uri 25 minut popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 minut popoludne. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 minut dopoludne. Iz Polhovega gradoa in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in Boboto ob 9. uri 15 minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj.
Meteorologično poročilo.
3  Cas opa- jSlSA Teui-I    zovanja h*™™T. peratura
tmvi   Nebo   kfi v
Ve-
:=> |7. zjutraj 736-54ss. i 15-4° C o   B. pop.  786-14 ms.   26 4' C
pop.
zvečer 735-58 mm.
si. vzh. 19«       I si. jz.
megla
jas. 0-00 mm. jas.
7. zjutraj 736-30mm. I  22 O1 C   al. svz. jao. "3    2. pop.   734-96 mm. ;  29-8" C    si. jz. ( d. jas. 'j? 9. zvečer 735 56 mm. ! 21-6° C I brezv. d. jas.
4*60 mm. dežja.
Srednja temperatura 20-5° in 245°, za 16° in 5C° nad noruialotn.
Loterij ne »rer-ke 9. julija. Na Dunaji:     78,      2,     44,    40, 15. V Gradci:        76,     90,     58,     44, 13.
TDui.n.si3sl^si borza
dne 12. julija t. I. i Izvirno telegrafifino poročilo.)
včeraj
gld.
81-20 8290 119-80 9ti45 887-— 278-50 126 75
(M.
10 04«/, _ 5 97 rt2-27'/f _
Papirna renta . . Srebrna renta Zlata renta .... 5°/0 marčna renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije ...
London......
Srebro......
Napol.  .   . ...
C kr. cekini ....
Nemške marke .   . .
4°/t, državne srečke iz I. 1854 250 gld. 130 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 1«3
Ogerska zlatu renta 470 ...... 100
Operska papirna renta 5' „.....87
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 117 Zemlj. obe. avstr. 4«/,"/„ zlati zast. listi . 125 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditne srečke.....100 gld. 176
Rudolfove arečke..... 10 19
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 102 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.     . 327
daneB
81- 20
82- 80 11.S 30
90-5 ) 8-8 — 279 — 126 75
10*04'/* 5-97 62-221/, - Kr ■
20 „
80 „ 50 _
25 :
75 ,
25 :
60 „
50
V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI
je izšla knjiga:
Knez Sereurjaiil.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, B09 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Pomočnik
z dobrimi priporočili vsprejme se takoj v mojo želez-ninsko in špecerijsko trgovino.
Metlika, dne 10. julija 1887.
(506—1) kretnjo G-u.stlzi.
Trgovina
m memmmtim Macom
želi se v najem vzeti.
Ponudbo prosijo se z naslovom „Trgovina" na
upravništvo „Slovenskega Naroda". (496—3)
Na prodaj
je lepa hiša v nekem lepem mesteci na Goren|skem.
V hiši je pekarija in prodajalnica, zgoraj pa štiri sobe. — Ponudbo naj se pošiljajo pod J. M. upravništvu „Slovenskoga Naroda". (503—1)
300 —400 izpraznenih služeb
vseh strok za gospode in dame, kakor tudi mnoge agentura nahajajo se v vsaki številki v na Dunaji, III., Lduen-gasso 4 izhajajočem ,, IHgem. Stellen>A.iisei|ger" za
Avstro-Ogersko in Nemčijo.
Jedini solidni organ v AvBtro-Ogerskej. Naročnina za Vi leta 2 gld.T za mesec 70 kr. Posamične številke po 20 kr. v pismenih markah. (6)
Kisla voda, kopališče Radence
s svojo jako obilo ,,nalro-lilliion-kislitio". Garodovi poskusi so
obilnega "*^^«»^^-ogljenokislikaT*^* natrona, lithioua je radvanjska kisla voda kot specifikum pri
tirotimi, kamnji v želodci, me-lurji, ledvicah, zlati žili, hramu rici, brakom, zlatenici, želodčnih bo leznih, katara, Kopdji, staaoianja, rfsturacija cenu
dokazali, daj'o ogljeno-kisli „Lithion" pri protinu najbolji« najgotoiejift zdravi«
Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani.
_ (349-8)
W <Xj#t» «M£X> <Cj££» }
I VIZITNICE j
« priporoča J
g    v Ljubljani.
BRATA BBBRL
prodajata najboljše in najoenejie
oljnate beur^o,. Xa,fa;@ £a lin
lastnega izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in •čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago.       (87—119)
1 TTTDT T A U A    Zl» t ritmi s kunsko cerkvijo, v kisi T TTfDT T A IIA f LJUDLJAHA.  gospoda J. Vilhar-ja  lii*. štev. 4. LJ UDLJAllA. >
VZezđi    MARIJA DRENIK. di
v hiši „Matice Slovenske".
v hiši „Matice Slovenske".
(29-2S)
Predtiskarija.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Snovi za vezanje.      Harlandska preja.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodue Tiskarne",