NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 14. no¥ember 1991 • šte¥Uka 45 • leto XL¥ • cena 40 tolarlev tfojna napoved Goljufom? Franc Podobnik, direktor celjske uprave za družbene prihodke je o očitanih nepravilnostih zvedel iz časopisa. Očitke zavrača, a napo- veduje kadrovske spremembe. Kaj pravi republika, občina, kaj obrt- niki - stran 4. Ugriz v kisli Golovec Celje bi rado bilo sejemsko mesto. Uspelo mu bo, če... Stran 6. Ko ti uiFrota oče in mati Osiroteli Barukčičevi otroci se polni poguma vključujejo v svet odraslih. Imajo dom, imajo drug drugega. Preudarni in bistri otroci vedo, kaj hočejo. Kako živijo, kakšne so njihove želje, kako jim lahko pomagamo? Stran 9. Stran 5 Priznanje Slovenije zoreča hruška stran 7 Snažilke pod ceno stran 20 Franlo Bartolac ga lomi? Kima in naše smučine Kdaj, kje, s kom in po čem bomo letos smučali? Vse o slovenskem ponosu in zanosu - smučanju v prilogi Zima. Mateja Svet v svetu mode. V petek s Petkom. Uspehi slovenskih smučarjev. Kako bo v Albertvillu. Na straneh 14-19. 2. STRAN - 14. NOVEMBER 1991 NMC NA$i KRajI iN LJUo^^i^ Obmejne težave Po uvedbi meje s Hrvaško tuHI v ObsoieUu ne gre vse tekoče s tem ko starodavna meja na Sotli razmejuje dve novi državi, so se pojavile večje ali manjše težave, ki priza- devajo ljudi neposredno na obeh straneh meje. Ali bo so- telska meja še vnaprej most med Kozjanskim in hrva- škim Zagorjem, je odvisno tudi od prihodnjih meddr- žavnih pogodb. Na to že opo- zarjajo v občini Šmarje, kjer si želijo hitro in učinkovito rešiti nastale težave, saj me- nijo, da niso nepremostljive. Posebne težave imajo lju- dje iz občine Šmarje, ki dnevno odhajajo na delovna mesta na hrvaški strani me- je, kjer jih je zaposlenih pri- bližno 300. Največ jih je v to- varni stekla Straža, v Humu ter v železarni in plastiki v Kumrovcu. Po uvedbi to- larja so postale hrvaške pla- če, zaradi medvalutnega raz- merja, še nižje, zato se pora- jajo socialne težave. Poleg tega je zaenkrat še nemogoče uradno prenesti hrvaško, di- narsko plačilo na slovensko stran v znesku, ki je večji od splošno dovoljenih 5 tisoč dinarjev. Težave ima tudi približno 1300 zaposlenih na Šmar- skem, ki prihajajo na delo iz Hrvaške in predstavljajo v nekaterih podjetjih tudi do 40 odstotkov vseh zaposle- nih. Ljudje vedo povedati, da ravnajo slovenski cariniki življenjsko in se pri iznosu tolarskih plač zadovoljijo s pisnim dokazom o zaposli- tvi na slovenski strani. Za vse druge pa seveda velja omejitev 5 tisoč tolarjev, 5 tisoč dinarjev in tisoč DEM. Zaradi ustavitve meddr- žavnega plačilnega prometa in s tem na hrvaški strani prisluženih pokojnin imajo težave zlasti v Rogatcu, kjer je, kot pravijo, vsaj en tak primer pri vsaki hiši. Točnih številk še ni, po neuradnih podatkih pa naj bi to zade- valo približno 400 upoko- jencev. Državna meja po novem prinaša spremembe tudi za kmete, kooperante hrvaških zadrug, ki jih je veliko zlasti v Bistrici ob Sotli. Zaradi prekinitve teh tokov imajo kmeti možnost, da se za tisoč DEM včlanijo v domačo, šmarsko kmetijsko zadrugo in pridobijo nekatere ugod- nosti. Zaradi novega medva- lutnega razmerja jim napo- vedujejo glede cen boljšo prihodnost na slovenski strani, zlobnejši pa očitajo, da so kredite za osnovna sredstva prejeli s pomočjo Slovenije. Znano je, da je na obmej- nem območju šmarske obči- ne, hrvaška stran bolj odvis- na od slovenske kot obratno, izjema je le Rogatec. Ne le zaradi dobrih medsebojnih odnosov pa je pomembno za- gotoviti, da bo vsakdanje življenje na obeh straneh meje nemoteno teklo naprej. Pri tem je potrebno upošte- vati tudi infrastmkturo, saj morajo Hrvati za potovanje v drug hrvaški kraj uporab- ljati tranzitno pot čez ozem- lje Slovenije. Glede dnevnega prehaja- nja meje čez »neuradne« pre- hode, na primer v službo, ni slišati posebnih pritožb, saj je to domačinom omogočeno še vnaprej, prišleki pa lahko prečkajo le uradne prehode v Dobovcu, Rogatcu, Ime- nem in Bistrici ob Sotli. O težavah na novi državni meji so predstavniki šmar- ske občine pred dnevi sezna- nili slovenska ministrstva za finance, zunanje ter notranje zadeve. BRANE JERANKO Priprave na volitve Vodstvo celjskega občinskega odbora Stranke demo- kratične prenove je bilo minulo sredo zadovoljno z udeležbo svojih članov na seminarju, ki so ga name- nili pripravam na volitve. Seminarja, ki so ga zaključili s konkretno razpravo o tem, kako se na volitve pripraviti v Celju, so se udeležili tudi predsednik SDP Ciril Ribičič, podpred- sednik stranke Peter Bekeš ter vodja republiškega poslanskega kluba Miran Potrč. Ribičič je zbranim govoril o vlogi Stranke demokratične prenove v današ- njih političnih razmerah, o aktivnosti prenoviteljev v republiški skupščini je spregovoril Potrč, Bekeš pa je temeljiteje predstavil strankine priprave na prihodnje volitve. jg Vreče brez dna Skupni prihodki popravlje- nega šmarskega proračuna znašajo po v preteklem tednu sprejetem sklepu šmarske vla- de dobrih 266 milijonov tolar- jev. To je za četrtino več od prvotne za letos načrtovane vsote. Kar 69 odstotkov vsega proračuna bo za družbene de- javnosti, pri tem pa že računa- jo, da bo primanjkljaj v šol- stvu znašal približno 2 milijo- na tolarjev. Na težave opozar- jajo tudi gasilci. Od dodatnih 50 milijonov za občinski proračun jih je 23 re- zultat izravnave slovenskih proračunov, 25 milijonov je iz revalorizacije proračuna, mili- jon in pol tolarjev pa je prišlo z odstranitvijo sklada stavb- nih zemljišč iz proračuna. Za področje družbenih de- javnosti so namenili 185 mili- jonov tolarjev, druga največja postavka pa so upravni organi z 38 milijoni tolarjev, kar je 14 odstotkov od celotnega deleža. Povišani proračun je name- njen za plače porabnikov jj pokritje materialnih stroško\ dnižbenih dejavnosti, pred. vsem za šolstvo in otroško var. stvo ter za upravne organe, Čeprav so za družbene dejavi nosti namenili večino prora- čunskega denarja, pa v stro- kovnih službah že računajo na primankljaj na področju šol- stva za približno 2 milijona to- larjev, na področju socialnega varstva pa za 800 tisoč. Nezadovoljni so tudi na po- dročju požarne varnosti, saj nimajo denarja za posodobit« opreme. Zato je na prihodnji seji šmarske skupščine, ok sprejemanju popravka prora- čuna, pričakovati živahnejš razpravo. Šmarska vlada sejf še odločila, da bo na eni pri- hodnjih sej posebej obravna- vala področje požarne varno- sti, pa tudi problematiko zara- di nedejavnosti na področji raziskovalne dejavnosti. BRANE JERANK( »Nisem marioneta!« Tako pravi novi šentjurski župan Jurij Malovrh Jurij Malovrh je župansko mesto nasledil 18. septembra od Franca Kovača, ki je izgu- bil politični dvoboj s šentjur- skim premierom Ladislavom Grdino. 45-letni Jurij Malovrh je po- slanec stranke Slovenskih krš- čanskih demokratov, pred prevzemom županstva pa je bil v vladi minister za komu- nalo. Od začetka leta 1991 je direktor javnega komunalnega podjetja v Šentjurju, prej pa je bil direktor celjskega tozda Transport pri železniškem go- spodarstvu Ljubljana. Vzrok za zamenjavo prejš- njega župana je bila tudi nez- možnost sodelovanja med skupščino in izvršnim svetom. Kako si predstavljate ta odnos? To si predstavljam kot tvor- no sodelovanje med predsed- nikom izvršnega sveta in ma- no, predvsem v dobrobit Šent- jurja, občine in občanov. Ste lahko bolj konkretni? Pri kakršnem koli timskem delu se mora iti z roko v roki, vsak problem pa je treba vna- prej razčistiti. Kako gledate na vlogo žu- pana? Funkcija župana je neka globalna funkcija, to je človek, ki naj bi skrbel, da bi bilo živ- ljenje v nekem kraju bolj znos- no in prijetno, da bi občani dobili tiste materialne dobri- ne, ki jih za svoj obstoj nujno potrebujejo. Za »pravi« parlamentari- zem, ki smo ga dobili s pr\'imi svobodnimi volitvami, je ena od značilnosti, da prihaja do konfliktov med premieri in žu- pani, kar prej ni bil pogost pri- mer. Tako je v Šmarju pri Jel- šah, Kopru, Mariboru, Celju, Šentjurju. Kje so \Tcroki? Nekateri so od demokracije pričakovali preveč in hitrejšo pot, vendar materialne mož- nosti in trenutno stanje v dr- žavi tega ne dopuščajo. Prej ste bili član Grdinove vlade, ali dobivate kakšne očitke, da ste marioneta? Sam tako ne mislim, kako mislijo drugi, pa mi še niso po- vedali. Zakaj je za Šentjur značilno tako burno parlamentarno življenje? Večstrankarski sistem do- pušča, da si ljudje povedo več, kot so si povedali v preteklo- sti. Tako prihaja do konfron- tacije mišljenj. Vsi iščemo poti za napredek, vsi pa iščemo tu- di krivce za trenutno stanje. Kakšne naloge ste si zadali, ko ste sprejeli to funkcijo? Predvsem razvoj občine in da bi se znebili zadnjega mesta v republiki. S kakšnim programom se nameravate tega znebiti? Treba je poiskati vsako, tudi najmanjšo možnost za prido- bitev sredstev ali za firme ali infrastrukturo, turizem, trgo- vino itn. To funkcijo opravljate ne- profesionalno? Da. Zakaj ste se tako odločili? Ravno zaradi preveč razgi- banega parlamentarizma v Šentjurju je ta funkcija pre- več nesiguma, da bi jo lahko opravljal profesionalno. Ste vi začasna rešitev ali za daljše obdobje? To je odločitev odbornikov. Kakšno so dejanske možno- sti Šentjurja, da postane raz- vito, perspekti\nao mesto? Šentjur ima precejšnje mož- nosti za turizem, nima pa or- ganizacije in ljudi, ki bi se po- klicno ukvarjali s turizmom in privabljali ljudi v naše okolje. Imamo zelo veliko naravnih in kulturnih objektov, Slivniško jezero, Rifnik, Planinski grad, sakralne objekte na Ponikvi, Slomškovo domačijo, Ipavce. Imamo kaj pokazati, vendar tega ne znamo. Pri industriji in obrti pa startamo na sred- stva za demografsko ogrožena območja. ROBERT GORJANC Nova teiefonska centraia v Celju Celjsko PTT podjetje pri- pravlja jutri, v petek 15. no- vembra, slovesno otvoritev no- ve, glavne digitalne avtomat- ske telefonske centrale v cen- tru na Golovcu. Slovesnosti ob otvoritvi se bo udeležil republiški minister za trg in splošne gospodarske zadeve Maks Bastl, v kultur- nem programu pa bodo nasto- pili člani Moškega pevskega zbora PTT podjetja Celje. IS Zanilcrnost ali nostalgija Več kot leto dni je že, ko smo v Sloveniji tudi urad- no črtali pridevnik »soci- alistična« pred republiko. Več kot štiri mesece je, od- kar imamo nove državne simbole. To pomeni, da bi morali tudi pečate in tisko- vine prilagoditi novim oz- n^am. Tega pa marsikje še niso naredili. Tako celj- ske Delavska univerza slu- šateljem še vedno izdaja potrdila o opravljenem izo- braževanju na starih for- mularjih, na katerih samo prečrta besedo tovariš in jo nadomesti z gospod, potr- dilo pa opremi s pečatom »Socialistične republike Slovenije«. Podobno je z Geodetsko upravo v Slo- venskih Konjicah. Tudi tam še vedno uporabljajo star pečat iz časa pred uve- ljavitvijo sedanjih simbo- lov države. O tem se seveda takoj po- stavi vprašanje, ali gre pri vseh tistih, ki uporabljajo stare pečate, za zanikmost ali nostalgijo po starih ča- sih. Morda pa je to le znak, koliko dajo na sebe in svojo firmo v njej zaposleni, tudi pripadniki koalicijskih strank. mB PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE »Beograjska pivnica« v prvih desetih dneh no- vembra se je v Beogradu po- dražilo približno 3000 izdel- kov -za 15 do 100 odstotkov, pa tudi več. Cene se povečujejo nenadzorovano in celo navk- ljub izrecni prepovedi srbske vlade za nekatere artikle (mo- ka, olje, mleko in kruh). En dan se podraži sveže meso, na- slednji suhomesnati izdelki, cene pa so tako visoke, da vse več potrošnikov tovrstna živi- la kupuje na - grame! Vsega tega v tukajšnjem ča- sopisju seveda ne obešajo na veliki zvon, na televiziji pa za kaj takega enostavno nikoli ni prostora, čeprav osrednji dnevnik postaja vsak dan dalj- ši; razvleče se tja do devete ure zvečer. Prvih pol ure je redno namenjeno poročilom z bojišč, kot da bi šlo za vojno v osrčju Srbije - Šumadiji. (Mimogre- de, o padcu Vukovarja že dva meseca poslušamo, da je »tik pred zdajci«). Česar potrošnikom ne spo- ročijo mediji, pa jih seveda ča- ka ob vsakdanjem obisku v tr- govini, v kolikor je še kaj ta- kih, ki zahajajo vanjo vsak dan. Za tolažbo pa jim tukajš- nji dnevni listi pridno servira- jo članke o »katastrofalnem gospodarskem položaju«, v katerem naj bi se znašla Slo- venija, in jim že z naslovi po- vedo, kako hudo je ubogim se- cesionistom (npr.: Deželi kruli želodec). Članki o obubožani Sloveni- ji so se začeli vrstiti prav te dni, ko tukajšnji mediji posku- šajo na vsak način minimizira- ti učinke gospodarske bloka- de, pri čemer posebej poudar- jajo, da so »rimske sankcije« usmerjene zoper vso Jugosla- vijo in ne le zoper Srbijo, kot sta se škodoželjno nadejali Slovenija in Hrvaška. Politika ekspres se na primer celo spra- šuje, zakaj neki bi le-te veljale tudi za Srbijo, ki je najbolj at- tivna v Haagu, medtem ko s sodelovanje Slovenije omejujf le na zahtevo za priznavanji suverenosti... Svojo nesposobnost, predvidijo izid česarkoli (kon- kretno pa rimskega sestanka) Miloševičev režim enako ne- spretno poskuša prikriti s tr- ditvami, da sploh ne gre 3 ukrepe, ki bi mogli kaj dost prizadeti Srbijo. Večemje n"' vosti na primer trdijo, da Srbi- ji »ni mogoče groziti z lakoto^ saj je »na vso srečo še ved/* v znatni meri poljedelska de- žela, to pa pomeni, da se ia/ii' - v nasprotju z mnogimi hodnoevropskimi drža vai^ - sama prehranjuje«. Nečesa pa se tukaj le bojifi naftnega embarga »kot pr^*' nevarnosti za nadaljnjo tistih narodov, ki ne sprejeto^ jo ustaške demokratične obi^". ke za življenjski okvir«.. OdtC^ po vsej verjetnosti »nasproti udarec« četverice v zvezne'' predsedstvu z vabilom za p^ hod modrih čelad, še zl^s^ ker mnogi nerežimski Ij^'^* resno opozarjajo, da utegnit tako rimski ukrepi kot , naftni embargo veljati ^ Srbijo in morebiti Črno go^ Vsekakor ^e za nov ver, s katerim se Beograd- vedno ne namerava odifl^ svojih ciljev. Očitno je, da pridobiti na času in do mo^ bitnega (čeprav malo verje^ ga) prihoda modrih osvoji na Hrvaškem vse, ka''^ pred leti zapisali v memoJ"^ dumu Srbske akademije nosti in umetnosti; njihovi akademiki pogosto radi r udarjajo, da je Hitler svoj^ vave osvajalne načrte ko^ v miinchenski pivnici.. ■ ŠTEFAN NOV^ ^ OGLASI - INFORMACIJE 14. NOVEMBER 1991 - STRAN 3 Slovenci nočemo v topiini ionec Slovenska demokratična zveza ie bila samo verbalno usklajena Razhajanja v SDZ so se stopnjevala vse od Novega leta naprej, saj je stranka dosegala uskaljenost le na verbalni rav- v konkretnih praktičnih političnih akcijah pa se je večina vodstva vse bolj oagibala k opoziciji in ravnala po svoje«, je ob obisku v Celju minuli torek povedal novoizvoljeni predsednik SDZ-Narodno demokratske stranke Slovenije, dr.Raj- jio Pirnat. Celjski občinski odbor SDZ-NDS se je za srečanje s svojim predsednikom po besedah dr. Aleša Demšarja odločil zara- di zadrege, v kateri se je znašla večina članstva. Minister Janez Janša, soavtor novega strankinega dokumenta Identite- ta SDZ, je namreč še večer pred začet- kom strankinega kongresa v Celju razla- gal nove usmeritve SDZ, potem pa na kongresu skupaj z večino vodstva in predsednikom dr. Dimitrijem Ruplom zapustil kongresno dvorano. Dr. Pimat je v Celju pojasnjeval na- sprotja, ki so pripeljala do razkola v stranki. Le-ta so se začenjala v začetku leta, nadaljevala z različnimi mnenji v stranki glede kadrovske politike (ime- novanje direktorja ljubljanskega Klinič- nega centra) ter vse večjimi nasprotji glede vloge Demosa v slovenskem poli- tičnem prostoru. Dr. Rupel je namreč po- udarjal profilacijo in samostojen nastop posameznih strank, koalicije pa zagovar- jal ob posameznih političnih vprašanjih, večina članstva pa je menila, da se SDZ ne utaplja v Demosu, temveč ga s svojimi intelektualnimi potenciali sama ustvar- ja. SDZ je precej razburkal tudi Ruplov in Peršakov podpis peticije zoper repu- bliškega tožilca Antona Drobniča, ki jo je pripravila opozicija, sodu pa je izbilo dno različno gledanje na lastninsko za- konodajo. V programu SDZ je bil odnos do last- ninjenja opredeljen z vključevanjem po- državljanja družbene lastnine, le-to pa veliko bolj vsebuje zdajšnji vladni pred- log. Po mnenju večine v SDZ je vladni predlog tudi sicer veliko boljši od nekda- njega Mencingerjevega, gre pa preprosto za dilemo, ali smo v Sloveniji za hitro privatizacijo in s tem tudi za hiter razvoj - ali pa pristajamo na ohranjanje obsto- ječih razmerij moči. Razplet na kongresu je v slovenski po- litični prostor uvedel dve stranki, pri če- mer je SDZ-NDS pravni in zakoniti na- slednik SDZ. Stranka se bo tudi v pri- hodnje zavzemala za uresničevanje inte- resov slovenskega naroda, pri tem pa ne bo dopustila, da se Slovenija v Evropo vključuje kot skupek državljanov. Ostati moramo narod, saj bomo, maloštevilni kot smo, le tako preživeli Evropo-topilni lonec narodov, je v Celju še poudaril dr. Pirnat. - • IVANA STAMEJČIČ Razkol znotraj SDZ se je poglabljal tudi ob različnem pojmovanju 45-letne- ga realsocializma v Sloveniji. Odcepljena frakcija je menila, da zdaj že lahko poza- bimo na socializem, večinsko prepričanje v stranki pa je bilo nasprotno, saj v Slo- veniji še vedno nimamo tržnega gospo- darstva, primerne lokalne samouprave in političnega sistema, ki bi v celoti funkci- oniral. Še 224 dni do začetka gradnje avtocestef Na sestanku s predstavniki skupščine občine Žalec in njenega izvršnega sveta, ki je bil 29. oktobra, je predsednik slovenske vlade obljubil, da se bo gradnja avtoceste od Arje vasi do Vranskega pričela čez 240 dni. Danes torej do pričetka del manjka še natanko 224 dni! Kako bo z zemljišči, zaenkrat še nihče ne ve točno, v Žalcu pa pričakujejo kup zapletov v zvezi z odkupi in zamenjavami. Objavljamo del trase od vstopno-izstopne postaje v Arji vasi in v začetku predvideno traso avtoceste v dolžini 2 kilometra. Kmetje zaenkrat še niso rekli ničesar konkretnega, čas pa seveda teče. Upamo, da bo 224 dni dovolj dolgih, čeprav nekateri menijo drugače. JANEZ VEDENIK Gneča za nalcup stanovanja Od približno 5 tisoč stano- vanj, ki so v občinski lasti, so iih doslej v Celju prodali 10 odstotkov. Večina teh kupcev bo za stanovanje plačala še po oktobrski vrednosti točke, ki je znašala 66,60 tolarjev, med- tem ko je nova \Tednost točke \išja za približno 20 odstot- kov. Prav to pa je v preteklih dneh spodbudilo občane, da so Se množično odločali za nakup. Po nekaterih napovedih bi morala višja vrednost točke veljati že od ponedeljka, 11. novembra. Zato so se v stro- kovni službi za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo občine Celje odločili, da bodo pogodbe s kupci podpisovali v nedeljo popoldne, da ti ne bi bili oškodovani zaradi dviga vrednosti točke. Odziv obča- nov je bil velik in večina je tako že v nedeljo podpisala pogodbo o odkupu stanovanja, v katerem živijo. Vsi, ki so že- leli, pa tega niso mogli storiti, še zlasti, če so oddali nepopol- no dokumentacijo ali pa, če ži- vijo v stanovanju, ki je bilo nacionalizirano. Takšnih pri- merov je približno 150. Ker v začetku tedna v uradnem li- stu še ni izšla nova vrednost točke, so lahko nekateri za- mudniki kljub vsemu še uredi- li vse potrebno za odkup sta- novanja. Nekoliko počasnejši pa so v podjetjih, kjer ponekod s po- stopki šele začenjajo. Pri tem pa kupci ugotavljajo, da si v nekaterih podjetjih stano- vanjski zakon razlagajo po svoje in vnašajo v pogodbe do- ločila, ki jih ne bi smeli. Tako so ponekod od kupcev zahte- vali plačilo kupnine v tednu dni, čeprav je zakonski rok 60 dni, drugod so vnesli celo de- vizno klavzulo. Zato morajo biti kupci v takšnih primerih še posebej pazljivi, ko podpi- sujejo pogodbe o nakupu. Za nasvet se lahko obrnejo tudi na stanovanjsko skupnost, si- cer pa bo moralo vse sporne primere obravnavati pristojno sodišče. TC S priloženim kuponom, ki ga tudi tokrat objavljamo, lah- ko še vedno zastavite vpraša- nje o novi stanovanjski zako- nodaji. V prihodnji številki bomo objavili odgovore Mira Gradiča. SVET MED TEDNOM I Piše: Robert Gorjanci Modre čelade še pred kakimi tremi tedni je pučistična četverica v predsedstvu Jugoslavije zavračala vsako možnost, da bi v spopadu na Hrvaškem intervenirale mirovne sile. Ena- kega mnenja sta bila seveda Miloševič in Kadijevič, ki je dejal, da bi to razumeli kot ogrožanje ozemeljske celovito- sti Jugoslavije in da bi z mirovnimi silami morali ravnati kot s sovražno vojsko. Dan po sprejetju rimskih gospodar- skih sankcij z možnostjo uvedbe naftnega embarga, če bi se s tem strinjal VS OZN, pa pučisti pokličejo East River, da čimprej pošlje modre čelade. Da je bilo pri tem že na samem začetku nekaj sprenevedanja, daje slutiti dejstvo, da so svetovno organizacijo o tej odločitvi obvestili preko Tanjuga. Pravni mehanizem Ustanovna listina organizacije združenih narodov se pri potrebi za aktiviranje mirovnih sil sklicuje na 43. člen iz 7. poglavja. Akcija v primeru ogrožanja miru, kršitve miru in agresivnih dejanj. V prvi točki tega člena piše: »da bi pripomogli k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti, se vsi člani Združenih narodov zavežejo, da bodo v varnost- nem svetu na njegov poziv v skladu s posebnim dogovo- rom ali s posebnimi dogovori dali na razpolago za ohrani- tev mednarodnega miru in varnosti potrebne oborožene sile, pomoč in olajšave, vštevši pravico do prehoda.« V drugi točki pa piše: »tak dogovor ali taki dogovori določijo številčno stanje in vrsto sil, njihovo stopnjo pri- pravljenosti in splošno razvrstitev, kakor tudi naravo olajšav in pomoči, ki jih je treba dati.« In še tretja točka tega izhodiščnega člena: »o dogovoru ali dogovorih se bodo, brž ko bo mogoče, pogajali na pobudo varnostnega sveta. Dogovori se sklenejo med varnostnim svetom in člani Združenih narodov ali pa med varnostnim svetom in skupinami članov Združenih narodov ter jih morajo države podpisnice ratificirati v skladu s svojimi ustavnimi določbami.« Formalno varnostni svet še danes nima sredstev prisile, ker še ni prišlo do sporazumov v zvezi s 43. členom, zataknilo se je pri obravnavi v Odboru vojnega štaba. Zato varnostni svet ne more določiti, da morajo države za kolektivno akcijo dati na razpolago določene oborožene sile in pomoč, ampak se pri tem naslanja na prostovoljno pomoč držav (kot je bilo z rasolucijo VS v Korejski vojni). Da bi prišlo do prihoda mirovnih sil v Jugoslavijo, bi se s tem morala strinjati Jugoslavija kot članica OZN torej federalni organi in obe sprti strani (in vsi se strinjajo) soglasje pa mora dati varnostni svet in vse stalne članice varnostnega sveta. Večkrat v zgodovini se ježe pokazala potreba, da Zdru- ženi narodi na neko občutljivo točko pošljejo oborožene sile v obliki »mirovnih operacij« (peace keeping operati- ons), ki vključujejo delovanje mirovnih sil ne kot prisilno ukrepanje proti kršitelju miru, marveč za opravljanje var- nostne in redarske službe kot ohranjanje miru s prepreče- vanjem, da bi se vnel oboroženi spopad. Režim tamponsiiiii si i Zaradi svojih »neakcijskih nalog« so modre čelade za izvajanje mirovnih operacij dobile naziv »interpozicijske sile«. Raznolikost nalog v takšnem primeru pokaže način delovanja mirovnih sil, ki so bile poslane na Sinaj leta 1973: najprej so delovale kot interpozicijske sile, da se je ločil neposredni dotik med nasprotnimi enotami, potem pa so nadzirale dogovorjeno ločevanje in umik teh čet na določene položaje, na koncu pa so zasedle nevtralno področje med novimi položaji nasprotnih sil in opravljale kontrolo nad pasovi, kjer so se smele zadrževati samo po številu in oborožitvi omejene sile. Sporazumi, ki se sklenejo za delovanje takih sil predvi- devajo, koliko vojakov in kakšno vrsto enot bo dala posa- mezna država, koliko časa bodo vključene njihove sile, kako se bodo enote financirale itn. Sporazumi, s podpisom katerih se država obveže, vključujejo obveznosti in olaj- šave, kot so raznovrstni vojni materiali in usluge, na primer dajanje na razpolago ladij ali letal za prevoz čet in materiala, zračne in pomorske baze, skladišč, surovin za izdelavo vojnega materiala itn. Realne možnosti Glede na to, da je Jugoslavija sama zaprosila za posre- dovanje mirovnih sil, ne more biti ugovorov, da gre za vmešavanje v notranje zadeve neke države, kar bo najbrž storila Kitajska (morda pa tudi Sovjetska zveza), ko se bo odločalo o naftnem embargu proti Jugoslaviji, zato s for- malnega vidika ni zadržkov za prihod modrih čelad. Velik problem pa bodo praktična vprašanja. Kdo bo »deponi- ral« vojaške enote in v kakšnem obsegu in predvsem kdo jih bo financiral: deloma naj bi jih Jugoslavija, deloma pa naj bi jih države, ki bodo dale enote. Stroški za take operacije so veliki, modre čelade, ki bodo v Kampučiji delovale s podobnimi nalogami, bodo stale milijardo dolarjev. Zato, pa seveda tudi zaradi avtoritete, naj bi glavnino kil dale velike vojaške sile (ZDA, Sovjetska zveza. Velika Britanija, Francija). Stališče velikih sil je zaenkrat trdno, da se okupator ne sme nagrajevati, vendar, kot je zapisal Danilo Slivnik, ta del Jugoslavije se bo prej ali slej znašel pod mednarod- nim protektoratom, to pa so stanja, v katerih se čas meri v desetletjih, ne pa v letih ah mesecih. 4. STRAN - 14. NOVEMBER 1991 NMC NA$i KRajI iN LJUo^^i^ Vojna napoved goljufom? V ceUsM aavčnl upravi se obetajo katirovske spremembe Potem, ko sta direktor repu- bliške davčne uprave Ivan Roje in finančni minister Du- šan Šešok s prstom pokazala tudi na celjsko davčno upravo ter obrtnike, jim očitala ne- pravilnosti, pomanjkljivosti in nespoštovanje predpisov, smo priča najrazličnejšim reakci- jam. Obrtniki so ogorčeni za- radi obtožb, da ne plačujejo davkov, preprostim smrtni- kom se zdi edino pravilno, da jim nekdo stopi na prste, v davčni upravi pa zatrjujejo, da njihovo delo sploh ni bilo tako slabo opravljeno. Po- drobneje o tem govori direktor celjske uprave za družbene prihodke Franc Prepadnik. Gospod Prepadnik, kakšen je vaš komentar na obtožbe, ki ste jih bili delavci vaše uprave deležni iz republike? »Mi smo za vse obtožbe na račun našega dela zvedeli iz časopisov in televizije. Analize nismo prejeli. Na vse tisto, kar je bilo očitno, lahko rečem ravno obratno. Število zave- zancev se je v zadnjem času povečalo, nasprotno pa je šte- vilo zaposlenih v davčni upra- vi stagniralo oziroma se je še zmanjševalo. Leta 89 je bilo v davčni upravi zaposlenih 39 ljudi, leta 90 je delalo 35 ljudi, letos sredi leta pa je bilo zapo- slenih 37 delavcev. V celjski davčni upravi imamo samo 7 inšpektorjev in če upošteva- mo, da imamo okoli 1600 zave- zancev, pride na vsakega in- špektorja okoli 200 zavezan- cev. Glede na delež celjskega obrtništva po družbenih ob- veznostih smo bili lani na de- vetem mestu v republiki, letos smo na sedmem mestu, zato stvari ocenjujem drugače kot v republiki. Slišali smo očitke, da je po republiških podatkih 70 odstotkov naših zavezancev v izgubi, po naših podatkih je delež tistih, ki so v izgubi ozi- roma so ustvarili ostanek či- stega dohodka pod limitom in plačujejo pavšalni davek samo 34 odstotkov. Rezlike v podat- kih se pojavljajo zaradi tega, ker v republiki upoštevajo sa- mo davčne napovedi, naš po- datek pa je pripravljen potem, ko so bile opravljene naše kon- trole. Zato se ne morem stri- njati z očitki.« Rekli ste, da imate samo 7 davčnih inšpektorjev. Je to dovolj za celjsko območje in koliko so prisotni na terenu? »Vsako leto smo pripravili program dela in operativni plan, vse problematične stvari poskušamo obdelati na terenu. Približno 40 do 60 odstotkov dela je opravljenega na te- renu.« Kakšne so ugotovitve vaših inšpektorjev na terenu, koliko denimo davčne napovedi ustrezajo dejanskem stanju? »Stvari so zelo različne. Ne- katere napovedi so povsem točne, drugod ugotavljamo po- manjWjivosti, precej je tudi vsebinskih in formalnih ne- pravilnosti.« »V republiški davčni upravi očitajo Celjanom povi^nost pri pregledu poslovnih knjig, davčnih napovedih, odobrava- nje davčnih olajšav brez pre- gledov, očitajo vam tudi to, da ste spregledali 3 odstotni po- sebni prometni davek, ki se obračunava od proizvodov v končni porabi. Kakšen je vaš odgovor? »Za davčne olajšave trdim, da so vse pregledane. Koristili so jih začetniki, tisti, ki oprav- ljajo deficitarno dejavnost in tisti, ki so investirali. Skupno je bilo za lani odobrenih 680 olajšav. Pri tistih, ki so se od- ločali za naložbe, znaša vred- nost olajšav 8 milijonov 781 tisoč tolarjev, pri začetnikih in obrtnikih v deficitarni dejav- nosti pa 3 milijone 682 tisoč tolarjev. V zvezi z očitkom, da smo spregledali 3 odstotni prometni davek lahko povem, da smo zavezanca - šlo je za en sam primer - večkrat opozar- jali na to, da je treba obvez- nost poravnati. Pri tem pred- pisu so bile tudi nejasnosti in tudi zato je prišlo do nespora- zuma.« »Nadalje vam očitajo v re- publiki tudi neažumost pri knjiženju obremenitev akon- tacij in obračunov prometnega davka. V prvih osmih mesecih je bilo po podatkih iz analize knjiženih obremenitev iz na- slova prometnih davkov od al- koholnih in brezalkoholnih pi- jač v znesku 2,2 milijona ta- krat še dinarjev, vplačanih je bilo že skoraj 3,9 milijonov di- narjev. Kje so razlogi za tak- šen razkorak med knjiženimi obremenitvami in dejanskimi vplačili? »Uprave za družbene pri- hodke so letos dobile dodatno delo, to je vodenje obračuna- vanja in obremenitev promet- nega davka pri zavezancih. Mi smo vložili veliko truda, da so zavezanci uvedli evidence. Vendar se zavezanci ne držijo rokov, določenih s pravilni- kom, imamo primere, ko redno plačujejo akontacije, kljub opozorilom pa ne predlagajo redno obračunov. Tu smo že naredili precej reda in ta raz- korak je zdaj minimalen.« Ali imate v Celju primere, ko lahko govorite o davčnih utajah? »Imeli smo en primer, to smo prijavili sodišču, kjer posto- pek še ni končan. Gre pa za prenos stroškov iz leta v leto, kako se bo razpletlo, je stvar sodišča, ki mora ugotoviti, ali je dejansko šlo za dvojno obra- čunavanje stroškov.« Kakšne so sploh možnosti davčne uprave, da poseže po določenih sankcijah? »Zakon nam praktično daje vsako leto manj možnosti za ukrepanje. V glavnem se lahko poslužujemo zamudnih obresti.« Franc Prepadnik, \'i ste di- rektor davčne uprave šele zad- njih šest mesecev. Zdaj morate pripraviti ukrepe, narediti red v hiši, kakšne ukrepe boste predlagali? »Dokončno danes še ne mo- rem govoriti o tem. Zagotovo bodo to ukrepi pri davčni in- špekciji, večji prisotnosti na terenu, nujno bo večje izobra- ževanje in nujna bo kadrovska okrepitev.« Z delom celjske davčne uprave se je na včerajšnji seji ukvarjal tudi občinski iz\TŠni svet. Franc Prepadnik je ob zaključku redakcije povedal, da je predlagal zamenjavo vodstva davčne inšpekcije. Kdo bo zamenjal sedanjega vodjo Josipa Boršiča, še ni znano. Nadalje naj bi okrepili del službe, ki se ukvarja s pro- metnimi davki, kadrovske spremembe pa so predvidene tudi pri odmeri davka iz de- javnosti. Ivan Roje, direktor republi- ške davčne uprave: »V Celju smo kontrolirali in analizirali predvsem tri stvari: plačilo prometnega davka, davek iz dejavnosti ter področje davč- nega knjigovodstva. Za ugoto- vitve iz vseh teh treh področij trdim, da so neizpodbitno toč- ne. Na razgovoru pred krat- kim smo se dogovorili, da mo- ra celjska davčna uprava do 22. novembra pripraviti dolo- čene ukrepe, nekaj stvari pa so v tem času že uredili.« Leopold Drame, Obrtna zbornica Celje: »Osebno sem zelo razočaran nad stališčem republiške davčne uprave ter finančnega ministrstva. Že stara oblast je menila, da smo obrtniki nujno zlo in dobri sa- mo za plačevanje davkov. Obrtniki prispevamo v re> publiški proračun 4 odstotke denarja in tudi z enkrat ali dvakrat višjim zneskom drža, va ne bo zakrpala svojih kenj. Obrtniki in davčna upra> va smo vedno vsak na svojeir, bregu, vendar mislim, da so tokrat vse obtožbe na raču^ dela celjske uprave nespre, jemljive. Treba se je tudi odlo. čiti, kaj pomeni večje breme za državo - ali to, da nekomu od- loži davčna uprava plačilo davka ali da se obratovalnica zapre, takšen obrtnik pa osla. ne na plečih države. Upošteva- ti je treba tudi gospodarske razmere, dejstvo, da obrtniki ne dobijo plačila po pol leta in nič čudnega, da zamujejo s plačili davkov in prispevkov Predvsem me moti to, da se meče vse obrtnike v isti koš. Ljudje smo različni in vem, da so tudi med obrtniki takšni, ki so imeli bonitete pri plačilu stanovanja, pri plačilu vrtca in tako naprej. Toda za to imamo ustrezne službe, ki naj pokaže- jo na konkreten primer, ne pa da obtožbe letijo po dolgem in počez.« Žarko Mrovlje, član celjske- ga izvTŠnega sveta: »V Celju smo bili presenečeni, ko nam je republiški sekretariat za fi- nance blokiral finančno izrav- navo zaradi nepravilnosti pri delu občinske uprave za druž- bene prihodke. Po pogovorih je bilo rečeno, da se nam spro- sti finančna izravnava za me- sec oktober, za november pa se bomo pogovarjali po sprejetih organizacijskih in kadrovskih ukrepih. Izvršni svet je že več- krat opozarjal davčno upravo, predvsem inšpekcijske službe, da se delo prevečkrat opravlja v pisarnah, da so zapisniki po- mankljivi in da je treba več dela na terenu. Zato smo tudi zahtevali organizacijske in ka- drovske spremembe v inšpek- cijski službi davčne uprave.« IRENA BAŠA Inflacija zaradi novili obrestnih mer Tovarna nogavic Polzela Izvozi 80 odstotkov proizvodnje Polzelska tovarna nogavic je ena izmed tistih, ki je do- kaj uspešno še vedno prebro- dila številne krize. Tudi le- tošnje poslovanje še ni bilo zaskrbljujoče, kar je med drugim rezultat pametnih in sprotnih vlaganj v proizvpd- no opremo. Tako so lahko dokaj sproti sledili zahtevam svetovnega trga. Kako pa bodo nove obrestne mere vplivale na nadaljnje poslo- vanje? To smo najprej vpra- šali direktorja, Alojza Do- šlerja. A. Došler: »Moram reči, da katastrofalno. V začetku le- ta, ko je bila marka še po devet in kasneje trinajst di- narjev, smo tisti, ki precej izvažamo, veliko izgubljali. Pri 32 tolarjih za marko, bi lahko bil položaj že skoraj normalen, če seveda domača inflacija ne bi tako strahovi- to naraščala. Če je bila obrestna mera od 8. oktobra vsaj za nas še ugodna, od petka naprej pa znaša sku- paj z revalorizacijo in malim R preko tisoč odstotkov, po- tem je to prava tragedija. To pomeni, da bo inflacija pri- hodnji mesec še večja, kajti pri takšni obrestni meri ni drugega izhoda, kot poveče- vanje cen.« Ob tem pa ste izgubili tudi trg v Jugoslaviji, kamor ste prodali precej izdelkov... A. Došler: »Strategija na- šega poslovanja v letošnjem letu je bila usmerjena v to, da bi 55 odstotkov fizične proizvodnje izvozili, preo- stalih 45 odstotkov pa bi je prodali v Sloveniji in Jugo- slaviji. Jugoslovanski trg je od nas kupoval vedno manj, zadnje čase pa so se povsem ustavili tudi blagovni in de- narni tokovi s Hrvaško, tako da trenutno na zahtevne tuje trge izvozimo že 80 odstot- kov proizvodnje, preostala petina pa je namenjena Slo- veniji.« Kolikšna je bila letošnja vrednost izvoza in kakšne. cene dosegate na tujem trgu v primerjavi z drugimi pro- izvajalci? A. Došler: »V desetih me- secih smo izvozili za osem in pol milijona mark nogavic. Izvoz smo povečali tudi vrednostno in sicer za 40 od- stotkov, kar hkrati pomeni, da smo se na tujih trgih po- javljali s še kakovostnejšimi izdelki, ki imajo višjo ceno in so tudi donosnejši. Tega pa ne bi mogli doseči, če ne bi uvajali sodobne tehnologije- Samo letos smo kupili in in- stalirali opremo v skupni vrednosti preko tri in pol mi- lijona mark. Ob vsem tem pa nas sedaj skrbijo še govorice o zaustavitvi izvoza.« S kakšnimi izhodišči sploh zrete v nove čase oziroma razmere? A. Došler: »Ob najnovejših ukrepih, za katere smo izve- deli v petek, vsaj za nekaj časa tudi izvoz ne bo pome- nil rešitve, ki bi nam omogo- čala vsaj minimalno preži- vetje. Zaenkrat pa se lahko pohvalimo s tem, da smo kljub vsem težavam letos proizvodnjo povečali za do- brih osem odstotkov, število zaposlenih se je povečalo za 5,5 odstotka, proizvodnost pa je bila večja za 50 odstot- kov. Letos bomo izdelali vec kot štirideset milijonov pa' rov nogavic.« JANEZ VEDENII^ CgtJSKI VEČER 14. NOVEMBER 1991 > STRAN 5 priznanje Siovenije še ni zrela hruška, zori pa faHo Je na Celjskem večeru v prihodnost Slovenije pogledal MIlan Kučan Gost petkovega Celjskega večera na pobrni je bil predsednik predsedstva (^publike Slovenije Milan Kučan, pred številnim občinstvom je sprego- voril o aktualni politično-gospodarski jituaciji v Sloveniji s poudarkom na oiednarodnem priznanju. Večer je izzvenel v znamenju pred- sednikovega zmernega optimizma gle- de prihodnosti mlade države Sloveni- je, neprestano pa je poudarjal, da bo- morali marsikaj postoriti znotraj njenih meja, da bomo lahko, kljub mo- rebitnemu priznanju, stopili v korak z Evropo. Šele po Rimu in Haagu zmerni optimizem Milan Kučan je v petek med drugim dejal, da je večkrat slišal očitek, da glede osamosvajanja Slovenije sodr- žavljanom ne vliva potrebnega opti- mizma. »Šele z zadnjimi dogodki v Haagu in v Rimu je razlog za realnej- ši optimizem,« je dejal Kučan. »Na podlagi česa so nekateri vodilni ljudje slovenske politike, zlasti strankarske, govorili, da nas bodo v Avstriji prizna- li že čez štirinajst dni, da je to vpraša- nje časa, da je priznanje v zraku, da je zrela hruška, seveda ne vem. Jaz na podlagi istih dejstev do česa podobne- ga nisem prišel. Pa ne zato, ker nas svet ne bi hotel priznati, temveč zato, ker mora najprej do tega novega feno- mena oblikovati lasten interes.« Milan Kučan je dejal, da smo sedaj že v obdobju, ko Evropa definira svoj interes, na podlagi katerega bo prišlo do priznanj nekaterih novih držav. Nemčija je, sodeč po konferenci Nato pakta v Rimu in po izjavah nemškega kanclerja Kohla, zavzela stališče, da bo pohitela s priznanjem Slovenije in Hrvaške. Tudi povabilo naj obišče združeno Nemčijo, Milan Kučan razu- me le kot povabilo na pogovor o tem, kaj je z vidika nemških interesov Slo- venija še dolžna storiti, če še ni, za priznanje vlade oziroma oblasti. Milan Kučan je poudaril, da si Slo- venija želi v prihodnosti evropske me- je. Evropa je v interesu demokracije, miru in varnosti sprejela helsinški do- kument in njegovo temeljno načelo, da na prelomu tisočletja izhaja iz prepri- čanja, da so obstoječe meje fiksne in jih ni mogoče spremeniti z vojno. Ker pa so hkrati krivične, kot je dejal Mi- lan Kučan, saj puščajo nekatere dele narodov izven matičnih držav svojih narodov, helsinški dokument manjši- nam zagotavlja visoko stopnjo pravic, zaščite, varstva in posebnega položaja. Hkrati je Evropa zgradila sistem vred- not, ki naj omogočajo svoboden pretok ljudi, kapitala, storitev, informacij in idej preko evropskih meja. In medtem ko zagovarja nespremenljivost meja, jih je začela odpravljati. Vsaj znotraj dvanajsterice so praktično že odprav- ljene; v tem smislu se tudi Slovenija zavzema za evropske meje. Mednarodno priznanje pomembno za siovensico gospodarstvo »Dokler ni priznanja, svet ne more gledati na Slovenijo kot na povsem urejeno državo, kjer ni političnega ri- zika. Dokler je politični riziko v Slove- niji tako visok kot sedaj, tujega kapi- tala v Slovenijo ne bo, brez slednjega pa Slovenija svojih gospodarskih ope- racij, vključno z lastninjenjem, ni spo- sobna izpeljati,« je poudaril Milan Kučan. Dokler Slovenija ni mednarodno priznana, ne more biti članica medna- rodnih finančnih inštitucij, medna- rodnega monetarnega fonda, evrop- ske, svetovne banke in mnogih drugih inštitucij. Zato tudi tega institucional- nega kapitala v Slovenijo do nadalj- njega ni mogoče pričakovati. »Zato je priznanje za nas vse bolj eksistenčno in ne le moralno ter politično vpraša- nje,« je dejal Kučan. Sicer pa Milan Kučan meni, da se bomo s tem, ko bomo skušali tudi go- spodarsko stopiti naproti Evropi, sre- čali s številnimi težavami. »Če ne bo- mo na področju gospodarstva zaobrni- li trendov, je jasno, da sama politična suverenost ne velja veliko. Evropa, takšna, kot nastaja, ki ne bo ločena z mejami, ki bo sledila naravi svobod- ne proizvodnje, značaju sodobnih pro- izvodnih sredstev, bo za male narode predstavljala velik izziv. Vendar pa je vprašanje, kako bomo ohranili naci- onalno identiteto in kulturo in bili hkrati sposobni stopati v mednarodne in svetovne integracije. To ni vpraša- nje le za nas, temveč tudi za Čehe, Slovake, Madžare, Balte, medtem ko se veliki narodi, kot so Francozi, Itali- jani, Nemci in drugi, s podobnimi te- žavami ne bodo srečevali.« Milan Kučan je poudaril tudi, da je vprašanje, ali bomo lahko obstali, če ne bomo znali evropske družbe nare- diti v okvirih, ki jih navzven postavlja samostojna slovenska država. »Odprta Slovenija, kot jo zahteva logika sodob- nega življenja, nepripravljena na to tekmo, na ustvarjalno mesto v gospo- darskem in drugem povezo}^nju, lah- ko pomeni pot v dolgoročnb izginjanje nacionalne identitete in etnitete Slo- venije. Zato je pomembno to, kar poč- nemo doma. Gospodarsko in socialno gledanje ali reševanje te vrste proble- mov je ključno in sem kaže v prihodnje usmeriti glavne napore.« NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC Ne, tepka še ni zrela. Ampak čas za zmernejši optimizem pa je že nastopil. OKNO V OSTANEK JUGOSLAVIJE Piše VLADO ŠLAMBERGER Norci rušijo Dubrovnik »To so norci, to niso normalni ljudje,« je Srbe in Črnogorce, pripadnike AA (Antiljudske armade) označil Željko Sipič, šef obrambe napadenega Dubrovnika, ki je že 44 dni obkoljen s kopnega, z morja in iz zraka. Nekdanji biser svetovne arhi- tekture in kulturna zakladnica, najbolj slovito jugoslovansko turistično mesto, ki je - v nasprotju z mnogimi drugimi turi- stičnimi kraji - gostilo tudi petične tujce, dan in noč dobiva udarce, od katerih si leta in leta ne bo opomoglo. Bombe so uničile že skoraj vse glavne hotele, od najbolj razkošnega Belvedera prek Excelsiorja do Libertasa, poškodovano je čudovito dubrovniško obzidje, ki je vsem napadalcem kljubo- valo stoletja, noben okupator se Dubrovnika ni bil dotaknil. Morali so priti Huni 20. stoletja (srboslavska armada), da so pokazali vse svoje barbarstvo in vsemu svetu navkljub demonstrirali svojo »moč«. »Živimo v največjem vojaškem zaporu v Evropi,« je Združe- nim narodom pisal dubrovniški župan Pero Poljanič. »Poma- gajte nam, pošljite, prosim, tanker s pitno vodo. Ne prosimo ne za topove ne za smodnik in ne za krogle. Samo za vodo, saj smo že tedne in tedne pri oskrbi z vodo odvisni zgolj od dežja, glavni vir svetlobe pa so nam sveče.« Ne samo 60.000 ljudi, obkoljenih in ogroženih v Dubrov- niku, vse Hrvate - z redkimi izjemami - so načrtovalci Velike Srbije dobesedno prisilili v to, da ne verjamejo več ne v skupno življenje na tem delu Balkana in ne več v bratsko sožitje v samostojni državi. Hrvaški, ki jo okupator načrtno imičuje. Enako kot napadenci na hrvaškem so začeli razmišljati tudi v Bosni in Hercegovini. Pa ne zaradi neustavnega (po ustav- nem sodišču BiH) plebiscita Srbov, ki »ruši ustavnost in zakonitost v BiH« - poleg tega je že jasno, da bo tudi »izid« tega plebiscita rekorden, saj se je samo v Vojvodini pojavilo na voliščih več kot 130.000 »Srbov iz BiH« - ampak se bo »izkazalo«, da je po vsej Jugoslaviji toliko »Srbov iz BiH«, ki si želijo »enotno Srboslavijo«, da bodo Muslimani v BiH (sicer vodilni narod po številu z 800.000 pripadniki) manjšina sredi »srbske BiH«. Knez Dušan in, slalom četudi se »plebiscit« po kakšnem čudežu ne bi posrečil, imaju Muslimani in Hrvati v BiH Srbov čez glavo. Ti so si namreč že omislili - po znanem načelu, kjer je en Srb, tam je Srbija, kjer je en srbski grob, tam je Srbija - kar šest »Srbskih avtonomnih območij« s 56 občinami. Na kakšne nesmisle so pripravljeni prisegati nekdanji turški podaniki, da bi posrbili BiH, pove primer »SAG Romanija«. »Srbsko avtonomno območje Romanija« namreč obsega tudi velik del Sarajeva, slovito Baš-čaršijo sredi mesta, Car- jevo džamijo, vrsto drugih zgodovinskih muslimanskih ver- skih objektov in celo športna tekmovališča, na katerih so bile leta 1984 zimske olimpijske igre (pod Brankom Mikuličem). Pripadniki Srbske demokratske stranke namreč trdijo, da imajo do tekmovališč zgodovinsko pravico, saj je bil srbski knez Dušan - ki si je tudi lastil tuje ozemlje - velik ljubitelj slaloma... Zanimiv je tudi primer »SAG severna Bosna« s 16 občinami, ki je »neločljivi del države Jugoslavije kot zvezne države, ki jo oblikujejo republike Srbija in Črna gora, srbska avtonomna območja in tista območja in okrožja, ki se bodo naknadno priključila državi Jugoslaviji«. Po popisu prebivalstva živi v »SAG severna Bosna« 783.000 prebivalcev; teh je 34 odstot- kov Muslimanov, 21 odstotkov Hrvatov in 28 odstotkov Srbov. Ne da bi Srbi koga vprašali - absolutno večino prebi- valstva imajo samo v občini Teslič, relativno večino pa v Doboju in Modriči - so vseh 16 občin razglasili za »srbske«. In zakaj taka želja po »SAG severna Bosna«? V njej so največji industrijski obrati, lesna industrija, rafinerija, rudniki, kemijski kombinati in drugo naravno bogastvo BiH. Ker Kosovo že okradeno skoraj do golega, potrebuje Velika Srbija nove suro"inske vire zato tudi Srbi v BiH tako hitijo z usta- navljanjem »srbskih avtonomnih območij«, ki naj bi jih pripo- jili »svoji državi«. Dunaj bo Hirošima In kako nameravajo to doseči? Nikola Koljevič, predstavnik Srbov v predsedstvu BiH (zdaj je že jasno, da je bila koalicija treh narodov v BiH velika polomija, saj so Muslimani in Hrvati preveč zaupali Srbom), je tako navdušil svoje rojake v Mrkonjič gradu, da so vpili Dajte nam orožje, Tuk^ je Srbija (znana gesla iz »protibirokratske revolucije« v Črni gori in Vojvodini in iz časov pred srbsko okupacijo Kosova), obračimal pa je tudi z »modrimi čeladami« OZN, če bi bile prišle v Jugoslavijo, češ, pridejo lahko, vrnile pa se nikoli ne bodo, saj je znano, kako »Srbi ravnajo z napadalci, pa četudi bi to bile mirovne čete GZN«. Podobno se je širokoustil Vojo Kuprešanin, »predsednik skupščine SAG Bosanska Krajina«, ki je na miting v Banjaluki tulil: »Dimaj bomo spremenili v Hirošimo. Mi to zmoremo in hočemo!« S takimi in podobnimi primitivci so se desetletja bratili. Kakšna slepota! MeMki vodja že četrti v Veliki Srbiji pa Miloševičeva glasila spet slavijo. Kako ne bi, saj je njihovemu šefu »zrasel rejting«. Po raziskavi javnega mnenja, izpeljani konec oktobra, je Veliki vodja »dobil zaupa- nje« 48,5 odstotka vprašanih in se na seznamu popularnih Srbov prebil s petega celo na četrto mesto (za proslulim »kapetanom« Draganom, vodjem bosanskih Srbov Radova- nom Karadžičem in pravoslavnim patriarhom Pavletom). Ta anketa, očitno naročena z Dedinja (iz Miloševičevega dvorca), je obliž na hud udarec, ki ga jc dobil »Slobo« v eni prejšnjih anket. Takrat mu je namreč zaupano le 38 odstotkov vpraša- nih, kar je bil za človeka ki je na »volitvah« dobival po 104 odstotke glasov, nož v hrbet. Se zmeraj pa je jasno, da ima Veliki vodja največ opore med ljudmi od 35 do 46 let (52,8 odstotka odgovorov za zaupanje) in upokojenci (62,8 odstotka), najmanj pa med mladino do 28 let (le 39,1 odstotka mu zaupa). Seveda ni treba posebej poudarjati, da niso anke- tirali »enakovrednih državljanov« - Albancev na Kosovu, saj bi bilo tveganje preveliko... Beograjsko-velenjska zveza je nična Pod naslovom z Bekom je Vse prav in je vse narobe smo v prejšnji številki Novega ted- iiika opisali dogodek, ki se je Pripetil v celjski prodajalni j^ograjskega Beka. To proda- jalno (razen poslovnega pro- stora) in še nekatere druge na območju Slovenije naj bi prev- zel zasebni trgovec Božo Pekič Velenja. Z Bekom Beograd J® namreč sklenil poseben do- govor. Ker delavke celjskega Beka ® tem dogovoru niso bile pred- •^odno obveščene, so se zahte- ^^m novega »lastnika« uprle se obrnile na nekatere pri- ^^ojne občinske institucije ter Ministrstvo za trgovino Re- publike Slovenije. Omenjeno ''^nistrstvo je poslovodkinji poslovalnice v Celju takrat na- '"očilo, naj počakajo na uradna f^avodila ministrstva, do ta- •^fat pa naj poslujejo po sta- rem, kot da se ni nič zgodilo. V sredo, 6. novembra je Mi- nistrstvo za trgovino poslalo omenjeno navodilo vsem tr- govskim poslovnicam Beka Beograd na območju R Slove- nije. Med drugim je napisano: »Iz vsebine sklenjenega dogo- vora je razvidno, da gre le za prodajna mesta v Celju, Slo- venj Gradcu, Mariboru in na Jesenicah, kjer se poslovalnice nahajajo v najetih poslovnih prostorih... Glede na okoliš- čine, da je bil dogovor sklenjen 18. oktobra 1991 in oboje- stransko podpisan dne 25. 10. 1991 je kot takšen ničen, saj je v nasprotju z določili Ustavne- ga zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slo- venije (Uradni list RS št. 1/91) z dne 25. 6. 1991. Kot takšen se v celoti uporablja od 8. 10. 1991 dalje po preteku »brion- skega moratorija«. Po tem ča- su, ko je uveljavljen postopek razdružitve, ne bi smelo priti do sklepanja takšnih dogovo- rov, katerih nadaljnji posto- pek bo naknadno urejen z ustreznimi republiškimi predpisi. Zaradi teh okoliščin nima zasebni trgovec Božo Pe- kič iz Velenja kot podpisnik Dogovora nobene pravice uve- ljavljati svojih zahtev do od- govornih oseb, ki so zaposlene v trgovskih poslovalnicah DP Beko Beograd na območju Slovenije...« Promocijski center Celja Po zgledu nekaterih slovenskih mest se tudi v Celju priprav- ljajo na ustano\'itev svojega promocijskega centra. Pobuda je zrasla v celjski Turistični zvezi, center pa naj bi zaživel z začet- kom januarja. Promocijski center, ki bo koordiniral in delno tudi opravljal delo, zdaj razdrobljeno med številne institucije in društva, naj bi predvidoma dobil svoje prostore v Celjskem domu na Tito- vem trgu. Njegovo financiranje bo sprva krito z delom turistične takse, izdelavo posameznih projektov pa bodo poravnavali naročniki. Sicer pa naj bi Promocijski center, ki bo skrbel tudi za predstavitev posameznih projektov v javnosti, usklajeval delo Zavoda za kulturne prireditve, ŠRC Zavoda Golovec, Turi- stične zveze in društev ter podjetja Reklama. IS 6. STRAN - 14. NOVEMBER 1991 NMC NA$i KRajI iN LJUo^^i^ Ugriz v »kisli« Golovec Slovenija potrebuje svoje sejemsko mesto - bo to Celje? Celje je in želi ostati sejem- sko mesto. Kakšne možnosti ima za to, smo se viirašali v trenutku, ko v Sloveniji na- staja Sejemska skupnost, ko slovenski sejmarji zahtevajo skupen sprejem v Pos1o\tio se- jemsko skupnost Alpe-Jadran in ko kaže, da bo ta dejavnost v Republiki Sloveniji le dobila mesto, ki ji gre. Prav tako pa tudi v trenutku, ko imamo Ce- ljani še vedno ne-reorganizi- ran ŠRC Zavod Golovec, ko se 5 slovenskih sejemskih hiš med seboj še ni dogovorilo za delitev sejmov in ko v javnosti ni še ničesar znanega o lastni- ni sejmov in z njo povezani odgovornosti solastnikov in soorganizatorjev v pripravah na posamezne sejme. Celje ima kot sejemsko me- sto veliko komparativnih prednosti. Več kot stoletje tra- jajočo sejemsko tradicijo, sej- mišče (z realnimi možnostmi prostorske razširitve), ki si je ustvarilo ime z organizacijo mednarodnega obrtnega sejma ter ugodno geografsko lego. Ob tem pa nima kadrovsko močne sejemske organizacije (sejemska dejavnost se izgub- lja v zdajšnjem ŠRC Zavod Golovec), mesto in občina Ce- lje pa sta doslej na sejme v me- stu gledala kot na nujno zlo, ki ima le to prednost, da prinaša nekaj denarja. O sejemski prihodnosti Ce- lja se od konca letošnjega 24. mednarodnega obrtnega sejma spletajo različne zgodbe. Po nekaterih naj bi mesto ob Sa- vinji dobilo močno sejemsko organizacijo, ki bi pripravljala tudi vse ostale celjske sejme, po drugih spet pa naj bi bil že 25. MOS v letu 92 v nevarno- sti, da ga prevzame kakšno drugo, kadrovsko in organiza- cijsko močnejše in prodornejše mesto. Resnica - glede na iz- kušnje iz preteklosti - pa bo najbrž nekje vmes. Dejstvo, da so se slovenski obrtniki pred leti z anketo opredelili za Celje kot svoje sejemsko mesto in da je v tem času Celje ohranjalo obrtni sejem zgolj z veliko po- močjo nekdanje Zveze obrtnih združenj Slovenije, zdaj Obrt- ne zbornice Slovenije, namreč ostaja in ga ne gre prezreti. Prav tako kot dejstva, da je Obrtna zbornica Slovenije so- ustanovitelj podjetja Step d.o.o. s sedežem v Mariboru, Id je v preteklih letih tvorno so- oblikovalo mednarodne obrt- ne sejme v Celju. Reorganizacija Golovca Osnova za Celje - sejemsko mesto je trenutno prav gotovo v reorganizaciji SRC Zavod Golovec. Priprave nanjo se vlečejo že dolgo, nazadnje pa je bilo v celjskem političnem življenju zanjo slišati spomla- di, ko je ljubljanski Zavod za organizacijo in planiranje pri- pravil študijo o preoblikova- nju Golovca v krovno podjetje s hčerinskimi - profitnimi in neprofitnimi enotami. Nekaj za tem je Golovec dobil tudi v.d. direktorja Franca Pan- gerla. Novi direktor se je v teh ne- kaj mesecih tvorno ukvarjal prav z reorganizacijo, križem rok pa ni držala niti občinska vlada, A ŠRC Zavod Golovec je še vedno nenavadna dvoživ- ka, ki bo po besedah predsed- nika izvršnega sveta občine Celje Mirka Krajnca z januar- jem 92 le doživela prvo, pre- hodno fazo preoblikovanja. Celoten Golovec je bil namreč zgrajen z denarjem, zbranim s samoprispevkom občanov Celja ter sredstvi, ki so se na- mensko zbirala v občinskem skladu za izgradnjo objektov posebnega pomena. Sejemska dejavnost, ki se je razvijala znotraj Golovca, pa je že dav- no prerasla svoje okvire in bi se morala kadrovsko in orga- nizacijsko okrepiti v profesi- onalno sejemsko hišo. »S 1. januarjem naj bi se Go- lovec preoblikoval v javno po- djetje, v naslednji fazi pa naj bi vzpostavili podjetje na trž- nih principih, kjer bi se profi- tabilne dejavnosti (tudi sejmi) organizirale kot družbe z ome- jeno odgovornostjo, kot javno podjetje pa bi ostal le bazenski del Golovca,« na kratko pov- zame predlog reorganizacije Golovca premier Krajnc, ki vi- di prihodnost Celja v sejemski dejavnosti. Še več, s spreme- njenim političnim položajem, z vzpostavitvijo državne meje med Slovenijo in Hrvaško, vidi možnosti, da celjsko sejmišče postopoma dobiva podobo za- grebškega velesejma. To pa seveda ni več samo stvar Celja in občinskega go- spodarstva, pač pa bo potreb- no odločitve o tem, kje bo Slo- venija razvijala sejme (in tudi odgovornost v zvezi s tem) sprejemati na ravni republike, njenega gospodarstva in Go- spodarske zbornice Slovenije. Celje, ki bo v prihodnjem letu začelo z urejanjem pretežnega dela objektov bivšega vojaške- ga kompleksa ob Mariborski cesti - funkcionalno naj bi ga preuredili za potrebe sejemske dejavnosti - pa ima za razvoj v sejemsko središče po Krajn- čevem mnenju idealne pogoje. Lastnina in odgovornost Lastništvo objektov in in- frastrukture v ŠRC Zavod Go- lovec zaradi načina in financi- ranja izgradnje ni in tudi ni- koli ni bilo sporno. Zatika pa se pri lastnini sejmov, še pose- bej Mednarodnega obrtnega sejma. Premier Krajnc meni, da mora - tudi po vzgledih iz tuji- ne imeti večinski lastninski delež mesto oziroma občina s svojim gospodarstvom, to pa so podprli tudi udeleženci zadnjega sestanka Sejemske skupnosti v ustanavljanju iz petih slovenskih sejemskih or- ganizacij in izvršnih svetov se- jemskih mest. Ob tem pa ne nasprotuje družabništvu dru- gih partnerjev, ki so zaintere- sirani za razvoj sejmov. Nekako v tem kontekstu bi bilo po celjskih stališčih po- trebno iskati mesto podjetja Step, registriranega za organi- zacijo sejmov in razstav, trže- nje in ekonomsko propagando, katerega soustanovitelj je Obrtna zbornica Slovenije. v času 24. mednarodnega obrtnega sejma v Celju, letoš- njega septembra, je bila med ŠRC Zavod Golovec in podjet- jem Step odpisana generalna pogodba o poslovnem sodelo- vanju v letu 92. O njej sta oba podpisnika, direktor podjetja Step Vlado Podhostnik in v.d. direktor ŠRC Zavoda Golovec mag. Franc Pangerl povedala, da »partneriev ne zavezuje do konca« - da se bo najverjetne- je spremenila, pa je razvidno tudi iz odklonilnega stališča celjske vlade, ki pogodbe ne priznava. Premier Krajnc pra- vi: »Pogodbo smatram za ne- veljavno, saj ni bila podpisana tripartitno. Sklenila sta jo Go- lovec in Step, čeprav smo se pred septembrskim MOS do- govorili, da v vseh nadaljnjih pogovorih sodeluje tudi obči- na Celje.« Ob tem pa še doda- ja, da je bila sklenjena izredno hitro in njena vsebina kaže tu- di na to, da je bila delno izsi- ljena. V tej pogodbi so namreč Stepu prepuščene vse kreativ- ne funkcije, Golovec pa naj bi bil le izvajalec - pri tem pa bi se lastništvo delilo na pol. Stelcel polž in jara icača Se bo zgodba o steklem pol- žu in j ari kači, ki se že predol- go spleta okoli sejemske pri- hodnosti Celja, zdaj le končala tako, da bo mesto ob Savinji svoj imidž gradilo na sejemski dejavnosti? Morda bodo k temu pripo- mogla jasna stališča na obeh straneh in pripravljenost k di- alogu (predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah se zavzema, da se polemika v javnosti čimprej zaključi, »sprte« strani pa skupaj sedejo za »pogajalsko« mizo), morda pa dejstvo, ki daje slutiti, da si tokratna »celjska oblast konč- no le upa zagristi v kislo jabol- ko, imenovano Golovec in raz- voj sejemske dejavnosti«. Morda pa si lahko še največ obetamo od ustanovitve Se- jemske skupnosti Slovenije, katere ustanovitveni odbor se zavzema za določitev enotnega sejemskega reda, pripravo predpisov za delo sejmov in kriterijev za organizacijo se- jemskih hiš ter sejemski ko- deks. IVANA STAMEJČIČ »S spremenjenim političnim položajem in vzpostavitvijo državnih mej med Slovenijo in Hr\'aško moramo v Sloveniji začeti razmišljati o nadome- stitvi oziroma razvoju tistih dejavnosti, ki so bile doslej v Jugoslaviji skupne. Sloveni- ja potrebuje svoje sejemsko središče in menim, da ima Ce- lje kot organizator MOS in se- jemsko mesto z možnostmi prostorske širitve sejmišča, idealne pogoje, da to postane. Seveda pa bo odločitve o tem sprejemala Republika Slove- nija, njeno gospodarstvo in Gospodarska zbornica Slove- nije,« meni celjski premier Mirko Krajnc. V Celju je za razvoj sejemske dejavnosti namenjen dobršen del objektov in povTŠin bivše- ga vojaškega kompleksa ob Mariborski cesti. Obljube, da bo za sejmišče namenjen ves kompleks (10 hektarov no\'ih po\TŠin) v letu 92 še ne bo mo- goče uresničiti, saj je po pogo- vorih z republiškim obramb- nim ministrom Janezom Janšo in generalom Teritorialne obrambe Janezom Slaparjem sklenjen dogovor, da bivša vo- jašnica ostane začasno, največ za 2 leti, namenjena za potrebe slovenske teritorialne obram- be. Vse ostale objekte in zuna- nje po\TŠine pa bodo v letu 92 začeli funkcionalno urejati za potrebe sejemske dejavnosti. TRAČ I niče ■ Predsednik SDZ-NDS Raj- ko Pimat je prišel na konfe- renco celjskih »narodnjakov« brez soproge, ki se pred TV kamerami rada pohvali, kako pametnega in sposobnega mo- ža ima. Kot nadomestno boljšo polovico je s seboj pripeljal svojega jurišnika, predsednika MLiNa Petra Volaska. Manj- kal je samo poljubček za jav- nost, ki pa se v tem primeru res ne bi spodobil... Ob gotoveljskem križišču še vedno neovirano raste zasebna hmeljama, ki jo brez potreb- nih dovoljenj veselo zida sa- vinjski hmeljarski veljak Jošt, po domače Cesar. Žalski in- špektorji pišejo prijave, niko- gar pa ni toliko v hlačah, da bi ukrepal. Savinjski vrabci ima- jo za takšno nojevsko obnaša- nje občinskih oblasti lepo ra- zlago: gospod Jošt je namreč član lokalno zelo vplivne Kmečke zveze! Naš obveščevalec je prišel na sled fakinu, ki je populil obcestne table za Šmiglovo zi- danico. Sledi vodijo zelo viso- ko, celo v republiške poslan- ske klopi! Berite nas! Nezadržno se bliža sveti Mi- klavž in čas je, da razmislimo, kakšne želje mu bomo zaupali v svojih pismih. Pa malce po- špekulirajmo, kaj si utegnejo zaželeti junaki naše rubrike! Celjski premier Mirko Krajnc: Lego kocke, da si bo sestavil garažno hišo, če mu bodo že tisto tapravo zminirali liberal- ni demokrati. Eko-borec Janez Čmej: video igrico z naslovom »Porušimo Cinkarno«. Črnejev soborec in novinar Pe- ter Kavalar: računalnik, ki bo kar sam pisal pritožbe in pro- teste na najvišje inštance, da bo imel Peter več časa za dela- nje zgage na sestankih. Smarski župan Franc Potoč- nik: eno dolgo »gajžlo« za pti- ganjanje premiera Aralice, ki je po njegovem premalo ak- tiven. Velenjski izvršnik Franjo Bar- tolac: da bi njegovega mozir- skega soseda Alfreda Božiča parkelj odnesel... Zeleni Jožef Jarh je v ce/or razočaran nad Demosom, p' v soboto odpadlem plestiel nastopu in modni reviji skupi, ne Mojce Horvat je otožno javil: »Demos me je zašil pl politični plati!« Te izjave ni. smo v celoti razumeli, res pl je, da se Jarh ne da kar ta^^ ugnati v kozji rog, saj je ffo^, vatovi v Ljubljano že posili ljubeznivo pisemce, v kateretn jo obvešča, da je »Zelenim Slo. venije naredila veliko moralno in politično škodo«, ki jo lahko popravi le z brezplačnim na- stopom konec meseca. Po razkolu SDZ je iz stranke odšel doberšen del intelektu- alcev, njena pravna in zakoni- ta naslednica SDZ-NDS pa si vsaj v Celju ustvarja akadem- ski imidž z vsaj trikrat prese- ženo akademsko četrtjo ob za- četku napovedanega sestanka. Še hujši kot celjski člani pa je strankin predsednik dr.Rajko Pirnat, ki je po 50-minutni za- mudi ob prihodu v Narodni dom potožil, da se mu zelo mu- di, saj mora biti že čez eno uro nazaj v Ljubljani. Kot na dlani se ponujata dva sklepa - ali dr. Pimat rad zamuja in mu tudi sestanek Sveta Demosa za zaprtimi vrati ni sveta stvar ali pa slabo pozna cesto med Celjem in Ljubljano. Celjski predsednik vlade Mirko Krajnc zna varčevati. Od takrat, ko je dosegel, da se na vseh večjih celjskih parki- riščih pobira parkirnina, s ka- tero naj bi letno zbrali več kot milijon nemških mark za gradnjo garažne hiše (kdo vodi projekt, je medtem že jasno), vztrajno parkira pred Domom upokojencev. Tam je namreč parkiranje zastonj, pa še gneča ni. Nekaj korakov več pa je tudi koristno narediti. Za zdravje. Bili so časi, ko so partijski veljaki klicali urednike in no- vinarje na zagovor, kadar jim v pisanju časopisov kaj ni di- šalo. Bili so tudi časi, ko so klicali novinarje in jim preko mize iz udobnih foteljev zdik- tirali prispevek po svoji »revo- lucionarni« meri. Zdaj je dru- gače. Celjski šef SDP Željko Cigler se je, užaljen, ker da premalo pišemo o klubu Triat- let, ponudil za dopisniki - športnega uredništva. Milan Kučan Stanetu Bizjaku, direktorju Zdravilišča Dobrna- »Joj, Stane, kaj so notri, v jedilnici, res sami tako veliki kot s' ti?« Skrivne misli prizadevnega Milana: »Oh, ko bi se tudi gospodarstvo lahko kosalo z evropskim v tolikšni meri, kot ^ lahko buteljka z evropskimi vini!« Vse novo postopoma Evropski sistem in balkan- ske pokojnine ne gredo skupaj, predvsem pa uvajamo novosti postopoma, so na okrogli mizi na temo o osnutku zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju de- jali predstavniki območnega odbora demokratične stranke upokojencev za celjsko regijo. Medse so povabili tudi Zve- zo svobodnih sindikatov Slo- venije, občinski odbor Zveze borcev Celje, občinsko Zvezo društev upokojencev za celj- sko regijo, društvo invalidov Celje ter predstavnico republi- ške komisije Majdo Gaspari. Na osnutek zakona o zdra- stvenem varstvu so imeli pred- stavniki omenjenih strank in društev veliko pripomb, predvsem pa se čutijo ogolju- fani za pravice iz minulega de- la, ki v novem zakonu niso za- jete. Povedali so tudi, da je skok iz socializma v kapitali- zem presunkovit, zlasti pa je z njim močno prizadeta starej- ša populacija ljudi. Zniževanje pokojnin in zviševanje partici- pacije je odhod v siromaštvo, so še dejali in poudarili, da bodo s svojimi zahtevami glas- ni povsod, predvsem pa bodo povzdignili svoj glas, ko bodo uveljavljali zahtevke po zniže- vanju participacije. Predlagali bodo, da bi bile oproščene par- ticipacije tudi bolezni starost- nikov kot je visok krvni pritisk ter astma. Naše orožje je množičnost, so še dejali na okrogli mizi v Celju, prvi na to temo v Slo- veniji. Organizirali jih bodo tudi drugod, kar pomeni, da množičnost predlogov na os- nutek o zakonu zdravstvenega varstva v Sloveniji, mora obroditi sadove, in naj bi vsaj omilili stisko populacije, ki je živela v drugačnem sistemu, je pa zdaj v celoti odrinjena na stranski tir. Z.S. GRAFIT TEDNA Foto: EDO EINSPIELER ^ OGLASI - INFORMACIJE 14. NOVEMBER 1991 - STRAN 7 lifianj hlodov, mam delavcev jenUurskI Bohor na razvojni prelomnici 0ohor je zadel klasični sindrom gospo- igfske krize v podjetju - višek delovne sile. jglio meni vodstvo podjetja, šentjurski pre- ^jer pa ni ravno takega mnenja in rešitve uf vidi samo v odpuščanju delavcev. Pole- jjčna petkova razprava med predstavniki ^horja in šentjursko vlado je pokazala, da jf podjetje pred usodno preizkušnjo svoje prihodnosti. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so y Bohor ju v proizvodnji žaganega lesa dose- gli 65 odstotkov lanske, v proizvodnji fur- nirja pa so rezultati boljši, saj so dosegli 106 odstotkov lanske proizvodnje. Iztržili so za 94,5 milijonov tolarjev, od tega so 21 odstot- kov izvozili na konvertibilni trg (v glavnem v Italijo), medtem ko kliringa ni več. Proiz- vodnja plemenitega furnirja je na ravni 30 odstotkov prejšnje, zalog pa imajo še za kakšen mesec. Pred dvema letoma so ob tem času imeli 110 odstotno pokritje z lastnimi obratnimi sredstvi, zdaj pa le še 3,77 odstot- ka. Povprečna plača zaposlenega v podjetju je 6.990 tolarjev, vodilni delavci pa imajo za 300 odstotkov nižje plače od drugih vodil- nih delavcev v Šentjurju. Po mnenju direktorja podjetja Antona Komela je največja težava za Bohor višek delovne sile. Decembra leta 1990 je bilo v podjetju zaposlenih 256 ljudi, zdaj pa jih je 238, od tega je na čakanju 40 delavcev kot začasni višek. Do konca leta naj bi število zaposlenih zmanjšali na 218, do konca janu- arja prihodnjega leta pa na 200 ljudi. Ob sedanjih količinah surovine pa je po napo- vedih Antona Komela realna možnost za zaposlitev 120 do 150 ljudi. Vzrok za zmanjševanje števila delavcev v podjetju, ki se ukvarja samo s primarno proizvodnjo (žaganjem hlodovine in izdela- vo furnirja) je pomanjkanje surovine. Zfato v Bohor ju prihaja na žago za skoraj polovi- co manj hlodov (do 9 tisoč kubikov nakupijo pri šentjurskem obratu, od 15 do 18 tisoč pri gozdnem gospodarstvu Celje), kar pomeni tudi manjšo potrebo po delavcih. Trenutno se dogovarjajo z Alposom, da bi del proiz- vodnje lestev preusmeril v Bohor, kot pogoj pa postavljajo zaposlitev njihovih delavcev. Predsednik izvršnega sveta Ladislav Gr- dina je menil, da težav ni mogoče reševati samo z odpuščanjem delavcev, ampak z no- vimi razvojnimi programi, ki bi primafno proizvodnjo dopolnili s programi za obdela- vo lesa. Anton Komel je na to odvrnil, da so tudi v svetu žage, ki samo žagajo. Na koncu so se dogovorili, da v Bohorju pripravijo ustrezne razvojne rešitve, na os- novi katerih bi lahko v izvršnem svetu ustrezno pomagali, po možnosti brez odpuš- čanja delavcev in da se čez 14 dni znova sestanejo. ROBERT GORJANC Šentjurski Bohor deli usodo kriznih časov v celotni slovenski lesarski industriji. Obseg proizvodnje v lesni industriji upada že celo desetletje, v prvih osmih mesecih leta pa se je proizvodnja žaganega lesa in plošč zmanjšala za 14 odstotkov. V zadnjega pol leta je v lesni industriji ostalo brez dela 2100 delavcev. V proizvodnji žaganega lesa in plošč dosegajo delavci 82,3 odstotka plač delavcev v gospo- darstvu. Križ so postavili na Hum 7. novembra se je kljub de- loMiemu dnevu na ulicah La- škega zbralo toliko ljudi, kot se jih je samo takrat, ko je me- sto obiskal kakšen politični veljak. Tokrat so si prišli lju- dje ogledat dvigovanje križa, ki so ga po petdesetih letih po- no\Tio postavili na vrh Huma, liriba na Laškem. Slovestnost se je začela ob 12. uri pred cerkvijo sv. Marti- na v središču Laškega. O po- menu križa in njegove ponov- ne postavitve je spregovoril župnik Jože Horvat, prilož- nostni kulturni program pa so posvetili Antonu Martinu Slomšku. Njegove pesmi so bi- le lepo dopolnilo k pomemb- nemu dogodku. Križ na Humu so prvič po- stavili že leta 1935, po Evhari- stičnem kongresu v Ljubljani. Izdelan je bil v nadnaravni ve- likosti, križ je meril več kot osem metrov v višino, Jezus na njem pa preko dva metra. Oboje je izdelal mojster Miloš Hohnjec, 29. septembra 1935 pa ga je ob postavi blagoslovil takratni laški župnik dr. Franc Krulc. Na Velikonočni petek leta 1941 je v Laško vkorakala nemška vojska in je s seboj med drugim prinesla tudi na- cistično ideologijo, ki ni bila v skladu s krščanstvom. Nemci so križ požgali. Ko so odšli, so domačini Jezusa prinesli v do- lino in ga spravili za oltar v cerkvi, kjer je ostal do letos, ko so vse skupaj obnovili v mariborskih cerkvenih de- lavnicah. Ker je dostop na vrh Hiuna težaven, križ pa tudi precej te- žak, so se odločili za edino možno varianto, to je za pre- voz s helikopterjem. Po konča- nem kulturnem programu pred cerkvijo so križ naložili na tovornjak in ga prepeljali na parkirni prostor ob Savinji, kjer je že čakal helikopter. Ta je na vrh Huma naprej odpe- ljal delavce, nato pa še sam križ. Prav poseben je bil po- gled na helikopter s priveza- nim križem, ki je zaokrožil nad Savinjo in Laškim ter kas- neje na vrhu Huma z vso na- tančnostjo spustil križ v pri- pravljeni prostor. Celoten do- godek je varno spravljen na številnih amatersldh in profe- sionalnih filmih in fotografi- jah. Celotna akcija je uspela tudi zaradi velikega razvime- vanja in pomoči Pivovarne La- ško. Lep je pogled na Hum, kjer se po petdesetih letih po- novno bohoti križ, s Huma pa je tudi prelep razgled na me- sto. Blagoslovitev na novo po- stavljenega križa s cerkvenim obredom bo v nedeljo, 24. no- vembra. . TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Malčici livaležni za pomoč Otroci in vzgojiteljice iz Vzgojnovarstvenega zavoda Anice Cemejeve v Celju pripravljajo za prihodnji petek, 22. novembra, prireditev, s katero se želijo za- hvaliti vsem, ki so jim pomagali pri sanaciji posledic lanske poplave. Lanska novembrska poplava je močno poškodovala prostore in opremo vrtčevskih enot v Kajuhovi 5, Čopovi 21, Trubarjevi 55 a, Na zelenici 9 in Ljubljanski 48, dokončno pa so uredili in opremili te prostore šele v začetku prejšnjega meseca. Vsem, ki so vrtcu poma- gali pri odpravljanju posledic poplave, se želijo malčki skupaj s svojimi vzgojiteljicami in varuhinjami zahva- liti s prireditvijo, ki se bo začela prihodnji petek ob 11. ^ v celjskem Narodnem domu. IS Snažilke pod ceno Kot Ha so stavkali samo zdravniki S stavko si delavci v zdravst\Ti niso bistveno popravili plač. V Zdravstvenem centru Celje sicer ta mesec ne bodo dobili več zgolj zajam- čenih osebnih dohodkov, pa tudi boni bodo odpadli, a vrsta varčevalnih ukrepov ostaja. Ti pa najbolj prizadevajo delavce v izmenskem delu in tiste, ki so že doslej za svoje delo prejemali najmanj. Svet javnega zavoda Zdravstveni center Ce- lje se je prejšnji teden dogovoril za nadaljnjo veljavo varčevalnih ukrepov, ki so najbolj bo- leči pri omejevanju dodatkov za izmensko in nadurno delo. Odločitev je razumljiva, saj bo Zdravstveni center Celje ta mesec dobil za plače le 8,7 odstotka več denarja, kot ga je prejšnji mesec. Ob upoštevanju novih razme- rij, ki jih določa prejšnji petek podpisana ko- lektivna pogodba, to seveda pomeni še naprej sramotno nizke plače za najnižje ovrednotena dela. Snažilkam se na primer povečujejo zgolj za 0,7 odstotka, tako da kljub povečanju še vedno ne dosegajo niti zajamčene višine plače. Povečanja plač naraščajo z zahtevnostjo de- la. Pri srednji medicinski sestri bo plača večja za 23,3 odstotka, pri zdravniku specialistu pa za 30 odstotka. Zgovorna je primerjava značilnih plač z mesec september in oktober (oktobrske bod prejeli 15. novembra). Podatki so za tipiči delovna mesta za delavce z desetimi leti del' ne dobe: Zneski so v tolarjih. Prvo število je bruto plača, število v oklepaju pa neto izplačilo. Ker snažilka ne dosega zajamčenega osebnega do- hodka (9300 tolarjev bruto), ji bodo dodali razliko do te vsote. Plače po novem očitno ne bodo razveselile nikogar, brez dvoma pa bodo prizadele tiste z najnižjimi izplačili. Sindikati že opozarjajo na njihovo razočaranje in ogorčenost. Kako bodo nove plače v resnici sprejeli, pa bo vidno te dni, ob izplačilu. MILENA B. POKLIČ Ave Marija za Dubrovniic Hrvaški dramski umetniki in pev- ci estrade so v nedeljo zvečer v Slo- venskem ljudskem gledališču Celje dodobra ogreli srca in dlani gledal- cev dobrodelnega koncerta, katere- ga izkupiček je namenjen pomoči potrebnim Dubrovčanom in be- guncem. Na koncert je prišlo okoli dvesto ljudi, ki so tako na svoj način opozo- rili, da so proti vojni. Toda: v noči iz nedelje na ponedeljek, po koncertu, pa je bilo v jutranjih poročilih spet slišati, da soldateska razbija srce Dubrovnika, večni Stradun, Minče- to, Ploče, Pile, staro mestno jedro, na katero je padlo okoli tri tisoč granat. Ljudje so še vedno brez vo- de, elektrike, z malo ali nič hrane. Ždijo po kleteh, brez zdravil za do- jenčke in starčke. Nevarnost preži nanje z vseh strani, medtem ko oku- pator grozi, da bo biser razbil. »Ni- koli!« So pripovedovale tudi begun- ke iz Dubrovnika v Celju, »obnovili ga bomo, zgradili novega, če bo po- trebno! Če ne za nas, pa za naše otroke. Dubrovnik je bil vselej naš. Hrvaški!« Agonija v Dubrovniku se kljub dobrim željam in namenom vsem, ki bi mu radi pomagali, nada- ljuje. V Celju pa bomo 10. decembra pripravili še eno, zaključno akcijo, pomoči Dubrovniku. V Narodnem domu bo skupaj s Celjskim godal- nim orkestrom nastopil Trio Orlan- do, nagrajenec Dubrovniškega festi- vala. Akcijo Pomagajmo Dubrovniku vodi naša časopisna in radijska hiša v sodelovanju s Slovenskim ljud- skim gledališčem Celje, Zavodom za kulturne prireditve in Skupščino občine Celje. Doslej so denar za pomoč prispe- vali: Mateja Podjed, Celje, 1000 SLT, Irena Andolšek, Ljubljana, 1000 SLT, Jožica Rozman, Celje, 1000 SLT. Slovensko ljudsko gleda- lišče Celje iz predstave Škrlatni otok 21.650 SLT. Za pomoč Dubrovnikvu smo od- prli posebno številko žiro računa: 50700-723/3-31198. Novi tednik - radio Celje. 8. STRAN - 14. NOVEMBER 1991 NMC NA$i KRajI iN LJUo^^i^ Govorica starih dokumeniov Industrija na Celjskem da leta 19U1 avtorja Milka MIkole Tudi dokumenti in načrti, kadar oži- ve na kakšni razstavi, znajo biti zani- miva pripoved nekega časa in življenja v njem, kot bo to skušala prikazati tudi razstava o začetkih industrije na Celjskem. Odprli jo bodo 18. novem- bra ob 13. uri v Muzeju novejše zgodo- vine v Celju in bo na ogled do sredine decembra. Avtor razstave in kataloga, ki bo izšel hkrati z njo, je mag. Milko Mikola iz Zgodovinskega arhiva Celje: »Na ogled bodo izključno dokumenti, ki so se ohranili pri poslovanju podjetij in iz pravnih fondov, ki se nanašajo na in- dustrijo. Vsi pa so iz fondov Zgodovin- skega arhiva, ki pokriva štirinajst ob- čin - razen celjske re svojo napako na lastne strošsi popravila. ZELENI CEUf MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CEUU Prostovoljni prispevki za modernizacijo bolnišnice v Celju od maja do oktobra 1991. Skupaj vplačano do 30. 4. 1991 11.725,00 OOS LB SL Celje d.d. namesto venca na grob matere g Silve Podvratnik 1.200,00 Jože Rihtar, prispevek za modernizacijo 500,00 Gospod Josef Habernik, odstop honorarja 6.500,00 Inge, Tone Sovine, Prebold, namesto cvetja za pokojnega Stanislava Jošt 800,00 Ivo Erhatič, Celje, namesto cvetja na grob pokojne Erhati^ Ive 400,00 Krajani Kandija, Novo mesto, namesto cvetja na groD pokojne Pavle Mirtič 1.100,00 Milka Povše, Orla vas, Braslovče, namesto cvetja na gr®^ pokojne Fanike Novak iz Št. Ruperta 2.000,00 Ivan Kramberger iz Negove 20.000,00 Romana Jazbec, Ljubljanska 19 b, namesto venca pokojnega Ivana Jazbeca 500,00 Cilči Cizej, Kaplja vas 13, Prebold namesto cvetja na gr®^ pokojnega Radota Žganka iz Šešč Rozalija Ocepek, Stanetova 64, Velenje 1.000,0" Minka in Vlado Novak, Celje, Ob železnici 2, names^ cvetja na grob pokojne Justine Parši 1.000,0 Skupaj vplačano do 31. 10. 1991 47.225,0" 14. NOVEMBER 1991 - STRAN 21 pestnerja na kvadrat jl0 Ota Pestnerja sL z novo kaseto pestner st. se ne da. je v samozaložbi izdal Lo Fešta 1989, ki jo je I pravi Celjan najprej !^tavil na Radiu Celje ^daji Glasbene novosti. Icaseti, pri kateri je bil ^ucent Oto Pestner mlaj- jg na vsaki strani pet zelo ^ih pesmi, ki so vse ugla- na narodno zabavni zlasti slovenskega po- hištva, predvsem gredo hitro v uho. Vse pesmi avtorsko delo Ota Pest- jja st., besedilo pa je pri- jval tudi Celjan, Igor Ko- šec- Je naslovi posameznih jadb, najprej na strani A: Veselje v Ptuju, Ma- f^ tisočkrat hvala. Ko pol- ,se igra in Mama, rad bi ti išcil. Na strani B pa so raz- ščene: Podoknica, Razpeta jadra. Primorska polka. Ko češnje zacveto in Vesela Pri- morska. Trio Ota Pestner j a starejšega sestavljajo poleg Ota in njegove harmonike še Janez Per, bas hitara, Jože Antonič, kitara, pevka Met- ka Stipetič, doma iz Izole in Oto mlajši, zbor. Oto Pestner ne bi bil za- priseženi Celjan, če ne bi ob odhodu iz študijev RC, nad katerimi je bil seveda zelo navdušen, poklonil naši glasbeni arhivi nekaj pos- netkov, ki še najbolj spomi- njajo na glasbeni imidž nek- danje dunajske oziroma av- strijske »šramel-zasedbe«. Le-te nam v glasbenem arhi- vu primanjkuje, v dogovoru pa smo, da ob priložnosti tu- di kaj posnamemo v domačih študijih RC. In še napotek za tiste, ki zapisanemu ne verjamejo: v živo se lahko srečate s Tri- om Oto Pestner j a starejšega in Ota mlajšega z njegovim zadnjim projektom v Zdra- vilišču Laško, 29. novembra zvečer. MITJA UMNIK hoPOTARNICA^ prelet za vzgled Piše Aleš Jošt Odločil sem se na hitro, kot asih pravimo, in morda niti I najpametneje, da banki tdam še tistih nekaj avstrij- ib fičnikov z devizne knjiži- ■ saj je moje lahkoverno za- mje v tovrstne finančne innove izgubilo vsakršno re- DO osnovo. To samozavestno je dalo tudi pečat do- mkom prejšnji teden, saj je ano, da človek čisto drugače tda na svet z malo višje toč- /ecimp stoječ na gajbi piva, 'kprav je to samo kratka vara. Kar nekaj dni so traja- kondicijske priprave, pre- m se mi je začelo svitati, katerem grmu tiči zajec, za- ^ vraga pa tam ves čas tiči, in seveda ne mislim izdati, V je to pravzaprav njegova trar. Vsekakor je bila moja kon- Silracija tempirana na so- fei koncert najstniške sku- liie iz Koprivnice, Overflow ^ imenu. Se zadnje priprave •potekale dopoldan, ko sem fekai bolšji sejemček na mšičevem trgu, kjer je pred ^vetovno vojno bila mestna feca, danes pa se čez njegov J^i del bohotijo sanje neke ferke. Med starinami, ki so pečini, stoji tudi miza z ori- hlnimi in licenčnimi ročk femi iz 70. in 80. let. Po- ^vii sem premražene pro- paice, ki so se strinjali, da bi cerkveni stolp vsaj ob ^taA predstavili kam dru- K da bi moglo sonce hladno Nčad ogrevati celo dopol- f Ljubiteljem glasbe in zbi- jknj redkih plošč seveda ''^k na j topleje priporočam. Zvečer se v Kljubu ni trlo kot baje prejšnji večer ^plesni glasbi in gretje se je razvnelo. Mladi kvar- [k udaril kmalu po mojem '^odu, ko sem se udobno na- na teraso, medtem ko je ^dei veselo zapolnila pro- Kot sonce so Overflovci ^jjaii v mrakobnosti vajen in energično prebili led prvim komadom. Nekje ^ že moral slišati nekaj pe- smi, ki so jih čvrsto izvajali, že dolgo pa nisem slišal tako do- brega petja, k čemur je pripo- mogel tudi ozvočevalec Ocvirk. Kitariranje je bilo ^strumno in videli smo lahko akrobatsko-baletno točko ba- sa in kitare, ki sta v nekem trenutku poletela vsak iz svoje strani, se na višku sredi odra glasno podrajsala in zopet vskočila v frazo. Ni bilo časa za predah med pesmimi v an- gleščini, saj so odmori trajali včasih le dva takta. Nobenega teženja ni bilo in veselje se je kmalu naselilo med večino ob- činstva, ko so fantje šolsko uro dolg nastop podaljšali z bisom in tako pošteno zaokrožili do- živetje. Pomoč iz Hrvaške je bila torej izdatna in še pravo- časna in ansambel, ki je kot ustvarjen za srednješolske ple- se bi si igranje na le-teh tudi zaslužil. Med obiskovalci sem izve- del, da so kanadska legenda No means no izdali novo ploš- čo, tokrat v CD izvedbi. Polska malca trenutno uvaja novega kitarista, žalski Epidemic zo- ne pa skrivnostno brusijo žlahtne kamne ob sodelovanju pevca nekdanjih It's not for sale iz Laškega. Prav tako sem izvedel, da v velenjski KS Ko- novo pripravljajo v petek fešto z večimi bendi na kateri bodo mitraljirali tudi Strelnikoff, ki so pred kratkim v celjskem studiu Sonic tours posneli ne- kaj novih demo izdelkov. Se vidimo. Glasbena delavnica Kulturno umetniško društvo na Ljubečni je skupaj s študi- jem ZAC iz Celja začelo s glas- beno delavnico. V njej se je začelo učiti harmoniko in ki- taro štirinajst učencev različ- nih starosti. Že uvodne ure učenja so pokazale, da je bila odločitev prava. Priznani pe- dagogi, ki so že s svojim dose- danjim delom pokazali uspeš- nost, zagotavljajo uspešnost tudi na ta način izobraževa- nja. Na Ljubečni pa se skupaj s tem študijem pripravljajo še na razširitev glasbene delavni- ce še za ostale instrumente. Najprej za pihala, trobila in tolkala, pozneje pa še za citre in frajtonarico. S glasbeno delavnico so ustregli zlasti tistim, ki niso bili sprejeti v celjsko glasbeno šolo ali pa jim je ta bila od rok. Po novem letu bodo pripravili že prvo predstavitev znanja učencev iz te delavnice. M.B. Videomeh v Vinski gori Tako kot lani bodo tudi letos slovenski televizij ci posneli novoletni Vide- omeh (oddajo o domači glasbi) v Vinski gori. O tem redaktor Boris Kopitar: »Čeprav nam je lani pona- gajala elektrika, ki je mr- knila, nam je bilo v Vinski gori lepo in tako bomo le- tos, 21. decembra, ponovno tam. K sodelovanju sem povabil prvo garnituro slo- venskih domačih ansam- blov, na čelu z Alpskim, Slaki, Brati iz Oplotnice, Slovenskimi muzikanti, Alfijem Nipičem in ostali- mi. S celjskega območja bosta nastopila odlični Mi- ro Kline in eden najbolj obetavnih ansamblov. Ro- bi j a Zupana z Vranskega. Upam, da bo to dobra od- daja, ki bo najprej razvese- lila ljudi v Vinski gori, po- tem pa še televizijske gle- dalce za novo leto.« Sicer pa je Boris Kopitar, ki je v redni službi pri domžalskih obrtnikih, na TV pa samo zunanji član, v tem času polno zaposlen. Z ansamblom Nagelj pri- pravlja samostojno pol ur- no TV oddajo, na Dolenj- skem pa bo posnel prispev- ka za dva redna Videome- ha. S povratniki iz Avstra- lije, Henčkom, ter dobrim novomeškim ansamblom Spomin. »Če gremo na te- ren, si moramo ustvariti zalogo, kajti snemanja so vedno dražja, denarja pa ni,« je zaključil krajši tele- fonski pogovor. TV Marjana Deržaj s Kristali Ena najboljših slovenskih pevk zabavne glasbe kar smo jih imeli, Marjana Deržaj, se ne da. Čeprav ne nastopa več toliko, kot je nekoč, pa je občasno še vedno aktivna. Ob zadnjem pogovoru je bila takšna, kot vedno: dobre volje in razigrana, iz nje pa so kar vreli spomini na Celje in sodelo- vanje z NT-RC ter plesnim orkestrom Žabe, s katerimi je velikokrat pela. Žabam je ob njihovem jubileju, 45 letnici igranja, zaželela še vrsto uspešnih let regljanja, ljudem pa ob njihovem poslušanju še veliko užitkov. »Pravi užitek je bil z Žabami nastopati na nekoč elitnih plesih v prekrasnem Narodnem domu,« se je spominjala Marjana in dodala, da zdaj pripravlja projekt z ansamblom Kristali iz Rogaške Slatine: »Z njimi sem večkrat pela in zdaj, ko pripravljajo drugo kaseto, so me povabili k sodelovanju, pravzaprav me je povabil njihov član Emil But. Pojem lepo pesem z dobrimi željami proti vojni. Sodeluje tudi Oto Pestner, snemamo pa v ljubljanskem Metroju. Kaseta bo izšla še pred novim letom.« Finale Lojtrce v Celju 14. decembra bo v dvorani Golovec finale Lojtrce doma- čih ansamblov. Po besedah Igorja Otavnika, ki jo pripravlja, bo nastopilo deset mesečnih zmagovalcev, med njimi Bratje iz Oplotnice, Slovenski muzikantje, Miro Kline, Tone Žagar, Rudi Jevšek, Ptujskih 5, Slak, Flere in Drago Elikan, kon- cem novembra pa pričakujejo še zadnjega finalista. K tem nastopajočim bodo dodali še pet gostov po izboru posebne komisije. V Libojah bo veselo Kljub vsem težavam bo organizatorju DPD Svoboda v Libojah le uspelo izvesti zdaj že 19. revijo domačih ansam- blov, ki bo v nedeljo, 24. novembra z dvema koncertoma, ob 14. in 17. uri. Kljub težavam je obljubila pomoč Keramika, ki je vsa leta bila med glavnimi sponzorji priljubljene glas- bene prireditve. Pridružili so se še mnogi drugi, tako da revija bo, nastopili pa bodo mnogi odlični slovenski ansam- bli, med njimi tudi takšni, ki so na letošnjem ptujskem festivalu osvojili najvišja odličja. Posebnost revije bo vseka- kor nastop ansambla Francija Zemeta iz Vojnika, ki je edini doslej nastopil na vseh libojskih revijah. Predprodaja vstop- nic bo od ponedeljka dalje v industrijski prodajalni Kera- mike v Libojah. 22. STRAN - 14. NOVEMBER 1991 NMC Na$i KRajI iN LJUo^^i^ Dve vodni m Piše Mojca Belak PISMO IZ LONDONA Temza Ob njej je v prvem stoletju našega štetja začel nastajati London. Reka je Londonča- nom prinesla vse - od ladij in blaga, kar je omogočilo raz- cvet trgovine, do podgan, ki so se posebej izkazale ob precej pogostih epidemijah. Tudi da- nes je Temza bistveni del lon- donskega utripa - po njej ži- vahno plujejo ladjice s turisti, druge, zasidrane ob bregu, so spremenjene v plavajoče re- stavracije in bare, Londončani se s takoimenovanimi vodnimi avtobusi vozijo na delo, in ta- ko dalje. Toda Temza zna biti tudi precej čudaška reka. Medtem ko smo Slovenci na primer na- vajeni, da reke tečejo od izvira k izlivu in smo prepričani, da pravilo velja za ves svet, si Temza pri tem privošči nekaj svoboščin. Vpliv več metrov visoke plime je čutiti tudi v Londonu: Temza teče ob ose- ki v pravo smer, torej k morju, ob plimi pa se jadrno obrne in jo ucvre proti izviru. To pa še ni vse: poleg smeri spreminja tudi raven gladine in enkrat napolni strugo skoraj do roba, drugič pa nesramežljivo poka- že rjavkasto kamenje globoko pod mostovi. V Londonu, kjer je voda stisnjena v strogo določeno strugo, te spremembe morda niso takoj opazne, v manjših krajih zahodno od britanske prestolnice, ki so razmeroma daleč od morja, pa pridejo to- vrstne anomalije bolj do izra- za. Mestece Richmond, dve uri oddaljeno od Londona, če po- tujete z ladjico, je priljubljena izletniška točka: sprehajalci radi posedajo ob rečnem bregu ali pa zadremajo v lesenih na- slonjačih. Vsi, ki Temzo poz- najo, si običajno poiščejo pro- storček dovolj daleč od reke, drugi, nevedni, se utaborijo pri strugi. Če niso skrajno po- zorni se lahko čez čas prebudi- jo in presenečeni spoznajo, ne le, da teče Temza v narobe smer, temveč da jih tudi pri- jazno obliva okrog gležnjev. Morje Tukajšnje podnebje ni ravno izredno naklonjeno kopanju in sončenju, zato so se na obali že zgodaj zavedli, da morajo turi- ste zabavati na vse možne na- čine, ker se bodo sicer razbe- žali po svojih domovih, če bo vreme uganjalo preveč nemar- ne norčije. Kljub vsem zlob- nim očitkom, ki letijo na ne- srečno britansko vreme, je tre- ba poudariti, da se obale izredno razlikujejo med seboj. Največ sonca je deležen južni del otoka in tako je tudi južna obala Anglije najprijaznejša. Ob njej je nanizanih nekaj zelo znanih mest - od pristaniške- ga Dovra in zgodovinsko po- membnega Hastingsa do turi- stičnega Brightona. Te in še druge kraje druži tipična bri- tanska vrlina - neznansko so staromodni. Zanje se je čas ustavil pred več deset leti, tr- govinice so ostale nespreme- njene, prav tako paviljoni z godbo na pihala, leseni ležal- niki, prodajalne sladoledov in seveda pomoli. Vsako večje obmorsko mesto ima lesen, be- lo prebarvan pomol, ki sega daleč v morje, na njem pa so igralnice, trgovinice s spomin- ki, plesna dvorana, ponekod luna park. Zgradili so jih v prejšnjem stoletju v času vladanja kraljice Viktorije in večinoma so se ohranili do danes. Morje je tukaj sicer res hlad- nejše kot v Sredozemlju, toda slabega vremena vajeni Bri- tanci se poleti kljub temu radi kopajo, čeprav zaradi večkrat visokih vaiov ne morejo dobro zaplavati. Namesto tega mla- do in staro na peščenih plažah navdušeno preskakuje valove, skoke pa običajno spremljajo tudi glasni kriki; morda gre za izraze navdušenja ali pa si ko- palci na ta način dajejo po- gum, da sploh ostanejo v ne posebno topli vodi. Britanci so radi v bližini morja in če se ne kopajo, radi hodijo po pečinah ob obali, kjer lahko na eni strani gleda- jo valovanje trav in žita, na drugi, globoko pod seboj, pa sivomodre morske valove. Poti po pečinah so dobro označene ter lahko dostopne; ob koncu tedna se na njih zbere reka lju- biteljev narave. Medtem ko se bolj energični britanski svet podi po pečinah, starejše generacije preživljajo sončne popoldneve drugače, za kontinentalni svet morda nekoliko čudaško; zapeljejo se do morja, svoje jeklene konjič- ke parkirajo tako, da imajo lep razgled na prostrano gladino, nato pa srečno sedijo v avto- mobilih, premlevajo sendviče in pijejo čaj iz termovke, go- spodje listajo po časopisu, go- spe pletejo, včasih malo zadre- majo, nato pa se vsi veseli od- peljejo domov. Na lepih raz- glednih točkah lahko tako od- krijete tudi po deset in več av- tomobilov, katerih lastniki uživajo v »pikniku«, ne da bi sploh stopili na svež zrak. Odpornejši Britanci lahko najamejo majhne lesene hišice ob obali, ki so videti kakor garderobe. V njih je prostora samo za plinski štedilniček za kavo ali čaj in za zložljive sto- le; najemniki tovrstnih »vi- kendov« večinoma posedajo pred hišico, zaviti v odeje klju- bujejo vetru in mrazu, pijejo čaj ter se predajajo čarom na- rave. Bodice Vojna se najhitreje zač- ne tam, kjer so generali in politiki - plačani za streljanje kozlov. Očitno nekateri politiki ljubijo mir samo - v spanju. Spreminjanje imen ulic je močno podobno - prestopu iz ene poli- tične stranke v drugo. Ni ravno naključje, da imata enako začetno čr- ko besedi - firma in far- banje. Koliko časa bodo še za- padni politiki - »degu- statorji« srbske politič- ne kuhinje? Čas bi že bil, da bi izna- šli zdravilo - proti »po- litični kratkovidnosti«. Vedenje zapadnih poli- tikov daje vedeti, da je Balkan že dolgo - »sve- tovni tehnološki višek«. Haag je očitno postal - »šok soba« za umira- jočo Jugoslavijo. Dobro bi bilo, ko bi na mirovne konference v Haag poslala ES tudi kakega - psihiatra. MARJAN BRADAČ 7. nadaljevanje Hongkongški carinik je bil z odgovorom, da sva noč v mestu preživela v opazova- nju nočnega življenja, kljub najinim rdečim potnim li- stom, videti popolnoma za- dovoljen. Resnične težave so se začele na kitajski strani. Nihče ni hotel razumeti naji- nih poslovnih viz. Prednost teh viz, ki se jih z malo zvija- če in brez denarja dobi v zelo kratkem času, je tu hipoma skopnela. Sicer pa je bil ab- surd pričakovati od obmej- nega uradnika, predstavnika petine človeštva, ki piše in govori popolnoma drugače, da bi znal razvozljati latinske hieroglife, pisane pretežno v slovenskem jeziku. Začel seje najin križev pot od Pon- cija do Pilata, od najnižjega carinskega uradnika, pa do komandanta obmejnega pre- hoda, na katerem se je trlo ljudi. Po šesturnem prereka- nju, dopovedovanju, telefo- niranju se je vsa zadeva za naju le srečno iztekla. Dobila sva-nove vize, to pot v kitaj- skem jeziku. V pokrajino v okolici Gu- ilina sva pripotovala iz Can- tona najprej z ladjo po reki Xi Jiang, nato pa od mesteca Wuzhoua z avtobusom čez drn in strn. To smer potova- nja sva izbrala po informaciji evropskih sostanovalcev ho- tela, zaradi atraktivnosti in zaradi možnosti nakupa vo- zovnic z normalnim denar- jem. Prav tako sva se zaradi teh informacij najprej usta- vila v Vangshuovu in ne v Guilinu kot sva sprva na- meravala. »Fantastični vrhovi se vzdigujejo kot jaspisov gozd in plave vode valovijo kakor svilene zavese,« pripoveduje kitajska hvalnica tej prelepi pokrajini riževih polj, iz ka- terih se dvigujejo stožčasti griči nenavadnih oblik. To- plo podnebje in obilica vode je poslikalo to pokrajino ne- zemeljskih oblik z žlahtnim zelenilom. Prava paša za oči in dušo. Dvodnevno ogledo- vanje riževih polj, opazova- nje ribarjenja na modri reki Li s ptiči kormorani in sa- njarjenje ob sončnih zahodih je bilo zame, po nepretrga- nem in napornem potovanju in ogledovanju, prava spro- stitev. Toplo podnebje nama je omogočiloj da sva na majhnem področju lahko opazovala vsa obdobja v ra- sti riža, od priprave zemlje, sajenja, namakanja, žetve, mlačve in sušenja. Ob ogle- dovanju vasi in ob kontaktu z vaščani sem dobil občutek, da ti ljudje, kljub dejstvu, da je socialistična oblast v pre- teklosti s kmetijstvom grobo eksperimentirala, kar priča- jo tudi opuščene zgradbe kolhozov, živijo tu bogatejše in srečnejše življenje, kot nji- hovi sotrpini v mestih. Gu- ilin je po bivanju v Vangshu- ovu, zaradi svoje turistične pokvarjenosti, kljub temu, da ima nekaj lepih pečin, v katerih so budistične skulpture in pa nekaj par- kov, ki so prepolni ljudi, v mojih očeh ogromno izgu- bil. Prelepa je bila le pot do njega, potovanje z ladjo po reki Li. V Mestu Yueyang na Dolgi reki naju je zopet čakalo pre- senečenje. Da mesto ni turi- stično, sva računala že na vlaku, ko sva se odpeljala iz Goulina. Najina predvideva- nja so se v celoti uresničila. Šele po poldnevnem tavanju po ogromnem mestu v želji, da bi vnovčila moje potoval- ne čeke, sva na glavni pošti ugotovila, da naju ljudje, v dobri veri, da bi nama po- magaU, pošiljajo od pošte do pošte in sicer v prepričanju, da so najini potovalni čeki poštne znamke, ter da te tudi iščeva. Na glavni pošti so na- ma z znamkami tudi postre- gli. Da sva kasneje sploh na- šla banko, je bil potreben še dodaten napor. Druga bolj prijetna plat te neturistično- sti je bila ta, da sva v prista- nišču ladijski vozovnici za Chonqing dobila za norma- len denar. "Nadaljevanje prihodnjič ^ OGLASI - INFORMACIJE 14. november 1991 - stran 23 24. STRAN - 14. NOVEMBER 1991 NMC NA$i KRajI iN LJUo^^i^ Apnenje kmetijskih zemljišč Pripravlja dipl. ing. Ida Tepej v kmetijski proizvodnji so vedno bolj pomembni ukrepi, s katerimi ohranjamo plodnost zemljišč. Ti ukrepi so: oskrbo- vanje tal z zadostnimi količi- nami hlevskega gnoja, dodaja- nje mineralnih gnojil, pravilna in pravočasna obdelava tal in preverjanje reakcije tal. Povedala bi nekaj o reakciji tal. Ta tuj izraz pomeni odzi- vanje tal na medsebojno učin- kovanje raznih snovi. Tla so sestavljena iz različnih sesta- vin. Če gledamo tla iz stališča kemije, pravimo, da so ena tla bolj apnena, bazična, druga kisla. Kmetje vedo, da so ne- katera tla peščena, lahka, so pa tudi težka ilovnata ali celo glinasta tla. Med temi dvemi vrstami je cela množica različ- nih tipov tal. Vemo, da rastline ne morejo dobro uspevati, če niso tla ta- ka, da je medsebojno učinko- vanje sestavin ravno pravšnje. Ravno pravšnje pa je, kadar so tla nevtralne reakcije. Tedaj niso ne bazična, ne kisla. Kdor ima težka tla, jih lahko sedaj, v jeseni izboljša z apne- njem. Apno ima več dobrih lastnosti. Rastline ga potrebu- jejo kot hrano, uravnava med- sebojno učinkovanje snovi v tleh, izboljšuje pa tudi zlog tal. Naj pojasnim, kaj pomeni izraz »zlog« tal. Vemo, da so nekatera tla zložena iz samega kamenja. Kamenje je naloženo kamen na kamen. Med kamni so prazni prostori. Taka tla so nerodovitna, ker rastline v njih ne najdejo dovolj hrane in vlage za svoj obstoj. Neka- tera tla so zložena iz delov pe- ska in zemlje. To so lahka tla. So pa tudi tla, ki so zložena iz delcev gline. Kamni se nalaga- jo drug na drugega tako, da ostaja veliko praznega prosto- ra med njimi. Pesek se nalaga bolj na gosto. Prazen prostor med peščenimi delci je veliko manjši kot med kamni, glina pa se nalaga tako na gosto, da izrine celo zrak in "vodo. Gli- nasta tla so najbolj težka tla. Govorimo torej, da je zlog tal tak, da so tla lahka, srednje težka ali težka. Rastline rabijo apno za gradnjo svojih teles. Za njih je apno nenadomestljiva hrana. Znano je, da se porabi za pri- delek štirih ton pšeničnega zr- nja okrog štirideset kilogra- mov apna. Okopavine, kot so koruza, krompir, pesa rabijo okrog 120 kg apna na hektar letno. Največ ga rabi lucerna, okrog 300 kg letno na hektar. Apno se tudi izpira. Izpira- nje je znatno večje kot poraba. Izmerili so, da se ga v področ- jih z veliko padavin izpere iz enega hektarja do 800 kilogra- mov apna letno. Apno ima dober učinek na rastline iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da je apno nepo- grešljiva hrana. Drugi pa je v zvezi z njegovim učinkom na tla. Apno ima lastnost, da veže med seboj posamezne delce snovi v tleh. Iz teh delcev dela zrnca. S tem se izboljša pre- zračevanje tal. To pa je zelo pomembno za zbita, težka tla. Tla, kjer se zadržuje voda, tla ki so sestavljena iz ilovice in gline, so po navadi kisla. Na njih rastejo rastline kot so šaš, loček, gabez, preslica, plazeča zlatica. Na kislih tleh rastline ne morejo uspevati. Taka tla je potrebno razkisati. Razkisamo jih tako, da jih poapnimo. Z apnom torej tla razkisa- mo, obenem pa jim apno tudi izboljša zlog. Po domače bi re- kli, da s tem povečamo njihovo rodovitnost. Sedaj je pravi čas, da se pri- pravimo na apnenje tal. Apno trosimo na brazde preorane njive. Ko bo trava na travniku postala rjave barve, lahko zač- nemo trositi apno tudi po trav- nikih. Za apnenje je na razpolago apno v več oblikah. Lahko uporabljamo gašeno, hidrira- no apno, ki ga uporabljajo zi- darji pri svojem delu. Lahko pa uporabimo za apnenje zem- ljišč tudi mlet kamen apnenec. Industrija gradbenega ma- teriala Zagorje ob Savi ima na razpolago zelo poceni apno v razsuti obliki. Modro je, da se več kmetov dogovori za ap- nenje in da skupaj kupijo več- jo količino apna. V Zagorju se ga da dobiti prav poceni, če ga kupimo najmanj sedem ton naenkrat. Še to naj povem, koliko ap- na se priporoča za apnenje tal. Na njivah priporočamo po dve toni na hektar letno, na trav- nikih pa po eno tono na hektar letno. Apniti je treba več let zapovrstjo. Seveda pa moramo vedeti, kako kisla tla imamo. To pa bomo ugotovili na pod- lagi analize zemlje. ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE IVIODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK v prejšnji številki Novega tednika je naša modna sve- tovalka Vlasta Cah-Žerov- nik podrobneje pisala o čev- ljih in škornjih, obtivalih, ki jih ima letošnja jesensko- zimska moda še posebej v či- slih. O modnih dodatkih, torbicah, pa bomo več izve- deli tudi v tokratnem mod- nem kotičku. Torbice in torbe, včasih že kar borše, so v ženski modi nepogrešljiv dodatek. Upo- rabne so, lahko elegantne ali športne, iz leta v leto pa se spreminjajo tudi osnovne modne zakonitosti, tako da se torbic resnično nikoli ne naveličamo. Je že tako, da si ženske včasih modo prilago- dimo tudi svojim potreba^ pri torbicah pa tiste, i v njih nikakor ne znamo na, rediti reda, iz leta v leto pj^' segamo na njihovo velikost No, letos bomo pač tist^ z velikimi torbami in boršj. mi nekoliko manj moderne saj številni modni stilisti jesen in zimo priporočajo kar najmanjše, »mini« tor. bice. Za konec pa še povabilo da se nam tudi v naslednji]| dneh oglasite v uredništva s predlogi oziroma vprašanji o jesensko-zimski modi, saj bo naš Modni klepet le ot vašem sodelovanju takšen, kakršnega si želite. Uredništvo Torbe, torbice... No, pa se pomudimo danes še pri drugem najbolj po- membnem modnem dodatku - ženski torbici. Tudi, če ste se odločile letos ponositi kar staro, ne bo odveč, če veste, s čim novim nas je tokrat moda presnetila. Najbolje, da začnem kar z najmanjšim preseneče- njem, ki je v bistvu nadalje- vanje lanskih in predlanskih modnih linij. To so nekoliko večje torbice v obliki naku- povalnih cekarjev in nahrbt- nikov. Slednji so prav ime- nitni, če so izdelani iz kroko- diljega in pitonjega usnja. To, kar je porabnice žen- skih torbic temeljito prese- netilo (vsaj mnoge, ki smo bile vajene v tem nepogre- šljivem dodatku prenašati po svetu tisoč in eno drobna- rijo) pa se imenuje - mini torbica! Najnovejše torbe torej niso več praktične, ogromne malhe, temveč majhne s kratkimi ročaji. Ti- ste najbolj modne so v oblild kocke, piramide, valja in stožca, prešite z veseliM barvnimi sestavljankami v op-art motivu. Seveda - v svet torbic so se vrnila 60 leta, kar dokazujejo tudi ti- ste druge, nekoliko bolj kla- sičnih oblik, vendar inten- zivnejših barv. Čeprav so majhne, pa so na pogled ven- darle prav čedne, to jim jf resnično treba priznati! Vprašajte svojo mafflO - morda še hrani v zgornje® predalu omare kakšno tn desetletja staro torbico. Cf vam je tudi sicer všeč stil oblačenja 60. let, lahko od- pade izdatek za nakup no^f torbice, saj so prav takšD' letos v prvi modni vrsti! VLASTA Pravilno kurjenje K velikemu onesnaževanju zraka v kurilni sezoni in veliki porabi energije, prispevajo tu- di številna individualna kuriš- ča, ki niso primemo opremlje- na, ali pa z njimi nepravilno upravljamo. Da bi se temu izognili, smo pripravili nekaj najpomembnejših nasvetov za pravilno kurjenje v pečeh ali kotlih na trdo gorivo. Nekaj osnovnih napotkov: - Peči in kotli na trdo kuri- vo imajo najboljši izkoristek in najmanj onesnažujejo oko- lje takrat, ko kurimo skoraj s polno močjo. Zato je po- membno, da ne vgradimo na- prave s preveliko močjo, kar je najpogostejša napaka, še po- sebno je to pomembno pri traj- nožarečih napravah. Slika 1 - Če prenehamo s kurje- njem moramo ročno zapreti loputo za dovod zraka, sicer pride do prepiha skozi dimnik, s čimer se ohladi kotel in z njim povezan grelnik sani- tarne tople vode. - Presek dimnične tuljave mora ustrezati višini dimnika, moči kotla in vrsti kuriva. Za deset metrov visok dimnik in kotel moči od 15 do 3q^W (najbolj pogosto uporabljena moč) ustreza dimnična tuljava premera 18 cm za drva, 16 cm za premog in 14 cm za kurilno olje. Slika 2 - Pri nakupu goriva zahte- vajte informacijo o specifični vsebnosti žvepla (v gramih na enoto energije) in izbirajte ti- sta z najmanjšimi vrednostmi. Ne sežigajte odpadkov kot so gume, plastika, motoma olja in podobno, ker se pri tem sproščajo številne škodljive snovi. Pravilno kurjenje v klasič- nih (navadnih) pečeh ali kotlih na trdo kurivo: V klasičnih kotlih kurimo v kurišču, od koder se plini dvigajo navzgor mimo pregrad do dimnika. Pravilno kurjenje mora zagotoviti enakomerno dogorevanje kuriva. To dose- žemo na dva načina. Slika 1 kaže pravi način: za- kurimo na kupu premoga, ki odgoreva skladno s količino dovedenega zraka. Na sliki 2 je prikazan dmgi način: za- kurimo drva do žerjavice, ki jo potisnemo na eno stran kuriš- ča, ob njej pa naložimo pre- mog, ki odgoreva s strani skladno s količino dovedenega zraka. Nepra\'ilno kurjenje v kla- sičnih pečeh ali kotlih na trdo kurivo: Slika 3 kaže nepravilno kur- jenje v klasičnih kotlih. Na žerjavico smo naložili premog, ki žerjavico najprej zaduši (iz- koristek kuriva je slab, ones- naževanje zraka je veliko), po- tem pa zagori v celoti. Ker ve- liko toplote naenkrat ne potre- bujemo, regulator vleka zmanjša dotok zraka v kuriš- Slika 3 če, zato se ogenj duši in spet pride do enakih posledic: slab izkoristek kuriva, kondenz dimnih plinov že v kotlu in onesnaževanje okolja z ne do- volj zgorjenimi plini. I^avilno kurjenje v trajno- žarečih pečeh ali kotlih na tr- do kurivo: Drva ali premog naložimo v velik zalojgovnik v katerem kurivo odgoreva s spodnje strani z močjo, ki jo določa ko- ličina dovedenega zraka. Slika 4 Plini, ki nastanejo ob gore- nju, oddajo toploto v številnih vertikalnih kanalih, zato je iz- koristek kuriva zelo velik, a je le ob polnem gorenju - slika 4. BIOENERGETIK ODGOVARJA Marjan Knez Pogoste angine stara sem 22 let in pogosto imam angine, kar me zelo mo- ti. Ali mi lahko pomagate? Petra Vaše angine izvirajo iz blo- kade grlene čakre, ki se veže na seksualni center, o čemer pričajo hladne noge, ki jih imate, in menstmalne težave. Na tvoje počutje vpliva tudi solarni pleksus. Nujno je delo- vati na vaš energetski sistem ter urediti ležišče. Domnevam, da se je z enakimi težavami soočala tudi vaša mati. Pokli- čite me, da se dogovoriva za sestanek. Odpraviti težave Vašo rubriko v Novem ted- niku pozorno spremljam, pre- cej svojih življenjskih navad sem že spremenila po vaših navodilih v časopisu, vendar moje težave niso manjše. V levi roki imam preščipnjen živec, zato imam občasno hude bole- čine. Zdravniki pravijo, da lahko pomaga le operacija, kaj pa vi? Tudi s ščitnico imam težave. Ivanka iz Celja Glede vašega živca in roke bova poizkusila z masažo in bio obdelavo roke ter živca. Upam, da bova morda uspela že po prvi masaži pregnati bo- lečine. Glede ščitnice vam sve- tujem, da pijete dva do trikrat dnevno žajbljev čaj. Brez mi- selne vere v ozdravitev pa se- veda ne bo šlo. Izdelajte si po- zitivni miselni model za ščitni- co. Ko se boste oglasili pri me- ni, prinesite s seboj tloris spal- nice z natančno označenima severom in jugom. Pokličite me!' Odgovor Anici iz Škofje vasi. Vašim težavam botmje lega vašega dvoseda, ker le-ta stoji na vodnem toku. Izvedel sem meritve in ugotovil, da gre preko vašega prsnega koša vodno sevanje, iz česar izhaja- jo vaše težave. Zato težko di- hate, imate bolečine v hrbtu, težave s križem, prebavo... Potrebno je določiti lego ležiš- ča ter se intenzivno lotiti pre- čiščen j a vaših misli. Po nepo- trebnem se trudite s sugestiv- no terapijo, če ob tem mislite in govorite kako ste kronično bolni in kakšne težave imate. Močno voljo in vero v zdravje vam želim, sicer pa vam svetu- jem, da me pokličite, da se do- govoriva za sestanek. ^ oGLAsi - INFOrMaCIJE 14. NOVEMBER 1991 - STRAN 25 te človek pol sveta obteče... . najboljši kruh doma se peče. Ta rek so si za svoj moto prejšnji torek izposodili učenci četrte piovne šole iz Celja. S pomočjo svojih učiteljev-mentorjev in mlinsko-predelovalnega podjetja pasje so ta dan namreč posvetili kruhu. Bili so razdeljeni na sedem skupin (od ekološke do nspodinjske) in vsaka je kruh obdelala z druge strani. Med delom so učenci ugotovili, da jim po ^lici vsak dan ostane še toliko hrane, da bi je bilo dovolj vsaj še za osemindvajset učencev. Ob koncu zanimivega naravoslovnega dne na temo kruh, so učenci na degustacijo hrane, ki so jo pripravili sami, povabili tudi svoje starše. N.-M. S., Foto: E. E. [ Mirovna pobuda v Sloveniji poteka akcija pisanja mirovnih pisem po- membnim osebnostim sveta. Tudi na osnovni šoli Griže smo se odločili, da se jim pri- družimo. Vsaka oddelčna skupnost je zbrala podpise in list olepšala z risbicami. Na- pisali smo svoje mirovno pi- smo in upamo, da bomo do- bili nanj tudi odgovor - predvsem v prenehanju vojne. Želimo si, da bi tudi svet spoznal, da je ta vojna ne- smiselna. ADRIJANA GABERŠEK, za šolsko kulturno društvo SAŠA KOTAH, za OZN ttei, dopisovalci ^ Ste že šli v kino pogledat no' film o Robinu Hoodu? Gotovo Poznate Rudija Carella? Gotovo Ste navdušeni tenisači? Mord; navijate za Matsa VVillandra |Gorana Ivaniševiča? Želite ka izvedeti o svojih idealih? Na pišite jim pismo, priložite kupoi a odgovor, gotovo vam bodo od pisali. Dobili boste sliko ali dve B gotovo kakšne podatke o njih "e pozabite, da' doma izdelani pisma ne veljajo več. bryan adams t/o A-M Records 539 Warden Avenue Searbourough Ontario Ml L4 C/5 CANADA »UDI CARRELL [/o Westdeutscher Rundfunk Die Rudi Carrell-Show fostfach, 5000 Koln 100 f^EMČIJA Jats willander »ickersvagen 2 *axj6, SWEDEN JOBAN rVANlŠEVIČ •^jinovičeva 28 '8000 SPLIT Narisala Nina Fijavž, 4. r. OŠ Stranice. Ko sem bil še šicrbast Ko sem bil še majhen, je name pazila oma in nisem hodil v vr- tec. Bil sem zelo živahen fant. Nekega dne sem se z vso silo zapodil, da bi skočil na klop. A sem padel. Z zobmi sem udaril v rob klopi. Izpadlo mi je šest zob. Jokal sem, da je na tleh na- stala lužica. Kmalu po tem do- godku so me doma fotografirali. Se sedaj imam doma sliko, na kateri sem bil še škrbast. LUKA RUTAR, 5. b OŠ Edvarda Kardelja SLOVENSKE KONJICE Kostanjev piknik Vsi učenci smo nestrpno priča- kovali sredo, saj smo imeli ko- stanjev piknik. Kakšne priprave smo imeli! Najprej smo iz vseh koncev in krajev prinesli debele kostanje. Prinesli smo tudi krompir, jabolka, kokice, bučni- ce, sok pa so nam prinesle kuha- rice. Risali smo plakate za stoj- nice. Na njih je bilo narisano ti- sto, kar je bilo mogoče dobiti na stojnici. Delali smo tudi majhne krožce, na katere smo na stojni- cah dajali žige. Jaz sem bila pri stojnici, kjer smo prodajali ko- stanj. Z menoj je bila še Špela. Največ prometa so imele Nataša, Magda in Karla. Prodajale so kokice in bučnice. Sedaj pa tisto, kar je bilo glavno na našem pi- kniku! To je bil slonček, ki je bil tudi na sejmu v Celju in na Cici- danu v Ljubljani. Iz njega smo se vračali vsi rdečih lic in čisto pre- poteni. Takrat sta imeli največ prometa Nevenka in Urška, ki sta prodajali sok. To je bilo pra- vo veselje. Po slončku smo ska- kali, se premetavali... Marsikdo bi si mislil, da so Dramlje čisto zanemarjene in da v njih ni no- benega veselja več. Pa so se prav pošteno zmotili, mar ne? Vso stvar nam je organiziralo aktiv- no društvo prijateljev mladine iz Dramelj. Denar za našega slonč- ka pa so prispevali krajevni obrtniki. A se nimamo lepo? Pridite k nam, v Dramlje, boste videli, da nam ne manjka dobrih za- misli. TINA VODUŠEK, 6.b OŠ Miloša Zidanška DRAMLJE PRVA ^LJUBEZEN Spet je tukaj. Isti temni las- je, zelene oči. Enaki gibi, gla- sen smeh. Odkriti pogledi fan- tom za drugimi mizami. Kdo je ona ? Kdo je ona ? Kdo je ona ? Ne morem se zbrati; še ple- sati ne morem. Spet isto vpra- šanje: Kdo je ona? Tukaj je ne videvam pogosto. Pravzaprav jo danes vidim šele drugič. Ne morem je gledati. Kot magnet je. Vedno bolj me privlači. Mo- ram se obrniti stran. Ne zdr- žim več. Spet pogledam. Ni je! Kdo si, neznanka? Najraje bi kričal. Spet je petek. Danes grem tja. Danes jo bom ogovoril. Kaj ji bom rekel? Nekaj že. Sa- mo besedo. Kar bo, pač bo. Po- skusiti moram. Ura je že pol enajstih. Kje si, lepa neznan- ka? Kdo si? Nekaj me vleče na rob plesišča. Tam je! Pleše či- sto svoj ples. Ne spada sem. Zdaj se ji pridruži ...Ne mo- rem. Samo gledam jo. Glasba utihne. Zdaj! Hej, kdo si ti? Lepa si. Več ne morem pove- dati. Občutim njene roke okoli vratu. Svoje ustnice željno pri- tisne na moje. Kaj sedaj? Za- prem oči. Odmaknila se je od mene. Odšla je. Ni mi poveda- la, kdo je. Iščem jo. Pogledam na uro. Polnoč. Ona je Pe- pelka... Torek, četrtek, petek. Ne bom dočakal. Začarala me je Točno ob polnoči izgine. Jo bom še videl? Danes je ni. Ju- tri? Danes je ni. Iskal jo bom, dokler je ne najdem. Vrniti mi mora nekaj mojega. Moje srce. ALEKS 26. STRAN - 14. NOVEMBER 1991 NMC NA$i KRajI iN LJUo^^i^ Razpisna komisija v skladu s Statutom podjetja Hmezad Celeia, mlekarstvo, sirarstvo in čebelarstvo p.o. Arja vas, Petrovče razpisuje delovno mesto: - direktorja podjetja Hmezad Celeia - 1 delavec (Ponovna objava) Kandidati za direktorja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri - da imajo vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih - da imajo sposobnost za uspešno gospodarjenje in organi- zacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjega dela - znanje tujega (svetovnega) jezika. Direktor bo imenovan za dobo štirih let. Kandidati naj prijavi predložijo tudi kratek življenjepis in kra- tek program svojega bodočega dela v Hmezad Celeia. Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija pri delavskem svetu Hmezad Celeia, mlekarstvo, sirarstvo in čebelarstvo p.o. Arja vas 92, 63301 Petrovče. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po odločitvi delavskega sveta Hmezad Celeia. Kemična, grafična In papirna industrija n. sol. o., Celje ste mladi, ambiciozni, polni idej in zaupate vase? ste pripravljeni uveljavljati F)oslovni ugled našega podjetja na tujih trgih? Vabimo vas, da se nam pridružite, kajti za zunanjetrgovinsko področje iščemo: - 2 diplomirana ekonomista z najmanj dvoletnimi izkušnjami na področju zunanje- trgovinskega trženja in z aktivnim znanjem vsaj enega svetovnega jezika (angleščina). CkJ kandidatov pričakujemo tudi organizacijske sposob- nosti in primerne osebnostne lastnosti za komuniciranje s poslovnimi partnerji. Bodočim sodelavcem nudimo: - dinamično, samostojno delo - stimulativen osebni dohodek povezan z rezultati dela - možnosti osebnega razvoja z izobraževanjem - več diplomiranih ekonomistov - pripravnikov, ki bi jim omogočili pripravništvo, kasneje pa tudi samo- stojno delo na zunanjetrgovinskem področju. Če smo vzbudili vaše zanimanje se nam oglasite pisno ali osebno v roku 8 dni na naš naslov AERO Celje - Kadrovski posli, Kocenova ulica 4 (telefon: 063-24- 011), kjer vam bomo z veseljem pojasnili vse ostalo, kar vas zanima o našem podjetju. Lakner Martin prepariranje in gačenje živali 63231 GROBELNO, Bodrež 16, tel. 063 821-285 - preparira in gači dlakasto in pernato divjad po receptu BAVER - vrši prodajo vseh vrst nagačenih živali - lastnike trofej obvešča, da lahko dvignejo trofeje do 16. 11. 1991 Zavod športno rekreacijski center »Golovec« p.o. Celje Vabimo vas v naše športne objekte! - BAZEN odprt vsak dan od 14.-20. ure - SAVNA odprta vsak dan od 14.-20. ure - KEGLJIŠČE odprto vsak dan od 14.-20. ure - TENIS dvorana »C« in »D« odprta vsak dan od 8.-22. ure - TENIS peščena igrišča odprta vsak dan od 8.-20. ure - Dvorana »A« - košarka, nogomet, rokomet, odbojka, odprta vs^ dan od 8.-22 ure -AVTO SEJEM - vsak torek od 13.-18. ure - vsako soboto od 7.-14. ure Za organizirane skupine popust 20%, za koristnike športnih objektov od 8.-14. ure, pa je 50% popust Sklad stavbnih zemljišč občine Celje objavlja na podlagi 46., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS 18/84, 32/85 in 33/89) JAVNI NATEČAJ I. za oddajo stavbnega zemljišča za izgradnjo poslovnega objekta: A) Lokacija ob Podjavorškovi ulici, v objektu so lahko obrtno storitvene dejavnosti. Lokacija leži na parceli št. 874/9 k.o. Sp. Hudinja v izmeri 1728m^ funkcionalnega zemljišča. Velikost objekta tlorisne površine 50 x 15 m, etažnost P + 1, skupaj 1500m^. II. Oddaja stavbnega zemljišča v začasno rabo za postavitev objektov A. Lokacija južno pod Tkalsko ulico, kjer je dovoljena gradnja izključno paviljonskega tipa objekta z obvezno za služnostno in nehrupno deficitarno dejavnost na pare. št. 332/1 del k.o. Celje v približni izmeri 120m^. Tlohs objekta 7 X 9m skupaj 63m^, etažnost P, neto koristna površina 60 m^. B. Lokacija nad zakloniščem ŠRC Golovec, objekt je predpisan po Odloku o spremembah in dopolnitvah ZN Dolgo polje I in SRC Golovec, objavljen v Ur. listu SRS 7/90 čl. 2 in sicer na pare. št. 1314/1 del, 1321/6 del in 1321/2 del k.o. Sp. Hudinja, v približni izmeri 400 m^ zem- ljišča, neto etažna površina 3x12x10 skupaj 360 m^. C. Lokacija LIPA Štore - LIPA 2 ob križišču ceste na Svetino in ulice Kozjanskega odreda. Predvideni so kioski za preskrbovalno dejav- nost 6 X 9m^ na pare. št. 1437/23 in 1645/8 k.o. Teharje. Skupna površina funkcionalnega zem- ljišča je 905 m^. 1. Cena stavbnih zemljišč, izračunana na dan 30. 9. 1991 znaša po zgoraj razpisanih lokacijah, kot sledi: Pod I.A) Skupna vrednost je 10.517.256,00 SLT od tega: ^ - Odškodnina za pravico uporabe stavbne- ga zemljišča SLT 227,00 za m^ funkcionalnega zemljišča, - stroški komunalne ureditve stavbnega zemljišča pa SLT 6.750,00 za m^ koristne povr- šine objekta. Pod II. A) Skupna vrednost je 645.120,00 SLT od tega: - stroški opremljanja: SLT 5.679,00 m^ ko- ristne površine objekta. Odškodnina za pravico uporabe stavbnega zemljišča SLT 227,00 za m^ funkcionalnega zemljišča, Pod II. B) Skupna vrednost je 2.563,00 SLT od tega: - odškodnina za pravico uporabe stavbnega zemljišča SLT 227,00 za m^ funkcionalnega zemljišča, - stroški priprave SLT 2.025,00 m^ funkci- onalnega zemljišča - stroški opreme: SLT 4.619,00m^ koristne površine objekta. Pod II. C) Skupna vrednost je 969.451,00 SLT od tega: - Odškodnina za pravico uporabe stavbne- ga zemljišča SLT 227,00 za m^ funkcionalnega zemljišča, - stroški priprave: SLT 750,00 m^ funkci- onalnega zemljišča, - stroški opreme: SLT 1.579,00 m^ koristne površine objekta. V zgoraj navedenih stroških ni zajeta odškod- nina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča (UL RS 9/90), prav tako niso zajeti prispevki za priključitev na naprave individualne komunalne rabe. Cena zemljišča in sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča se valorizira v skladu z indeksom rasti cen indu- strijskih izdelkov pri proizvajalcih R. Slovenije - panožna proizvodnja gradbenega materiala, ki ga vsaki mesec objavlja Zavod R Slovenije za statistiko. 2. Rok plačila stavbnega zemljišča in soraz- mernega dela k stroškom urejanja stavbnega zemljišča je 5 (pet) dni po podpisu pogodbe o oddaji predmetnega stavbnega zemljišča. 3. Plačilo je potrebno zavarovati z menico ali akceptnim nalogom. Ta instrument zavarovanja je treba predložiti ob podpisu pogodb«. 4. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavb- nega zemljišča je 30 dni po odločitvi pristojne komisije za oddajo oz. zakupa stavbnega zem- ljišča o izbom najugodnejšega ponudnika. 5. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev, rok za zgraditev objekta do IV. gradbene faze pa največ 2 leti od dneva sklenitve pogodtje o od- daji stavbnega zemljišča, oz. 6 mesecev pri oddaji zemljišča v začasno rabo. 6. Vse gradbene parcele so komunalno opremljene v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti in programom nalog Sklada stavbnih zem- ljišč ot)čine Celje. 7. Posamezna gradbena parcela bo oddana tistemu ponudniku, ki bo v svoji ponudbi: - ponudil za posamezno lokacijo oziroma glede na lokacijske pogoje, zahteve, smernice in izhodišča najustreznejši program dejavnosti, - ponudil najkrajši rok izgradnje in se s svojo ponudbo najustrezneje vklopil v posebne izbome kriterije, na osnovi katerih bo ponudbe ocenjevala Komisija za oddajo stavb- nega zemljišča. 8. Po preteku roka iz 5. točke tega natečaja oziroma, če na tem natečaju izbrani investitor v roku 2 let ne zgradi objekta do IV. gradbene faze, mu lahko Sklad stavbnih zemljišč otJčine Celje odvzame zemljišče oz. mu lahko odvza- me zemljišče, če v roku 6 mesecev ne postavi objekta. Vplačana varščina pa se v tem primeru ne vrne. 9. Interesenti lahko sodelujejo za eno ali več gradbenih parcel, pri čemer pa naj navedejo njihov predlog prioritetnega vrstnega reda. 10. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč bo smatrala, da interesent sodeluje na tem nateča- ju, če t)o: - v svoji ^nudbi navedel predlog za določe- no ali določene gradbene parcele z oznako objekta in dejavnosti, rok dograditve objekta do IV. gradbene faze in načrt financiranja gradnje, oz. rok s katerim bo postavil objekt; - poslal ali izročil osebno svojo ponudbo v zaprti ovojnici, v največ 30 dneh po javni objavi tega natečaja na naslov Sklada stavbnih zemljišč občine Celje, Trg svobode 9, 63000 Celje z oznako »ZA JAVNI NATEČAJ« za od- dajo stavbnih zemljišč v območjih urejanja Sp. Hudinja, šRC Golovec, Glazije in Dolgega polja za gradnjo trgovinskih, gostinskih, turističnih in poslovnih objektov; - ponudbi priložil potrdilo o plačilu varščine na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Celje št. 50700-654-112 v višini 5% od skupne vrednosti stavbne parcele. 11. Varščina se usjjeiemu ponudniku vraču- na v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu ponudniku pa se v 15 dneh po končanem po- stopku javnega natečaja vme. 12. Ce uspeli ponudnik odstopi od pridobitve stavbnega zemljišča in ne sklene pogodbe iz 4. točke tega natečaja, zapade varščina v korist Sklada stavbnih zemljišč ot>čine Celje. 13. Morebitna dodatna pojasnila dobe inte- resenti na Zavodu občine Celje za planiranje in izgradnjo, Trg svobode 9, 63000 Celje tel. (063) 24-047, 24-051, 24-003, 26-810 in 26-808, ko- der se lahko tudi seznanijo z lokacijskimi pogoji, smernicami in izhodišči za posamezno gradbe- no parcelo. 14. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo obravnavala Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Skladu stavbnih zemljišč ter o izboru ponudnikov v roku 10 dni po končanju tega natečaja pisno obvestila vse ponudnike, ki se bodo nanj prijavili. Pod G) Za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo 16 garaž v območju ZN Lipa Štore (Uradni list RS) in sicer: pare. št. 1437/7 v izmeri 19m^ pare. št. 1437/8 v izmeri ISm^ pare. št. 1437/9 v izmeri 18m^ pare. št. 1437/10 v izmeri 18m^ pare. št. 1437/11 v izmeri 18m^ pare. št. 1437/12 v izmeri 18m^ pare. št. 1437/13 v izmeri 18m^ pare. št. 1437/14 v izmeri 19m^ pare. št. 1437/15 v izmeri 19m^ pare. št. 1437/16 v izmeri 18m^ pare. št. 1437/17 v izmeri 18m^ pare. št. 1437/18 v izmeri 18m^ pare. št. 1437/19 v izmeri 18m^ pare. št. 1437/20 v izmeri 18m^ pare. št. 1437/21 v izmeri 18m^ pare. št. 1437/22 v izmeri 19m2 vse k.o. Teharje. 1) Stroški odškodnine za pravico uporabe zemljišča znašajo SLT 227,00/m^ na dan 30. 9. 1991 in prispevek k stroškom urejanja stavbne- ga zemljišča, ki zajemajo izgradnjo cestnega omrežja z odvodnjavanjem do meje kompleksa garaž, ki znašajo SLT 427,00 na 1 m^ netto etažne površine objekta in bodo valorizirani z indexi GZS-Sekcija za gradbeništvo in IGM Slovenije na dan sklenitve pogodbe. 2) Rok za plačilo odškodnine za zemljišče in prispevka k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča je 15 dni od veljavnosti pogodbe o od- daji stavbnega zemljišča. 3) Rok za sklenitev pogodbe iz prejšnje toč- ke je 15 dni po odločitvi komisije o izbiri ponud- nika. 4) Rok za pričetek in končanje gradnje je najkasneje 6 mesecev po pridobitvi gradbene- ga dovoljenja. 5) Ce garaže ne bodo zgrajene v roku 2 let po podpisu pogodbe o dodelitvi zemljišča ima Sklad stavbnih zemljišč pravico do odstopa od pogodbe. V primeru odstopa od pogodbe bo investitorju povrnil pogodtieno vrednost stavb- nega zemljišča. Sklad stavbnih zemljišč občine Celje Komisija za oddajo stavbnifi zemljišč ot)čine Celje ^ OGLASI - INFORMACIJE 14. NOVEMBER 1991 - STRAN 27 28. STRAN - 14. NOVEMBER 1991 NMC NA$i KRajI iN LJUo^^i^ ^magije m£ 14. NOVEMBER 1991 - STRAN 29 30. STRAN - 14. NOVEMBER 1991 NMC NA$i KRajI iN LJUo^^i^ ^ OGLASI - INFORMACIJE 14. NOVEMBER 1991 - STRAN 31 32. STRAN - 14. NOVEMBER 1991 NMC NA$i KRajI iN LJUo^^i^ NOČNE CVETKE • Stanislav Z. iz Celja si se- daj, ko se je verjetno že strez- nil, otožno prepeva znano pesmico Majolka, bod poz- dravljena. V Majolki pa so bili v začetku prejšnjega ted- na, popoldne, nanj tako jez- ni, da so ga prijavili polici- stom. Stanislav je namreč razgrajal in razbijal drago- ceno steklo v obliki kozarcev in majolik. Očitno je Stanko pozabil na to, da smo lahko sorazmerno steklo doslej po- ceni uvažali iz Avstrije in Italije ter Jugoslavije. Koliko pa stane naše tovrstno steklo bo presodil sodnik za pre- krške. • Še 45 minut bi minilo in napočil bi nov dan. Franc K., voznik osebnega avtomobila je nov dan, sredo. 6. 11. 1991 dočakal v čudnih prostorih, kjer bojda manjka kurjave. Možje v modrem so ga na- mreč ulovili pol ure po tem, ko so mu že odvzeli vozniško dovoljenje. V drugo so ga za- lotili pred Cibijem. Kot da ne bi imeli drugega dela, pa mo- rajo le Francka dvakrat ustavljati... • Ivan Ž. iz Celja je v četrtek popival že vso noč. Ob pol enih zjutraj pa je za inter- vencijo zaprosila njegova že- na Cvetka. Ne zato, ker je Ivanček popival, pač pa zato, ker jo je po vrnitvi domov pretepel. Podana je ovadba zoper nasilneža. • Na sploh je bil ta teden zelo čuden. Možje, bivši mož- jer, ljubčki in stanovalci so pretepali svoje najdražje kot cunje. Največ tovrstnih de- janj so agresorji storili v so- boto, ki je bila že v vsesploš- nem znamenju Martina. Da je res tako, vam lahko potr- dijo Albina C., Ivana H., Dragica D. in Ana J. Nismo pa čisto prepričani, da bo to potrdila tudi Dragica D., ki je v nedeljo zaprosila za in- tervencijo. Miroslav Ž., ki ži- vi z njo, bi naj namreč z njo fizično obračunaval. Kot vse kaže pa Dragica ni? le nastav- ljala levo lice, potem ko jih je že dobila po desnem, tako da se bo pred sodnikom za pre- krške znašla tudi ona. • Sodnika za prekrške bosta za milost prosila tudi Le- opold T. in Jože K. Leopold je bil namreč na obisku pri prijatelju Jožetu. Po nekaj zaužitih kozarčkih sta poza- bila na prijateljstvo. Ne le, da sta imela različne poglede na svet, tudi stepla sta se. • Nekaj pretepov je bilo te dni tudi pred Casablanco, na Cesti na Ostrožno in Lopati. Tistim, ki so Francija L. in Darka K. pretepli na Cesti na Ostrožno so že na sledi in jim pravična kazen ne uide. Pre- tepači, ki so se pred Casa- blanco spustili v Jožefa K. in Vojka T. iz Celja ter ju teles- j no poškodovali, pa bodo . v kratkem plesali še kje { drugje kot v Casablanci. Celjska avantura malega Matica Očka ga Je našel na pollcUskI postaji Ko bo danes dveinpolletni Matic iz Korena nad Krasno postal velik fant, mu bosta oč- ka in mamica pripovedovala o tem, kako se je v Celju izgu- bil in kako je neko nedeljsko popoldne prebil med policisti na celjski policijski postaji. Družina Pimat, očka, ma- mica ter štiriletni Luka in pol- drugo leto star Matic so se na Martinovo nedeljo odpravili na obisk k svojim prijateljem v Celje. V bloku v Stanetovi ulici je bil to prijeten dan, tra- dicionalno vsakoletno sreča- nje, ko si imajo starejši toliko lepega in novega povedati, otroci obeh družin pa se lahko po mili volji igrajo z neštetimi pisanimi igračkami. Tako je bilo tudi minulo nedeljo. Odrasli so sedeli v kuhinji, pe- tero otrok, od katerih je naj- starejši star pet let, pa se je igralo v otroški sobi. Najmlajši Matic je svojo prisotnost ves čas potrjeval s prihajanjem v kuhinjo, ko je zdaj zaprosil za čokolado, zdaj za bonbone in spet za domače kekse. Oblo- žen s slaščicami se je vsakič vračal v svojo druščino. In ra- dovedni Matic ne bi bil Matic, če se ne bi naenkrat spomnil in odprl vhodna vrata in stopil na hodnik. Takrat pa so se vrata na avtomatsko zapiranje za njim zaklenila. V copatkah jo je Matic odkuril po hodniku in navzdol po stopnicah do dvorišča. Radovednost se je hitro sprevrgla v strah in tako je Matic začel jokati. Našel ga je nek stanovalec, a kaj, ko Matic ni znal nič povedati. Tu- di otroci z dvorišča ga niso poznali. Začelo se je poizvedo- vanje po bloku, a nihče ni poz- vonil na prava vrata. Stric, ki je Matica našel, je modro ukrepal in poklical na postajo milice. Nemudoma je prišel miličnik Niko Vihar, še nekaj časa poizvedoval o otrokovih svojcih, a brez uspeha. Tako se je fantek znašel na postaji mi- lice Celje, kjer so ga dežurni policisti poskušali potolažiti s sadnim sokom in bomboni. a ni nič zaleglo. Končno je \ tic, od samega strahu in trdno zaspal v udobnem st ob dežurnem miličniku. Otroci pa so se med tem som veselo igrali, seveda b Matica, saj so bili vajeni, (j. večkrat med igro smuj k očku in mamici. Ko ga predolgo ni bilo v kuhinjo šla mamica pogledat, kako z Maticem. Začelo se je mrz no iskanje. Preiskali so st| vanje, hodnike, klet, blii okolico bloka, toda nič. O Vinko je potem s svojim prj teljem sedel v avtomobil in je bil na policijski po^ Lahko si je predstavljati, ki ogromen kamen se mu je odi lil s srca, ko je zagledal svc ga sinčka, spečega v fote Ko se je Matic prebudil, se tesno stisnil k srečnemu o^ Konec dober, vse dobro, lahko zapisali ob koncu n zgodbe, ki bi se lahko prip^ komur koli in kjer koli. ; MARJELA AGi Foto: EDO EINSPIEI Kršitev zračnega prostora v četrtek ob 15.40 so na območju Boča in Pohorja opazOi helikopter in vojaško letalo, nekaj minut kas- neje pa tudi nad Žalcem. Vojaško letalo naj bi na območju Konjiške gore odvrglo neznano snov, ki je bila podobna poliesterskim vlaknom, kasneje pa je to snov odvrglo tudi v Belem Potoku, Lindeku, Frankolo- vem in Konjiški gori. Vlakna so bila izredne dolžine in so padala na tla kot dež. Prijemala so se tudi na veje dreves in tvorila nekakšno pajčevino, v kateri je bil mrčes. Kasneje so ugotovili, da gre za snov, ki je zdravju neškodljiva, uporabljajo pa jo letala zaradi motenja protizračne obrambe. J. V. Za varno vozilo AMD Šlander Celje se sku- paj z AMZ Slovenije na pose- ben način vključuje v program Sveta za preventivo in varnost občine Celje. V okviru akcij Brezhibno vozilo - varno vozi- lo in 10% manj pripravljajo na parkirišču in v delavnicah AMD Šlander brezplačne pre- ventivne preglede motornih vozil. Pregledi, ki bodo to ne- deljo med 8. in 12. uro, zaje- majo kontrolo zavornega olja, akumulatorja, svetlobnih te- les, hladilne tekočine, zavor, pregled podvozja in krmilnega mehanizma, gum ter žarome- tov. Vsi vozniki bodo morebit- ne napake na vozilih lahko v naslednjem tednu s pomočjo Šlandrovih strokovnjakov tu- di odpravili, za kar bo kajpak že potrebno poseči v denarni- co. Vsi člani AMD Šlander bo- do seveda imeli 10-odstotni popust. Po besedah sekretarja AMD Šlander Draga Kosaberja so se podobne akcije v nekaterih drugih večjih slovenskih me- stih pokazale za zelo učinkovi- te, še posebej v času, ko želimo vozniki kar najbolje pripraviti vozila. VOJKO ZUPANC Tečaj samoobrambe za mlade Kljub borilnih veščin 13. maj iz Celja prireja tečaje za samoo- brambo tudi za otroke oziroma mladostnike od 7. do 14. leta staro- sti. Tečaji so vsak četrtek od 17. do 19. ure v telovadnici doma milice UNZ Celje na Ljubljanski cesti. Takrat je tudi vpis za nove člane. PROMETNE NEZGODE Hudo pošicodovana delcilca V petek je voznik kolesa z mo- torjem, T. M., star petnajst let iz Svetelke vozil iz Dramelj proti Straži na Gori. V Svetelki je do- hitel skupino štirih otrok, ki so šli po desni strani ceste proti Straži. Eden izmed njih, otrok L. P., star enajst let, je potiskal kolo in v trenutku, ko je voznik kolesa z motorjem prehiteval skupino, je otrok postavil kolo počez proti vozniku kolesa z. mo- torjem. Ta se je ustrašil, zapeljal z vozišča na brežino, od tam pa zapeljal nazaj na cesto in pri tem zadel deklico J. N., staro enajst let iz Dramelj. Deklica je padla po cestišču in se pri tem hudo telesno poškodovala. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico. Vozili Sta trčili Vlado Dečman, star 34 let iz Šmarja pri Jelšah, je v soboto vozil osebni avtomobil iz Štor proti Šentjurju. Ko je pripeljal iz naselja Prožinska vas, je name- raval prehiteti pred sabo vozeče vozilo v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avto- mobila Mark Spaqui, star 53 let iz Zvodnega. VozUi sta trčili, oba voznika pa sta se hudo telesno poškodovala in so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. Pet poškodovanih V nedeljo je iz Žalca proti Ljubljani vozil osebni avtomobil 21 letni Niko Ganič iz Šimičev pri Banja Luki, začasno stanujoč v Prihovi. Ko je pripeljal v bliži- no bencinskega servisa na Vran- skem, je dohitel pred seboj voze- či osebni avtomobil. V trenutku, ko je hotel prehitevati, je iz na- sprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Igor Že- Ijeznov, star 31 let iz Ljubljane. Ganič je nenadoma zavrl in to tako, da je vozilo v mokrem vo- zišču začelo zanašati in bočno drseti na levi prometni pas. Ze- Ijeznov je s sprednjim delom vo- zila trčil v zadnjo desno stran vozila Ganiča. Za vozilom Že- Ijeznova sta v koloni vozila oseb- na avtomobila Jožef Brumec, star 48 let in 35 letni Janez Bu- kovec iz Domžal, ki se nista uspela ustaviti. Prišlo je do ve- rižnega trčenja. V nezgodi je bil sopotnik v vozilu Ganiča, Miro- slav Šikljan, star 26 let hudo te- lesno poškodovan, lažje telesno pa so se poškodovali voznika Ganič in Zeljeznov, Klavdija Tr- novšek, stara 22 let iz Nazarij in Živa Željeznov, stara 25 let iz Ljubljane. Vse so odpeljali v celjsko bolnišnico. Z glavo v mostni nosilec V petek popoldne ob 14.25 se je na gradbišču mostu v Lačji vasi pri Mozirju hudo telesno poškodoval Boris K. delavec In- grada, doma iz Strmca pri Vojni- ku. Z mostnih nosilcev je snemal vijake, spodrsnilo mu je in padel je dva metra globoko, pri tem pa z glavo zadel v enega izmed mostnih nosilcev. Hudo poško- dovanega delavca so odpeljali v celjsko bolnišnico. Ustavili so 748 vozil v soboto od 17. do 23. ure je na območju celjske UNZ pote- kala akcija, s katero so hoteli ugotoviti psihofizično stanje voznikov v cestnem prometu. V času trajanje akcije je štiri- deset miličnikov ustavilo 748 vozil. Ugotovili so 156 kršitev cestno prometnih predpisov, izrekli 29 denarnih kazni in napisali 20 plačilnih nalogov ter 51 predlogov sodnikom za prekrške. Osemnajstim vinje- nim voznikom so odvzeli voz- niška dovoljenja. Zaradi teh- ničnih pomanjkljivosti na vo- zilih so odvzeli tudi šest pro- metnih dovoljenj. POROČA Tudi požarov je bilo precej v torek popoldne je izbruh- nil požar v kletnih prostorih stanovanjskega bloka v ulici Velja Vlahoviča v Velenju. Iz kleti se je v višja nadstropja valil močan dim. V enem iz- med stanovanj v pritličju tega bloka so bile tudi Marija G., Ana P., Andreja K. in njena 13 letna hči. Vse štiri so odpeljali v velenjsko bolnišnico, Andre- jo in njeno hči pa kasneje tudi v bolnišnico v Topolšici. Nekaj ur prej (ob pol dveh zjutraj) je zagorelo tudi v garaži Darka K. v Doropolju pri Šentjurju. D. K. je namreč dal zvečer pol- niti akumulator za avtomobil 126 P. Na električni napeljavi je nastal kratek stik in požar se je razširil po vsej garaži. Gmotne škode je za okrog 200 tisoč STL. Še več škode zaradi požara je bilo dan kasneje v Vodeno- vem v šmarski občini. Pri kur- jenju se je namreč močno po- škodovala salonitna cev, pre- mera 20 cm, ki je služila kot dimnik. Iz odprtin se je požar razširil po vsem podstrešju, ki je skoraj povsem pogorelo. Ocenjujejo, da škoda presega 500 tisoč STL. V nedeljo do- poldne pa so na Celjskem za- beležili še en požar in to v sta- novanjski hiši v Šempetru, ka- tere lastnik je Franc L. V ku- rilnici je začel goreti papir in požar se je v tem delu hiše raz- širil. Gasilci iz Žalca so prihi- teli na pomoč, požar pogasili in preprečili, da bi se razširil še v druge prostore. Škode je za okrog 40.000 STL. MINI KRIMIČI Potreboval bo zobne ščetke Farkuk P. iz Velenja je verjet- no že v naprej slutil, da mu bodo ob jutranjem umivanju zob v za- to posebej namenjenih prostorih, zelo prav prišle tudi zobne ščetke. Tam namreč z njimi niso ravno najbolj radodarni. Kakor koli že, 9. novembra ponoči so ga ujeli možje postave, ki so pri njem po- leg ščetk našli tudi odeje, pralni prašek in celo merilec krvnega pritiska. F. P. je osumljen, da je vdrl v skladišče občinske organi- zacije Rdečega križa v Velenju. Vre^ost odtujenega blaga zna- ša okrog 15 tisočakov. Ko bo sli- šal za obsodbo, pa mu bo verjet- no merilec krvnega pritiska pri- šel zelo prav. Vlomi se vrstijo Koliko je bilo vlomov v razna stanovnaja in vikende, je težko povedati. Na sploh pa so bili vlo- milci dokaj dobrega srca, saj ra- zen hrane in pijače v večini pri- merov niso ukradli česa bistve- nega. Se najmanj škode je doslej neznani vlomilec povzročil v pe- tek dopoldne, ko je vlomil v sta- novanjsko hišo na Travniški uli- ci v Celju. V lepi hiši ni našel ničesar. V noči od sobote na ne- deljo, si je prste opekel tudi nez- nani vlomilec, ki je vlomil v pro- store gostilne turist na Frankor lovem. Denarja namreč v blagaj- ni ni našel, nekaj škatlic cigaret in nekaj konzerv pa je taisti ve- čer doslej še neznani vlomilec odnesel iz trgovine AS v Kersni- kovi ulici v Celju. Noč poprej je imel nekoliko več sreče nekdo, ki je prišel v stanovanjsko hišo na Bregu pri Polzeli. Uspelo mu je najti nekaj deviz v protivrednosti 150 tisoč STL. Protivrednost je seveda izračunana na tečaj, ki je veljal na sam dan predrznega dejanja. Isto noč pa je bil doslej še nezna- ni storilec tako nesramen, da je vdrl v pisarne Ingrada na grad- bišču v Žalcu in od tam odnesel za 60 tisoč STL raznih aparatur. Bog daj, da bi se med temi stvar- mi našel še kakšen kramp! Bo lump, ki so mu na sledi, vsaj s fi- zičnim delom povrnil škodo, ki jo je povzročil že tako ubogim! Nafta je zelo iskana N. N. je bil v petek zjutraj ver- jetno tako obupan, ko je slišal govorice o tem, da bodo naftni derivati kmalu naprodaj le še za bone, da je iz buldožerja in ba- gra na gradbišču v Šempetru na škodo celjskega Nivoja iztočil okrog 150 litrov črnega zlata. To pa verjetno nima nobene zveze s predrznežem, ki je isto noč iz garaže Instituta za hme- ljarstvo v Žalcu ukradel osebni avtomobil Jugo 55 Skala, z i stersko številko CE 261-967. tomobili te znamke namreč niso tako tehnološko izdelani bi lahko kurili tudi nafto. I kurili pa jo bodo možje posi predrznežu, ki si je upal ukj avtomobil v vrednosti 200 t STL. Bojda so mu že na sled Zlati zobje V petek zvečer je nekdo ? v Zdravstveni dom v Štorah. Iz šefa je odnesel skoraj č( kilograma zobnega zlata auropala. Kakšna je cen-".- gram tovrstnih dragocenosti,! do najbolj vedeli zobozdravst ni delavci, približno ceno pa verjetno tudi N. N., ki jp ključe šefa oziroma IjlagaJ^ v pisalni mizi. Previdnost)^ porcelana, so nekoč dej V Štoreh pa bi lahko rekli, cq previdnost mati zlata in pala. Vrnili so mu denarnico Komaj uro po tistem, ko v mestu ob Savinji 8. noven odbila polnoč, so trije nežna na Trgu Svobode naskočili Al G. iz Celja. Iz denarnice so mu ukradli kaj tolarjev, bili pa so nepn pravi tako dobri, da so napa nemu prazno denarnico na ! stu samem takoj vrnili. Ales bolj kot zaradi odtujenih toE kov jezi, ker ni več svoboden na Trgu Svobode. Je eden ia pobužiikov za preimenov ulic in trgov v Celju. V bankah kradejo V Ljubljanski banki v Celju] Trgu V. kongresa je nezn? gospe Mariji iz Celja, med ko je v sredo čakala, da ji gospa za pultom izplačala n« njenega denarja, segel v njen in ji ukradel denarnico. Naj to resno opozorilo, da morate ti na svoj denar pozorni. 1 v bankah. Očitno kradejo ^ tam. I