ISSN 0350-5561 9 I i j\j vjuuit 20 koffMC tedna Oblačno in hlaćno bo, ponekoú bo rohlo snežilo Zelje in knjige ne bodo skupoi Padlo Kajuhova telovadnica 00 ňs. Btevilka 7 četrtek, 19. februarja 2004 Priprave na stavko liKlusli ijski sindikalt Slovenijo pripraxljajo 25. Tebi uarja cnourno opozorilno Slavko MUend Krstíc - Pianinc Veknjf, 16. lehniarja-V Velenju je v ponedeljek polekal operativni posvet predsednikov sindikatov podjetij In družb industrijskih sindikaiov za koroško, ecljsko in velenjsko ob-kjer lako kol drugod po Sliweniji. 25.1'ebruarja, tred 11. in 12. uro, pripravljajo cnour-no opty/orilno stavko. Terjajo sprejem predlogov la-rilne priloge ko]cktivn;h pogodb dejavnosti, njihovo uskladitev in podpis. Slavki se bo v Savinjsko - Šaleški regiji pridružilo blizu 9.01)1) ilanov indu-strijskili sindikatov, med njimi OperatfVnI posvet so industrijski sindikati pred opozoriino stavko pripravni tudi v Vetenju^ jc najštevilčnejši sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije z VCÙ kol 4.500 dani na ohmoêju. »Delodajalei pa Še vednn zmorejo Ic to, da vztrajno ponavljajo, da Slavka ne bo plačana. Sporočamo jim, da z vztrajnim zavajanjem javnosti, manipuliranjem s podatki, alar-maninimi napovedmi posledic in zastrai>cvanjem zaposlenih, stavke ne bodo preprečili.« je v sporočilu ?'d javnost konec prejšnjega tedna zapisal stavkovni odbor industrijskih sin-dikalov priZSSS. Podpis za vsak slučaj ZHfiolovIlo niinislra />a zdiavsivo, da plski zdravniki kol izbrani zdravniki na primarni ravni ostajajo tudi po zdravstveni reformi, se zbiraje podpisov za ohranitev teh 5e nadaljuje. Ministr(wozagoi.ovilo bi radi namreč videli zapisano tudi v zakonskih in podzakonskih aklih, pravi predsednica razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, Mar)eren\, bolj ne n\i zdi, da so sc z njim meatni veljaki odioCiH narediti konev nud pa^o "sodrgo", ki neodgovorno lera naokoli, siruši nič hude' ga sluieće občane in občanke, "Inla in kaka", kjer jim ptič pride, tudi na lepih zelenicah, in se neodgovorno obnaša do mcsinili redarjev in mestnega redu. Tako je oster, kot da v lenju nimamo kakšnih hujših nadlog in večjih uničeva/cct' reda in či.stoče. Ja, nekje je pač treba začeli, boste rekli. In če ima mesto kar veliko odlokov, ki nikoli niso zažii-eli in .so namefijeni sami sebi, 2nu f^iii ta /isti či>sto pravi! Težko je preganjati mladce, ki se z motorji podi jo po conafu namen^ jenih pekem. Ali pa, z maligani podprti, ponoči razhi-jejo kar jim pride pod roke. od kosey-za smeti do hiči. Veliko laŽje bo preganjati lastnike j)sov. Kazni pa fiodo vùioke. 40 tisočakov vam bo lahko kasiral mestni redar, ali če boste psa wdilipo mestu ali strnjenem naseljti Irez povodca, če se ffopokakal in kukca ne boste odsiranili. 12pasjih stnmtSičpo mestu mij N s tetn končno začeli resnično Hi>orahljati. I^tv toliko l)o stalo, če se boste drznili z njim sprehoditi po delih mesta, kijiii bo župan določi! kot področje, kjer je psom vstop prepovedan! ý.upitn ima .^e dva meseca časa, da se odloči, kje bo ÏO, upam pa, da ti.sii dan ne ho imel slabega dneva. O lede rui tO, da je z odlokom že tako prepovedano pse voditi na otroška igrišča, v bližino šol in vrtcev, ne bo večpntv veliko pasjih travnikov^ ki bi ostali na izbiro. In čeho líislnikpsa enkrat alt celo dvakrat kaznovan, ker ne upošteval novih strogih fyravU. se kaj lahko zgodi, da se bo raje odloči!, da psa ne lx> več imel. Po zelenicah pa bodo še naprej ležali razni odpadki, na njih Ifodo nepntvilno parkirani aviomoNli, mnoge (zu ti^te vstrogetn centni ne velja) bodo velikokrat neurejene in nepokošene. Psov pa le ne bo več. Tudi sama iman^ psa. Dva, Staro pasjo go.yyo, 13- letno Kalo. in psic o SKdnjih pasjih 1er z imenom f^una. Nobentt ni navajena verig in ne povodcev. Obese na njih skorajda zadavita. In obema řwni zelo težko dopovedala, da je njune svobode konec, .sicer me ho drago stalo. čepra\' imam srečo, da Žttim na obrobjn mesta in jtt v center ne vodim. Nov pasji odlok se mizdi knt!, pred)\sem pa težko verjamem, da ho zaživel Če bo. se kuj lahko zgodi, da psov v Velenju, sploh v ceruralniii predelih, ne bomo več sreče\'alL Na deželo, recimo v Ka\'če ali Skale, kjer psi povodcev skorajda ne poznajo, pa upam, da mestni redarji ne bodo hodHi z bloki za izdajanje kazni. Ce bodo, pa res nc bon ničesar več razumela, pa čepnr>'je tudi tam Mestna občina Velenje. ■ + 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA '^H'JiS 19. februarja 2004 lokalne novice ti 01) stoletnici priznanja Šoštanj - ŠoSianjski planinci, ki letos beležijo Jíííl-lelnico dekwanja,se lHxlovpetek,20. fchruarjžuob 18. h» zbrali v dvorani gasilskega dojiia nusvcčancm obCncm zboru. Poleg običajnih lock dnevnega reda bodo lelos na njem podelili ludi priznanja. ■ mkp Certifikat tudi za tri izvajall^e iz Saleslce doline Celje. 10. februarja - Stxrlalna /bomka Slcwcnije je v sodelovanju z Mestno obilne Celje v Narodnem domu na slovcs-nosli podelila prve cerlifikale za poklicno kvaliťlkacíjo socialna oskrbovanka na domu. Prejelo ga je 72 i/vajalk v Sloveniji, med njimi ludi tri i'/ î5alc§ke doline, in sicer Ida Meh Iz obilne Šmartno ob Paki 1er Elizabeta l^dinek in Jo/ica Je* lenko iz občine Soi^ianj. Pomoć na domu je socialnovaretvena slorilev, ki jo po zakonu o stKÍalnem varstvu zagotavljajo občine. Občine Velenje, !^oSlimj in Šmarino ob Pitki so izvajanje te pomt^i zaupale Centru za socialno delo Velenje. Kol nam je pcrvedala direktorica cenira majj. Jelka FuŽir morajo bili iTvajalke, izvajalci oskrbe na domu v skladu s pravilnikom o standardih in normativih so-elalnovarstvenih storitev usposobljeni za lodclopoprogramu. ki ga veriliclra Socialna zbornica Slwenije. V skladu s potrebami ir^ je la razvila standard znanj in spretnosti za poklicno kvalilikacijo tega novega poklica, ki je po zakonu o nacionalnih poklicnih kvaliiikacijah osnova za pridobitev certifikaia. V izdelanem nacionalnem programu socialnega varstva do lela 2005 naj bi v javni mreži sodelovalo lOiH) i/vajalk in izvajalcev siKialne oskrbe na domu, ki bodo storitev za stare, bolne in mvalidne osebe iiyajali po merilih kakovosti. ■ tf} Zares velika pridobitev Rečica ol) Sa\inji - V tej krajevni skupntvili in njenem središču bodo konec lega ledna upravičeno veseli. Po dolgoletni nego-tcwosti glede usode poslopja nekdanje osnovne Sole so se s po-mtîCjo občine Mozirje vendarle reSili lega »bremena.« Stavbo so prenovili, v njej pa bodo našli svoje mesto oddelek otroškega vrlca,iamkaji^nji krajevni urad in krajcvnaskupnosl,vsode-lovanju z osrednjo mozirsko knjižnico .so uredili sodobne prtK-tore za knjižnično dejavnost, dobrih pogojev za delo pa se bodo veselili ludi člani turističnega dru-šrva in društva (tal. Slovesnost ob odprtju prenovljenega večnamenskega objekta bodo skupno z mozirsko občino pripravili vpeîek, s pričet-kom ob 16.0(1. O ljubiteljski kulturi Rečica oh Savinji - Pred nedavnim so na Rečici ob Savinji ustanovili Kulturno - umetniško drušivo Utrip. Vsebinski začetek delovanja druStva bo pomenila okrogla miza z naslovom »ljubiteljska kultura med tradicionalizmom in popkulturo,«, ki jo hodov pciekpripravjllv prosiorih tamkajšnje osnovne ^ole, začeli pa jo bodo ob 1H.ÍH). Prihranek 40 milijonov Luce al) Savinji- V lan-skem letu v občini Luče za nabžbe niso izkoristili vseh zanje namenjenih sredstev. Za letoSnje leto je namreč ostalo 4iJ milijonov tolarjev, od Čc.sar so nekaj milijonov privarčevali pri imdbi naložb, nekaj pa zalo, ker določenih del niso uspeli uresničiti. Ta asianekbodo seveda dodali sredstvom Iz letošnjega občinskega proračuna, kije izrazilo investicijsko naravnan. Predvsem naj bi nadaljevali obnovo cesi, zgradili mast preko Savinje na cesti proti Solčavi, veliko pa bodo vložili tudi v nadaljnjo Izgradnjo kanalizacije in drugih komunalnih naprav. Nič več azbesta Ljubno ob Savinji - Zagotavljanju novih virov pitne vode v občini Ljubno že nekaj let namenjajo veliko pozornosti In de-naija, žal pa jim na vodovodnem področju ostajajo siare naloge. Predvsem to velja za dejstvom, da je Ljubno med redkimi kraji, kjer jc del vodovtida še vedniî iz azbestnih cevi, Te bodo nadomestili Se do letošnje pomladi, zaradi zdravstvenega varstva pa cevi ne bodo zamenjavali, ampak bodo na nekaj sto metrih dolžine zgradili povsem nov vodovod. Znana je lestvica za odmero dohodnine za leto 2003 /a 334.224 Lolarjev zasluzka no bo Uvha plaaui clofiodiinu^ - Olajšava za cnci>a olroka in vsakega v/(lr/e\ anoga druziiiskeija rlana 303.JMO tolarjev - Napovcnli je U'el)a oddaU do 31. marca Milena Hrstlč - Planine_ Zdaj, ko je finančno ministrstvo objavilo podatke o poprečni letni plači zaposlenih v letu 2(J03 in na tej podlagi izračunalo olaj^e ter objavilo lestvico za odmero dohodnine, se lahko začne računanje, kdo komu kiij dolguje: drsava zavezancem ali zavezanci držijvi. Vsekakor pa je treba napovedi oddali pravočasno, rok je sreda, 31. marec. V Davčnem uradu Velenje, ki pokriva območji upravnih enot Velenje in Mozirje je bilo za leto 2002 oddanih skupaj 35.359 napovedi za odmero dohodnine. Letos jih bo več, saj so pre^ bivaki krajevne .skupnasii Vinska Gora za leto 2003 prvič zavezanci za odmero dohodnine na Davčnem uradu Velenje in bodo napovedi oddali tukaj. Obrazci za odmero napovedi dohodnine /a leto 2003 so že nekaj časa naprodaj v vseh papirnicah, po enega pa smopred štirinajstimi dnevi vložili tudivted-nik NaŽ čas. Obrazec je treba skrbno izpolniti in podatke, ki so vam jih po-sredovali izplačevalci, vnesti v ustrezne stolpce In vrstice. Navodila so dodana vsakemu obrazcu. (e vam izpolnjevanje ne gre 00 rok, laliko za to zaprosile koga. ki je lega veSč In mu zaupa» te ali pa se obrnete naslužbe in družbe, ki se proilplačilu ukvar- jajo s tem. Ampak, vseeno pozor! Za pravilnost podatkov s svojim podpisom odgtTvarjaie vi sami. I.HiiskH poprečna phica 3,0:{«.40() lolarjcv Slalisiiki so izračunali, da je poprečna plača zaposlenih v letu 2003/naimala 3,038.41)0 tolarjev, linančno minlsirstvo pa je na tej podlagi sestavilo Icslvico za odmero dohodnine. Splošna (5lajîU(va - le so deležni vsi zavezanci - znaša 334.224 tolarjev (11% poprečne plače). To olK'nem pomeni, da tlsli posamezniki, ki lansko leto z bruto obdavčljivimi dohodki nisc^ presegli lega zneska, oziroma so zaslužili manj, dohodnine ne bodo plačali. lem napovedi tudi ni treba oddati, razen, če so med letom za katerega od prejemkov plačali akontacijo dohodne. Olaji^vr 7.clo 2003 Olajiiava za invalide s tOO-od-sioino telesno okvaro je lanska poprečna slovenska plača, torej 3,038.400 lolarjev: starejši od 65 let bodo imeli 243.072 tolarjev (DlajSave (8 % poprečne plače); učenci in íludenli, ki so med letom delali pre ko .študentski h in mladinskih servisov pa 1,215.360 tolarjev. Olaj.šava za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega druž laškega člana zna^a 3(J3.84i> lolarjev. za dva olroka 759.600 tolarjev, za tri otroke 1,367.280 tolarjev, za .štiri otroke 2,12^».H8t) tolarjev, za pel otrok 3,038.400 tolarjev. Olajšava za vzdrževanje motene^ otroka je l,5lOX)tolai3ev. Zavezanci sami pa že dobro poznajo pravico do3-t^dstolnc-ga znižanja osiKíve/aradí izdatkov, ki jih podrobno navaja zakon o dohodnini. lieslvica /a (Khnrrl dohodnine /a lelo 2003 kako računamo? ('c boste računali po pešpoti in si ne bosle pomagali s katerim od progranurv, ki jih bo na internelu gotovo dovolj, polem počnite lo takole: Najprej seisiejte vse lanske bru- dohodnino. To zmanjšate tako, da odstc-jeie, največ 3 % (če imate računov za toliko); od.^tejete splošno olajšavo (ta je za vse enaka in za leto 2003 znaša 334.224 tolarjev) in olajšave za oln'>ke in vzdrževane družinske člane. Tako dobite zmanjšano asnovo. Znesek, ki ste ga dobili, primerjajte zzneski v lestvici. Najprej morate ugoioviii, v kaleri ra/jxíd sodite (prva dvastolpca: nad - do), potem pa na osnovi lega i/računale svojo dohodnino. Rezultat, ki ga dobite, primer-jajie s tistim, kar ste med letom že plačali. Ali drugače: od izračunane dohodnine odolejte že plačano akontacijo dohodnine. Če je rezuliai plus, pomeni, da Ce znaša letna osnova znaša davek Nad dO 1,508.571 SIT 17% SIT 1,508.571 3,017.140 256.455 + 35% nad 1,508.571 3,017.140 4,525.713 784.454 + 37% nad 3,017.140 4,525.713 6,034.281 1,342.628 + 40% nad 4,525.713 6,034.281 9,051.422 1,946.057 + 45% nad 6.034.281 9,051.422 3,303.770 + 50% 9,051,422 to zaslužke (plača, bc^nilete, re-grc.% avtorski honc^rar, udeležba pri dobičku...). Od vsote, ki jo dobile, odšiej-te plačane olTvezne prispevke za socialno vam osi ter normirane stroške avtorskega honorarja (Če ste ga Imeli). Dobile {"»novo za bo treba drfavi toliko še poravnati, če je minus pa pomeni, daste plačali več kot bi bilo treba in vam razlika od države Še sledi. To je vse. Svinčnik in kalkuia* tor v roke. pa račujiaj le. 1 n dobro izračunajte! Pravica vedeti vs. pravica do zasebnosti To vprašanje postaja vedno bolj aktualno. .Se ptKcbej zanimivo pa lovprašanje poslane pri delovanju javnih organov. Dabi se izognili zmedi na tem po-drt>čju, je bil lani sprejel Zakon o d(jsiopu do informacij javnega značaja (ZDUZ). Ta zakon ureja postopek, ki vsa-ki^nnir omogoča prosi dostop do inlormacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo javni organi. Ker je zakon dokaj nov, je minuli pet-ckžupan Občine Šoštanj Milan Kopušar v goste ptwabil Pooblaščenca RS za dostop do informacij javnega značaja l}*fjrja Šiiltesa, kije na delovnem pťfiveluvnovi seminarski dvorani Term TopoBica nekaj več o svojem delu in o načiiiu izvajanja zakona ter o svojih d^isedanjih izkušnjah na področju zahtevkov po po-sredovanju informacij javnega značaja povedal županom In lajnikom ol>činskih uprav bo-divie regije SA-SA. Ta del je bil za javnost zaprl, smo pa kasneje na tiskovni konferenci izvedeli, da jc glavno vprašajije, ki se poraja ob izvajanju ZDUZ, pravvpra-šanje v naslovu. Ljudje namreč skušajo vedno pogosteje uveljavili svojo pravico vedeti, organi pa so pri posredo- Koi je povedal Šolies, je bistvo zakona doseči odprtost delovanja javnih organov 1er vpogled v delo in delovanje države ter drugih organov, ki delujejo v jav- vanju informacij omejeni ludi z Zakonom ovarsivu twebnih pt>-dalkov. Torej informacije, ki bi kršile ta zakon, javnosti še naprej niso dostopne. nem interesu in za javnost. ZDUZ je zakon namenjen predvsem državljanom, ne pa novinarjem, saj lahko za določeno javno informacij o zapro- si kdorkoli,« je posebej poudaril Sokes, obenem pa dodal, da je to zakon tudi za novinarje, ki so po njegovih dt^sedanjih izku.^-njah zanj kazali ludi največ zanimanja. predvsem zaradi lega, ker ta zakon za razliko od Zakona o medijih zajema tudi pravno varstvo. Na Občini Šoilanj sprememb, ki jih prina^ ta zakon do sedaj niso posebej občutili. »Res, da je zakon nov, vendar je bilo naài delo že v preteklosti javno, transparentno In odprto. Kdor je želel, je lahko dobil informacije, tudi novinarji. Mislim, da jc tudi naše preteklo delo razlog, da uradnih zahtev po posredovanju informacij javnega značaja do sedaj Se nismo prejeli,« je povedal šoštanj-ski župan Kopušar. Vsak organ mora ludi določili osebo, pooblaščeno za doRiop do informacij javnega značaja, ler pripraviti katalog informacij javnega značaja, ki pa naj bi bil zgolj nekakšno kazalo, katere so te informacije, ■ Tjaša Rehar ^^^^^ 9ÍAŠ i'M Izdaja: časoplsna zak)2nl6la in RTV družba, 0.0.0. Velenie fzle|a ob ćoirlldh. Cena posameznega izvoda ]o 300 SIT. meseCna naročnina 1.200 SIT. tHmes$£na naročnina 3.450 Srr, poletna mroCnina 6 650 SIT. letna naročnina 12 600 SIT. Uredništvo: Sorts 2ako$ek [dirâktor], Stane VovK (odgovorni urednik), Milena Krstič^Planlnc (pomoCnica urectniKa), Jar»z PiesnScTaijana Podgo^eK, 8aana špeget (novinařil), Mira ZaKokK (ur&dnica rdOlja), Janfa Košuts-spes^l (tetmiCna urednica). Tomaž GerSaK (obliKovaiec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Saâo KoneCnlk,Jura Ssn&nik (pnspagandlsta): Sedež uredništva In uprave: 3320 Velen|e. KidrKeva 2i. p. p, 202. lelslon (03) 89817 90. telefax (03) 897 46 43. TRR • Nova LB. Velenje: 0242&.0020133854 Email: press ^ascas.si Oblíkovanie In graf. priprava; F^S Cas d.0.0 Tisk: Tiskarna SFT d.d., H»^: S 400 izvodov N^narotenlli tolograflj In rokopisov ne vračamo! Po zaKonu o DDV )etas' uvrtčen med proizvode informativnega zrtaiaja za K^re se plaiufe davek po znířanf st^p 19. februarja 2004 Nagradili najuspešnejše inovatorje SSa)e§ka d^moćna gaspo-diirska zbornica v želji, da bi vzfHxlbudili inovaiivno Jejav-nosl, nagrajevali najlx)ljše iiio-valorje. V icm čiisu je dd'Jilo to gibanje v lom okolju ncslulcnc razsežnosti, saj jo bilo nagrajenih več kol 1(10 inovacij 313. aviorjes'. Inovaiivna je bila ludi sama prireditev, ki so jo pripravili v I lotelu Paka. Pričarali 50 res pravo pra/nično razpoloženje in poudarili pomembnost vsakega inovatorja. Na niTpLs, ki so ga ol>javili sredi lanskega leta je prispelo 24 prijav iz trinajstih podjetij, do lega je sodilo 14 predlogov v kalegorijo profesionalnih inovacij, pri njih pa je s(xJelovalo 79 aMorjev, 10 predlogov pa je bilo s področja splošnih inovacij, pri njihovi pripravi pa jeso-delovalo IS avtorjev. Proicsiomilnc ínovuťijc Zlatu pri/niinja: Posodohi-tev sušilnih in ogrevalnih mest v jeklarni Aeroni - skupina delavcev Csotech (Franc Neč-imer, Boštjan ?j'gon, Bogdan Špegel, loma? Širancar, Marko Škoberne, Robert Hudournik, Roman Marolin in Samo Bastić): Solo mesalnik- skupina delavccv BSll IHSni apara- ti (Henrik Pavlovic, Aleksander Scdov^ck, Igor Žibrct, UroS Semeja m Marjan Mak); Ožemalnik citrusov - skupina delavcev BSI1 1 li^ni aparati {Henrik Paviovič. Aleksander Sedoviiek, Igor ?Jbrct in Peter Brezovnik); Nova generacija vgradnih peOlc - skupina delavcev Gorenja ( AleS Zaveda, Andrej Bolćina. Bojan Felle, Oskar Fučik, Tomaž Krajne. Marko KreČa in Bo§-!jan Pečnik). Srebrna pri/.nanju: Prednapeta rpiošCa - skupina delavcev Vcgrada (.lože Kot nik, Tito Kukovičič, Ciorazd Ran^in-ger); Ogrevanje zraka - Mar- $ slovesnosti ob podefitvi priznan} najuspešnejšim inovatorjem Sa-Ša regije Zlati inovatorji iz Gorenja. GZ$ jih bo prediagaia tudi za podeiitev republiškega priznanja. jan Lamprel (Premogovnik Velenje): Ramij in tehnologija izdelave pomivalnega korita v monoblok izvedbi - skupina delavcev Fori (Milan Forsiner, Andrej Blagotin^ek, Jernej lurk in Janez Pajk); Optimizacija oaxlí) za stlropomo embalažo - skupina dclavcev Gorenje Orodjarna (igor Breznikar, Safcl 1 l Koželjnik, Bošljan Jurko.^ek. Aleš Pučnik, Mitja Dobrave, Marijan Grcí<)vnik. Dragt) Zt^r-man in Osta Pelko): Laboratorijski informacijski sistem v laboratoriju Griča Velenje - skupina delavcev Erica (Andrej Glini^ek. Božo CHinšek, mag. Julija Beričnik VrbovSek, îgor Razbornik. Klara Orcínik in Matej Korošec). Splošne inovacije Zlati pri/nunjl: (îorilnik lesnih sekanccv - Jože Blder in Protihrupni sistem za tirne zavore - Bojan PavCnik (Dpa). Srebrno priznanje: Stroj za previjanje blaga-.skupina delavcev IIIkR>ja (Maljaž Vidmar, Prane Hren in Janez Tavčar). Kronusta priznanja: Tehnologija vgradnje tlačnega lipala v vtisne filtre -Bojan Litjlar in Otmar Fijavž (Premogovnik Velenje): Povečanje učinkovitosti tel^nologijc izdelavo armatur za protiiiieži pralnih strojev -skupuia delavcev R^ri (Albert Kotnik, Jernej lurk, Mi^o Slramcar in Janez Pajk); Elektronsko materialno poslovanje -skupine delavcev Esotcch ( Robert Hudournik, Bogdan Spcgel in Severin Jeseničnik); Rekonstrukcija krmiljenja likalnega stroja avtomatsko likanje - Matjaž Vidmar (Elkroj). Diplome; Predelava progra-mabiinih tipkovnic - Denis Sovič (Vegrad); Barvanje robov vratnih kril obloženih z ultra-pasom-Zora Franjič (Vegrad Lesna); lyt>oljsana oblika vpi-hovalnega segmenta za za.sčitni piin pri valjenju kotlovskih cevi - Vlado Ristič (Esotech) Na informativnih dnevih vse več tudi staršev Na šolali SCV zelo /adovoljni z oliiskoni na inrorinaliMK^in díiovii - Mod udeležem i vso ver siaršpv - (ilede na ;caniinanjo možnosll za vpis v vseh razpisanih prograniiti Tatjana Podgoršek Velenje« 13. in 14. februarju- Na mnogih srednjih in višjih ter visokih Šolah po Sloveniji so ob analizi obiska na informativnem dnevu ugotavljati, da la dogodek postaja vse bolj lo. čemur jc namenjen. Vsako leto namreč s pridom izkoristijo možnost za p ridi>bitcv informacij omožnos-lih nadaljnjega izobraževanja s prve roke ne le bodoči dijaki in študenti, ampak tudi njihovi siarSi, Na Šolskem centru Velenje so povedali, daje bilo med blizu IIKIO letošnjimi u deleže ne i približno kar 400 staršev, ki so želeli pridobiti celovite informacije: od tega. kako imajo organizirano prehrkmo, prevoze v in 12 .4ole, kako poteka delo po šolah, zanimala jih je opremljenost. Zelo pomemben jc bil za vse tudi podatek o možnoslih izobraževanja po končanj poklicni oziroma sred-nji Soli. Po anktUi, ki so jo izvedli, je vse več lakih, ki se odločijo za obisk informativnega dne na več lolah. Glede na zanimanje, menijo na Šolskem centru Velenje, bi lahko v šolskem letu 2ni)4/2005 izvedli vpis v vseh razpisanih programih. Tudi v novih - v Šporinem oddelku Splošne in strokovne gimnazije, v štiriletnem programu ekonomski tehnik na Poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti, v Irileinem program avioserviser, ki bcj nadomestil prejšnjega av-tomchanika. Na Clcktro in računalniški Šoli pa so ponovno informativni dan na Poklicni in tehniški rudarski šoli - na najstarejši in najmanjši šoti ŠCV ter edin/ tovrstni šoH v Sloveniji. Med udeleženci Je bila tudi družina Venta iz Smartinskih Cikrov, k/ je vzbudila pozornost zaradi zvestobe ioil oziroma rudarskemu poklicu. V družini Je namreč pet sinov, od tega so trije že končali šolanje na omenjeni šoli, najmlajša • dvojčka Andrej in Matej pa bosta postala dijaka soie septembra ietos. Kot sta povedala, so jih za »nadaljevanje dnižlnske tradicijeu spodbudni bratje - najstarejši, ki nadaljuje študij v Ljubi Jani, drugi opravlja delo rudarskega tehniikcmu predsedniku Bushu v predvolilni tekmi očitajo, da se je izognil služenju vojske med vietnamsko vojno (in z vojno v Iraku kai^e svojo dvolično podobo), oziroma je služil v nacionalni gardi, ki je bila med vietnamsko vojno pribežališče sinov bogatih in vplivnih, pa šo tam sc ni ki«al pogosto, je le ta uka/fll javno objaviti dokumente, ki so na voljo o njegovem služenju v tem času. Vendar pa jc v dokumentnih precejšnja praznina, ki jo demokrati v predvolilni tekmi vse bolj izkoriščajo. Precej »pocukrano« Valentinovo je minilo za večino brez hujših Sokov. So pa v lillpinski Manili stopili v Guincsovo knjigo rekordov saj seje tam poljubilo na javnem mestu kar 5122 parov. Nekalerim .sc je seveda na ta dan nasmehnila tudi sreča, a le redkim tako kol 62-letni gospodinji iz 'laskané, kije v novogo-rišli Perli zadela Ililov Mega Jackpol v vrednosti «02.143ev-rov, kar znaša dobrih 190 milijonov tolarjev. [\eclelja. 15. Tehriiarja Senalor iz Massachusetîsa John Kerry vse bolj osvaja srca volivccv demokratske sirankc na poti do osvojitve strankarske nominacije za ameriške predsedniške volitve, ki bodo 2. novembra. Bilo bi že kar presenečenje, če bo stranka čila drugače. '/. Dri;ikapioti U)ndoii:>kcm letališču Slansied bo namreč I. maja prvič poletel poceni ponudnik letalskih poletov Časy-.let. Vozovnica za enosmerni let skupaj 7 letališko takso stane nekaj manj kot 26 evrov. Poccni. London je naenkrat dokaj bli- zu. A kaj, ko jc v zabavi vedno ludi kanček nevarnosti. V pbilsko zavarovanje podražilo za 9,5 odstotka. Toda še drugi oderuhi so med nami. Ri.sing Sun ugotavljajo odirE.k huje kot razvpiti Orion. Afera glede finančne družbe Orion pa odmeva tudi v tujini, saj naj bi vrgla scnco dvoma na zanesljivost tujih naložb v Sloveniji. Poríxila pristojnih služb jc zahteval tudi premier Rop. E^iman Kladošck, glavni tržni iaŠpcklor,pajc ukazal iašpckcij-ski pregled družbe Rising Sun, ki daje po«>jila/ obrestno mero tudi prek 800 odstotkov. Torek, 17. lehriiarju Zavezanci za dohodnino bodo od 1. marca lahko oddali davčnnski poti, na spletni strani http://cdavki.durs.si. V sistem c-davkov se bod(3 lahko registrirali içîorabniki, ki bodo imeli digitalno potrdilo centra vlade za informatiko ali NLB-ja. Potrdilo je brezplačno, postopek pridobitve pa traja pet došesl dni. Obrazec je mogoče dobiti na upravnih enotah 1er na spletni strani centra vlade za informatiko http://www.sigcn-ca.si/. Upokojenci so potrpežljivo čakali in dočakali. ZPiZ jc sklenil, da sc pokojnine s 1. fcbru-aijem uskladijo za 2,6 (odstotka, liste, uveljavljene po I. januarju 2003, pa za 3,2 odstotka. žabÍQ p©rspektivcí Korak za korakom do Saše 7 ^ko! Naša Sašu je presmla še vladno presojo. Zdaj men-da že lahko rečemo, ch je ta .savinjskn-Saleška re}^jù rojena. Čeprav je res. da nekaierinî še vedno negre v raàin. zakaj 14 regij. Če je hih dovolj 12síaíisUčnHi, zakaj ne hi hilo dovolj še enako štc\'i}o razvojndu Saj naj /« vendarle veljajo, da gre leza rrm^ojne regije, ne za tipraMio-polaiČne. Na \q)rušanje odgova/jif resorna r}uni.siHca Zdenka Kovač: siaiisiika st mora jyodrcditi interesom ran'oja in ne obratno. Čeprav naj hi tudi la-ka nizdeljeno.sl prinesla veČjo decentralizacijo naŠe deželice, s'O nekateri vendarle še vedno litdi prepričani, da je najpomembnejše dogajanje Še vedno v l.jnhijani. Nekateri ceh Gorenj t očitajo, da je podleglo takemu prepričan ju, ko se je odločdo, da v ventm Slovenije postavi ^'oj veliki center Sami seveda pravijo, da je tah> prav in potrebno. Če znajo sicer ravnati tako koi je dobro in prav, zakaj jim tudi v tem prirnem ne hi verjeli. Neke t'TO'c decentralizacijo (Jomenijo ituli minislr^ike pisarne Kot je znano so jo lani najprej uvedli v Celju, zanidi dobrih izkiúenj najbi jihktosše v nekateri/1 dntgih »izpastav/jenih« krajih; Mari-boni. Kopni, Novem Mestu. Morda .se kje. V Celju so uradovali predv.se}n rniniatriz našega območja: ministrica za ktthuro Andreja Rihter, za skhdtuýši raz^'oj Zdenka Kovač, minister za promet Jakob Presečnik in za šolstvo Shr\^ko Gaber. Ob njih je bi! lani na obisku v ministrski pisarni še Vlado Dimovski, Celjani in dnigi rui celjskem obmo^ti bi nidi v goste še predvsem ministra za okolje in prostor Janeza Kopača. Z njegovega delovnega področja je namreč na šifšem celjakem območju še veliko nerešenih težav, največ takih, ki so povezane s poplavno ogroženostjo tega ol:^ocja. Morda pa tudi Pavlu Gantarja, .saj hi mdi on gotovo lahko dal kakšen />iimelcn predlog kako razrešit i šmilne probleme i' zvezi s postavljanjem eruenskega sistema za mobilru) telefonijo. Teh je namreč ludina našem območju zelo veliko. Velikokrai se v teh zapletih znajdejo ludi gasilci Ti so v bofti s{>ožari K.sno povezani s siste- mom mobilne telefonije, v boju za derutrpa jim prm -pride kak tolar kot nadomestilo, da lahko na njihove domove postavijo ante-no. S le m pa si marsikje na kopljejo jezo ostalih krajanov in marsikje so se zanidl tega dol>ri ocino.si med gasilci iti sokrujani močno posiabšalL Oh lern pa še vedno velja: želimo si boljših vez, ampak antena ne sme biti v rwŠi bližini. Siroko\'fyaki s tega /wdročja bilke z nezaupf injem občanov še nLso doNli.' Ga morja pa hi gotovo kdo uidipolomi o vmčanju denarja v našo telefonijo. Kaže, da so tu sl\'ari lako zapletli, da jim ljudem, ki sc nekoč dajali veliko za napeljm'o tekfona, ne Im Irelxi veliko vraáuL Kdo pa Še ima vse najnizličnejše listine, kijih zaluevajo! .Slovenija pa se je znašla še v večji stiski, kolje l}ila. Stiski zaradi izbiis nič na izgubi. To vladno letalo ne ho pri nas pristalo, odletelo je. Različna pa so pri /ms ludi r/i/uiujii o tcrn, aH je ludi nuŠ /iudšhjj' Fniut Rode z imenovanjem za pomembno ^užlx) v Vijtikanit »odletela, aH gre tudi pri le m za "pťjmemljen posel*. Vsaka stran to potovanje v l^-tikan razlaga po svoje. Tudi predstavniki raznih strank se\'€da. Desnica po ss'oje, levica po s\-oje. Kot običajno bo resnica tudi pri tem verjetno tiekje vmes. U v London Matjaž Dragar Prejšnji teden je bila objavijetut novica, da na Brnik prihaja letalski pres'oznik Easy Jet. Áe doslej je bih mogoče po zelo nizkih cenah leteti z Ryanairom, ki pa je žal imel sroja letališča v malce oddaljenih mestih: v Gmdcu, Celovcu in Trstu. Odpi^'ega maja pa bo mogoče poleteti skoraj z lastnega praga. f.etalska dnižba Kasy Jet je prišla v Ljubljano, na Prnlk, kjer ho vsak dan oh 16:15 polet v I^ondon. Cas je odličen. Tako lahko uprttvinio .^e dtUhu, potem pa odlu(i/uo na letališče in v syet. S tem se je Slovenija umestila v zemljevid držav in lokacij, ki so vključene v mrežo letalskih super poceni zničnih ce.s!. Tako me povratna letalska vozovnica, ki seru jo Že rezen-'iral, od ijubljane do Londona stane manj kol 50 evrov oziroma 1 J.000,00 tolarjev, vključno s taksami Velika prednost Easy J el-a je tudi la, da leti na london-.sko letališče Slansied. Je že re.s, da je preccj bolj oddaljen od samega me.sui Londona v primerjavi z dmgim london-.skim letališčem fleaf hrow, na katerega letiAdria, vendar pa ima Slansied pomembno prednast: tukaj ima sedež in odskočno desko dnigj potntdnik pfKeni letalskih storitev - Ry-anair. Kaj 10 pomeni? Se isti dan lahko iz Slansied a nadaljujemo svojo pot v Duh!in aH Stockholm za 6.000,00 tolarjev; v Barcelono, Helsinke. Rim ali Malago pa za 8.000,00 tolarjev. Na vijijo je ivč kot J50 desltnadjpo skoraj ceh Evropi Če je bilo še pred leti zelo drago potovati z lelalom in so letalske vozovnici dosegale a.slrononiskc.številke, danespre-voz lahko predstavlja manjši strošek potovanja. Mladim so poUAvnja omejena s jinančnimi sredstvi Pri zaposlenih pa je giavna ovira pomanjkanje časa. Na nek način bomo odslej v.si lahko poi.skali .svoje prednosti Tako jc možno nekoč popularno kavico v Portorožt4 sedaj zamenjati za kavico na Trafalgar Square-ju, aH pa lahko gremo v Dublin tui pivo, v Madrid na nogometno tekmo. Zagotovo vse skupaj rut koncu .ie vedno nekaj stane into ne more postati dnevna zahavij, vendar pa so se nw^nosfi ra renejši ogled dm^h evwpskih mest in krajev s prihodom cenejšega letalskega ponudnika bistveno izboljšale. Seveda pa je ivi EasyJtt potrebno gledati dvosmerno. To ne ho pomenilo okno v svet samo Slovencem, ampak ho Slovenija postala do.stopnej.^a injim tunsiom, predvidevam da predvsem mladim. Do sedaj je bil namreč glavni problem, kako priti z Ryanairfjvih letališč v Slovenijo. Sedaj bodo prihajali tujci na Brnik in z njirtii tudi možnosti zaslužka za slovenske tniisliČne delavce. Na spletnih straneh, kjer lahko kupimo letalske vozovnice, .so objavljene tndi možnosti nakupa ugodnih smučar.skih paketov, možnosti ogledov kul-utrnih prireditev v krajih, kamor odhajamo. In Če gledamo na .svet in Evropo kot na majhen prostor, kar postaja vcČ kol očiino, potem seveda motorno prekoručisi uidi nušc miselne prepreke, da je Velenje uikoooo daleč od Urnika. Sve I postaja vse bolj prepleten in medsebojno povezan. Televizija in inlsrnei sta nam približala vse dele sveta v fu/š domači svei. Vendar pa se prepričanje, da poznamo svel. Če ga poznamo le preko medijev, se.suje takoj, ko prispemo v drugi kraj. i^ele takrat se zavemo, od kod prihajajo kuhurne posebnosti, pa ludi da lahko imajo ljudje, ki so drugačni od nas in našega prepričanja, svoj prav. Z izkustvi z naših potovanj lahko prinesemo kanček svetovljanstva tudi v svoj dom. So stvari, ki jih preko knjig, časopisov, televizije enostavno ne moremo občutili Tako je pomembno, da gremo u uli .sami v dntge kraje, jih izkusimo in občutimo. Če upoštevamo novo pridobitev v našem prostom, so dejansko največje meje, ki ostajajo, meje v ruiših glavah. Tako se veliko ljudi ustraši že luikupa vozovnic preko Interneta, kije za .sedaj edina možnast nakupa teh vozovnic. Prvi korak je seveda, da na spletnih straneh najdemo pravo stran, kjer lahko kupimo vozovnico. Tisti, ki se mu že pri tem zaustavi, ima .seveda težavo. In Če vemo, koliko ljudi ne zna uporabljali interne t a in zato nima možnosti dostopa do internet ni h podatkov, vidimo, da je potre h rw spremenili Še marsikaj^ Potrebno je znižali cene telefonskih impulzov. Potrebno je ljudi naučiti funkcionalne uporabe i ni erne 10. Nove možnosti potovanj so z novim letalskim ponudnikom v našem prošlom dobila krilu. Upam, da jih bo, polegžc mobilnih ljudi znalo izkoristi ludi širše sloveitsko okolje. Slovenija je sicer zelo lepa, zagotovo pa ni edina in svet se ne začne in koi^a samo v državici na .sončni strani Alp. 19. februarja 2004 Zelie in kniige ne bodo skupai (k; ho MO ()(iku|)ild prvo riastropje in i\c\ kkMi veleblagovnico Nama od novega lastnika l^ilon Oenlei; v piHIirju no 1)0 poKriUî nK^sliíe t,ržni(Xí - hokadjo zanio še išrojo Bojana Speget PrtíjSnjí torek zvqúct so v skupjscîinski dvorani MO Velenje pripravili javno predstavitev idejnih rešitev j.a ureditev nove mcslne knjii'nice v prostorih velenjske Name. In lo Se predenje MO Velenje prostore /anjo sploh kupila. ílupan SretJko Meh je zbranim, ki jih ni bilo malo, pojasnil, da jc oblina dobila ponudbo za odkup 24ti0 m2 praslorov v objektu sedanje Name. Cire za prvo nadstropje, ki bi jo vecloli ure-dilivknjii^nieo in del kleli, kjer bi uredili skladi^Cc za knjige, "la ponudba je izmed vseh variant za ureditev nove mestne knjižniee najugodnejša. Jc cenejša kol novogradnja in bolj primerna kol dodaten odkup prostorov Elektrotehne. Predstavili smo jo ludi na ministris-vu za kulturo, kjer so bili z njo zadovoljni. "Ob tem je poudaril» da si želijo, da center mesia nc bi umrl- Knjižnica hi bila zato dobra in primerna rešitev za zapolnitev dela prostorov nekdanje Name, saj jih novi lastnik v celoii ne potrebuje. Bralci pa tudi ne poirebujejo veliko parkiri^. kar je bila sedaj po njegovih besedah največja ovira za veleblagovnico Nama. Kt"> so na oWini sprejeli sklep, da nadaljujejo pogovore o odkupu dela Name, so imenovali tudi po.scbno komisijo. Hkrati pa so naročili idejne projekte za preureditev stavbe in ureditev knjižnice, ki naj bi mestu zadoščala za nadaljnjih .M) lel. Knjižnica naj bi stala 824 mio SIT, od lega naj bi ministrstvo za kulturo prispevalo 332 mio SIT. IVIoderna, holi odprla si dvba Idejne reSiive/a ureditev nove mcslne knjižnice v prostorih Name jc pripravil studio Per-spekliva iz Raven na Koroškem, zbranim v dvorani pa jih jc predstavil arhitekt Uros Rťítcr. Kot je povedal, so pri [/delavi projektov izhajali iz nekaterih v svelu nagrajenih natečajev za ureditev knjii^nic in pripravili zelo moderen, a vlečen projekt. S pomočjo računalniških izri.sovje preureditev prostorov Name iahko zelo nazorno predstavil. Preureditev so zasnovali tako, da bodo siavbo bolj odprli proli središču mesia, torej Cankarjevi ulici. Dostop do osrednje knjižnice bo zgrajen na novo, na zahodni strani objekta, imel bo zunanje stopnišče in dvigalo, zato bo lahko dostopen tudi invali-dt)m. V drugem nadstropju naj bi uredili tudi moderno kavarno s pogledom na C^ankarjevo. ki bo povezana s knjižnico. Objekt bo dobil veliko steklenih površin In novo, bolj prepoznavno lasado, kar ga bo naredilo bolj opaznega v prostoru, ki sodi v strogi center modernega mesta. Tega so v mestu začeli snovati prav z preureditvijo c:ankarjeve ulice, saj je, kot je povedal mestni arhitekt Mar* ko Vučina, Velenje kol moderno mesto rash'k tako, da pravega centra prej ni Imelo. Kaj pa iTfiovinc? V razpravi je veČina prisotnih pohvalila idejne rešitve za ureditev nove mestne knjižnice, vendar so mnogi ob tem imeli pomisleke- Franc Avberšek je menil, da bi bilo vredno ^ enkrat pretehtati, ali ne bi bilo Ije zgraditi novega objekta. Povedal jc, da se mu zdi, da bi v tem predelu morale -sleni v klasični indusirijski dejavnosti, je pa tudi pogoj, da sc bodo mladi po končanem študiju vračali domov... Oglasil seje tudi l^do Plaňko, vodja knjižnice, ki je med drugim povedal, da imajo v knjižnici veliko težav zaradi kraj knjig. Kar za 10 milijonov naj bi jih letno dobilo noge. In dr. Stanko Blatnik jc k temu dodal: "Vesel .sem, ko čujem, da kradejo knjigeî" Naprava za vse ženske v Sloveniji iz občine Šmartno ob Paki riuropa Donna - Slovensko zdiHiženje /a bol pi(ïli raku dojk 8 hurnanilarno akcijo /hiia donar /a nakii|) naj80(l()t)neiŠ0 naprave /a odkrivanje laka dojk - Naprava stanem 80 milijonov tolarjev -Pi^eiskava nelipnih spiemernl) dojk ic enostavnejša za zdravnike, pr(HÍvseni pa prijaznejša za preiskovanke Tatjana Podgoršek Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah. Vsak peli nov primer raka pri ženskah je namreč prav rak dojke. Po podatkih registra raka zboli za to boleznijo vSlovcniji vsako letoblizu 1000 žensk (v večji meri zbolevajo ženske v osrednji in zahodni, manj v vzhodni Sloveniji). Zelo redko se rak dojk pojavi jired 30. letom starosii, tri četrtine ž-cnsk zboli po 50. letu. V Evropi jc v povprečju vsaka deseta ženska ogrožena, da bo po 75.le-luzbolcla za rakom dojk, pri nas je ogrožena vsaka šestnajsta. Rak dojke ni izključno le bolezen žensk, med obolelih sta tudi eden do dva odstotka moških. Slovenija zaostaja glede uspešnosti zdravljenja bolezjii v pnmerjavi z nekaterimi evropskimi državami (Švedska). K znižanju umrljivosti največ pripomore zgodnje odkrivanje bolezni. Zalo je Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk lani začela humanitarno akcijo zbiranja denarja za nakup najsodobnejše naprave za odkrivanje raka dojk — mamotom. Na nedavni pred-stiivlcvi akcije je predsedniai slovenske Europa Donna, prim. dr. Mojca Senear (ludi «ima jc že prebolela to Izkušnjo) poudarila, da bodo imele korist od naprave vse ženske v Sloveniji. številne prednosti naprave Mamcitom - naprava, ki omogoča vakuum.sko asislirano punk-cijo ima, po zagotcïvilih mag. .Ja- ne/a Ž)*ajnai;js), dr. med., kirur-^ Onkološkega inštituta, številne prednosti v primerjavi z navadno liisi ološko biopsijo. Vakuumska mcloda, s katero pridobijo vzorec sumljivega tkivu dojke, poleg tega zajame tudi področje okn^g njcgii in s tem (xl-krije §e spremembe ob prstnem kiisu in pazduhi, kar pri navadni histološki biopsiji ni mogoče. Prav lako lahko igla pri vakuumu odstopa do pel milimetrov od i.skanega mesta, sproti odvaja kri iz biopsijskega mesta in s tem ohranja kakovost vzorccv. Pomembno je tudi, da en vbod igle omogoča pridobitev večjega števila kakovostnih vzorccv, kar je za žensko precej manj siresno, diagnoza pa je bolj natančna in zanesljiva. Kot je še poudaril ki-rurgJancz Žgžijnar vakuumsko asLstiraiia bit^psija spomo^o naprave za vakuumsko asistirano punkcijo prina^ veliko prednosti ženskam, pri kateri ob pregledu odkrijejo sumljivo spremembo dojke. S lo zanesljivo melo-doje namreč mogoče maligno tkivo odstraniti v ambulanll, torej zunaj opcradjske dvorane. I\aprav slano 80 mili-jomn SIT Po besedah dr. Senčarjeve pričakujejo, da bodi^ s humanitarno akcijo zbrali 80 milijonov tolarjev za nakup mamotoma do konca leta. Denar zbirajo na posebnem računu SKD banke, v prvih lednih trajanja akcije pa se je na njem zbralo slabih 1,5 milijona tolarjev. Med prvimi podjetji, ki so darovala ve^o vsoto denarja, so Jesenice d.o.o., Radio Triglav, SKB banka in Terme Dobrna. Direktor slednjih jsinez Mlakarje na predstavitvi akciji v Dobrni dejal, da so sc vanj(5 vključili zalo, ker ima njihovo zdravilišče dolgoletno tradicijo pri zdravljenju ženskih bolezni, predvsem pri zdravljenju po operativnih posegih na dojk«h in rodilih. kol 90 pobud V minulih dneh so v občini končali aktivnosti v zvezi s prostorskim planom. Do konca meseca naj bi spremembe in dopolnitve p^'>slali v potrdi-lev oziroma v uskladitev na mi-nisirslvo za okolje in prostor 1er kmetijsko ministrstvo. Občani so vložili 57 pobud (predvsem za izvzem parccl iz območja kmciijskcga zemljišča), občina pa 30 za uresničitev svojih razvojnih ciljev. Na seji sveta v mesccu maju naj bi spremembe in dopolnitve šmiu^ki svetniki t udi potrdili. Občani, ki sedaj niso pravočasno oddali vloge, bodo imeli 1,0 možn^wt takoj, ko bodi^ končali le ptwlopke. IJkrrpi so /.alcali Občinska uprava je lani spomladi skupaj s kmetijsko svetovalno službo pozvala la.sinike zemljišč na v(xJovarslvenih ("ïb-močjih v občini k spcislovanju ukrepov glede uporabe pesticidov in dnigili zabitnih sredstev za varstvo rastlin. Zadnji pregled kakoviisti pitne vode je pokazal, da so ukrepi zalegli, saj so parametri o vsebnosti pesti- cidov pod diTvoljeno mejo. V prvi polovici prihodnjega meseca naj bi se z lastniki zemljišč na omenjenih območjih seSli znova in se pogovrški) -veljalablizu 7,5 milijona tc^larjcv, končali pa naj bi jih do konca lega meseca. Utp GOSPODARSTVO '^H'JiS 19. februarja 2004 45 let daljinske energetike v Šaleški dolini Ni sarno [)rvi, ampak tudi najvr/ji iii najsodobíK^jši lovrslni sislerîi v Slovoniji - Priznanje zaposiciîim ludi z dodditvijo nosilca grozda daljinske v državi - C.vue naiiiižj(\ \ laganja v sisKnii riied najvišjimi Tatjana Podgoršek Pred 45. Icli je v Šaleški doli' ni slekla prva daljinska oskrba .s loplolno energijo v Republiki Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. lo naprednem cncrgcisko in ekološko osvci^Čeno idejo je uresničilo vt)dsivo Premogovnika Velenje 7. direktorjem in i^upanom N«»tlom Z^tnkom v txspredju. Dosedanji razvoj dc-javnosil, ki sodi pod okrilje Komunalnega podjetja Velenje, dokayuJe,dajc la sledila potrebam in zahie\'am hitro razvijajočega se tukaji>njega okolja, /govoren dokai' /a zapisano Ir-diievso nekateri podalki: od le-lu 1959 je moč proizvodnih vi-rovvTei^u narasla iz 10,5 na danes 192 MW, priključna moč iz 7 na 268 MW, dolžina omrežja 1x110 na kar slabih M7 kilometrov, .število podpostaj iz 14 na 442. zgovoren pa jc tudi podatek, da je Icina distribucija toplotne energije narasla iz 14,8 na 403 CiWh. Gospodinjsíva na območju severne vejo Skale -I Irastíwec , kjer bi bila izgradnja daljinskega ogrevanja predraga, pa se od (cta 1995 ogrevajo z zemeljskim plinom. 205 uporabnikom naj bi se v bl!;^nji prihodnosti pridružili 5e v KS Cjaberke in Ravne v občini Šoš-tanj. Cene stojijo, vlai»aiija rasleio Gre za sistem, ki se pona.ša z najsodobnejšo tehnologijo na področju daljinskega ogrevanja v Sloveniji, je največji in tudi najbolje organiziran v »Sloveniji. »Drži«, se je od/val na ugotovitev vodja poslovne enote Unergeiika Komunalnega podjetja Velenje Miran Zii^er in nadaljeval: »Na to smo lahko ponosni vsi, ki tvorimo energetski sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Pa ne zgolj zaradi naštetega. Cene energetske oskrbe so - na primer - v doHni najnižje v dr/avi. .Spreminjali jih nismo že dve leti. lako ugt^dne niso ie zaradi ugodne nabavne cene toplotne ener-gijev'Iešu,;impakso tudi odraz umnega g(î.spodarjenja in pri-zadtrvanj zaposlenih v poslovni enoti v zadnjih K) letih. Za zagotavljanje in ohranjanje vrednosti energetske infrastrukture smo pred Časom vlagali od iSO do iOO miiijomw tolarjev na leto, v zadnjem obdobju pa namenjamo iz sredstev am00 milijonov SH:« V strukturi priiiodkov Komunal-ncga podjetja Velenje ustvarja poslovna enota Energetika več kot 70 odstotkov prihodka žc vrsto let in glede na letošnji pian naj bi razmerje tak.šn(í tudi ostalo. Dobro delo, visoko .stopnjo obrattTvalne sptviobnasli, zanesljivo oskrbo in razpoložljivo zmogljivmt -SLstcma, zmerno cenovno politiko, posodabljanje telinoloških procesov jim zavidajo mnogi. Strokovna javnost pa jim je to priznala s tem. koje lani poslovno enoto Energetika. kjer je zaposlenih fi8 delavcev, izi^aJa za ntisilca grc^zda daljinske energetike Slovenije. Tvori ga 25gaspodarskihdru/b daljinske energetike in pet stro-kcivnih ustanov. l'^ner^eliliinih naslednjih 45 lei Po zagot(5vlllh Mirana /ager-ja postavlja prihodnost pred vodstvo in celoten kolckliv poslovne enote i/zive, ki so sicer zaradi ostrih tržnih razmer in nove zakonodaje zahlevnejši, a zanje so izvedljivi. Sploh ol) nadaljnjem tvornem sodelovanju z lastniki, z inovativnostjo in uresničitvijo številnih náčrtová- Miran Zager nih strateških ciljev, »iselimo ostati eden največjih in najgo-spodamejših distributerjev toplotne energije.« Po /agerje-vem prepričanju bodo to dme-gli, čc bodo med drugim ure.s-ničili prizadevanja za dolgo-r^íčno zanesljivo, kakovosino in čim cenejši) energetsko oskrbo za vse uporabnike, z ustreznim g5*;podarjenjem in ohranjanjem reprodukcijske vrednosti energetskega premoženja, z učinkovito rabo energije In toplotne moči skupaj z uporabniki, z ustreznim trajnostnim razvojem vseh oblik daljinske energetike,.,. CaWd pa jih se u.skladitev s spremembami, opredeljenimi v Resoluciji o oskrbi Slovenije z energijo, v Energetskem zakonu in Nacionalnem energetskem programu. Uskladitev je - po Energet-skem zakonu, ki velja od leta 2000 dalje - v pristojnosti lokalnih skupnosti, lastnic energetske inlrastrukiurc. RGP združil sorodne dejavnosti V piemoftovniku so se zadííjih oscrn lel že iikxar jali s íudaisko gradbeni |)r()jekli, letos pa ustanovili družl)() R(!H v kaKMi so povezali sorodnem dejavnosti MUena Krstlč • Ptaninc_ RCiPje nova družba Premogovnika Velenje, kije pod takih niizivomzačcki uradno delali letos. Dejavnost, s katero se v družbi ukvarjajo, gre za rudarske gradbene projekte, pa je bila v Premogovniku Velenje pri-.sotna že prej» v programih, ki so jiii imenovali »eksterna realizacija«. Družba sodeluje pri razpisih, kjer je možno uporabljati in povezati rudar.ska znanja z grad-l>eniml. Vcčinopa jih povezanih z deli pod zemljo. V novi družbi R(jP je premogovnik združil dve proizvodni enoti. »Ena je proi/vodnja kamenih agregatov, s Čimer so sc pred tem ukvarjali v hčerinskem podjetju v sto-odstotni lasti premogovnika, Kamnolomu Paka; druga pa proizvi'idnja betonskih mcšanic, suhih in mokrih, s čimer so se pred tem ukvarjali v hčerinskem podjetju I ri'Z. Od njih smo prevzeli tudi betonarno. Večino le proizvodnje o/.iroma teh proizvodov prodamo na zunanjih Ir-gih, nekaj pa jih uporabimo v premogovniku.« pravi direktor družbe RGP.niaii. Marfan Hlídej. »Oboje se dobro pcwezuje s tistim, kar je pred tem sodilo pod tako imenovano eksterno reali-zacij(3, ki jo je premogovnik razvijal žc od leta 1996, z astamv vitvijo podjetja pasmo vzposta- Mag. Marjan Hudej: »Ne samo deio, prodajati bomo tudi znanje.*! vili nekakšno sinergijo, tako da lahko pri projektih povežemo različne dejavnosti.«l/kukinj jim ne manjka, bili so že prisotni pri nekaterih večjih projektih. Družba ta čas šteje zaposlenih, k večjim projektom pa pritegnejo zunanje sodelavce. »Pravkar smo zaključili pod- zemni tunel na planiški velikanki, kjer smo v zaključni lazi sodelovali s podjetjem ur/, pre-cej delamo tudi na avtocestnem programu, /e nekaj časa potekajo dela na delovi&ču pri Razdrtem, kjer saniramo brežine, delamo na avtoceslncni odseku Obrežje pri Brežicalt in sodelujemo pri gradnji hidroelektrarn na Spodnji Savi. To je področje, kjer želimo biti v prihodnjih letih maksimalno prisotni. Vsi ti projekti so vezani na geotehno-logijo. Prisotni smo pri zapiranju rudnikov, prav zdaj tečejo pogovori z Rn I-jem o sodekwa-nju pri zapiranju rudnika urana v i^.irovskem vrhu. /a ta dela smo kandidirali že lani, vendar smo bili na razpisu neuspešni, zdaj se odpira možnost v sodelovanju z RTH. Zadnja Štiri leta scxlelujejno pri zapiranju rudnika Senovo, ta dela pa bixio potekala še kak-šni dve leti,« našteva mag. Marjan lludej. Vzadnjih dveh letih so se specializirali za sanacije plazov, pridobili tudi koncesijo in žc u.spa^no opravili nekaj teh sanacij, ukvarjati pa so sc začeli tudi z Inženiringom, s-vc t ovanjcm, projektiranjem in pripravami študij. »Smo tik pred oddajo treh. izdelanih za makedonske- ga naročnika, kar pomeni, da bomo v prihodnje prodajali tudi znanje, ne samo delo. Na področju rudarsko gradbenih del želimo postali prepoznavni, ne samo v tem okolju, ampak tudi širše.« Sedem let Nakupovalnega centra Konec prejšnjega ledna jc bilo v Nakupovalnem ccntru v Velenju še posebej slovesno. Vrstile sose deguslacije in priložnostne prireditve s katerimi so obeležili sedemletnico delovanja. »Začetki so bili težki,» se spominja upravnik Damijan Likar. »Kar dolgo je trajalo, da Največji v Nakupovalnem ccntru je Spar, ki je tudi prvi odprl vrata. Poslovodkinja Majda Kremžar je bila ob jubileju zadovoljna, saj je bilo obiskovalcev še več kot običajno, poskrbela pa jc tudi za številne dcgustacije s katerimi tudi sicer v njihovem ccntru zelo radi približajo kupcem nwe pro- Ob ju bifeju so se vrstite degustacije in priiožnostne prireditve Si'i Velenjčani sprejeli center za svoj in da so se lokali napolnili z raznovrstno ponudbo, /.daj pajc poslal Nakupovalni center, še posebej ob koncu tedna, pravo zbirališče. Ponudba je dobra, pa tudi gostinskih lokalov, v katerih ol-^čani radi po-sedijo.je dovolj. Poslovne prostore pa ima v tem centru kar 84 lastnikov.« izvode, ki jih še ne poznajo. »Tudivprihodnjc bo tako,»jc dejala. Damijan Likar pajc dodal. da njihova najpomembnejša iialogji v tem letu ureditev prometnega režima, ki nikîikor ni dober. Niso se Šc i^dločiii, kaj bodo storili. Morda bodo tako kol drugod vcentru mesta, uvedli modre cone. ■ mz FBS Elektronik na Foitovi 10 v Velenju Nekdanje prostore Našega časa na foitovi ICJ v Vclenjuje kupilo in sodobno prenovilo podjetje FBS Elektronik - Podjetje za proizvodnjo elektronskih izdelkov, d.o.o., katerega kistnikje Franc Novak. Podjetje izdeluje razne elektronske proizvode. E>esetčlanski kolektiv dela dobro in prodorno, s svojimi izdelki pa u.spešno konkurira svetovno znanim proizvajalcem. V desetih letih, odkar obstojajo, so osvojili že več kol lOOOvrst različnih elektronskih proizvodov, izdelujejo pa jih za okoli 50tJ domačih in tujih kupcev. V nakup in ureditev prosi.mba-mi so uspeli, v. drugimi ne. Aktivni so bili Se v pri/adevanjih/a ukinitev zdravstvenih spričeval x:a notranji promet y živino 1er za dvigsiarostne meje za obvezni lest na BSH s 24 na 3lJ mesece. kot jc lo praksa v EU. Na mi-nisirslvoza delo. družino in sociálně zadeve pa so skupaj z nekaterimi nevladnimi orgćiniza-cijami naslovili pi^budo za spremembo zakona o obveznem zdra\'stvencm zavarovanju glede prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja kmetov za širši obseg pravic.«Zelo veliko iruda in Časa jc zahtevala organizacija živinorejske razj^iave. Pripravili smo jo po i>smih lei ih in po mnenju gostov icr strokovnih služb smo sc izkazali kot dobri organizatorji, nrt^i rejci pa kol vešči mojstri.« Ob tej priložnosti so zaznamovali še I (J-letjiico delovanja društva. P(5 besedah Sonje ArliČ se govedoreje! zavedajo, da se kmetom ob vstopu Slovenije v EU obetajo velike spremembe. Konkretnejšega odgovora na vprašanje, ali jc bojazen pred njimi upravičena, so na nove izzive dovolj pripravljeni ali ne, pa jim doslej ni dal ie nihče.»Zanesljivo bo težav po 1. maju Še več kot jih je danes. Vsakpasiimeznikjim ne bokiw. Vsekakor se bomo v društvu po svojih močeh odzivali nanje in jih poskušali skupaj s kmetijsko zadrugo, kmetijsko-gozdarsko zbornico in še kom tudi reševali. Vsako leto .sem na občnem zboru pozvala člane, naj povc- Icženee lanske živinorejske razstave bodo organizirali dvodnevno strokovno ekskurzijo na veronski sejem, znova se bodo zavzemali za ukinitev zdravstvenih spričeval in predstavitev testa na BSE i/ 24 na 30 mesecev. »To je nujno tudi zaradi klavnic, v katerih živalim, mlajšim od 24 mesccev, odstranijo hrbtenico. S temje rejce ob 30 kilogramov mesa, da nc omenjam ccnc za storitev, /aradi velikega nezadovoljstva naših članov bo društvo ptwalo NaJzi^rni odbor klavnice v Celju in jih opozorili na nekorekten odnos do zadružnikov, kot njenih večinskih liLstnikov.« 'leme načrltwa- Obetajo se jim veUke spremembe, kakšne, pa jim dosiej ni znal pojasniti še nihče. di, k;tj želijo, (^pc»zorijo navpra^ nih strokovnih predavanj bt^do anja, a pri tem nismo imeli ve- prilagodili željam oziroma /a- hkega uspeha. Morda bo sedaj hlevam člansrva. Zanesljivo pa drugače.« Sicer pa bodo med bodo katero rekli Še na temo letošnjimi predjiosinimi nalo- vaških klavnic. gami društva izdelava progra- ■ ma osemenjevanja, za vse ude- Trud ni bil zaman Šmartno uh Puki, 14. IVhruar- ja - Člani prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki so na rednem občnem zboru poudarili, da so lani opravili mnogo dela, j'>rcdvscm pa je leta 21)03 zaznamovala lOO-letni-ca delovanja druSlva. Kot je podčrtal njegov predsednik Franc Kumarsojubilej zaznamovali tako kotsc zanj In za uspešno delovanje društva spodobi. »Ib jc bil pra/nik gasilcev, občanov in tudi celotnega tukajšnjega okolja.« Poleg jubilejne prireditve, ki jc zahtevala precej časa in truda, so gasilci uredili okolico gii-silskega doma, pastavili ^tno utt^ preuredili stanovanje za hišnika, garderobe in garažo, napeljali na prireditveni prostor javno razivvetljavo,... »Trudili smo sc In trudni bil zaman, kar med drugim dokíťzujejo priznanja in uvrstitve naših desetin na najrazličnejših gasilskih tek-mom za prlčetek vlaganj zahtevkov ne vsebuje konkretnejših navodil za samo sestavo zahtevkov kljub temu, da si je Združenje upravičencev na vse mogoče načine prizadevalo, da bi Ministrstvo za infomiacijsko družbo taka navodila izdalo pred pozivom za vlaganje z^vkov, nam to nI uspelo. Smo pa dobili pisno soglasie MID. da objavimo naslednja priporočila: 1. Zahtevek pripravi lokalna skupnost ali njeni deli (KS ali MČ) za skupinsko Izgradnjo telefonskega omrežja, kjer je pogodba sklenjena med njo In takratno PTT organizacijo aH pa s SIS za poštni, telegrafski In telefonski promet ZaMevek pripravi tudi tisti posameznik, ki je za pridobitev telefonskega prikijučla tako pogodbo sklenil Individualno. 2. Če se je telefonsko omrežje gradilo v več etapah in se je za vsako etapo posebej sklepna pogodba, je potrebno za vsako pogodbo ožinama pogodbeno vrednost posebej izdelati zahtevek. 3. če je pogodba sklenjena pred 14.01.1990, ko je bila devalvacija din za štiri decimalna mesta Je potrebno zneske Iz pogodbe In zneske od računov In drugih venxlostojnih listin all dokumentov, kl nosijo datum pred devalvacijo, sešteti ločeno od zneskov iz računov In drugih verodostojnih listin ali dokumentov, ki nosijo datum po devalvaciji In se nanašajo na pogodbo Izpred devalvacije din. To je potrebno zaradi preračunavanja v DEM in ohranjania realne vrednosti. 4. Če v pogodbi nI navedeno število priključkov, za katere se je omrežje gradilo, mora to biti navedeno v zahtevku. 5. Pogodbena vrednost se dokazuje s pogodbo, račtini in drugimi verodostojnimi listinami ali dokumenti. Za uradno stališče o verodostojnosti internih dokumentov, kot so zapisnilc In zaključna poročila gradbenih odborov ki so edini dokumenti, ki vsebujejo podaO(e o opravljenem gradbenem delu, o pnspevaniti telefonskih drogovih In podobno, ne nosijo pa takratnih žigov KS. smo za uradno stališče zapnsslli več pravno svetovalnih Institucij v RS, kakor tudi Generalnega državnega pravobranilca in ko prejmemo odgovor, bomo to naknadno objavili. 6. Če vlagatelj zahtevka In državni pravobranilec ne skleneta pisne poravnave v roku treh mesecev po vročih/l predloga pisne poravnave vlagatelju zahtevka s strani državnega pravobranilca, ima vlagatelj zahtevka pravico, da v roku dveh mesecev po nepodpisu prične pravdni postopek prí pristojnem sodišču. Pri odločanju o vračilu vlaganj v tem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o določitvi odškodnin, določene v Zakonu o nepravdnem postopku. 7. Vsi zneski v zahtevku mor^o biti navedeni v takratni valtiti. V z^tevek ne navdajte zneskov, ki niso podkrepljeni z dokazili. 8. V kolikor je upravičenec prenehal obstajati ali je indMdualnI upravičenec preminul, mor^ njegov pravni naslednik predlo^ držawiemu pravobranilcu dokazilo o pravnem nasledstvu. 9. Rok za vložitev zahtevka je do 06.06.2004. Ko državni pravobranilec pnpravi predlog pisne poravnave, In ga vroči vlagatelju, rok za sklenitev pisne poravnave (podpisa) ne sme biti daljši od treh mesecev. Ko vlagatelj In državni pravobranilec podpišeta predlog pisne poravnave, le ta postane Izvršilni naslov za sodno izvršbo v breme sklada za vračanje RS. Vlagatelj mora Izvršilni naslov v roku enega meseca po podpisu, dostaviti državni komisiji za strokovno In tehnično izvedbo Zakona o vračanju. 10. Zahtevki se vlagajo pri krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu. Trajanje postopka priprave predloga pisne poravnave je odvisno od vrstnega rada vlaganja In od prezasedenosti državnega pravobranilca. 11. Državni pravobranilec vroči vlagatelju zahtevka predlog pisne poravnave po določbah Zakona, ki ureja pravdni postopek za osebno vročitev strankam. NALOGE, KI ČAKAJO VLAGATELJE ZAHTEVKOV IN LOKALNE SKUPNOSTI V NEPOSREDNI PRIHODNOSTI 1. Lokalne skupnosti morajo v raku dveh mesecev po podpisu pisne poravnave na krajevno običajen način objaviti dokončni seznam končnih upravičencev 2. Ko bodo te naloge opravljene, nam preostane samo čakanje, da bo država RS svoj delež Telekoma Slovenije vključila v privatizacijo in se bo vračanje dejansko v resnici pričelo, Ko bodo lokalne skupnosti ali njihovi deli na svoj transakcijski račun prejele sredstva vračanja, morajo v roku enega meseca pričeti z vračanjem dejanskim končnim upravičencem po deležih sorazmernim vlaganjem. Predsednik komisije \^lenčak Ivan s.r. H- . NASI KRAJI IN LJUDJE Sprejem za nove člane Vťlenje, 12. rťhruarjd - Do konca Ida 2003 je imela Območna obrtna zbornica Velenje nekaj iez 7(K) članov, od letošnjega 1. januarja dalje jih ima 30 več. Toliko jc namreč pno za vsa vpraWja, s katerimi se srečujejo obrtniki v vsakdanjem življenju. Brank» Meh, predsednik Izvršilnega odbora zbornice, je izrazil zadovoljstvo, ker so obrlniki in ncka- îarka Obmejne obrine zbornice Velenje Sonju Jamnikiir, ki jc med drugim nove člane pozvala k ivorncmu sodelovanju. Seznanila jih je, da so v organih zbornicc predvideli eno obrtnikov iz Vinske Cîore, Lip-ja, ("'move, JanSkovega sela, Lopatnika, Prelskc in Ptrcšice, ki se jih dotaknila lani dopolnjena in spremenjena uredba o obmoCjih posameznih upravnih enot. Prej so sodili pod Območno obrtno zbornico Žalec. Na sprejemu za nove člane v prostorih velenjskega Doma obrtnikov jim je najprej izrekel dobrodošlico predsjednik Območne obrine zbornice Velenje Miran Irman. Med drugim jim je predstavil dolgoročne cilje delovanja zbornice. Poudaril je, da želijo ostati dobra stanovska organizacija svojim članom, ki bo delovala od- leri podjetniki KS Vinske Gore znova člani velenjske zbornice. »Odločili smosc za strokovnost in tako bo naSa stanovska organizacija delovala tudi v prihodnje. Z vstopom Slovenije v EU prihaja konkurenca. Ne vemo, kakSna, a vemo, da se moramo nanjo dobro pripraviti. Skupen z Območno obrtno zbornico Žalec nam je sklad za izoluaževanje, s katerim nameravamo ludi v prihodnje tvorno sodelovati. Želimo si, da bi bil Dom obrt-nikovvStarem irguvVelenju poslej tudi za vas priljubljen stanovski dom.« Podobnih misli je bila sekre- S sprejemd mesto za predstavnika obrtnikov iz KS Vinska Gora. Pričakujejo, da bodo kmalu izvedeli, kdo bo zastopal njihove interese v najviSjih organih zbornicc. Sprejema so se udeležili Še predstavnica Upravne enote Velenje Marija Me.^ltr ter Tone Brodnik, predstojnik Urada za gospodarske javne službe ter Marko Vučina, vodja Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje. Vsi so novim članom Območne obrtne vhor-nice Velenje obljubili pomoč pri reševanju njihwih potreb. ■ t P Med borci vse več mlajših Veleiye - V sredo popoldne je bila dvorana doma krajanov Šmartnci polna do zadnjega količka. Na redni lelni skup.^ini so se zbrali člani krajevnega ra zdruzenja borcev Lado Za-k»§ek je poudaril, da je skupnost borcev NOB in pridruženih članov domoljubna, nestrankarska družbena organi- svojem nagovoru članom ni mogel izogniti aktualnih političnih tem, kot so izbrisani, gradnja džamije, in vstop v EU. ■ bš Dvorana KS Šmartno je na redni tetni skupščini polna do zadnjega kotička. Borčevski organizaciji se v zadnjem Času pridržujejo tudi miajši, M niso doživeli grozot dnjge svjetovne vojne. /druženja borcev NOB iz te krajevne skupnosti, ki so bili §e posebej veseli, da se je vabilu odzval poslanec v državnem zboru in velenjski podJ^upan Bkega kvinteta, ki jih že nekaj lel razveseljuje z ubrano pesmijo. Ibkral je bila zboru primerna, borčevska in do srca segajoča. Predsednik krajevnega odbo- zaeija, v katero se v zadnjem času vključuje vse več mlajših, k; niso neposredno doživljali groze druge svetovne vojne. Organizacija sedaj šteje 122 članov; mlajših od 70 let je 32 članov, .«itarejSih od 80 let pa kar 29 članov. V lanskem leiu so pripravili dva Í7leta, obiskovali bolne člane in se udeležili več proslav in prireditev borčevskih organizacij- Predsednik se v RADIO vaENje Znova odlični Na 7. K^kinovcuiju mladili j>lasb(Mnk<)v celjskoga in koi^oškoiia obniíK ja je od 38 sodoliijorili urPíKW in dijakov v(ilenjsko i>iaslieno šole prejelo zlato plaketo 29 -IMajl)oliši s(^daj na državno ti^kinovarije Tatjana Podgoršek Celje, Velenje , od 10. do 11 februarja —Svet/a glasbeno iz-obrai^evanje RS, Zveza slovenskih glasbenih in lêkmwanje mladih slovenskih glasbenikov so bili organizatorji 7. tekmovanja mladih glasbenikov, izvajalki za celjsko in koroSko območje pa velenjska in celjska glasbena šola. Gostili Sla 136 učencev in dijakov iz 12glasbenih Sol omenjenega območja, od tega jih jev Velenju nastopilo 79 in tri komorne skupine. V Celju so mladi glasbeniki tekmovali v igranju na klavir in v solopetju, v Velenju pa so nasicpili pilial-ci ter komorne skupine s trobili. Učenci in dijaki glasbene .^le Frana Koruna Koželj-skcga Velenje so bili tudi tokrat tradicionalno odlični. Od 38 posamcz-nikovjihje namreč t'wvojilo zlato plaketo 29, kar pomeni, da so za svoj nastop prejeli najmanj 9U točk. Oboistka Nina Tafi in saksofonist Milia Ferk pa sla prejela največ možnih točk, 100. Kot jc povedala pomočnica ravnatelja velenjske glasbene Sole mu^. Majda Zavri^nik Puc je bila raven odigranih sklad nastopajočih letos 5e za stopničko vi.^je od lanske, na res visoki kakovostni ravni. Najboljši med najboljšimi z regijskih oziroma območnih lekm^ivanj so se predstavili že na zaključnih koncertih, čaka pa jih še llnale držiivne-ga tekmovanja, ki bo od 18. do 21. marca v Ljubljani. Med učenci in dijaki velenjske glasbene Sole so osvojili zlato Anja Kožuh Miha Ferk in mag. Ivan Marin plaketo: klavir (34 nastopa-ji^ih); kategorija l.c - Monika Pečnik, Maru-sa Stropnik: I I.a -Kristina Pečnik: 11: b- Damijana Podgor^k. Pascal Vehovec: riavla (32 nastopajočih): l.b -Tina Benko; l.c-Spola Koren, Pia Slogan il. a - Agata Kvar-tič, Nadja Rečnik: Il b - Neva Beriša, Matija Habe; klarinet (23 nastopajočih): l.b - Manja Ma^k; Le- AljoSa Pavline; 11. Aljoša Paviinc a - Mitja Marošek, Milja Skočaj: saksofon (13 nastopajočih): 1. b - Anja Ko^uh: L e -Sara Bcrii>a, Janez Ursej; 11. b-Miha Ferk: oboa (7 nastopajočih): L b - Anžc Koren, Špela Pastirk; 1. c- David Kraljič, Uri>ka Rener, Nina lâfi: kUuna-sta flavla (4 nastopajoči): L a-Laura Felicijan, Barbara Reher, Arls Vcliovec: L c - Sabrina I la- Velenjsld MC bogati programe V popoldaiiskcin rasu IhxIo sr(^dnje^sol( eni ponujali ludi individualno ali skupinsko učno poinoe - Se ver niednaj^odnih projektov, ki hodo pi il)n/ali iivropo Bojana Špegel Po več kot pol leta je bil ponoven zagon dela v prostorih razširjenega Mladinskega centra Velenje jiricakcwan. prvi dog^>dek - koncert skupine Urban, jc bil razprodan. Da «î mladi center pogreSah je bil dokaz (udipctkov/abavni vçčer,Vî30-boto pa so v galeriji odprli ^ novo razstavo. Tokrat so dela na ogled postavili udelcženci iciaja risbe pri akademski slikarki mag- Nataši Tajnik. Mladiaski center Velenje je za obiskovalce odprta vsak dan nd 9. do 20. ure. Od ponedeljka ponovno živi ludi dnevni centcr za mlade, na voljo pa je Se info točka, kjer lahko mladi dobijo določene informacije in nasve-le. Direktor Mladinske^^a centra Velenje Ales Ojstersek nam jc ob lem povedaHe:"VeČinodejavnosti za mlade smo sicer pre-Slavili v popoldnaske ure, ko imajo predvsem srcdnjcfcjici več prostega časa. Tako bomi^ vsako popoldne od 15. do 17. ure pripravljali učne delavnicc, v katerih bomo nudili pomoč pri učenju. V začetku bomo imeli še manjšo izbiro ira^lurkiorjev, vendar upamo, dajo bomo že kmalu dopolnili. Začeli pa smo tudi s turnirjem v pikadu, kjer bodo zmagovalci Sli z nami v Ciarde-land. V torek .smo pripravili tudi predstavitev mednari^dnih projektov, ki jih bomo pripravili v MC-ju IciíK. lemu področju bomo letos posvetili Se več pozornosti in energije, predvsem pa si želimo, da bi za sodeUwanje v rvopskih projketioh in s tem spoznavanje mladih in njihove ustvarjalmwli v Evropskih državah. približali čim več mladim iz Šaleške doline." Včeraj so pripravili Se čajanko zii prostovoljec in na njej dcv govorili aktivnosti in razdelitev nalog med izvajanjem programa centra, ki bo iz tedna v leden bolj pester. In zato bodo prostovoljci Se kako dobrodošli. Danes od 17. do 20. ure odpirajo vrata v.sem, ki ji zanima Hip hop delavnica. Jutri pa bo v MC-ju en zanimiv koncert. Oh 21.30h se bo zgodil rap-metal koncert mlade skupine D-FACT iz Primorske, kije lani izdala prvenec. Kritike so dobre, kako zvenijo v živo pa preverite sami. Fantje bi morali nastopit iže lani v okviru festivala kunigunda, pa je koncert žal odpadel. ■ 19. februarja 2004 V Velenju ples zelo v • • zivi DarK^s zvcror bo na priicHlilovi "Vokunjski \)Wsn\ 0(1(^1'" proclslavilo pol i)losnili sku[)in -0(1 l)ip hopa do niodcrne^a plesa Javni sklad RS za kuliumc dejavnosti, območna izposlava Velenje, Uanes v velenjskem domu kuliure pripravlja obmoCno srečanje plesnih skupin, ki so ga poimenovali Velenjski plesni oder. Prijelo se bo oh uri. Vodjři velenjske izpi"«iavc sklada Nina Mavec Krvnkťr nam je o prireditvi povedala: "Velenjski plesni oderjc obmoeno.sreč-anje plesnih skupin. Lelos nam jc uspelo, da smo k sodebvanju povabili pel plesnih skupin iz območja Velenja, Šo.sianja in Šmarinega oh paki, Sodelovali bodo Plesna Sola SPIN, Plesni studio Kaly, oddelek za sodobni ples velenjske glasbene Šole, plesna skupina Kulturnega društva Šmartno ob Pakl In OS Bratov Letonje ter Plesni studio N iz Velenja. Plesalke in ple-salei so stari od 5 do 20 let. Pro-grain, kigabtxlopredslavili, bo zelo pester, Ijubiieljl plesa pa bodo lahko spoznali ra/lićnc plesne zvrsti od hip hopa do sodobnega plesa." Gre torej za srečanje plesalcev in hkrati prikaz plesnega dogajanja v Šaleški dolini, kjer pa organizatorji 5e niso povsem zadovoljni.. "Želimo si, da bi Velenjski plesni oder v prihodnje reszdni:?il vse. kar se na področju plesne dejavmwti v dolini dogaja. Vendar sc nam lelos iz nezanega razloga nekateri 5e niso priključili. V Velenju ples zelo živi in ima tudi zelo moêno tradicijo, /al mi je, da sc vse plesne skupine na osnovnih 5-olah zadržujejo le v svoji sredini in ne Izkoristijo možnosti, da bi svoje plesne prc^dukeije postavili na pravi oder. pod žaromete. Plesni veCersi bo ogledala ludi selektorica Snhína Sve-ner, ki bo izbrala tudi udeležence za mcdobmočno srcCanje plesnih skupin, ki bo iy, marca v Celju." ■ bs Danes predavanje Darka Slavca Akademski slikar' Darko Slaver ic že na pc^l-kovi ovoi ilvi slikovito predstavil svoje iMo In raziiiišijanje o življenju in sploh vsem -Daru^s bo ol) zanimivi razslavi predaval na IvuM) IníMiilnnia - neskonrnosti Bojana Špegel V petek so v galeriji Muzeja Velenje in hkraii v razsla-vi.^u Barbara odrpli razstavo del priznanega pedagoga in akademskega slikarja Darka Slavca. Ta je v prostoru Šaleške doline doslej pripra-vii 2e nekaj izjmeno odmevnih predavanj o likovni umetnc^sti, zalo je med ljudmi ie zelo znan. To pa se je odrazilo tudi na lepem obisku otvoritve, ki jo jc {x)pcsirila odlična mlada pianistka Kristina PCcnik. učenka Glasbene šole F. K. Koželj ski Velenje. Slavčevo slikarstvo je vpeto v neskončnost bivanja in jc vez med realističnim in kozmo-loškim značajem. V prerezu predstavljenih del. ki so na ogled v Velenju, je zajela razvojna pot avtorjevegii ustvarjanja, ki temelji na umestitvi človeka v naravo in kozmos In pri tem omo-gi>ča nesk(mčnosl bivanja. Dvh kompleksna ciklusa svet in k .širino slikarjevc usivorjalnosli in odpirajo človeku vsa prostranstva k(r/mosa tudi v kuUurl, ne le v známosti. Av- Darko Slavec Je že na otvoritvi zanimive razstave spregovoril o svojem àelu~ tzjemno zanimiv predavatelj je navduHi nemajhno občinstvo. tor je na otvorilvi z zelo zanimivim mini predavanjem to idejo in vf»dilo pri njegovem ustvarjanju predstavil sam. Obiskovale; pa so si poiem ogledali še ciklus *'Sonca", ki je na ogled v premo-g(a'nIkov| Barbari, 'lako je prvič prišlo ludi do sť)dclovanja med galerijo in tem razstavii^em, Č-e.sar .so, kol nam je povedala vodja galerije Milena Koren-Božiček, oboji zelo veseli. Danes ob 19. uri pa bo Dra-ko Slavec v galeriji Se enkral spregovoril o svojem delu. Predavanje je poimenoval infinitum, kar pravzaprav pomeni ne-skončnosL Turistično naselje, zdravilišče v naravi... • V V Ořjr^ornni razvojni mvrW v obrini (îor nji (îrad - Blok z dvajsel slario-vanjri in pelnajst hiš - Turislinio rias(^ljc in zdr avilišre v naravi -Ohnova <^(^sle do lîorne in «radnia now^a niosla pr eko \)]v\v v občini Oomji (irad stD v minulem letu veliko časa in moči namenili izdelavi prosiorskih aktov za novo razvojno obdobje, /anj imajo zapisanih nekaj zajetnih in zavidanja vrednih načrtov, vsi prostorski dokumenti pa naj bi bili pripravljeni in spre-jeti do konca marca. Nova večja trgovina je dejansko« najmanjši zalogaj, o večji h pa župan Toni Rifelj: »Načrtujemo stanovanjsko naselje s 15 hišami, /. žc znanim vlagateljem pa se pripravljamo na gradnjo bltîka z 20 stanovanji za irg. Dejansko največji projekt je predvidena gradnja turističnega naselja za potrebe pobolnl^nične-ga zdravljenja, ki bo zajemalo kar 43 hektarjev povržine.« Razvojnih usmeritev ob vsem tem Se ne zmanjka. Toni Riťelj: »Lani je na.< občinski svet dalstv glasje za ustanosilev zavoda za ptwpešcvanjc turizma- Lett« bomo zadevo izpeljali, zavod pa bo .seveda moral i/delati ustrezne lu-rislične programe. Med njimi je na prvem mestu zdravilišče v naravi, vsekakor zahteven projekt, ki ga je drŽava potrdila že pred tremi leti. Objekt za le namene smkoda pa je na področju našega gozdno-go-spodarskega območja. Lani so skupno posekali 158.000 kubičnih melrov le««, od tega zaradi lubadarja kar 18-5(K), kar je 12 odstotkov v.sega lanskega poseka. Najbolj so ogroženi gozdovi v Šaleški dolini, kjer so zaradi lega škodljivca morali posekati 5.000 kubičnih metnw lesa od skupno 24.000, lorej kar pelino vsega lesa. S strokovnega vidika je lo razumljivo, saj smreka v ŠaleiUdh gozdovih rasle na toplejših legah in na manj primernih rastiščih, kol denimo v hladnejših zgomje.savinjskih razmerah. Povsem umetno jc vprašanje, kako je in bo z lubadarjem v letošnjem lelu. »Laliko povem, da smo lani posekali večino «odkritih žarišč, nova žarišča pa bomo vsekakor odkrivali Še najmanj do konca februarja. Pri smreki je namreč tako, da ob otoplitvi začne odpadati skorja, krošnja pa je Se zelena, zalo lv)mo šele cc/ nekaj lednovvideli, daje navidez zdrava smreka v resnici lu-badarka,« pravi Marjan Denšii iz niizarske območne enote za- voda za gozdcwe. Lastniki gozdov morajo zato redno opazovati svoj gozd, vsekakor najmanj enkral mesečno, o morebitnih odkritjih novih žarišč pa naj takoj olwesiijo rebrnega gozdarja, ki bo odredQ pasek- »Zelo pomembno jc, da lastniki gcrzdov načrtovani pomladanski pcvsek opravijo takoj sedaj, šcvzimskem ćasu. Pri tem jc treba les odpeljati iz gozda, iDbeliii panje in zagotoviti gozdni red. Lubadar namreč živi in se razvija v oslabelem drevju» oslabel pa je tudi posekan les z vejami. Ce lastnik opravi sečnjo v pomladanskem času, koje les Marjan Oenša: »Nujni so takojšnjo ukrepi proti lubadarju» žc v soku. lubadar seveda veselo napade, se hitro razmnožuje in začne ogriy/ali vsa sosednja drevesa in prav to moramo pre-prečill,« še poudarja Marjan Denša. mJp Planinslia paša gre v zalcup Konnio rešiUn' desellelja starx^ga spora med pašnimi skiipnosinii in gozdar'ji -Odslej podpisovanje zakupnili pogodi) - Te so pogoj za pridobitev visokih siihvendj -Pr'iîpovedano gnojenje irr škropljenje Na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so se vpreteklem obddiju veliko ubadali z neurejenimi zadevami glede planinske paše, posebej pa§e živine v gozdovih, ki obdajajo planinske pašnike, /ivina se je namreč doslej pogosto pasla hrcz nadzora in seveda s pašnikov zahajala v gozdove, spor mcdpašnimi skupnostmi in gozdarji pa sc vleče žc desetletja. Občasno so sc sicer dogovorili, vendar so bile zadeve urejene zgolj na papirju, stvarno pa ne. Od leiainjega leta naprej mi>-lajo pašne skupnosliz lastnikom zemljišč skleniti zakupne pogodbe, Česar doslej ni bilo treba, podpis takšne pogodbe pa ()o dobrodošel tudi zaradi pridobitev sulweneij za planiasko pašo, ki bodo po vstopu v Evropsko skupnost d(^kaj visoke. Zato jc sklad kmetijskili zemljišč in gozdov zaprosil zavod za gozdove, da natančno opredeli, v katerih gozdovih je pa.ša možna oziroma dcrvolj en a. (jozdarji so tako s predstavniki sklada, gozdnega gi"^spodanitva, ki na podlagi koncesije opravlja sečnjo v teh gozdovih, s predstavniki ljubljanske nadškofíje, kije denad-onalizacijski upravičenec, ob sodelovanju kine jijske svetovalne službe opravili veliko ogledov na lerenu. Na koncu so vsi sodelujoči uskladili možne površine za pašo, zdaj pa jih bo do skušali uskladiti Še s pašnimi skupnostmi. /a vsako izmed njih je zavod za gozdove Izdelal posebne kar- te, kjer so opredeljene površine Čistih paznikov in površine tistih gozdov, v katerih je pnša dovoljena. Določene so tudi meje po katerih morajo pašni upravičenci postavili ograje, Čc jih šc ni. Na pi'îdlagi vsega lega bo sklad kmetijskih zemljišč in gozdov s pašnimi skupnostmi sklenil zakupne pogodbe, kmetje pa mo-rajov teku letf^njcga leta izpol-juli za pašo predvidene pogoje. S tem bo kmetom omogočena paša, prav tako pa bodo upravičeni do subvencij za planinsko pašo, ki po vstopu v Evropsko skupnost sploh ne bodo majhne, posebej poudarjajo na zavodu za gozdove. Pogoji seveda so izgradnja ograj, pri čemer je bodeča žica nepreklicno prepovedana, prav i ako je prepovedano gnojenje z mineralnimi gnojili ter Škropljenje šavja in plevela s herbicidi. Pričakujemo lorej lahko, da bo ob rešenem sporu med kmeti in gozdarji, zagotovljeno tudi čisto in zdravo naravno okolje. MJp Bo pianinska paša končno »doživela« sožitje med gozdarji, živinorejci in naravo? Noš cos, 2.2004, borve: odo ostali v dolini, pripravili kar nekaj akiivnosii ludi na M/PM Velenje. Od pc^ncdcljka do peika bod(5 vrala Vile Mojca ixipriavsakdanixl9-do 18, ua*. Po tzkui>njah so deč bo zelo zasedena brezplačna spleina kavama Za učence od I. do 4. razreda bodo pripravili ludi /ačeini icčaj računalništva, priprave pa k zbirajo. Med 9. in 17. uro si bodo obiskovalci vile Mojca čas krajšali ludj / igranjem dru/abnili igric. V času počitnic bodo pripravljali tudi pascbno delavnico, v kateri bodo izdelovali pustne maske, vsako dopoldne od 10. do 12. ure. Prijave vedno /hirajo tudi za družinski izlet na Golie, ki ga bodo pripravili priliodnji petek, čez teden dni. v čel nek» 26. februarja, pa Družlvo prijateljev mladine Edvarda Kardelja pripravlja tradicionalno Oiroftko olimpijado, na kateri bodo ptiskrbeli za številne družabne in športne igre. 7^1 vstop v telovadnico OŠ Livada bodo copati obvezni del opreme. Pričeli bodo c^b 15.30 uri. ■ bè Filmi, delavnice, lutkovna predstava,... Sniarlnool) Pa ki - Dni sivo prijateljev mladine Šmartno ob Paki. lamkajžnji javni zavod Mladinski center ter Klub Študentov ŠmarSkc lare bodo z najrazličnejšimi dejavnostmi poskrl^eli zato, da bodo zimske počitnice mladih tega okolja ras pestre. lako bodo v soboto ob l5-iih pripravili likovno delavnico, na kateri bodo izdeUwalipu-sUie maske, zvečer pa še koncert z Markom Brecljem. Dan kasneje, ob l4-tih, bo v dvorani Šmar.toga kulturnega doma paslno rajanje in filmska predstava Jonny English. Risani film Ledena gora, lutkovna predstava Vilinka v izvedbi Mavrične- ga gledališča ter akcijski film Samo še 60 minut bodo zapolnili ponedeljek, 23. februarja, torek pusini disco, sreda kino predstava Rei>evanje malega Nema, četrtek, 26. februarja pa ustvarjalne delavnice in zvečer pred.Skih obrazili narisala veselje in srečo. Polni lepili oWuikov so starši zapuSčali prostor, ob tem pa so sklenili, da bodo kaj podobnega Se pripravili. Vse tonamjepwedal Marko JevSnik. eden od slarSev poslikal in v uredni^tvfi prine.sel otrok, ki je pred,stavo tudi pasnetke. Za spomin na lepo Igrico bodo ostale fotografíje in obljuba, da predstava ni bila zadnja. Mnenja in odmevi Kupec pač ni kralj Konec preteklega meseca, 2y.l,2()t)4, sem prejel od Komunalnega pudjetje Velenje račun plačilo manjiie vsote zamudnih ob-rc,sii ker sem v mesecu septembru 20U3 za 15 dni zamudil s plačibm enega računa. Prepoznei pa sem plačal le Ziito,ker je račun na Ktv munalncm podjetju dvignil nekdť> drug in mi ga je izročil s precejšnjo 7amudo. Račun za zamudne obresti sem plačal kar takoj, že 12.2004, na blagajni Komunalnega podjetja, toda 9 dni kasneje, lL2.»sem prejel od Komunalnega p^^djetja i^po-min za plačilo tega istega računa. Pri tem je v opominu napisano, da so »evidentirana plačila do 0fiyt)2/2004-,daje treljaobvezmv stí poravnati v roku 3 dni in nato sledi grožnja, da hodo »po prejemu opomina pred tožbo sprožili posiopek redne izterjave preko pristojnega Okrajnega sodišča, kar bo pomenilo 5e nastanek do- dalnih stm^kov - siroi^ki stydne takse, manipulativni stroski ter stroški priprave samega izvršilnega predloga««. Stvar niti ne b: bila omembe vredna, če ne bi hkrati .s plačilom računa za zamudne obresti vodstvu Komunalnega poUjetja poslal pismo, ki sem mu priložil potrdilu o plačilu. V pismu sem jili očital da bi me. lahko že septembra, po Izteku a^kaza plačilo, opozorili na neplačan račun, ne pa tla mi po 4 mesecih ziiračunajo zamudne i^resli za 15 dni v septembru. To Se posebej, ker bi iz svojih evidenc zlaiika ugotovili, du redno plačujem vse obveznosti in da nikakor ne spadam med neredne plačnike. Povedal sem jim .^e, da podjetja, ki sp*>^štujejo svoje kupce, stranke, najprej na neplačilo opozorijo, ker dopu^ajo možnost, da stranka nt plačala, ker računa zaradi (aksncga ali drugačnega razloga sploh ni prejela ali pi\ je na plačilo le pozai>ila. Ne i^tejejo vnaprej, da jestranka namenoma zakasnila s plačilom ir je zato prav. da je kaznovana zzamudni- mi obrestmi. Seveda mi na pismo niso odgovorili. Pa ne le lo. Četudi sem zamudne obresti takoj plačal na blagajni podjetja in sem jih na loi^Kv zi>ril tudi v pismu, so mi iz K<>»mu-nalnega pmin plačilo (že plačanega) računa. To ne kaže le nesolidjiosl poskwanja, ampak tudi aroganten, če ne že kar nesramen odno.s do strank. Zdaj pač bolj verjamem tistim, ki pravijo, da se na Komunalnem pi^djetju Še kako zavedajte svojega monopolnega pok)žaja in da jim jeko-reklen i>oskATii odnas do strank, uporabnikov komunalnih storitev,pač zadnjaskrb. Morda se biv do v Komunalnem pt»djelju izgovarjali na računalnik oz. programsko opreme^ ki podpira finančnt» poslovanje s strankami. A smisel računalniško podprtega paslova-nja ni v lem, da bi razbremenjevalo ljudi odgovornosti za delo, smiselje v tem.dajih dela razbremeni in tako omogoča bolj.se poslovanje in odnos do sU'ank. ■ J. Me., Velenje Mtadi dopisniki poročaj o Kulturni dan z ekološko burko V prazriiriKMii nicso( ii, po sloveiiskcMii kuiliii riein piaznikii - (Jk^da liška [)r(Klstava v prosLorih šošlanisk^íja kulliirncga doiiia in uslvarjalne delavnicc iia OŠ Karla Dc^stovnika Kajufia Šoštanj Sošianj - Februarski dopoldan, na koledarju deveti po vrsti, je bil nekaj posebnega, saj ga je pričaralo Gledališče pod kozoiccm. Ekološko burko Bolna pravljica so si najprej ogledali učenci predmetne, nato pa razredne stopnje. Med odrom in gledalci je stekla prava komunikacija in člani gle dali i^ke skupine so naSo publiko /elo pohval ih. Po predstavi so učenci, ki obiskujejo Šolsko novinarsivtî, izvedli anketo in povzeli... V komični gledališki igri jc bilo veliko humorja, v glavnem je temeljil na besedičenju ali .situacijah. Predstava je bila domiselna, zabavna in poučna. Igralci so odlično prikazali problem onesnaževanja zraka, gozdov in vode 1er opozorili na hrup. V drugem delu dopoldneva so ustvarjalne delavnice popestrile Šolske prastore. Ekološka tema je zaznamovala vse dejavnosti. Razstava zanimivih izdelkov bo še nekaj Časa spominjala na kulturni dan. Delavnice so zidHvele v vsej svo ji pestrosti, saj so sodelovali vsi učenci in vsak izmed njih jih je ol>ogalil na svoj način. Kiij .so torej počeli naši mladi astvarjalci? ■ Vfasta Črešnik V delavnici Knjižni molj so na temo Ekologija iskaii podatke in članke po različnih virih v knjižnici ter izdelali miselne vzorce o onesnaženosti Slovenije. Umetnost je kot vrtnica nja, na likovnem, glasbenem in Uterarnem področju. Umetnost je vtkana v učne načrte in vsakdanje življenje na šoli. Ob tehnični pomi'JČi Zvonke PťrSič, Branka Kolska, Darinke Bcr/elak. liišni-ka Milana in naSe tajnicc ter celoviti idejni zamisli Mojce Ažmanjc šman^ki oder zíížívcI v soju vrtničinih luči, na njem pa so zažarcli mladi umetniki, ki so z umetnostjo besede, dotika in giba, zvena glasu in z inštrumenti skušiili navzoče popeljali v tankočutni svet ptxrzije in pričarati paleto že zdavnaj pozabljenih oWutij. Smaríka občina namje zaupala osrednjo proslavo, mi pa smo hoteli v nai^svet nizumcvanja umetnosti popeljati vsiikogar, ki je delil z nami naš kulturni dan. Nikomur na naši Šoli pa -niti najmanj pa iisiim,ki so v projekt Umctmxsi je kot vrtnica vložili veliko truda - ni vseeno, če nekaleri ob vsem tem niso opazili niti vrtnic. V njih je bila namreč poanta. In s lem bi se zagotovo strinjal tudi Pre,šeren. ■ Bojan Juras, ravnatelj ljubezen je gonilo iimeinikoni Ljubezen do lepega. Težko ujeniljivef^a. Izrmizfjirega. fankoàitnega. Raliloàitnega. Ljubezen do lepega. Lepote. Do kodru las na čehu Ali drobne ^krice v njenih oCeh. Umetnost je kol vrtnicOs Nežna. 'Žareča v svoji lepoti. Omamna s .s\'ojim vonjem. Je vseh ban'. In odtenkov. (M.A.) Naša Solajesprojektom Ljubezen je kot vrtnica všmarškem domu kuUure pripravila občinsko prireditev v počastitev sloveaskega kulturnega praznika. (?eloicn projekt je bil zasnovan na ideji, da je umetn(ísi potrebno negovati in gojili z ljubeznijo, dajo gojimo tudi v Šoli, saj se naši učenci do-kaz.ujejíí na najrazličnejših pt)dročjih-v olxîh šolskih pevskih zborih, ki dosegata najvišja prizna- 19. februarja 2004 Naša dva na Emi Glasbene novičke Nh Emi, njeni nedeljski finalni prlrcdilvi. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, sia bila ludi nai^a radijca Igor Kiikovec in l)rag;in Berkenjaćevič in lam posnela reporlažo. ki smo jo v programu Radia Velenje zavrteli včeraj (v sredo). Uredniea Mira Zakošek jima je dala na voljo 45 minul in vso minulaJ^o sla s pridom poku rila. Pogovarjala sla se / vsemi, ki so na Emi in /a njo, pa Sc v občinstvu, kaj pomenili. Tudi z Mišo Molk in Natalijo Ver1>(>len. Reklasia, daje bil edini, do katerega nista priSla, pa sla želela, l-oj/e Pťlerlť, ki gaje revija European Voice izbrala /a Evropejca leia. Bil je preveC okupiran, okoli njega so se, kol sta pripovedovala, kar naprej dre nj al i. Pa Natalija VerbolcnV Je bila razočarana? Njej sla ptisvelila posebno pozomosi, saj je konec koncev naSe gore lisi. »Naialija ni resnično, pa res resnično, kazala prav nobenega razočaranja. Prav prijazno in za nasmehom na obrazu se jezahvalila vsem, ki so glasovali zanjo.« je povedal Dragan. Vcienjčanki se namreč kljub največjemu Slevilu telefonskih ^a-síw laku v prcdizboru kot v izboru in kljub temu, da so bili mnogi prepričani, da bo vsaj med prvimi tremi, ni uspelo uvrstili v kvalifikacije za pesem Evrovizi je, ki biîdo 12. maja v Isian-bulu. Nagima dvema, tako sta zairdila, pa jc bila najbolj vSeč Al.va in njena pesem Fluid, /daj bi seveda rada tudi v Istanbul po kako reportažo, a ta bo bolj lezka kot je bila nedeljska pol v Ljubljano. ■ mkp Elák) no krafko ••• nudi; Slojpma Nude v kratkem pričakuje izid svojega novega albuma, ki bo izšel ob deseti oblelnici njiho-vega delovanja. Naslov bo jubiljeni: Nude * 10 lel. GIHCK ČIIKIIR Dva meseca po izidu nje* govega drugega albuma Keramičarska lirika se je la končno uspel uvrstiti ludi na lestvico najbolje prodajanih albumov v Sloveniji SLO TOP 30. stavkc Na zaključni prireditvi letošnje EME se je predstavilo z nekoliko popravljeno in v rokerske aranžmaje odeto lanskoletno zmagovalko Lep poletni dan. Lifting ji bo verjetno podaljšal lebdenje v radijskem etm še za kakšen mesec. s.aink kock Spletni portal njihovega fan kluba v^.sankrock.kick* ass.org bo marca zabeležil šele prvo obletnico delovanja, a se že zdaj lahko pohvali z več kot milijon obiski spletne strani. i.ara bariica Že lani je v Trstu posnela trideset pesmi, od l^terih jih bo petnajst Izšlo na njenem Četrtem albumu. z njimi se za zdaj ukvarja producent Peter Penko, kdaj bo album izšel pa še nI znano. 7AKim\^CK I^RMPKVA Novogorlškirockerjivteh dneh pričakujejo izid svoje-ga novega albuma, ki prinaša precej novosti, saj to* krat prvič sodelujejo s hrvaškim producentom Deny-kenom. V glasbi bo več ritmov skaja, reggeja in jazzy groova. V TiiiŤíío Duo Plalín Veliki zjnagovalec letošnjega izbora slovenske evrovizijske popevke EMA 2lH)4 je nekoliko presenetljivo Duo Plalin. Najbolj so oh tem seveda ra- zočarani navijači Natalije Ver-bolen, kije tako med ljudmi, kol v večini slovenskih medijev veljala za prvega favorita za zmago. Natalijo je pokopala strokovna žirija, kiji za njen nastop in skladbo ni namenila niti ene same točke. Ta biji go-lovo prinesla veliko zmago, saj je sicer v telefonskem glasovanju prejela največ glasov poslušalcev in televizijskih gledalcev. Piîleg dua Plalin in Alye so se v finale uvrstile ludi članice godalne zasedbe Rořma-rinke s svojo nekoliko samosvojo instrumentalno skladbo Kllšc. Najbolj goreče so gledalci in poslušalci v tem delu glasovanja pritiskali na lipkc icle-Ionov za Duo Platin, ki je na koncu zmagal in nas bo z melodično popevko z naslovom Stay Forever tudi zastopal na cvTi^pskem izboru v (*arigradu. Upamo in želimo si, da us|xi.ino. I)-I< \(:T v ^lladinskciu centru Koncertna sezona, ki so jo v prenovljenem Mladinskem cen-Iru Velenje začeli člani skupine Urban pred dvema tednoma, so nadaljuje. Tako bo jutri, v petek. 20. februarja, lam nastopila rap-meial skupina D-FACT s Primorske. Zasedba je nasiiila leia 1997, njena postava pa seje v naslednjih le-lih precej spreminjala. V današnji postavi deluje od leta 2000. Leta 2002 je skupina med 144 prijavljenimi iz Slovenije zmagala na natečaju za mlade glasbene skupine »Kdo bo osvojil Triglav« in si za nagrado prislužila podpis pogodbe z založbo Nika Records za tri plťxvče. Njihov prvcncc je i^.šcl januarja lani. D-FACT bodo svoj nastop v Mladinskem centru Velenje začeli ob 21.30, vstopnina za koncert pa je 700 tolarjev. <> Pack Čiikiir / novim vi(UM>sf)otoni Velenjski raper fi Pack Cukur je minuli petek v velenjskem klubu Max premierno prcd.sta-vil svoj najnovejši videospot za skladbo Js te nimam rad z zadnjega albuma Keramičarska lirika. Spol je na^ial v režiji DJ /cdsa, ki je s Oukurjem že sodeloval, režiial pa je tudi spote skupin iank rock in Plan B. Vi-deospol je pt^siavljen v okolje stare kavarne (snemali so v celjski kavarni Evropa), v romantični zgodbi pa poleg velenjskega raperskega zvezdnika, njegove spremljevalke in mntwice statistov nastopa ludi legendarni Oto Pestner, ki vskladbi Js te nimam rad prispeva svoj jaz-zovsko zveneči pevski vložek. dvoma pa zlato priznanje Še pričakujejo. Siddhiirta na ^ITV (ila&bena televizija MTV Europe je za uvodnik nove glasbene lestvicc TheRtKk Chart uporabila Siddhanino skladbo Ring. Skupina je sprejela M TV-jevo ponudbo in dovolila uporabo omenjene pesmi za avizo Tiiiakara in lan \n(lnjičke in nagradil najbolj oh in sploh maske. Torej, v soboto, 21. februarja ŠŠK vabi na pustno rajanje v diskoleko Jezero. Zabava se bo začela ob 21.3(1, vstop pa je brezplačen. Tega dne pa razpoloženje ne bo samo pustno obarvano. Na svoj račun bodo prišli ludi športni navdušenci, ki jih bo Š§K popeljai v Planico, kjer bodo na svetovnem prvenstvu v smučarski poieiih navijali za naše orle. Okoli 7.00 .se bomo zbrali pri Rdeči dvorani in se vc.selo podali visokim poletom naproti. Na avtobusu bo poskrbljeno za zabavo in pijačo, iako da na Gorenjskem nikogar ne bo zeblo. Cena izleta, ki vključuje prevoz in vstopnico, znaša 3..500 sit. Več informacij dobile na Številki O? 1/327-105. ■ Katja K. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak čelrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 15.02.2004: 1.K0NECNIK: Prve vaje 2. POP'N'OEKL: Športna 3. VITEZI CELJSKI: Na ohcetni dan 4. IGOR + ZZ: Naj živi ohcel 5. KOVAČI: Na mladih svet stoji Predlogi za nedeljo, 22.02.2004: 1. BISTRIŠKI ODMEV: Ta prava stvar 2.808RI: Bobri še danes živimo 3. ČUKI: Sankaška 4. LESJAK: Od kod sle pa vi 5. SLOVENSKI ZVOKI: Samo S teboj ■ ViliGrabner OBJAVE MISTNA OBOHA vucNje ^Ir Oblikovanje cen najemnin stanovanj v mestni občini Veienje Kolegij Uprave Mestne občhe Velenje je na svoji 5. reúní sejí dne 2. februarja 2004 sprejel sklep o povijanju najemnin občinskih stanovanj za leto 2004, iz katerega Izhaja, da bo povečanje ali znižanje za neprofitna in službena st^ovanja naslednje: • za neamortizirana stanovanja, dodeljena v najem pred letom 1991 dvig za 23 %; - za amortizirana stanovanja, dodeljena v najem pred letom 1991 dvig za 16.10%; - za neamortizirana snovanja, dodeljena v najem po 18.10.1991 do 15.3,2000 dvig za 17,3 %; ' za amortizirana stanovanja, dodeljena v najem po 18.10.1991 do 15.3.2000 dvig za 20,3 %; • za neamortizirana stanovanja, dodeljena v najem po 15.3.2000 znižanje za 6,02 %; - za amortizirana stanovanja, dodeljena v najem f)0l5.3. 2000 dvig za 2,70%; - najemnina za najnujnejše bivalne prostore za leto 2004 se določi v višini 5.000.00 SfT. Povečanje najemnin je sprejeto na podlagi odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (UL RS, $t.23/00), ki gaje sprejela Vlada Republike Slovenije na osnovi Zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona (JL RS, 1/00). S tem odlokom je določila zgornje meje neprofrtnlh najemnin ter predpisala postopen dvig cen od leta 2000 do leta 2004. Ustavno soOiiče RS je v zvezi z najemninsko politiko dne 20. 02. 2003 odločalo o pobudi za oceno ustavnosti 150. člena Stanovanjskega zakona, prvega in tretjega odstavka 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona in prvega odstavka S. In 6. člena Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofrtnlh stanovanjih (UL. RS št. 23/00 in96/01). Odločilo je. da: • se določbe 1. In 3. odstavka 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona (UL. RS štl/00), prvega odstavka S. člena in besedilo »90 uveljavitvi te metodologije« iz prvega odstavka 6. člena Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (IL. RS. šL 23/00 in 96/00) razveljavijo» razer će se nanašajo na najem stanovanj po predpisih o socialnem varstvu. Odločba Je objavljena v UL. RS èt 29/21.03. 2003. Navedena odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije predpisuje enako višjo vrednost točke, kot enega od elementov za izračun neprofitne najemnine za najemnike nepn^fltnih stanovanj, ki so Imeli sklenjene najemne pogodbe pred 23.03. 2000, ko je začel veljati Odlok o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Za vse te najemnike pomeni to 37 % dvig najemnin in izenačitev glede vrednosti točke s tistimi, ki so sklenili najemna razmerja po tem datumu. Izvzeta so le najemna razmerja po zakonu o socialnem varstvu. Ustavno sodišče je v obrazložitvi citirane odločbe navedlo, dajeizvzelo primere tako imenovanih socialnih stanovanj, ker le bilo potrebno ob spoštovanju ustavnega načela socialne države upoštevati, da so najemniki v teh stanovanjih v drugačnem pravnem položaju od drugih najemnikov stanovanj. Za te najemnike veljatočka1,92€. Mestna občina Velenje je do sedaj obračunavala najemnine po veljavni metodologiji, kjer se uporablja cela vrsta različnih stopenj najemnin glede na pravice, ki jih ima najemnik in so v glavnem odvisne od časa sIdeniNe najemne pogodbe, njegovega statusa (ali je socialni upravičenec ali ne) In vrednosti stanovanja, izračuni so se izvajali po dveh stopnjah vf^dnosti točkejn sicer: •Zanajemnikepred23.03.2000vvišini1,g2€ -Zanajemnikepo23.03.2003vvišini2,03€ Ta metodologija je v pnviligiranem položaju ohranjala najemnike, ki so sklenili najemno pogodbo pred 23. 03. 2003, saj so imeli najemniki, ki so sklenili najemno pogodbo po tem datumu 37%višjotočko. V skladu z napotilom Ministrstva za okolje, prostor in energijo in priporočila Stanovanjske zbornice Slovenije. Id priporočata postopno uveljavitev ustavne odločbe, smo pripravili predlog, po katerem se letne stopnje za določanje najemnin spremenijo tako, da se dvig najemnin zaradi spremembe vrednosti točke opravi postopoma v dveh enakovrednih deležih v letih 2004 in 2005. V letj 2004 se bo izvajal dvig najemnin v 11 mesecih, z začetkom v februarju 2004 in koncem v decembru 2004. Za leto 2005 pa bo Mestna občina Velenje sprejela sklep o povišanju najemninvjanuarju leta 2005. Večina občin po Sloveniji je po tem predlogu že sprejela sklepe o povišanjih najemnin in so do 1. 1. 2004 že dosegli najvišje dovoljene stopnje vrednosti stanovanj. Uprava Mestne občine Veienje je upoštevala socialni položaj zaposlenih v naši občini In se odločila za počasnejši, postopni dvig teh cen. V predlogu smo upoštevali določila novega stanov^jskega zakona (UL. RS. št. 69/2003), ki je začel veljati 14. oktobra lani in Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (UL RS št. 131/2003). Predlogi o povišanju cen najemnin so za posamezne skupine najemnikov različni. Pri tem smo strmeli za tem, da bi bila povišanja socialno vzdržna in v skladu z najemninsko politiko po novem Stanovanjskem zakonu, ki predpisuje enotno najemnino tako za amortizirana, kot neamortizirana stanovanja v višini 4,63 % od vrednosti stanovanja. To pomeni, da za skupine, fá jim bi nova najemninska polrbka brez sedaj predlagane spremembe prinesla znižanje najemnine komaj leta 2005 (Iz 5,08 % na 4,68 % ) letne stopnje od vrednosti stanovanja^ že v februarju 2004 znižamo na predpisano raven. S predlaganim sMepom se uveljavljajo določila ustavne odločbe in upošteva priporočila o Izvedbi postopnega poviševanja najemnin. S sprejetim povišanjem najemnin je Mestna občina Velenje pri vseh kategorijami stanovanj, razen novih objektov uveljavila 50 % manjše povišanje najemnin kot ostale mestne občine in kot dovoljuje predpisana metodologija. Tadeja Mravljak Služba za odnose z javnostmi MOV G4IMNr GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30, 703 71 31 Delovni čas prodajalne; pon-pet od 8.-18. ure, sob od 8. • 12. ure Informacije na telefon: 03/70 37 130,03/ 70 37 131 E-mail: info@garant.si spletna stran: www.garant.si Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevniii sob, otroSkih in mladinskih sob, predsob; omare v različnih! barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Izjemna ponudba otmskih s^ TWIN (25% za gotRo) Dodatno 15% znižaj čevlje, pisalnih mi^ omanc Izjemno ugodno zakonska spaliica KAJA (buH češnja) Kuhinje PAMELA • i^dne cene, takojšnja dobava P' POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI . VelMje mistna obcina VtlIN\t Mir Odlok o javnem redu in miru v mestni občini Velenje v mesecu februarju je Svet MOV sprejel novi Odlok o javnem redu in miru v Mestni občini Velenje. Stem sta razveljavljena do sedaj veljavna odlok3: Odlok o javnem redu In miru (Uradni vestnik MO Velenje, št. 6/96) in Odlok o komunalnem in javnem redi In miru (Uradni vestnikobîine Velenje, št. 17/90,16/92,15/94). V tem času so se s posameznimi področnimi odlok ločeno uredila nekatera druga področja, Id sta jllT poprej urejala oba odloka. Razlog za sprejem novega odloka je tudi v razmejitvi pristojnosti med občino In državo, saj je bilovtem času nekaj obâinsiâh prekrSkov prenesenih na pristojne drlavne organe z državnimi predpisi. Novi Ddlok določa pravila za vamvanje javnega redain miru.premoženlaobčanovin drugih oseb, zdravja in čistoče ter zunanji videz naselij in zelenih površin. Odlokdoločatudi prekrške ter kazni zanje. Poglavje "Varstvo javnega reda in miru« poleg ostalih določb prepoveduje: - zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način porabljati vodo iz vodovodnega omr&žja v času, ko je trošenje v te namene omejeno; - prenočevati po senikih, kozolcih, opuščenih objel^h, parkih, avtobusnih in železniških postajališčih, skupnih prostorih večstanovanjskih hiš. v zapuščenih vozilih, pri kul^rnili In športnih objektih in v drugih za to neprimemih prostorih; • vstopiti brez dovoljenja v prostor, zgradbo ali na kraj, kjer je vstop prepovedan z odločitvijo občinskega organa, iieje prepoved vidno označena; - odlagati les ali zelene, kosovne in gradbene odpadke, vse trajnega značaja, na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drugo površino. Poglavje »Varstvo premoženja občanov In drugih oseb« poieg ostalih določb prepoveduje: - s fitofarmacevtskimi sredstvi ravnati tako, da aerosoil poškodujejo vegetacijo na tujem zemljišču in škodujejo zdravju ljudi in živďi kadar se leti nanašajo na rastline, rastiinske proizvode, v tla ali objekte zaradi varstva rastin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi vključno s pleveli; - saditi rastline v nasprotju s sadrtvenim načrtom, kjer je ta vsebovan v urt)anističnem dokumentu; - kuriti, kjer je možnost, da se zaneti požar in kuriti na prostem, kadar poot)laščeni organi javno objavijo povečano ali zelo veliko požarno ogroženost - metati sneg na vozišče s pločnikov ali dvorišč pri čiščenju snega ter metati sneg z vozišč in dvorišč na piočnike tar kolesarske steze. Poglavje »Varstvo zdravja in čistoče« poleg ostalih doiočb prepoveduje: - metati puščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, npr. v potoke, na travnike, ulice, pločnike, ceste, dvorišča, gozdove aii druge prostoro, ki niso za to določeni; za to je odgovoren ^di lastnik zemljišča; • prati vozila, delovne stroje s priključki in druge predmete na bregovih in strugah vodotokov in na zbirnih in zaščitenih področjih vodnih virov; - prati in popravljati vozila na javnih površinah. Poglavje »Zunanji videz naselij In zelenih površin« poleg ostalih določb prepoveduje: • zaradi varstva zunanjega videza naselij in zelenih površin je prepovedano postaviti šotoro, bivalne avtobuse ^i avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače tabonti na zemljiščih, ki niso zato določena oz. brez dovoljenja pristojnega organa po predhodnem soglasju tastjiika ali upravljavca zemljišča; • po končanih delih na javnih površinah in javnih zelenih pov^inah je potrebno vzpostaviti prvotno stanje oziroma urediti stanje, ki bo smiselno ustrezalo prvotnemu stanju; • lastniki, najemniki in uporabniki stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradb so dolžni pred objektom in na gradbenih parcelah: poskri)eti, da so ta zemljišča vzdrževana in urejena, dnevno odstranjevati s streh in žlebov ledene sveCe. Denarne kazni v odloku so pisane v skladu z Zakonom o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 In Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93. 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00, 24/01, 110/02 in 7/03), tako po izrazoslovju kot po višini kazni. V omenjenem zakonu Je določeno, da se z odlokom občinskega sveta lahko predpiše samo denarna kazen v določenem znesku, Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka bo opravljal pristojni organ občinske uprave. To je Medobčinski inšpektorat, ki ima sedež na Kopališki 3 v Velenju. 19. februarja 2004 PRIREDITVE 13 Proslava kot še ne Prejeli smo .. Čhivk k/ je pofuk^l same^o se-he in uUrdit du je bil u> najboljši seks, fair^^i p kilujdvin'eL'...« (fíkiu/n/ so, Zuhihii Meanckr. sinm 516) Onidati sem iiakicl na zminca. ki I1W jc sprwilv prcccjíiiji^ saj ini jc izrekel pt^hvala ^ izredno pfii-slavt>ob8. fchruoiju v velenjskem kuUumcm (Jomu. Da takti krasne pn)-sbve v Velenju Sc ni bilo ... ^le piv tem, ko sem preveril ali v resnici ejv vori o proslavi, ki sem si jo tudi jaz i^jdedal. sein mu njegovo žalosl zatrdil, da pri icj proslavi hvala bogu nisem imel pr^iovvmcs. S lem opravila, ampak vmeni jepimxill.'ium.da ulegne lak<^ razmišljati se kdo. In sem sc odločil da. če že zaradi drugega ne - /«iradi lu^icnc. ;lah/ in bi naj prikazovala napetosti med konzervativnimi in naprednimi učitelji, bila naj bi bila kritika klasičnih proslav inv nekaj delih celo nakaže neko drugačno proslavo - potem pa scenarist /recimo vrv/zaide v škripce: pt^urna parodija ni proslava, naročnik /Mestna občina/ pa jc nari'viiJa proslavo. Zatorej lîapravivdrugem delu sailo mor-tale in se s povsem klasično dobro uro lrajajoči>pri^slavoz/jřleznim repertoarjem: I kom govor, 3 kom recitacije, 4 kom klasične glasbe (edina nckiasična zadeva je »neklasično« povezovanje), vrne k natećajnemu scenariju. Niipovedajio Prcsenovi) poezijo v jzvedbi Poldeta Bibiča, .lerce Mrzel, Pavla Ravnohriba in.lureta IviuiuŠiča torej nadomesti cenena predstava Iti -duhovitO" Ivanuličevo povezovanje. Prvi del je torej zelo ccnena glcda-iii^ka igra, kabaret, ali kaj kjer sc sicer nekajkrat izkai^ejo^asbeniki, ki pa posebej veliko priložnosti za to nimajo. Ravnatelj, Šole bratov Marx v Veienjii /kako duhovito/ skuša mladega učitelja gliisbe /Ivanulič/ prepričati. da ne bi delal avantgardne priislave... Pri tem se prepleta vse od namigovanja na pedofilijo v Mi do tega. da Lrijeglasl^nikidajoj^irgane v pregled«: vse skupaj banalni, p<'»ce-ni št osi - stvari, kijih je na mnogo vitjem nivoju že daleč nazaj obdelal Partljič. In ta prvi de! se konča, ko pride na oder sc učiteljica /v groteskno žensko preoblečen moški - kako duhovito)/ in s lorijico maha po mladem učitelju - da bi ga še ona prepričala naj raje naredi klasično predstavo -seveda gledalci ob tem prizoru neskončno uživaiDo. Konec prvega dela pomeni napoved »prave« proslave, ravnatelj jo napove in «Aizmiktirofonojn preseli med gledalec. Seveda pozdravi lokalne funkcionarje, eelo tove kako je ime županu, da mu roko in mu naroči naj pove mariborskemu žiipanu. da se naj bolj pot rud i za kulturo. Zupanovo stv progo vpraša, če jo župan kaj ubogii ,4cako prisrčno, kako tlomačeí!!/. p{> zdravi Sc gospoda poslanca Koniiča s soprogo» in se ustavi ob pi)slar)cu g. Kavtičniku, nadvse intelegcntno ugo hm. da je bržčas i>èe slavnega roko-metasain izztive občinstvo, da zapkv ska Vidu Kaviičm'ku...Sevidagledalci pokorno, navdušeno zaploskamo...Največji aplavz na kulturnem prazniku tako doživi rokomet! Prisrčno, ljubko, domoljubno! Kapt> dol prcdžupan), poslanci /rie glede na to. kaj si pmirala na agronomski fakulteti... Stavim, da v lak^iiciii pii-meiu timenjeni »ravnalclj« ne hi nikt> li več stopil na txler Oinkaijevegit do ma. Zato ker je ta v Ljubljani, ki takšnega greha ne bi nikoli odpustila. Velciýe pa »ravnatelj« enači z zaselkom Sv. Barbara tam nekje bogu za hrbtom, s periferijo, kjer je nadljudem iz metropol C,dovoljena vsa domačnost in predrznost. Invendat.se vprašam, zakaj pa naj bi bilo Velenje drugačno od Ljubljane? Zakaj naj I)i l>il na^ ixJer manj vreden, zakaj bi bile na^e instkueije /s politL tlo-bi svinlx)dopcwezovalc;i. jozdomišlja-vostjo periťeriii nedostopnega boga dčuii nelagodno, a ji uspe, da zelo iiitn>ali je klavir oblečena h aria, ali morda harfa slečen klavir« spravi mlado harfistko Katjo Skrinar, kije v tistem trenutku pač zaposlena s čisto drugimi mislimi. Čez rob dobrega okusa pa gre Iva-nušič pri opi.wanju umetniških del, ki so razstavljena na «xlru. Prispevali sojih trije velenjski akademski slikarji. kijih Ivanušič predstavi in sedijo med gledalci. In ker hoče izpa&li ja- ko pameten, poznavalski in vzvišen tudi do slikarske umetnosti, ob usme-rilvi pozornosti na prvo sliko, na avtorico Natašo'íajnik naslovi pt>roglj i-vovprašanje.Če.^a tolelukaj je vaš libido!? Svojega kolega innetnika. slikarja SenegaČnika. pa lut njegovo sliko vpraša ali ni naordadaltcv nixl.če mí^Ía ne loči barv/skratka če je - ptî velenjsko - tarbenblind/, ker je naslikal crnobolo friiko. Ali gre ?n bedno duhovičenje ali pa žalitev-vseeno! Človek bi pričakoval, da bo vsaj umetnik spoštoval delo kolega umetnika!? In v tem trenutki bi lahko. po moji tieeni opravičet^o. vsi trije slikatji vstali in zapustili dvoranol Pa je ne, ker so se, donnievam, mo ralno dvignili nad samovšečneža na cxlru in ga pustili samega bkxliti po njegiwem svetu. Stavin). da gospod umetnik IvanuSič na iHiru v Cankarjevem domu ne bi upal znanegii umetnika slikarja vpraišati, ali zalo.slika tj-hožitja. ker ne k^či teleta od prasctal Seveda ne bi. kerje tam Ljubljana. Tu pa je zakotno Velenje, pn^vincii kjer je gostujcičim bogovom dovoljeno vse. PriTvinca kjer akadenjski slikar za gostujočega >»umetnika« ni umetnik. an3-pak neki drugorazredni šušmar) ? Tudi zato, ker provinca, ni niti trenutek kritična do velika duhovitega igralca, katerega - pardon, oprostite drage dame! - še prdec nam diši! Ob seštevku tako upi^tovimo. da se je predstavilo občinstvu: dober ansambel. dober gla.sbenik in igralec Iva-nušič, dobri recitalorji, odlični glasbeniki in prijetna slavnostna govomi-cazlepim razmišljujočimgovordilo kvečjemu v kupljenih predslavah rednega programa, med kaicrc se je kdaj pa kdaj vrinila seveda tudi kakšna hudo cenena. Pred leti sem predlagal, da bi bila proslava ob 8. februarju prilo?Ti<3Sl. da se 8 premiero, izvirnim delom vsako leto predstavi ena skupina oziroma posameznik. Sredstva namenjena za prt^aramob 8. lebruaiju /lelos jebilo lo m 000 SIT/, bi lahko recimo namenili amaterskemu gledališču, da pripravi primernih predsiawi /ludi lahkotno komedijo, zakaj ne/, lahko mladinske nui orkestru, lahko posamezniku skladatelju, ali Plesnemu Icatru. ali kateremu od zborov - prepričan sem, da bi to enkrat leino zmogli, saj je v Velenju dovolj ustvarjalcev. Seveda drži. da ljudje potrebujemo ludi /abave, da ni treba, da so vse pre»-slave »zatežcne«. a vseeno je treba ločiti 8. februar od Pustnega karnevala ! Celrlek. I». Tebruarja 10.00 Knjigarna Mladinska knjiga Velenje Knjižna čajanka: V kn)iga1i 2ÍVÍ spomin 1Q.QQ Kajuhovpark Polaganje venca pri Kajuhovem spomeniku 11,00 Podkraj Polaganje venca pri Kajuhovem spomeniku v Podkraju 16.00 Vila Mojca Pusino rajanje za otroke Plesni studio Magic Step 1LQQ Knjižnica za mladino Lutkovna predstava za otroke: Mačja predilnica 18.00 Mestna galerija Šoštanj Večer s KajuhovimI prijalelji, Sodelujejo literati Kotenj in Kaj u h ovi sovrstniki, Vstopnine ni, 18.30 Oomkullure Velenje Velenjski plesni oder -Območno srečanje plesnih skupin 19.00 Knjižnica Velenje Kulturni večer: Beneški fanlje 19.QQ Galerija Velenje Predavanje profesorja Darka Slavca na temo Infinitum Pciek, 20. Icbriiarja 18.00 Vila Rožle v Sončnem parku Odprtje likovnih del članov društva likovnlti ustvarjalcev iz Preloga 18.00 Knjizn(caza mladino Cool knjiga - tokratna knjiga: Punce ga lomijo (Jacqueline Wilson) 19.00 Kulturni dom Šoštanj Večer s prijatelji, nastopajo Dušanka Simonovič, Olga Ulokina, Pihalni orkester Zarja in fyleiani pevski zbor Škale.Vstopnice po 1.000 tolarjev so napro(iaj na Zavodu za kulturo Šoštanj ali pol ure pred koncertom. 19.30 Glasbena šola Velenje. orgelsKa dvorana Kdaj - kje - kaj Zaključni k«ncert udeležencev VIIL mednarodne orgelske sole ^Iffl Mladinci center Velenje Rock koncert: D - (act (Koper) Sobola, 21. IJjblPiarjí 8,on. imp Knjižnica za mladino Dlroski živžav:dve uri pravljic, ustvarjanja in zabave za najmlajše 14 00 Titov Irg, Velenje 35. Velenjski pustni karneval 16.30 Mestna oWina Velenje, sejna dvorana Predstavitev Hima Adventure race Slovenia - Velenje 2003 17 00 Kulturni dom Šoštarij Svečanost ob 60 letnici Kajuhove smni. Sodelujejo: Jerca Mrzel, Aleš Črnko, učenci obeh osnovnih šol. Slavnostni govornik bo poslanec in predsedmk Območne o'ganizdci]e ZZ8 Velenje Bojan Kotnič. 18 00 Telovadnica Šolskega centra Velenje Košarkarska lekma, Člani, 2, SKL vzhodJ7,kfdg KK Velenje ; KK Prebold 19 00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma četrtfinala pokala EHF pokalnih zmagovalcev RK Gorenje : RK $purlin| Llzbuna 20 00 Restavracija Jezero Veselo pustno rajanje Zabaval vas bo ansambel Fak)ti m Diskoteka Jezero Pustno rajanje ŠŠK-ja 9 00 lnformaciie:03/897 7540 Zimske počitnice 2004: Počitniški p'ogram Medobčinsl^e zveze prijateliev mladine Velenje Program bo potekal do 27, lebruarja. 2.0,0 Inlormacije: 03/897 5410 Hura, prosti Čas Počitniški program Športne zveze Velenje za osnovnošolsko mladino Program bo polekal do 27, lebruarja. 19.00 Dom kulture Velenje Kulturni večer - Benka Pulko: Po zemlji okrog sonca 15.00 Graška Gora 3. Pustno srečanje treh občin na Qraiki Gori 15.30 Titov trg, Velenje Pust, pust, krivih ust 17 DQ Velenjski grad Klepet pod arkadami, tokratni gost bo Jože Kvartič. Sreda, 25. Miruai^a •[O.OO LiubljanskagalenjaEqurna Zagovor magistrske naloge 16.00 Šalek, Velenje Slovo in pokop pusta Pepija 17.00 KniiŽnica za mladino Špeline ure pravljic: - Čutfeino drevo (Ulf Lofgren) - Jure kval; Icvak (Saša Ve grl) Čclrtck. 2tt. Tebruarja 15 30 Osnovna Šola Livada Velenje Otroška olimpiada Do ponede^ka, 23. februara, si lahko med 10. in 12. uro vVii IVlojca (zposoctite pustne kosLjme. Ljubitelji drsanja, vsak dan med 9, in 22, uro vabljeni na drsališče na Titovem l(gu na brezplačno drsanje Za dodatr« inforrnacye o prireditvati in dogodkih lahko pokličete Turisiično-in-bn^iadiski in promocijski čemer Mestne občine Velenie (03-8961-860), ki ima svoje ptostore v Rdeči dvorani na ŠaleSd ulici v Velenju. Zgodilo seje... (Ml 20. tlo 26. lebruarja leta 1893 sc jc 20. februarja v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča v kateri je zaradi vdora in eksplozije plina umrlo 20 dclavccv; 20. februarja let« je neprofesionalni predsednik Zveze socialistiinc mladine Velenje poslal Drago Mariinšek, danes predsednik Mestnega odbora Liberalne dcinokracijc Slovenije Velenje; 20. svečana leta 1996 so /a predsednika Atletskega kluba Velenje izvolili mag. Marjana 11 udej a; 21. februarja leta 1914 je bil rojen narodni heroj dr. DuSan Mravljak - Mrož, donia iz .Šoštanja. Dušan Mravljakjc kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nent^kimi enotami 8. januarja leta 194^ na Osankarld na Pohorju; februarja leta 1982 so alleia Staneta Miklavžina izbrali /a Športnika občine Velenje za letu 1981: 21. ťebruatja leta 1984soscv Rdeči dvorani rokometai>i Šošlanja pomerili '/. rokometno reprezentanco Japonske: 21. februarja leta 1998 so imeli velenjski gasilci že .svoj slo prvi občni zbor; 21. februarja leta 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega sl(wesa dr. Josip Krajne, ki je bil rojen v Skalah pri Velenju; 22. februarja leta 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in neizpeta življenjska poi pesnika Karla Dcsiov-nika - Kaj uha: 22. februarja leta 1990 je imel v Velenju svoje predvolilno zborovanje kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije Ivan Kram berger, imenovan ludi »Dobri človek iz Negove«: leta 1943 .se je 23. februarja v Dob(wcu pri Trbovljah rodil dr. Maljaž Kmecl, izredni član Slweaskc akademije znanosti in umetnosti \n častni občan Mestne občine Velenje: 23. februarja letu 1996 so v muzeju na Velenjskem gradu predstavili zbornik raziskovalnega labora Bele Vode y5, ki gaje izdal inSiitul za ckok">áke raziskave ERlCo Velenje: 23. februaija leta 2001 je v velenjski piceriji Velun potekalo tekmovanje najboljših slovenskih picopekíw; 24. februarja leta 1975 so v Velenju pričeli s študijem na II. stopnji oddelka za kontrolo kakovosti Visoke iole za organizacijo dela iz Kranja, na katero seje vpisalo 38 slušateljev iz Velenja in okolice; 25. februarja leta 1979 so p) štiriletnem premoru v Velenju ponovno organizirali pustni karneval; 25. februarja leta 1993, ko je takratni slovenski minister za okolje in prostor Miha Jazbinsek v dvorani skupščine občine Velenje odprl mednarodno pametovanje o zmanjiianju porabe frconov v hladilni, izolacijski in drugi industriji, je Radio Velenje začel svoj program oddajati tudi na frekvenci 107,8 MI Iz z oddajnika PleSivcc; v založništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in Založni.štva Po-zoj Velenje je 26. februarja leta 1997 izšla knjiga Od zibcii do groba avtorja mag. Jožeta I ludalesa, Cire za pionirsko delo na področju raziskovanja družine in za podrobno obdelavo matičnih knjig velcnj.skc ?:upnije sv. M.u-tina od poznega 18. do konca 19. stoletja. ■ Pripravlja: Damijan Ktjapč VRTILJAK Janko Kopijšiir. liniiio Zagode in Jo/o Silovšok. znani otirazo iz SA-ŠK. pnul sladionoin v |jislH)ni, Sil j no \v(v\o, sladion jo ros dober, sanv) za Šaleško dolhio hi l)il pa pixnelik. Od leve |)n)ii dosnl: \arasa Tajnik, Anja Jeiflc in Ddiis Sone^acnik. liiic velenjski akademski slikarji. Slediiji šc\ oni vlo«i. Odslej no bo risal zfi(»lj za vširoko publiko, anipcik liidi /a družinske poin^bo. Sin Jakob, rodil se inn je v petek, bo polovo liolei řez cas kakšno risbo sanu) zase. Oprovicilo in popravek Cvckxi se je zadnjič grdo zaćvckalo. Krlslusî Kako napako 'mate v ivcku! Pa saj lo jc, kot bi Dîiignclovo zamenjali za Waissovn ali ot>raliîo.« Jći, snit^ ugoioviJi. jc pa res skt> raj lako. Slika nclai^e, podpis pod njo pa. NaCioiich pi'^slanccv niso zabavali lisil, ki smo jih /ci-pisali pod sliko, ampak oni. ki so bili na sliki. Topa.st')hilt Goličnikovi. Se opravičujemo in popravljamo. Nove fnnkeij(^ zaliievajo ntne naloK(^ in druyaCne prislop<^ Dainijan Kiiajic j(î \ \loi>i \'.(1. dirc^ktoiia Muzeja Velenj(^ kol lak poslal ludi šel fićilerije. Pívjšnji leden ie \ njej oivoril pr\'(> razstavo. Tulil jo. da je kuiiura \ Velenju na pR^piîni. Glede na lo. da so bila med n|ego\1ni nagovon)m vrata o(ipi1či slanje zastrupitve celic. Olney je doHal, da alkohol ni edini vzrok za uničenje možganskih celic, saj imajo podohen učinek tudi sintetične droge. Ameilraiii vertainejo \ svciopiscmsko /godbe Večina Američanov verjame v najbolj znane zgodbe iz. Svetega pisma, pri čemer pa zavračajo navedbe, da so judiodgovomi za Kristusovo smrt, je pokazala jm-keta, objavljena na televizijski mreži ABC\ Američani verjamejo, díl je Mojzes z Izraelci prečkal Rdeče morje in da je Dog ustvaril svei v šeslih dneh, zavračajo pa navcdlx* iz Matejevega evangelija o kolektivni krivdi judov za smrt Jezusa, je pokazala anketa. Christ. Film, posnet v aramejSčini in latinščini, jezikih, ki soju govorili pred dvema tisočletjema, bo v ameriške kinodvorane prišel 25. februiuja, na pepelnično .sredo in ob začetku kaioIiSkega posta. Film so ostro kritizirale judovske organizacije, pa tudi ka-loliAki strokovnjaki, kj pravijo, da vsebuje antiscmitistične cleme n le. Manj kot odstoiek vprašanih oœnjuje, da so za Kristusovo smrt odgovorni judi, medtem ko jih 60 odst{>ikov vcijame v zgodK^ o nastanku sveta, prečkanju Rdečega morja in vesoljnem potopu. V anketi je sodelovalo 1011 cvseb. l\o{l ima elektronski naslov Nekoč so morali Judi, ki so želeli pisali bogu, v Jeruzalem, in sporočilo zatlačili v razpoke na Zidu objokovanja. Zdaj jc lo bolj preprosto. Izraelska telefonska druida Be-zeci je doslej že omogočala ptKÎljanje sporcJčil prek lelelak-sa, zdaj pa so se odločili, da ob vse i>ir^i ufk>rabi iniemeta ponudijo tudi pixšiljanje prek elektronske poŠte. Družba vsak teden prejme 2fiO sporočil prek telefaksa, prek elektronske pošle pa jih pričakuje §e več. Večina sporočil, ki jih v družbi vložijo v posebne ovojnice in jih dvakrat na reden odnesejo na zid. prihaja i? Amerike in Evropo. Včasih prispe kakšno sporočilo tudi z Japonske, eno pa je nekoč prispelo celo iz Irana, ki nima diplomatskih odnosovz fzraelom. Uslužbenci družbe zag(Havlja-jo> dy ne berejo sporočil bogu. vendar dodajajci, da prepoznajo sporočila listih, ki redno uporabljajo lo storitev. Nekdo na primer vsak mesec posije sp^^ročilo z isto željo, Ce želite tudi vi pisali bogu, sporočilo poi^ljite na eleklron.ski naslov kolelZonema-il.bezeq.com ali prek telefaksa na Številko +^72 2 561 2222. Do kon(a stoletja ho i/iiinria vsaj polovica < hncških $;ovoi1e Sin>kovnjaki, ki so se le dni zbrali na seminatju ameriškega združenja za napredek znanosti v Sealtlu, opozarjajo, da ho do konca tega stoletja zaradi vključevanja manjših družb v državne in globalne kulture izumrlo več kot polovica Človečkih govoric. Izguba lingvistične razjiolikosii ni slaba novica zgolj kulturnim Študijam, ampak tudi poznaval-ni znanosti. Edini način za ohranitev izginjajočih jezikov je zabeležili vse le jezike, preden popolnoma izginejo. Danes naj bi obstajalo okoli 6800 »cdinslvenili« jezikov. Vendar družbeni, demografski in politični dejavniki v veliki meri prispevajo k izimiiranju več kol polovice teh jezikov. »Danes ob.staja manj jezikov kol jih je obstajalo pred nekaj meseci,« je dejal David Hani-son. lingvist s Faku tete Swarth-more v Pennsylvaniji, ZDA, in dodal: »človeški je/iki izginjajo dobesedno v trenutku, ko o njih govorimo.« Harrison je prepr.čan, da izguba vsake posamezne govorico/a seboj pusti veliko luknjo v raTUnievanju spremenljivih poz-navalnih struktur, ki jih je človečki um sposoben. «Študije različnih jezikov so razkrile precej raznolike načine interpretiranja sveta. Vendar z izumiranjem večjega dela redkih govoric, govoriti, ki prevladujejo po sveiu (kiiaj.^ina, angleščina in španščina) postajajo vse bolj raznolike in kom-pleksnej.še. Zato je celo mogoče, da se bodo čez čas pojavile nove govoricc. Ne glede na to pa ima doku* mentirunje obstoječih govoric ogromen pomen, saj je le na ta način mogoče razumeli razvoj Človeškega jezika. I Praznik in vsakdanjik Mimo Je pniznik kulture; mimo Je praznik \}u-hezni in zaljubljenosti Kot vidimo v marsikaterem dodajanju pri nas. Je vse to res mimo. Živ-IJeitle spet kaze čisto dru-;jučne ubruze. Mesto priložnosti Znova smo slišali, daje Veler\je mesto priložno* sti za mlade. Le prilož-m>st jim je treba dati. Nic čudnega v Velenju so se na de-^ lo^Tiem srečar^u sestiili strankarski |)olitiki iz oh* moîja nekdanje Ju}{osla-vije. Nič posebnega. Saj so vedno govorili, da je ťťitovo) Veler^je neke vrste Jugoslavija v malem. Premogovniko-va skrb Premojjovnik prek(» lèâa skrbi, da nam je pozimi prijetno toplo. Ga pil pozimi ludi skrhi, da ne hi hilo pretopio. Vsaj na (îolteh. Pusti pust Tudi »praznik« nočejo odvreči svojih vsakdanjih mask. Odloki tudi ob nedeliah Nekateri sprašujejo, če velenjski občinski odlo* ki veljajo vsak dan, ali le nekalere dni. Tako sprašujejo, ko so slišali« da Jih ol>čmsld redarji oh sobotah popoldne in oh neH kaditel kupiti! 19. februarja 2004 ^^AS Naš Kajuh 01) m. oblolnid siîirli parti/anskes^í [M^síiika, šošUuijskcí^a rojaka. Karla DosfoMiika -Kajuha i^ripravljaio v Šaleški dolini ni/ slovesíiosli Miíena Krstić - Ptaninc SoSlanJ. 16. fehrunrjit - V nedeljo, 22, fchniarja, bo minilo lei, karjc pri ?Jebniku v ícntva-du padci pesnik. Clan kul lumL^ke skupino XIV divizije in narodni heroj Karel Dcslovnik - Kajuh. V Sošlanju SO v ponedeljek /večer v njegov spomin odprli niysiavo / naslovom Naš K«ijiih. Spomin na poela, ki je slovenskemu narodu zapustil ni/ do-moviaskih, ljubezenskih in revolucionarnih pesmi, v Siîsïanju, njegovem rojstnem kraju, negujejo sspoSiovanjem že vrsio Id-Po njem so imenuje osnovna ^>la. ulica iii park, v kateremsio ji ludi njegov spomenik. Na ponedeljkSaštanj, Kajťtiinójp.o pesniku je spregovorila ^S4^l)ína Žnidar, razstavo pa odprl podi^upan Štefan S/^ho. Aleš 1 Črnki» je s kiiaro in »vSamo enim evelom« Že na začetku dal žlalii-nast d(5godku. Ni pa edini la leden, /ti danes (čeirtek, 19. februarja) ob IS.h v mcsini galeriji pripravljajo reciia-cije s Kajuhovimi prijatelji, drui-tvom I loienjii in Kajuhovimi stv vrstniki, lisiinii, ki so ga po/nali in nilad(Wl preživljali v njcgMarca, i zdaj. ko so ostali hre/ telo>':it]nice., polekal v telovadnici l^rtizana, dobnh slo melitjv oddaljeni od in v telo\'adnlci os* novnv Sole Bíba Roeckii, kije dobrih metn^v stran. Za to, da I>ikIo prišli dc» ol>eli mest, l>odo morali učenci prečkati precej prometno Koru.škocesto.Vo/nike prosijo, da so na njej povečano p4»/.ornl. ju stekel I. septembra leta 2005. V 6.2O0 kvadratnih metrov velikem objektu bo 30 oddelkov. Ker je gradbišče v neposredni bližini šole. kjer poteka pouk, je varn t i namenjena posebna pozornost. Cnkral tedensko potekajo skupni sestanki izvajalccv, naročnikov, nadzcfrnih organov, ravnatelja šole, koordinatoijaza varstvo pri delu in projektanti, marca pa bodo po gradbiiíču popeljali obiskovalce. »Takrat bomo imeli tudi že kaj pokazali,« pravi vodja gradbišča. Staro sc umika novemu. V petek so začeli rušili telovadnico ob šoli. REPORTAŽA Pregoreli v želji po ugodnem izidu Kokoniciaši (îoreiîja so v prvi ťolrinnalni lokini pokala pokalnih /masovalm izs^ihili kar s šoslinii za(l(4kl razlik<' - Na povratni loknil lo sol)ol() jih \ vokMijski (Korani raka U^žko drlo - Igralci verjanipjo v iivrsliUîv v [K)innalo - PrkVlok lokino ho ol) 19. uri stane Vovk IJzbon«. 14. fchruarj» - V glavnem poriiigalskem meslu smo prc/ivclj ona ro-komctaivem Gorenja In tlstiiiu ki srno Uiil z njimi, nc bo i^^lala v lepem spominu, Kriv/a lo je domaći Sporlnig. ki jc v prvi ickmi pokala pokalnih prvakov prcmagiil Vc-Ícnjííane s 33 :27. Igralel so hill :>kupaj s irenctjem Ivanom Mijclloni pred lekmo veliki opllmlsii. VsisoprlcokoviiJI innapo-vcdtwali ugvxicn izid. Pačiakícn, kl bi jim olajšal delo na pcwratni lek' mi. Branko TAnii>ejc eelo upal na /RKi^o z zadclkoni razlike. Morda JC bil prav la velik optimizem, nji' hm'a velika samozavest, eden izmed krivcev da Kxlomorulí v tona povralni lei;mi lovili Sporlin-govo prednost Sedlih zadel kov. Pred njimi je zelo delo. Če bixb uspeli, pa zakaj ne bi verjeli v (o, poiein hojno vt is o Lizboni, kjer smoobnairpancm umiku preživeli le dva dni. spremenili In p^izablll na lisio vcCcmo oítíadiícv. Sp«^díng. ki jc irenuino v pnriu-gabkcni prvenstvu na tretjem meslu (vodi P»"irlo, 2. ABC"), se je prctl-siavil zelo kakov{isino mo^lvi>. ima nekaj IzviMnili po^amczniksw. tudi dva tujca "Hrvata ((»oran Jcr-knvić) In Srba (Vujislav Kralj h:), pa vcntlajlc so rok^miela^i Ciorenja s irenerjeni lvanljakom, lahko prav golovo pričakujemo v sobtHo pti konCani tekmi veliko slavje. Se zla5li, ker Sporling nI lakobIcMel, kol so bili VelenjCanl î^labl. V sciiťí no^oiiiťlii Dvorana, v kaleri jc bila tekma, sprejme 20l:Hv to/večer gmiil Moi'circn'ic(l:U),ki smo.ic joludimi- ne igralci ogledali, naslednji dan pa Benfika Porlo. Preden so na^i rokomcta&i pribil k sebi. so bllc za hrbloni vratarja (îo-ra/íla Skofj» (zaustavil je 14 Robi l^inšcck, ki ga je zamenjal v dnjih minutali.pa 2) že Sliri?x>ge. iztekala pa seje šele tretja (1) mlnuiit Naloseje iziUgilîallakole: 4:1(4), 8:7 ( 11 ). 9 ; y f 12) - prva iwnačitev; nato je bil izid Še »tirikrat izciiačcn, na/iidnjc v25. minuti (13 :13). Na začetku miiuiic jo moral za dve minuti na klop Remi Oistir in domači so.^idoiHlmora priigrali iri zadelke pi\:dnosli(l7:14). Vprvihminuiah nadaljevanja so igialciCJorenja spet ignilizeloslabovobrambi.vnapaJu iiçubijaliJï^ge.hilrl Sp»>rllngovi Igralci pa neusmiljeno zatlevali In v 37, minuti so imeli prvič prednost petih ziidelktA'(2l : 16). Igralci Gorenja ttrvï. zapisnika Na prvi tekmi lega tekmovanja v Belgiji gostitelji niso imeli skv venske zastave. V Makedoniji je bila. čeprav narobe obrnjena, v Lizboni pa kljub obljubi gostiteljev pred tekmo nismo dobili uradnega zapisnika. Delegat, bil jc iz Priuicije. nI dovolil, da bi ga prekopirali. Tudi predstavnik Sportinga jcbil nad takSnlm njegovim ravnanjem začuden. nauî je hitro prinesel njihov spisek Igralcev. Bolj prijazna sla bila ukrajinska sodnika (Seigej Shal (n VIklor Konoplyastyy), saj je eden Izmed cjjlju brez oklevaiija napisal njuni imeni In priimka v mojo be- ležko ter Uidi pokazal, kdo je kdo. porting CP - Corenje 33:27(17:14) Sporiinii: Canela. Andorinho H.Ciama l.Kraljič6.Santos?, res, Cionics.^..lerkovlč 1, Fernande s, Silva 3, D las l.niogli in po slabih petnajstih miniUah Igre v nadaljevanju j.mo začeli verjeti, da je bil njihov t'jpiLnizem upravičen. saj so zaostajali le se za Ziidelek (21:22). To pa je bilo tudi vse. kar zmogli ta večer. ()Čitm> .so pregorel I v veliki ž-elji pcî ugixlnem izklu. Spet }rtingjc nekaj minut pred koncem povedel s 32 :25. karjc bilo njegovo najvišje vodstvo, ki so ga gostje do konca ublažili za zadetek. Portugalci so gol two prišli v Velenje prepričani, da se biHlonvrstill v naslednji krog tegji tekmewíuija. ludi novinaiji. ki spremljajo njihovo igro, so prepričani v i o. V nedeljo zjutraj smodoblli vrokedva iijihcv va časopisa. V enem je novinar p zajtrku. Med gledalci sta bila tudi sfo-venski veleposlanik na Poňu-galském Branko Benko (prvi z ieve) in tamkajšnji ekonomski svetovalec Sašo Podlesnik (v sredi)' Na sliki v pogovoru z Brunom Zagodetom, predstavnikom uprave RK Gorenje. Po tekmi je bit malo potrt, kot vsi drugi, a se Je enako kot večina tolažil: J/Očltno so res Imeli s/ab dan.<' Vid Havtičnik dosega enega Izmed svojih osmih golov Skupaj z gledalci do največjega uspeha IIkM prespana m>c p(» neui^mlncm in malco nepričakovano visokem porazil 7. nbruzov itiraivcv Gorii^^ ni Izbrisala neta^ro. zlasti v obrnmbl. Iz njihovih besed v nedeyo dopoldne jc |ia velo prepričanje, da slahU' ne morejo igrati in daje Spurtitigovih sesl /,adelkov prtdnosti moč nad-oknaditi in se uvrstiti incd ^liri naj-bo^sc v lem tekmovanju. Ta. n^-večji uspeh v hoj^atl zfiodovini kluba. pa bodo lahko dosegli le s pr začeli z vralaijcm in sklenili s trenerjem. (iorazd Slioji zft/tfsljivo ste dosegli ntanj, kfM sle zt^ldi i/i priča/iovali/ >Pričako\'anja so bila gc>iiwmnim. kdaj tïazadîîje smo dobili 33 zadetkov.« Vi ste nasfeli sfirinajsi of}ramÍ>. Je to vcîiko. aii iiialo. hi lahlio hila še kaiisna več? »Nekaj več obramb bi vsekakor tïekaj pomenilo. Dcnnno tri, pa bi bila morda razlika samolrl. Vendar je za cvrcjpsko tekmo t«ï|;ko obramb kar solidno, lo vseeno ni slovenska liga. Pix'Hi Piiljaknnî sem dixiia /bral 20 obramb, aje bila takrat naša obramba granitna in sem torej imel veliko podporo soigralcev. Upam, da bo vsaj tako tudi na sobotni povratni tekmi v nai^l dvorani.« Matja'Mlakar, sc s/rinjaie z Oonrz' dovo ocuno, da fSe lekmo ZffĆeti pre' veè ležerno? »Res, igra nam nekako ni stekla niti v obrambi niU v napadu. Na začetku smo se preveč opustili in nismo ^li diw^j odločno na ^magiv« Res, tako slab<^ §e nismo igrali In slabi« tudi nc moremo.« Nic vatli ni slo od rok. Vsi sfe hili raz/rexeni, napravili ste veiiko feh-ničnih napak, zapravili ac /wř.itsř »zicerjf}' po rokotniiito nćeno, í/x ^fhHahkokajdíHlaiíŤ »Resnično ne bi vedel, kaj jc bilo nan")!«, mogoče bo kaj več povedal posnetek tekme. Prepričan pa sem, da to predniisi doma lahkih nadoknadimo. Pričakujem iiaSo zmago za §est alivečziidetkov in uvrstitev na-prej.- .Heš Sirk, zholvUsie, v Uzf'oni sploh niste frcniraH, dejali pa ste, da hočete pomagali. zaslugi thioterapei^ia .Sfilefa Moksima^-iča.-df izpolnili svo-joitfljo. »Na ^.alost sem res zbolel. Pomagal sem. kolikor sem mogel, vendar vsi skupaj ki zdaleč insmo igrali, kot znaiJio in ziiik>rcmo. NI nam ilo in že z^el I smo prenKiio ixiloâu^. Zlasti obramba je bila slaba in zaradi lasinili napak smo prejeli iîckaj přeplaceni zade t ki w.« hrjamde v uvnliiev med .^iri^ «»Vsi skupaj verjamemo, da nam bo uspel veliki mci In dabonio omagali z vsaj «sedmimi goli razlike. Seveda pa 10 ne bo iahkt>, \'clikosiva-risc bo nîorah.i pokrili v pravem irc-nutku, prcleg legu menim, da nam Sp^^rtlng nikoli nc bodal 27golov, torej že zmap za sest pomeni nase napredovanje.-Scbasijan Sovič tudi vi ste precej talvs/ni? Portugalci so (prejlahko prihajali pred Oorazda Škofa s končno ni^Iiko ícstih ziidclkov. Ne gicde na loje iivba vedeli, daje Spiv rtlngdobromosivt>ztivemai^cmno h il rima igralcema, ob njih pa so sc razigrali §e ostali.« Ijirahv na Íe\'eítt krilu s^anije v mrežo nasul kar osem tog? »Vedeli smo. da nam «xi lam preti nevarnost, mislili pa smo, da je boljši igi'alec na desncn) krilu. KIjtib napakam v napadu, je predvsem «Nebi rekel prav žalosten. lîiJio jc pač v 5portu, enkrat si vesel. i)alo se je, da v zadnjem času nismo veliko trenirali skupaj, ziito se je v igro prikratilo precej napj^. Nič zato, zdaj moramo dvignili glave,v tem tednu dol")r^î trenirati In d^TsečI ugkxlen rezultal.« Je to z/naga s sed/uimi zadelks raz' tike? »Zagotovo sla na? cilj In velika ž-clja uvrstitev v polfinale lega tekmovanja. Na treningih In na sobotni tekmi bomo storili vse, da nam bo loludi uspelo.« Če kdaj, potem boste v xohftio se pO' sehej potr€l>o\'ali pomoć mmega igralca s irihun ? »Resjc. Zalo želim pi'>vabiil vse ljubitelje rok<^mela naj nam pridejo v soluHo ptîmagaii. resnično jih bomo potre Ixwall. saj vsi di^bm vetuo. koliko nain p*">menijo. ko\c najbolj potrebno. Z njUiovo podporo bomo veliko la^e nadotueslili zaosUmck. zato naj napolnijo Rdečo dvorano.« I si vtrjamemo, da ito res tako. saj .ste na pragu uvrstitve med -^tiri naj' holjse evropske Idiihe v iein fckmO' vanju, kar hi hil tu /lajvečji kluhski uspťh da.\lej? >»tó je res, vsi pa m dobn'» zavedamo. da tega praga ne bomo prestopili z lahkoto.« Vid Kaviičnik, hili sit najboljši strt' lec, a tudi ivših osem zadetkov ni bi-lo dovolj za Ulefû izid? -»Očitno, je pa dejstvo, da imajo Portugalci i>dllčna krila, ludi dobre igralce na zunanjih položiijih, pa vratarje imel svoj dan. Vweno pa velja, da je do taksne ra/like prillo zalo, ker smo mi Igrali slabo v obranîbi. brez dobre obrambe pa danes tekuie nc mores dol^lli.« S'a posnetkih, ki ste jih gUdali.je verjetno Sporting igral s slaksimi moštvi? »Ne. (îledali smo tudi posnetek tekme s Vedskim prvakom, pa .smo vseeno Imeli líbčutek. da niso preveč kakwostna ekipa. 7xlclo.se nam je. da so bili naspnMniki s Poljske btiljil, videz pa očitno vara.« Prifl (o tehno sle hili vsi veliki opti-misti. Ste oh zaostanku Šestih z/jdet-kov se vedno? »Vsekakor. Vedno sem optinnsl In prepričan sem, da bomo doma zmagiili zvisjo razliko, kar pomeni uvrstitev v pt>lfinale. Vendar bomo morali Igrali zares bcjjevita vse bomo morali dati od sebe. Seveda v Rdeči dvi")ranl želim in pričakujem tudi veliko publike, da nam bo pomagala do .srečnega konca.« iVriHT Ivan \aj(ll: -Viitnajnbi nismo Igrali k«)t bi itv>-rall. Tmeli smo velike lezave pri zapiranju igralcev, zJasii zelo hiirilt levc-gn krila Lii srednje^i zunanjega. Slednjega smo sicer uspeli ustaviti, zalo pa smo imeli ležavc nadchni sirani, kjer sla začela zadevali njlhiwa le-vičaija. Na h\\i)íA tîbramba ni li. Vsekakor bo v soboto v Rdeči dvonm I veliko boljc.-A'è pomnimo kdaj .vo hili igralci pred fcktno taksni optimisti. Jih je morda strlo prav to? »Zanesljivo je ludi na tem nekaj, saj sem bil kar velik optimist tudi sam. Vsekakor moramo v miru piv gletlall, kaj seje ziirci> zgixlilo. Imeli pa smo že takoj na ziičetku nekaj smole, kar tudi vpliva na nadaljnji potek. Ze prvi napad domačih je Škof ubranil, a se jc i^oga ixlbila v vratnla\ od nje nazaj do Škoťa In i>d njegii v mrežo.« Ne glede na vse, drugi polčas ho v sohfUo v Velenju? »Ib je ÍC najbolj res. Šest zadetkov v danaSnjcm rokometu ni tako velika razlika. Gostje b(xlo verjel-no branili razliko, ml pa, zlasti v obrambi, slabíc res ne mi^remo Igrali, Prednost lahko nadomestimo in verjamem, da jo bomo. Seveda h\xlo potrebni pi'ipravkivobratubl. goste pa bomo gotov<^ pre.M:netili tudi z drugačnimi postavitvami« Tudi vi, ki>l vsi vaši igralci, pričaku' Jel C odločilno pomoč s tribun/ -Brez naî^ih zvesiih navijačev lxv mo težko uspeli. Vabim vse ljubitelje sporta in rokometa posebej, da nam pridejo v pomoč, da bomo dosegli največji uspeh nagega kluba doslej v evrrviua ^vsr^o pr^jMiJi tvdcn odigrHli uvodnu tuknio driigvga dela UjivSiol » Krki» Adrio. Pcxbbnokot iridnl prej na^îlWinalni ickmi slovenskoga pokala siî bili tiuîiiKi icj prcaioćiii za Novomcíianc. Dosegli sozaiiclckveí, saj so/Jim« pati s 25. Viti KiMičnik yaracli rahle pi)Skcxibc ^ploh ni igral,Branko Bodcković je \^topil iiii igrišče le loliko. dii jc izvedel eno sedemnie!rovko, zaradi bolečin je bil zelo krolek na parkelii Luka Dt^el^ek. /;ilo ?o že na sinnein zaieiku dobili priložnosi Iztok (taj.šck.Aljo^ Šle fan ic. v nadaljevanju paše Jure Dobelk:k,Damir T lalil within <^lan slovenskega k adeihke reprczeiilance Matevž Skok. Vsím)opravičili Irctierjevo zaupanje. Vse višje želje Vdcr]>iju 20. kro&a I. A SKLv Doni/^lali ^o morali koi>ai1íaíji Ekktrc v ^Rtmivi in napťtí k'kmi na ki>ncu pri/nali prvmoi viidilni ekipi liosiL Dnmž^IćauoTn si;ji'pognala velika a pn/inaj^i in ludi ma^čvvun' ju. 2. dobro pa je tudi zadeval, saj jc bil 7.32 liKjkaini najuspešnejši strelce na srečanju. Dobro formo ohranja tudi Krejić, kije dosegel 22 toćk. Kljub porazu sov Šoštanju zadwotjni. Igra je bila na zelo visokem nivo-ju.vseslih tekmah s postojnsko Pivko in domžalskim He t io«)m. ki «prak-tiinocelo sez in Clekue ne čaka lahko delt^. Zagotovo pa btKio gostje tokrat zelo motivirani, saj se borijo za obstanek. Tekma v športni dvtv rani v Šo^ianjubo tokrat ob 20. uri, Memi Bečíroviř. !rener Eleklre: »'leknia v Domžalah je bila na zelo visokem nivoju, /maga Heliosa je zaslužena, čeprav bi se srečanje Čisto lahko obrnilo ludi nam v prid. Oni so pač imeli prednost domačega terena, domačih koSev. na njiliovi strani je bilo ludi občinstvo. Moida je b'tïo to odločilno, Z dosedanjim delom smo sevc kn»cu 2.8KL so bili s 97:82 bo(ji^l ixl ekipe Lastovka iz Dom/al, za katcni nastopa ludi mladinski reprczentani Borut ^truke^, trenira jo bivši reprczoRtani Slovenije in eden vodij SKL Bojan Brodnik. Tudi v svîbtVo igrajo kosarkatji Velenja v domači dvorani» in sicer proti Preboldu, ki 5e ima možnosti z;« uvrstitev v t. B sSKL. Vclcnjčanoni pa se v prvi sezoni v 2. SKL obeta uvrstitev tik pod vrhom-na tretje ali četrto mesto. Z doseženim sov klubu več kot zíídovoljni. Ales Rehar, trener Velenja: »Igralci so se znebili pritiska rezultata, dihaj^J kot prava ekipa in po pravilu je moštvo takrat najbolj nevarno. Tudi v pre-ostalilulveh srečiinjih gremo na zmago. 4")b taksnem pristopu kot tokrat seni prepričan, da nam bo uspelo,« ■ tr Pungartnik nojboljsi strelec 2« SKL Bcno PutigarUiik ludi v letošnji sezoni nadaljuje z odličnim strelskim izkupičkom. S povprečjem 32 točk na srečanje je na vrhu strelccv 2. SKL, največ U>Ok jc dosegel proti Supergi v Slovenj Oradcu - 42 (pol manj, kol znaša njegov rekord), najmanj pa proti Lenartu - 14. Velenjčani za prvaka, Rizinan kralj strelcev S tckjnami II. kn>ga so na Polzeti sklenili reaviT\jske kosarkarske lifiv. Velci\jcani so s porazom v zadi^cin kn)gii proti ekipi St. Paul s 74:87 zamudili možnost za prvo mesto hi bodo končnico začeli z drugega. Vrstni red prvih štirih ekip: Gomilsko United 18. Velenje 18, Studentski klub /jlec 17 in St. Paul 17 U)čk. Prvi krog končnice bodo odigrali 2y. fcbruaij a dopoldne, velenjski košarkarji pa se bodo srečali sSUidentskiui klubom Žalce. Glede na dosedanji razplet lige laliko v boju za prvaka pričakujemo Gomilsko in Vilenjc, Pri strelcih jc bil prepričljivo najboljši Vladimir Rizman (Velenje) s ti'JČkami, drugi je bil Jani Cencelj (St.Paul) 341 in tretji Bono Pungartnik 239; Rizman jebil najboljši tudi v doseženih trojkaii (63). in drugi za Pini-gartnikom v prostih metih (65:52), I Padel tudi Bled Odbiijkarji Šoštanja Topoliliec nadayujejo z odličnimi igrami in Se naprti nizajo dobre rezultate. V soboto sov 17. krogu 1. odl>ojkarske lige prematíali tudi ekipo Blwla. M Jim je letos zadala težak p(»raz. ki>jih jci/.-IrKila iz pokalnc'ga tekmovanja. Dokonča pivegiide (a ostaja samo ^ en krí'>g. Síwlanjčanibotiov^ioniači dvorani igrali z maribor>kini Savbaijcm. trenutno sedmim na pTVcnNivcni Icsiviei. Čeprav re/ultat tc tekme ne bo vplival na nadaljnje tekmovanje, želijo odbojkaiji .Si>štanja Tip<">l&Ke prvi del zaključili zmagxi. V nadaljevanju se l5*>do najbolji^c ^tiri ekipe (znano je, ^la so toK;nierila s Četrto, druga pa s tretjo. Igralo se bo nadve dobljeni tekmi, pri čemer bti imela bt»lje uvržčena ekipa po končani ligi pretlnost dtJmačega terena, Z izboljšanjem izhodišča za razigravanje pa si v Šoštanju še ne bolijo glav. Zaenkrat so osredotočeni predvsen^ na stHniea za nad.iljevajije prvenstva. Tekma v soN'sto v športni dvorani v Šoštanju sc bo p^iC^îla že ob 17.30 uri. Bruno N^dič. trener Šoštanja Topolšicc: -»Na Bledu smo odigrali dokaj kvalitelno in celotno tekmo nadzorovali rezultat, tako da smo na koncu zasluženo zmagali. Za naprej se moriuno najprej osredotočili lîa Maribor. Želimo odigrati Čim boljše in redni del zakljxičiti z zmago. V zadnjih treh lednih smo imeli tudi nekaj tež;ivs poškodbami, na Bledu »jo igrali vsi. Upam. da bomo vnaprej vsi /xUavi in da btimo lahko trenirali in igrali, kol znamo. Upam, da bo vsak igralec v oplin^alniťonni. takrat kobi> ti»najl>olj potrebno,« ■ TJaša Rehar Zrnata kljub slabši i^ii Odbojkariee Kajuha ^o.štanja so v Puconcih jsladko zmagale s 3 :1, k(|ub icmu da soiol^at prikitzjsle nekaj slabšo iju^. Začele so sicer odlično, hitro povedle s 7 : ]. vendarjih je visoko vmlstvo uspavalo in sov nadal-jevariju dovolite dnmaCinkam. da se razigrajo in jim pčyo nemah» težav. V soboten igrajo Šoštanjčanke v domači dvorani proti Prevaljam. lekma v 'Ibpi'iišici se bo pričela ob 18. uri. Boris Plainberger, trener Kajuha Šoštanja: '»Igra tokrat ni bila na visokem nivoju, P igrali brez pravih napadiw in brez natrpan spore va in sc vrnili med najbo^.ša slovenska moštva v ligi Si.Mobil. Od torka diistîbčarali na prvi tekmi, kojih je član čelrte avstrijske lige, SAK iz Celovca premagal s kar 4:0. Z romunskim prvoligašem Intemationel so izgubili z 0:2. prt'Jti klubu MPrC Petjuc. članom prve madžarske lige. so klonili z 1:3, s hrvaškim d rugoligaše m Pulo pa 50 igrali neodločeno 0:0. Tekme nadaljujejo tudi v tem tednu. Včeraj, v čemek. so v Moziiju gostili maštvo Dravograda, prav iaki> v Mo/irju pa se bixio v soboto ob 15.30 srečali 5e s Pohotieru. ■ vos Tako so igrali Liga Siol. 12. krog Gorenje - Adiia Krka 35:23 (17:10) Gorenje: Škof, Tamše 2, J. Dobelšek 4, Be-dekoviC 1. Mlakar 1, Oštir 1, Sovič 4, Sli1( 8, 6ajšek4, L Dobeliekt Štefanič 6, Kovlčž, Halilovič Lainšćek. 1. ASM,. 20. krog Helios Domžale - Elektra Šoštdni 90:85 Eleklra: Auer3, Ručigaj 12. Krejlč 22, Nedeljkovič 8, Cmer 32, Nuhanovič 6, Sagadin 2 Vrstni red: 1. Helios, 2. Pivka oba 3S, 3. Zagone. 4. Elektra oba 32,5. Triglav 30,6 Koper 29,.. 1. DOii. moški 17. krog LIP Bled - Šoštanj Topolšica 3:1 (-23, -17, -24) Šoštanj Topolšica: Vinčič» Primožič» Tot, Pavič, Fujs, Pokleká. Dupllšak, Pomer, Safler, Sovin ek, Sevčnikar. Djordjevič. Vrstni red; 1. Salonit Anhovo 40,2. Šoštanj Topolšica, 3. Svil, 4. Calcil Karnik vsi 37,5. LIP Bled 28.,, 2. SKIj, Iti. krog Velenje - Lastovka Domžale 97:92 (28:21,51:42, 83:62) Velenje: Mlieii 23. Pungartnik 28. Petrovič 16, Valenčak 8, Ploj 7, Aračič 4, Kovačič 2. Hrženjak 10, Meh. Henah Vrstni red: 1. Janče 32.2. Prebold, 3. Ilirija oba 27,4 Velenje 25... [i. DOL. 15. kn)g ŽOK PucoRCi - Kajuh Šoštanj 1 ; 3 (-25,-23,18, -17) Kajuh Šoštanj: Šumnik, M. Tajnik. Š, Tajnik. Dl. Jovičič, Da. Jovičič, Pieénik, Kamenik, Memlč, Konovšek. Ledin ek Vrstni red: 1. Dravograd 41,2. Partizan Črna 39, 3, Nova KBM 35.4. Kajuh ŠoStanj 34.5, Čulum, s. p. 29.,. G NAKRATKO Štiri odliqa iz Celja V soboto jc bilo v Ciîljii dvoransko državno prvenstvo za starejSe mladince in mladinke, varovanci irenorjev Staneta .^kol>cmcta in in Borisa Šalamonapa so bili s tremi Malimi in srebrni^ medaljo nicd najuspešnejšimi v razvrstitvi klubov. Naju.spcŠnejSi jc bil Ciotazd Křivánek, ki siccr trenira mn^ijiob^^j. S 440 cm je o.wojil naslov pAiika v s»ki^ku s palico, pri ^nîcrjc osebni rekord popravil za kar 29 cm. srebrno medaljo pa jc 2 K 45 sekunde osvojil v teku na fiO metnw z ovirami, kjer je siccr z 8.42 slavil njegov klubski kologii Ado AhmcKwii*. Nina Kokot je v skoku v daljino ^ova\(gnalavse tekmice, s skokoiii 5.78 metra pajc nap^wcdala, da sc boza medaljo borila tudi na državnem prvenstvu med članicami. Očitale uvr»^iitvc: mladinci-60 m: 28- David OStir 7.53, Rok Ru-dolf7.79; mladinke -60 m; 4 /iva Kožoljnik 8,02, 8. Maja Mihalinec 8.11; palica: 5. Petra Poznih32()cm. Pred prvenstvom jc bil tudi élan-ski miting, na katereni je Janez Zaje !> 7.25 osvojil drugo mesto na 60 m. f. ostíbníma rekordoma pa sta se odrezala Matic Lenart in pionirka SaSa Cnei. Že tosobolo.se bodo velenjski atleti in atletinje podali na enotedenske priprave ob moijc. Srednjepro-ga.^i pi>d vodstvom "Ibmislava Po-pelrovabodovadili v Mcdiil inu, varovanci irenetjev Salamona, Sko-bernela in Dtfbelska pa v FiesL Na skupnih pripravah bodo krepili telesne moči. hkrati pa okrepili tudi medsebojni^ povezanost, saj jc emv tnost med prvimi pogoji za dobro delo in uspehe v bližajoči se letni sezonu ■ Vf! Dečkom în deklicam devet medalj Oi\ petka, 13.2. do nedelje, 15.2. 20(Wjebilov Kranju zimsko prvenstvo Slovenije za dećke (slare 13 -Ulet) in dcklicc (stare 11 - 12 let). Po 78 dećkov in 126 deklic iz 18 klubov je tekmovalo po sistemu pred-tekinovanj in finalov. Med njimije bilo tudi 13 plavalcev velenjskega kluba. Bili so zelo uspcSni. bolj kot v zadnjih nekaj ietih. Zelo sta se izkazala Nina DtY>lc in .lože Blažijia. Nina je osvojila pet srebrnih, Jože pa dve srebni In dve bronasti medalji- Za oba so bile to prve iwvoje-ne medalje. Zadnji dan prvenstva pa jebil za Plavalni klub Velenje posebno sve6in. Vdisciplini8t)()m pttwiojc Nina osvojila srebrno medaljo in prav ta je bila že tisot^a me-daljavzgodovinikluba. V mlajšem letniku sta se z osvojenim tretjim mesLom izkaz-ili Jana Koradej in Tamara GcwejSck- V ekipnem vrstnem redu, kjer.'io na prvenstvu upošteval i uv^^litve do 16, mesta, je ekipa Velenja asvcpila dobro o^mo mesto. Rezultati: Deklice - 50 m prosto: 2,NinaDrolc29.y5,16, Ajda Fraz-nik 33.24; HK» m prosto: 2, Nina DtoIc 1:04,52,16. lamara Govejlek 1:J3.89:200 m pn>5lo: 1 Nina Drolc 2:18.56:4IM) m pnKsioj 2. Nina Drolc 4:51-42, 16. Tamara Govejšek 5:41,69; «H) m pr^i-sH»: 2. Nina Dn>lc 9:55.31; 50 m prsno: 5- Aleksandra Radivojevic 37.75; 100 m prsno: 4. Alek&indra Radivojevic l:22.95;20i) m prsno: 2:59-07; 200 m dvin»: 14. Alma Smajić 3:24.07; 50 m hriMno: U). Ajda Pra/nik 38.33. Tamara Ckv vej^k 33.88; HH» ni hrbtno: 10. Ajda Prazîiik 1:20.39.12. Špela HirSel 1:21.33; 2t»0 m hrbtno: 11. Ajda Pra/.nik 2:51.09. 16- Tamara Go-vcjšck 2:58.84; Hm m mešano: 12. Aleksiuidra Radivc^jevič 1:20.14,15. Ajda Praznik l;21.57;stafcla 4x100 m prcwto: 5, Velenje 4:42.98; štafeta 4x2m»ni pmsto: 10:20.91; litafc-Ui 4 X 100 m mc&anu; 7. Velenje 5:18,47. Dcćki • 50 m prosto; 3. Jože Blazina 26-95:100 m prosto: 3. iofx: Blazina 59.08; 400 m prosto: 11. Jože Blažina 4:52,76; 50 m delfin: 2. Jo?e Blažina 30-25; 100 m delRn: 2. Jože Blažina 1:07.60.16. Marko Krstii 1:13.93. ■ Marko Primožič Petra tdkmuje z moškimi Petra Vihar lanske tckm^wal-ne jiczone naprej nastopa v nu)Ški konkurenci, saj med ženskami nima pravih tekmic. Na turnirju za slovensko (mo5ko) jakosino lestvico v Ljubljani jc inko osvojila 17. mcsio, Martin MoŠnikjcbil 20.. Grega Plahuta pa 2-^. V lan.i^kem letuje Petra med mo^cimi zmagala na turnirju v Mariboru, v Murski Soboti je bila 4.. v Murski Soboti 2, in v Ljubljani 20. V zadnjem Času se Petra zaradi pomanjkanja denarja nc udelcnije tumirjcvza svetwno žensko jakost-no lestvico, zato je na nje precej jxi-dla. Uvrstitev bo skuSala popraviti z udeležbo na Sloveniji najbližjih turnirjih, prav zda|se pripravlja na odprto prvcnslvi"» S vice. Matjaž Dušic tretji v državi Na 10-Srednjesíílskem prvenstvu Slovenije v Športnem plezanju v Ljubljani so se odlično izkazali tu-di dijaki Šolskega cenlra Velenje, najbolj pa MatjažDušii. ki jeiw^v jil izvrstno tretje mesto. Ostale uvrstitve velenji^kih predstavnikov: 9, Jan Lcsjak. 15. Mitja Balažič, 22, Rok Ugiwíck, 27. Iztok VrenČur. 28. Srtlan CircbenJek, 30. Marko Krcnker. Omer ju in Alisi po dva zlata Na odprtem mednaiTxJnem turnirju v karateju jev^>ttnili borbah in kalah nastopilo 320 posameznikov in 10 ekip iz Avstrije. Slovaške. Švice, Madžarske in Slovenije, največ uspeha pa so inîeli Člani KKTiger iz Velenja. MalČiee KcrezoviO, Golać in Fri^k(3vec so ekipno osvojile 2. mesto, uîed p»^sameaiicamipa je zmagala Anja KerezoviČ, tretja pa je bila Azra Golać. V katah je pri mlajsùi deklicah zmagala Nina NediČ. pri starejših deklicah je bila najboljša Dragana Cvijić, pri starej.ših dečkih pa je bil Mimes Mulabdic drugi v kategoriji do 69 kg. Pri kadclili seje izkazal OmerTa-bakiivić, kije v težki kategorii zmagal v katah in v športnih borlxih. Izvrstna je bila tudi Alisa Redžić. kije v kaiah zmagiila pri kadet injah in nicah.Mirela Šiljak pa je bila pri ka-deiinjah družin pri članicah treiia. ■ Ěego Tabakovič v šahovske novice V Vcicnjuje bilo področno hitro-potczno prvenstvo invalidov Slcwc-nije. Nastopilo je 32 Igralcev in igralk. Na njem so se dobro odrezali tudi domači igralci. Zmagal je lanko BniJtčić iz Ljutomera. 2. Šleťan rVar-Velenje. 3. Anton LiwrcnîSié - Ljutomer, 4- Asim iluremovic-Velenje. 5. Franjo Strnad - Lendava. 10, Ignac Zelvc. 16, ŠeOcel Čeli-kovič. 17. Peter Žagar-vsi Velenje ild- Prvih pel igralcev seje uvrstilo na drtavno prvenstvo. Na fcb^uar^kcm turnirju kadetske lige Vilenjeje nastopilo 14 igralcev- Vsa prva mesta so zjsedli domači igralci in tako §e povečali víxistvo v skupnem seštevku: I.dre-gor < joršek 7 točk. 2. Blaz ii^igar 6, 3.Nejc Arlič-5.4. Damir Ostrvica4 -vsi Velenje, .5. Tadej Zaljuberftek -Šc^tanj ....Skupajpo petih turnirjih: I. Cior.«k 24Í), 2. Arlič 170, 3. Žagar 145,4- Ostrvica 105 ild. Naslednji lumir bo 5. marca. Rajkovič imo^al v Žalničili zastavljen program predvsem s prť^siovoljnim delom in prizadevno.sijo posameznikov. Lani so organizirali šahovski in namizno Teniški lurnir, prehodili kar nekaj kilomeirov planinskih poli, pcwabili ftokrajane na družabne prircdiive, zelo odmevna je bila akcija Šporlne unije Hoja za zdravje, nemalo Iruda in denarja pa so namenili ureditvi Športnega centra. Med drugim so napeljali do brunarice vc>do ineleklriko, dokoniali dela pri prvi fazi izgradnje prostora za piknike, opravili nekalera zemeljska dela, »Želimt) si» da bi se na iem pn^s-loru krajani rekreirali» družili, ne želimo pasi vandalizma,s katerim smose vpreteklem lelu na lem Stari in novi predsednik društva: Drago Nežmah In Jože Rozman. prosioTu že srečali. Neprimerno so se vedli predvsem mladi od drugod. Pri rei^evanju tega vprašanja bomo morali bili precej premišljeni in strpni.« Sicer pa je Nežmah menil, da se je lahko v peMro dejavnost draživa vkljuCil vsakdo. 7 íxlzívt>m na prireditvah so bili sicer zadovoljni, čeprav si /ćelijo Se već s^ídelujočih. Skrb zdravje in dobro poCul-je sc>krajan()v ostaja prednostna naloga članov draživa tudi v tem Učenci iz Luč odlični Na dr/avnem prvenstvu v dcskanju /a osn^wnoi^olce na Starco} Vrhu nad bkoijo Loko so izvrstno naslopili učenci osncwnc Stile Lučc in « movvnîili 7. dvema medaljama. Največje prcsenečcj^je in ve^^eljeje pripravil najmlajši Jo^t Tuntek. kije osvojil naslov prvaka mod kaiegoriziranimi tekmovalci, .losi sicer zadnji dve leti ircnira v celjskem smučarskem klubu, več kot leto Marcj^e tekmece pa je premagal z veliko razliko. Njegov izvrši en uspeh je dopolnil zdnigini mestom med nekategoriziranim! t ck-nîkwalei Lovro Mai(jlj^imi na prven^tlvu. saj so zlalo in bronasto kolajno osvojili le Se učenci iz Šmarlncga pri Slovenj Oradcu. Ob sla lep uspeh dosegla še Malija SeliŠnik s 7. mestom med kalegoviziranimi in Jure Puntck z 10. mod nckalegoriziraniini smučaiji. Seveda ne pozabiti, da so « vsi li uii^nei. ra/en Jureia Funteka, prvih smučarskih korakov naučili v domaćem smučarskem klubu, kar polijuje odlično delo z mladimi v Lučah. Deskiu'.Îaka Zíinternik je osvojil 20. »nesto, pri deklicah pa je bila Ajiia Naraločnik 19. ■ R.R. Jaka Matijlovc (levo) In Jošt Funtek zav^ za lovenijç io J Športna zveza Velenje skupaj z Zavodom za šport Slovenije organizira za šolsko mladino aktivnosti v času zimskih počitnic pod okriljem akciie HURA PROSTI ČAS Program: Od ponedelika 23.2.2004 do pelka 27,2.2004 od 9.00 -12.00 Osnovna šola Anton Aškerc: ŠOLA KOŠARKi IN OSMOVE SAMOOBRAMBE Osnovna šola Gustav Šilih: 20GA JE VESELJE DO ŽIVLJENJA ŠOLA NAMIZNEGA TENISA IM ŠOLA ODBOJKE Rdeča dvorana Velenje: ŠOLA ROKOMETA Bazen Velenje: ŠOLA PLAVANJA Strelišče strelskega drjitva Mra2: ŠOLA STRELJANJA Z ZRACNO PUŠKO Med počitnicami bo potekal tudi SMUČARSKI TEČAJ na Golteh za otroke stare od 6 do 15 let. Vse dodatne Infonnacije dobltenašportnlzvezi Velenje - 897 54 10! Vabljenil leiu. V primerjavi z lanskim je letošnji delovni program Se bo-g:itej^. Pc^leg družabni)! prireditev nameravajo organizirali Šporlne aktivnosti v kar sedmih panogah. pri^lno razvijali pi'>luxÍnišKx\ plan-inarjenje in kiUesarstvo. Zajeten je ludi seznam del. ki naj bi jih opravili pri nadaljnjem urejanju šp<.>rlnega cenira. »Skrb za slednjega je Ziina^e društvo, kalerega glavni vir prihodkov je članarina in skromna sredstva občine, vehk zalogaj. Vendar verjamem» da bomo z dobro voljo in prizadevnostjo aspeini ludi v teh prizadev pa tudi .sodelovanje z drušlvL Tako sc lani navezali slike s Športnima drui»tvi*»ma Gt)miLsko in Ev otech, letos pa nameravajo lo sodelovanje poglobiti. Med letošnje prednostne nali^ge so uvrstili Še pridobitev dokumentacije za izgradnjo novega í^píírtnega centra na novi lokaciji oziroma razširitev starega igri.^ča. V nadaljevanju občnega zbora .•«> opravili à: volitve. Za novega predi»ednika druAlva so izvolili JozctH Ro/jnHnn. ABITURA Podjetje za izobraževanje d.o.o, RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC - PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA - EKONOMSKI TEHNIK DIFERENCIALNI PROGRAM (po končani trgovsKI Soli) PRIČETEK BO 26. FEBRUARJA 2004 OB 16. URI v POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje - KOMERCIALIST (vi.stopnja) Prijava do 8. marca 2004 - POSLOVNI SEKRETAR (vl stopnja) Prijava do 8. marca 2004 PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428-55-30 in 03/ 428-55-32 MODROBÎELA KRONIKA Obravnava zoper policista preložena Celje, IX februarja - Cflavno obravnavo zoper 35-lclncga pdlicisla Rada i?: Velenja, ki ga obtožnica bwmcni pt'woiitvc promclnc ncsroćc iz malomarnc^li. so zaradi bolezni oblo»;iic-gn preložili z'à ncdoloícn ías. Policistu .sodijo zaradi prometne nesreCc, ki seje pripetila julija le la 1998. Cas, ki je vozil intervencijsko vozilo policije, je v križii^ na Šaleški cesti v Velenju wwijal levo. ko mu jo nasproti pripeljal 19-Ietn: motorist in tríil v sprednji del pt>iicijskega vozila. Motorist je /aradi tiudih telesnih poškodb umri v velenjskem zdravstvenem domu. 18-leinasopvHnÍcana motorju pa j« življenje izgubila na kraju nwreèc. Će bo spoznan za krivega, mu lahko senat izreče do osem lel zaporne kazni. Zaneslo ga \e v nasuto kamenje Lukovica. 15. februiirjH - V nedeljo ob 19.30 sc jc na regionalni cesti pri naselju Lokovica pripetila huj§a prometna nesreća. V njej se jc ena oseba hudo icicsno poškodovala, na vo-7ÍUi pa je nastalo za okoli 50().0(H) tolarjev skodc. 40-lcini voznik osebnega avtomobila iz okolice M^wirje je vozil iz smeri Velenja proti (to-renju. V levem preglednem ovinku izven naselja Lokoviea jc na mokrem in spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozilom, nakar je vozilo začelo bočno drseli preko nasproincga smemc-gavoziSčain irčilov nasuto kamenje. Vozilose jeprcvmilona streho. V nc.srcči se jc hudo poškodruiir;řa - V noči na nedeljo je nekdo vlomil v prostore mesnice na Tomšičevi cesii in odnesel nekaj prehrambenih artiklov in denar. Nastalo škodo occnjujcjo na okoli IDO.OOn tolarjev. Šmartno ob Paki, 15. februar* jíl - Neznancc je v noči na nedeljo vlomil v klubske prostore pikado kluba Boom Bar. Odnesel je za okoli 1^0.()()() lolatjcv pijač, ^ečilnih, telefon in gotovino. Brasluvče. 15. lehniarja -Ob Braslovškcin jezeru je bilo vlomljeno v gostišče Jezero. Neznanec je (xincsel prehrambene ar^ ti kle, mcsorcznicíí, denar in dokumente. Škodo, ki jo je pov-zn">čil, occnjujcjo na 5(Î0.0Û0 tolarjev. Andraž n^ul l^>lzelo, 15. lehrti* arja - Neznancc je ponoči vlomil v gradbeni kontejner. Odnesel je motorno žago, pnevmatsko kladivo, vrtalni stroj in kotno brusilko in povzročil za 4[)0.0()(J tolarjev škode. (iolte» 15. februarja - Popoldne so bile izpred bolela Golte nad Mozirjem ukradene tekmo valne smuči znamke Rcvisignol. Smučarsko dru.štvo Krka iz Novega mesia jc oškodovano za 170.001) tolarjev. 19. februarja 2004 ^^AS ZELENA ^ Boste letos uredili nov vrt? Zima se ptislavlja in kol bi mignil, bo lu čas prvih vrtnih del. Letošnja zelena icma bo ureditev abhiSncga vrla. Cc se od-li)Catc za veija dela, loje obnovo ali zasaditev nwegavrta, zanesljivo }.c razmišljate o novi pO' úobi okolice, o potrebnih delih in i^clenih rešitvah. Pripravili smo vam nekaj osiKivnih navodil, s katerimi si lahko pomagate pri urejanju okolice, razporeditvi vrlnih ob-jcklov in zasaditvi. Strokovnjaki z dobrim desetletjem izkušenj so pripravili vzorčen načrt ureditve okolice suinovanj.ske hi5c, s katerim b(xlo poska^ali odgovorili na vaša najpogostejša vpra^nja. 1. dovoz in parkirišče: dovoz mora bili dovolj velik, da lahko naj poslavimovsc doinacc avtomobile. Miitorial, iz katerega je izdelan, naj bo enostaven za čišćenje in dovolj čvrst, da lahko do hiác prij\;lje ludi tc;^jc vozilo. Ćc ímam<^ dovolj prostora, stranske parkirne prtisiore uredimo posebej. Če jih ne bomo uporabljali vsak dan, so lahko izdelani iz travnih plošč ali Iriwne mreže. Bolj obremenjene piwršinc izdelamo enako, kakor dovoz. 2. sončna terasa jc primerna za sedenje v toplih pomadanskih ali jeseniških dneh. Poleti joza-scnčimo s scnčdi ali plezalkami na opori. Hkrati bomo lako senčili ludi prc^store ob le-rasi, saj jc poletno sonce na južnih legah v zadnjem čas prevroče. Površina je laliko odpr- la na vrl. če pa i!elimo, jo lahko obsadimo z bujnim rastlinjem. leraso lahko poi^vi vcxi-ni motiv, odprtina z gredo v tlaku ali lepo zasajene cvetlične posode. Vodni motivi dajejo vrlu poseben Čar. 3. senčna poletna terasa bo zaradi spremenjenih klimatskih razmer in vedno bolj vročih dni pribežališče pred poletno vročino. Primerno obsajena z ovijalkami, ki uspevajo v scn-cibo verjetno za marsikoga po menila pravo olajšanje. 4. vodnjak in namakalni sistem sta vvrtu nujna. Če je le mogoče, naredimo svoj vodnjaks Črpalko, ki nam Í>o omogočal zalivanje, namakalni sistem lahko priključimo tudi na vodovod, vendar tvegamo, da v najbolj suhih dneh nc bomo mogli zalivali zaradi pomanjkanja vode. Vodnjak postavimo v bližino zelenjavnega vrta ali lam, kjer potrebujemo vodo za pranje ali zalivanje, IDclosi poenostavimo s črpalko, zanjo pa potrebujemo električni priključek. 5. vrtna iopaza orodje je nujna ranta Mararrta d.0.0.. podjetieia proidktiranje Sedei: Mlieinsksna 11.300Q CEUE tel: 03-49M2-27, 041 •726-522 Ptsarita: Hoieva 3,3310 ŽALEC, lel/fai: 03-57t6>064 E-mall: mar«Ma@slol.n6l Načrtujemo vrtove in parke Zasajamo površine ob zaaebnih. }Bvnlh la poslovnih ob|BHIh, k|er nudimo caloWte rešitve uretfttev (zemel}^ In zaključna gradbena dela, namakalne sisteme, vodne mothre...) Vzdrtujemo nasade Svetujemo pri ureditvi zelenih povriin za shranjevanje vrtnega orodja, kosilnice, gnojil in podobnega, če nimamo prostora v hiši. Dopolnimo jo lahko s senčnico, pod kalero postavimo klop z mi/o. Uporabna bo za čiščenje zelenjave, presajanje sadik ali pa za preprosto pitje kave v senci. 6. živa meja aH ograja, loje zdaj vpri.^je. /a vsako hik>je primerna drugačna rešitev. Na majhnih parcelah nameslo^ive meje zasadimo grede z grmiw-nicami. ki jih lahko kombiniramo z ograjo. 'Ikko nam ostane dovolj prostora za trato, parcela pa ne deluje utesnjeno. Večje parcele lahko zaključimo z zelenim zidom i/ drevja in različno visokih rastlin, ki so spredaj nižje, zadaj pa vi.^je. 7. iraia bo najlepša in najbolj uporabna, če bo zelena površina sklenjena v večjem kosu. Nikar ne podležimo skušnjavi, da bi nanjo lu in tam zasadili posamezne rastline. Te naj rastejo na gredah, sklenje-nili v večje celote. Vrt bo deliv val bolj zračno, hvaki^en pa nam bo tudi tisti, ki bo trato kosil 8. zelenjavni vrt je lahko različnih oblik. Vsekakor naj bo z robnikom, nizko živo mejo ali nizko ograjo ločen od inite. Posebej uporaben bo, če bomo na njem in do njega naredili poli, saj bomo tako brez problema nabirali zelenjavo tudi v vlažnem vremenu in ob blatnih lleh. Na zelenjavnem vrtu lahko poleg zelenjave ra-sejo tudi kuhinjska in diSavna zelišča ter cvetje za rezanje, /a zelenjavni vrl izberemo sončno lego. Ker pa man.ikdaj ne želimo imeli vrta na najlepšem delu parcele, izberemo prostor, kjer je teren osončen vsaj dobro polovico dneva. 9. sadno drevje sadimo skoraj v vsak vrt. Posamezna drevesa lahko vključimo v okrasno zasaditev, seveda le, če izberemo rastline na srednje močnih podlagah in če ohranimo njihovo naravno obliko. Tudi sadnih drevje potrebuje sončno lego in dovolj prostora. Cc ne želimo vse poleljc preživeti s Škropilnico v roki. izberimo i^dporne sorle. /aradi škropljenja je bolje, Če sadnega drevja ne sadimo v bližino zelenjavnega vrla. 10. cvetoče srednje vi.soke gr-movnice ali greda s cvetjem bo nadomestila zeleno živo mejo. Gred naj bo raje manj, le pa naj bodo bogalo zasajene. V bližino hik: sadimo nižje rastline, višje pa v ozadje. Cireda bo robu leraseje lahko večja nadloga, kakor pa je njen dekorativni učinek, še posebej. Če imamo majbie otmke. (îrc-de in píwamezne rasi li ne sadimo tako, da nam niso v napoto. Včasih je dwolj. da imamo vvrlu lepo irato in nekaj zanimivih rasilin. 11. zasadi lev v senci se (îd ost a-lih delov parcele povsem razlikuje. V senci bolje uspevajo iglavci in zimzelene rastline. Površino zemlje na senčnih gredah redno rahljamo, da ostane zračna. Preverimo, če rasiline pi^irebujejo poseben subsirau na primer rododen-droni, ki uspevajo na kislih tleh z dovolj humasa. 12. oknisno drevje izberemo j^e-de na velikimi parcele. Visoka in krepka drevesa hitro rase-jo, pritlikave sorte pa tudi le po nekaj centimetrov na leto. Kc^nčna velikaši drevja je pogosto predmet nejevere, saj večina okrasnih sori zrase od 8 do 15 metrov. Drevje, ki sicer uspeva v na^Ui gozdovili, zrase ludi do 30 metrov in več... Kako visoka je že vaša hiša? 13. kam ssmetnjakom? Dostopen mora biti iz hiše, hkrati pa za odvoz. V ograji ali živi meji uredimo ptxsebno nišo, ki jo lahko z notranje strani zapremo ali celo zaklenemo, če je .sicer ludi ograja zaprla. Odvoz smeti bo lako nemoten. Cc naz videz smeinjaka moti, fga obsadimo ali obdamo z ograjo. 14. Vrala na parcelo pomenijo tudi dobrodošlico obiskovalcem. Obliko, način odpiranja in izvedbo izlxiremo glede na prostor, konfiguracijo lerena in naše navade. Uredimo Še osebni vhod, ki ga bomo uporabljali. kadiir bodo gUivna vtîî-ta zaprla. Ze pri načrlovanju pomi.slimo na luči, električni priključek,poštni nabiralnik... Simona Klokoćovnik ZELENA PRILOGA Vrtnice so primerne za vsak vrt Skoraj ni situacijo v vriu, kjer ne hi mogli uporabili katero izmed skupin vrtnic. V zadnjem iasu sc uveljavlja novo poimenovanje skupin, ki ljubitelje vrl-nie viasih zmede. Pi")lcg icga različni strokovnjaki uvrščajo posamezne vrtnice v riizliěnc skupine, kar Se dodamo vnaša zmedo. Siara, vendar šc vedno zanimiva sorta Uueen Elisabeth Rose je ponekod uvrščena med hibridne čajevke, ponekod pa med mnogncveine vrtnice. Ce pa rastlino poznamo in vemo, dii zrasle okrog metra visoko In Ima lepo pokončno rast, jI v vrtu zlahka najdemo pravo mesto. Nikakor je ne bomo sadili na gredice, kjer poirebujemo nižje rastline, lahko pa jo sadimo na grcdicc v ozadje ali cclo kot živo mejo. Na žalosl pa ses različne sorle pri na^ še vedno težko dosegljive in se moramo pogt'wio zadovoljiti ssiandardnimi sortami, ki st^ siccr lepe, vendar jih vidimo v vsakem vrtu. l/redno težko je tudi kupiti zdrave in močne sadike, Iz i^ibkih sadik bomo le icžko v7gojili lepe odrasle rastline. Različne skupine vrtnic lahko v vrlu v vrlu uporabimo v različne namene. Poleg n^nih gredic in rasllin za rezanje lahko iz njih zasadimstaja sisicm kakovostne vzgoje rastlin vse bolj pomcinbcn. saj omogoča njihovo varno proizvodnjo. Med dejavnike tveganja prav sodijo ludi bolezni rasilin, Za njihovo preprečevanje so nekatere dn^avc razvile poseben prisK^p, ki temelji na Analizi Tveganja Kritičnih Kontrolnih Točk (-i lACCP). Tudi Slovenija v nekaterih segmentih varne proizvodnje hrane uvaja sistem ř ÍACCR V omenjenem sitemu so opredeljena vsa možna tveganja, ki se lahko pojavijo v določenem proizvodnem procesu, kijih delimo na kemična, fizikalna in biola^ka Krkii je skupaj z pt«lovnim partnerjem An-tee International razvila program biološke varnosti, s po-mi^jo katerega lahko ugotovimo mo?na bioU-iSka tveganja in preprečimo njihov nastanek. Za uspešno izvajanje progra-nia bioU^ke vamiJsti je potrebno imeli tudi kakovostne proizvode s katerimi lahko učinkovito preprečujemo pojav in Širjenje bakterijskih, virusnih jn glivičnih obolenj ra«itlin- Števil-na testiranja v praktičnih pogojih so di^kazala, da Virkon S ao- MrKo^i. s PRAVO ZAGOTOVILO ZA UČINKOVITO DSZtNFUCtiO. Ubljd viruse. Unl£u]e bakterije. Zđtiri glivice, Oditrsfljuje spore. ZaSčltll že na milijone ifv«li v več kol 100 državah. ZmanfSuje umrljivost. Izboljlu]« konveraljo hrane. Povezuje prlrest teJetn« mase. NA[ve£krai dokazana uiinkavll dezínficUit za uporabo v reji livall. Znanstveno preukuSen. Ne onesnažuje okotia. fiial nfiii >nni>lii'ii)iirrmi|irliP liliijii>iàpiMiM hMKfA« ManeiArp»! bngKiM S ti»6attS«H> ivWrn I p^draclit řrgsiaf U fiMvbift > wDt Z viAms» S t mim umn {»»«iphi» ««lne Ba nuhuhn pof^lM M ^xm « smatA u Ni«ii» kl^^it p..|tti LfA^fi^liIh, lladsK, v pratUiiK «■ hvill. ťlIlfclM^BIiWlII flllf ^ vMt») Sip^bOaneM Htom UK«p)i h pgunwVJvrJi pcvMnevim^ttuđ-J wafcefftdwligriilt. WtPWfWd Antec MELAVC ANTON s.p. Specializiran trgovec in serviser podjetij STIHL in VlfGNC Zbirno vas v naii poslovalnici: MOZfRJE, Ljubijo 33 Tei: 03/839^08 GSM: 041-643^1 CEljE, Mariborska 200 Tei: 03/491-1602 GSM: 041-643^1 uode2.400.'SrrzDDv i / žeod38.400.-SrTzDDV V obeh poslovalnicah lahko izbirate med 15 vrstomi motornih žag in velildm Številom motornih kos,vrtnih kosilnic ter mnogo drugih strojev řn gozdarske opreme. Ob nakupu vam pri nas vse izdelke sestavimo in vas o uporabi tudi strokovno poučimo. 2AGOTOVLjEN POTROŠNI MATERIAL !N SERVISI PLAČILNI POGOJI: pri phčib z gotovino ugodni popusti, možnost nakupa na obroke. MOŽNOST NAKUPA STARO ZA NOVO ZA ŽAGE, KOSE W ŠKROPILNICEI STIHL di med take proizvt>de. Osnovne in najpomembnejše lastnosti Virkona S so učinkovitost, varnost, prakiičncist in vsestranska uporabnost. Nev)dvisna testiranja so dokazala njegovo vi-rucidno. bakle rici d no in fungi-cidno učinkovitost. Deluje hitro, saj jc potrebni čas delovanja raztopine, samo 10 minul. Sestavine, ki jih vsebuje delovna raztopina, se biološko razgradijo in tako ne onesnažujejo okolja. Izdelek je v obliki praska, ki gaje enostavno shranjevali, transportirali in natančno redčiti, saj je hitro topen v mlačni vodi. Omogoča popolen nadzor, saj je primeren za razkuževanje povrSin, predmetov, opreme, zraka in vodnih sistemov. Da je proizvod vsestransko uporaben lahko dokažemo s praktičnim primerom, njegova uporaba v programu biološke /aSčite rastlinjakih. Program je razdeljen na dva segmenta: Zaključno razkuževanje in Sprotno (kontinuirano) razkuževanje. Zaključno razkuževanje ras- tlinjakov opravimo takrat, ko rastlinjak izpraznimo oz. pripravimo za ponovno vselitev rastlin. Razkuževanje poteka v petih fazah. V prvi fazi rastlinjak grobo očistimo organskih odpadkov (ostanki rastlin, zemlja ipd.), ki predstavljajo velik vir možne ponovne okužil. Velika količina zemlje tudi zmanjšuje sam učinek čií>čenja in ray.kuževanja. V drugi fazi očistimo in razkužimo vodni si-stem v rastlinjaku, ki prav tako lahko vsebuje dok^čene konta-minente. J>e posebej v glavni vodni cisterni so lahko ostanki smeli in umazanije. Vse lo lahko omogoči mikroorganizmom kot so Pvthium, Fusarium in Phytophthora, da preidejo iz prejšnjih na novo naseljene rastline. Z uporabo Virkona S bomo odstranili tudi biofilme in alge. Razkužilo v 1 % delovni koncentraciji spustimo skozi cevi in jih, po 10 minutnem delovanju raz.kužila, i/peremo z vodo. Prav tako je potrebno iz ms-1 linjaka odsiraniti v.so premakljivo opremo, jo očistiti in razkužiti sprej omenjeno deloviio raztopino Virkona S. V tretji in četrti fazo rastlinjak očistimo in rčtzkužimo. Pri tem uporabljamo delovno ra/topino {M)t) ml/m2). Po temeljiiem čiščenju in razku/bi rastlinjaka tervrnitvi premakljive opreme v rastlinjak. pripon">čamo fe zamegljevanje (5. faza). Predvsem zaradi lega, da razkužimo zrak in mesiH, ki smo jih s prejšnjimi postopki spregledali oz. so bili za nas nedosegljivi npr. strop. Virkon S lahko uporabimo za hladno ali loplo zamegljevanje. Prednost uporal>e Virkona S za zamegljevanje, pred npr. alde-hidi, je njegova nestrupenost, kar pomeni, da čas ponovne vselitve rastlinjaka lahko zmanjšamo na minimum. Potrebno pa je poudarili, da končno razkuževanje naredimo brez prisotnosti rastlin v rastlinjaku. Kol sem že omenila se lahko Virkon S uporablja tudi za sprotno razkuževanje (opravimo ga ob prisotnosti rastlin) vseh prostorov, površin, opreme, obuive ipd. Vektorji prenosa bolezni smo tudi ljudje. zalo bi rada poudarili, da uporaba Virkona S v t.i. dezbarie-rah pred vhodom v rastlinjak onemogoča prenos mikroorga-ni/inov iz enega prastora v drugega. Seveda pa je potrebno vhod v rastlinjak omejiti .samo na osebje, ki v rastlinjaku dela in omejimo vstop zunanjim obiskovalcem na minimum oz. ga prepovemo. Na podoben način lahko kontroliramo prenos mi-kroorganizmovs prevoznimi sredstvi. Na vhodu posestva oz. vrtnarije izdelamo dezbariere za vozila, ki jih napolnimo z 1-% delovno raztopino . Virkon S pa lahko uporabimo tudi za razkuževanje celotnega vozila, če smo 7. njim prevažali obolele rastline. Na navedenih primerih smo poskušali na kratko predstaviti osnovne lastni"ïsti proi/ve informacije o proizvodu obrnete na KrkíD Program Veterine, telefonska 07 33 12 371 oziroma na na^o E- po.šlo: inlb^krka.si. \VRTNÂRSTâ@(CELaE IZJEMNA izbira • UGODNE cene: ' lončnica ' rua ne evstja " ttnolvtnic« ^balkoniko mtje dravnina (liatavei, iOlmi, sadne drevje) ^ grmovnice ^ U^jnica ^ zelenjava ^ gnoji la in substrati ^ lond, cvetlliina korita. ^ eraniareU meterial VrHantn Calje, ri.o.o. IjubQutkA 93, Celja tal.: Oa/42-S1-600 vmmMiBÊfttai^^êJà POZORs o m ogo6em o Vam UPeJANUE In NAČRTOVANJE Vade okolloa, bivalnih pavrâin In groboVi AQRg ENTER KRAJNC Omoèica cesta 21. S250 Pt^OS/74S.02-10. fax: 0a/74e-03-11 ^ A gS Perkins Nagradna križanka ERICo snenti, »tfSTOVHllK. Inštitut za ekološke raziskave Koroška 58, Velenje Tel: 03/898-19-30 Fax-03/898-19-42 www.erico.si 15 let okolfskih roziskov v Šaleški dolini 10 let inštituta za ekološke raziskove ERICo Velenje ERICo opravlja med ostalim tudi analizo zemlje oz. lal. S (em dobite informacijo, kakšne lastnosli ima Izbrani vzorec tal in kaj je polreb-no ukreniti za plodnejša tla. Nagrada: 3 x analiza vsebnosti hranil v tleh in izdelava gnojilnega načrta na podlagi Vašega prinesenega vzore3. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo po pošti! Rešitev križanke pošljite do 1. marca na naslov: Naš časd.o.o., Kidričeva 2z, 3320 Velenje, s pripisom ERICo. ZELENA PRILOGA PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d.d. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje ZAVOD ZA BIOTEHNOLOGUO ŽIVUENJA IN EKOLOGIJO VRANSKO tel.: 03/ 705- 51-30, fax: 03/705-51-31, GSM: 041/ 725-069 SODOBNI PROIZVODNI PROGRAMI ZA VAROVANJE OKOUA NARAVNA HIGIENSKA IN \ OKOUEVARSTVENA SANACIJA Obdoiava odpadnih vod Čistilne naprave Kanalizacijska omreija Greznice in septićne jame Deponije Ko m poštam e Kontejnerji za komunalne odpadke Program za komunalna podjetja Proçram za higiensko sanacijo objektov NARAVNA HIGIENSKA iN OKOUEVARSTVENA SANACUA ŽIVINOREJSKE PROIZVODNJE POUEDELSTVO Farme za živino Goveje farme Pražičje farme Perutninske farme Konjereja Ribogojnice Program za higiensko 8anacl|o objektov Poljedelstvo Intenzivne poljščine Ekstenzivne poljščine tO^mpostlranje In proizvodnja humusa Travnate preproge Igrišča za golf Nogometna Igrišča Javne zelena površine Sanacija In regeneracija uničenega ali Iztro&enega terena, vzpostavitev narav, procesov rodovitnosti v zemlji GENEZA, Blotehnologljd za življenje In okolje - Proizvajalec ima certifikat kakovosti UNI EN ISO 9002 ŠT: GERT-Od953-99-AO-MiL-SINCERT - Proizvajalec je vpisan v državni seznam pooblašČenlii raziskovalnih organizacij Ministrstva za univerzo in znanstveno tehnološko raziskovanje št. #802219H2 -V ZDA je proizvajalec prejel odločbe (Bona Rde Notices) #8F94*0147,0148.0149. 0150 s strani agencije tè, varstvo okolja (US Environmental Protection Agency) in s strani TSCA Department (US EPA); na osnovi izrednih lastnosti naših proizvodov je Carinska uprava ZDA (Department of Treasury US Custom Service) izdala odločbo o carinski tarifi št. 3002.90.50.50, s čimer je proizvodom Zavoda Geneza podeljen poseben status in so oproščeni vseh uvoznih carinskih dajatev. . Zavod Geneza Je pridobil pozitivni strokovni mnenji o primernosti tehnologije, primernosti uporabe in o neškodljivosti sesta>^n in proizvodov Zavoda Geneza, in sicer od Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije št.: 35400-43/97 z dne, 05.08.1997 ter Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije št: 310-522*43/97 z dne. 22.07.1997 PROIZVODI PO MERI ZA IZBOLJŠANJE DONOSNOSTI IN KAKOVOSTI PREDELAVE Proizvodni program Zavoda Geneza za ekoloâko kmetovanje (Uredba EU 2092/91): Program temelji na uporabi naravnih bioloških aktivatorjev in spodbujevalcev. Zaradi ugodnega vpliva encimov, vitaminskih dejavnikov, aminokislin, huminskih kislin. Izbrs^e mikrobiološke flore In r>aravnih organskih in anorganskih mikroelementov se v zemljišču obnovijo oziroma spodbudijo naravni procesi rodovitnosti. Postopek učinkovito odpravlja tudi škodljive posledice uporabe nezrelega ali slabo fermentiranega gnoja. Postopek je še posebno primeren za obnavljanje In oâvitev zemljišč, ki so bila Izrabljena zaradi intenzivne uporabe umetnih gnojil in kemičnih sredstev. NARAVNA HIGIENSKA IN OKOUEVARSTVENA SANACIJA ŽFVINOREJSKE PROIZVODNJE • naravi proizvodni program Zavoda Geneza v živinoreji, živilsko -predelovalni In prehrambeni industriji (goveje. prašfč{e. perutninske farme, ribogojnice): 1. Sanacija mikrokllme in obdelava gnoja • Odprava smradu» strupenih In škodljivih emisij, odprava ali znižanje bolezenskih klic • Sanacija in hitrejša fermentacija gnoja • Sanadja bivalnih prostorov živali • Znižanje porabe vode 2. Priprava biološko obdelanega nestfla • popolna odprava gošče « izboljšanje bivalnega okolja živali • pildobivanje trdnega gnoja kot končnega proizvoda 3. Domača kompostarna zunaj hlevov • Naš sistem omogoča vsem farmam odpravo problema gnoja brez sprememb v organizaciji proizvodnje. iN OB NAKUPIH V NAKUPOVALNEM CENTRU INTERSPAR VELENJE VAS VABIMO, DA OBIŠČITE TUDI NAŠO CVETLIČARNO, KJER VAM NUDIMO BOGATO IZBIRO FLORISTIČNEGA MATERIALA TER TRENDOVSKO ZAVIJANJE IN ARANŽIRANJE DARIL! Kocide® DF Prv} Izdelek na osnovi bakra v obliki močljivih zmc Zmanjšani odmerki bakra In s tem vnos bakra na ha Pripravek Je pdmeren za Integrirano priMavo Zelo dobra oprijemljivost Boljša i^oristljivost Cu' iona Prodajni program traktorjev(afator» Na zalogi vsi modeli po konicurenčnih cenah. ■Gorenje GTI, d.o.o Partizanska 12,3320 Velenje teh: (03) 699 26 26 19. februarja 2004 '^JàS Naredimo skalnjak Skalnjak nj It kup kamenja, namosčeii na sončni kgi sredi vria, Icmvečgrcdica na nagnjenem lercnu, urejena na poseben način. Zelo naravno deluje skalnjrtk ob robu slopnic, nad pcxJpc^mim 7Ídom ali mod kam- ni, položenimi v !la. Vsenci lahko oblikujemo lerase, kjer je poleti prijcino posedali, obkrožene s cvetočim zelenjem in pijanimi lisli. Zelo dekorativne so ludi obrobe kiminilih.slopnie, urejene kol skalnjak. Z i/I>iro primer-nili rastlin in bogaio zasaditvijo postanejo ri količki poleti med najbolj priljubljenimi. UUD8KA UNIVERZA VELENJE Tltovfrg2,3320 VELENJE Organizira predavanje In prikaz: SADNI VRT SPOMU NEGA m ZAŠČITA SADNEGA DR POMUDNA REZ V SADOVNJAXU- Izvedba v SOBOTO, 20. marca 2004 Pnidve na tel.: 03/898 S4 62. Oskrba perunik Oskrba perunik ni zahtevna. R")membnoje redno odstranjevanje plevela. Nasad lahko okopavamo le tako dolgo, dokler se korenike ne razrastejo, pri ten^ pa moramo biti pazljivi, saj lahko hitro po.^kodujemo ali txlkv mimo brsle. V pr\'em letu po sajenju la hkoSe naknadno pt^iro-simo nekoliko kompt^sia v pr<ïs-tor med rastlinami in ga plitvo vkopljcmo. Kasneje, ko so rastline dodobra razrašćene, posamične plevele izrežemo z no^^em. Drobne, na novo vzka-Ijene plevele, pa izpulimo, najbolje po de?Ju. Nasad perunik tudi v kasnejših letili redno do-gncijujemo. saj nam bodo redno nego in skrb povrnile z bo-gatirrî cvetejijem skozi daljne obdobje. # zdrav in tako lahek, da smo ga obtežili s sadjem # Ishki sadni jogurt zete ne doline KLIMATSKE NAPRAVE Povečana temperatura in vlagd v poletniti mesecih slabo vplivajo na počiitjein delovni učinek. Za ve&ino ljudi so ugodni pogoji v poletnih mesecih temperature med 25 in 26 ' C. pozimi od 21 do 22 'C terr8(atlvnavlažno5tmed5Gln6G%. S pomočjo klimatske naprave ustvarimo ugodne klimatske pogoje. Stem preprečimoslaúo počutje in s tem znižano delovno učinkovitost, KI se lahko v vročiti mesecih zniža za 30 - 50 %. Ohranjanje delovne učinkovitosti v največji men opravičuje stn>Ske namestîtvein de]ovanIa. Ustrezna namestitev In izbira klimatske naprave je zelo pomembna, da ne príde do negativnih posledic za zdravje. Prav tako je pomembna nastavitev temperature poleti, tako da razlika glede na temperatura okolja nI večja od 6 -8*0. Naprave imajo vgrajen mlkropmcesoc njihovo delovanje pa uporabnik j ravnava s pomočjo daljinskega upravljalnlka z zaslonom, na katerem so vidne vse faze delovanja. Naprava omogoča več funkcij (hlajenje, ogrevanje, razvlaževanje. ventilacijo s filtriranjem ter programirano deiovanje. Večina naprav je Izdelana v reverzibilni izvedbi. To pomeni, da Jo laïiko uporabljamo tudi za ogrevanja pmstora v času ogrevalne sezone< ko temperature okolice niso nižje od O 'C. V predelih ob morju pa jo lahko za ogrevanje uporabljamo skozi vso zimo. Ogrevanje v teh mesecih je energetsko najbolj varčno, saj za 1 kWh vložene električne energije dobimoSkWhtopíote. Vzdrževanje naprav je enostavno saj se omeji le na občasno čiščenje filtra, ki ga lahko uporabnik opravi sam. SUPER UGODNO - predsazonske cene klima naprav Klima KALVERT z montažo in montažnim materialom (l=do 5m) In DDV 2.0kW = 140.000 SIT, 2.5kW = 150.000 SIT, 3.2kW = 160.000 SIT "^ERMO ^IIOP TERMO SHOR d.o.o. trgovina in inženiring Cesta talcev 5,3320 Velenje Tel.: 03/ 5864 392, 5862 885, 041/ 625 987 fax: 5864 383 - KLIMATIZACIJA - PREZRAČEVANJE - OGREVANJE - HLAJENJE - SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE In IZVEDBA OBJEKTOV Naveličali smo se že zime In komaj čakamo, da bo v deželo prišla pomlad. Kak dan je že tak, da jI sonce že vneto odpira vrata. Zdaj še malo omahuje, a bo vsak čas tu. Trgovina Košarica, s svojima poslovalnicama v Pernovem 17a pri Žalcu (tel. 5'728'0Ô0) in na špeglovi ulici v Pesju pri Velenju (tel. 891-91-40), pa Je na prihod pomladi že pripravljena. V Košarici vemo> da sonce že greje vaše vrtove, travnike, njive, okenske police, balkone ... Zato vam bomo v obeh trgovinah prljaizno ponudili tisto, kar potrebujete» da bo vse to obdelano In okrašeno. Pa še čas vam bomo prihranim Vse, kar potrebujete, boste dobili na enem mestu. Izbira je res izjemna, od hrane in pijače, tekstlia, galanterije, Igrač ... Za praznične dni ali pa kar tako, pa lahko v cvetllčno-darilnem butiku v Pernovem Izberete rezano cvetje in lončnice, da o bogatem darilnem programu sploh ne govorimo. Obe trgovini, tako v Pernovem kot v Pesju, sta izvrstno založeni s kakovostnimi semeni vrtnin in cvetlic, s semenskim krompirjem, semensko koruzo, tako rekoč z vsem, kar potrebujete za pomladansko setev In sajenje. Še vrtno orodje boste lahko izbrali pri nas! In seveda tudi različne vrste prsti za presajanje, cvetlične lončke In korita. Da bo vse. kar boste posadili ali posejali bolje obrodilo, smo police napolnili z vsemi vrstami naravnih in umetnih gnojil. Našli boste različna škropiva oziroma sredstva za varstvo rastlin. Ponudba je popolna. In kar je tudi zelo pomembno: vse po zelo ugodnih cenah. Naro&ila sprejemajo tudi po e-mallu Vaše živali pa potrebujejo krmila, krmna žita, vitaminske dodatke, mlekovite. To v Košarici vemo, zato smo vse leto dobro založeni tudi stem. Večje količine vam bomo, tako kot smo to z veseljem storili že sedaj, brezplačno dostavili navašnaslov. Pomislili smo tudi na vaše hišne ljubljenčke. Na voljo vam je širok izbor hrane za pse, mačke, ptice In druge male živali. Kako boste blago izbirali, pa prepuščamo vam. Na izbiro imate dve možnosti:da pridete v prodajalno In blago sami izberete, obenem pa se dogovorite, kako bo z dostavo, lahko pa blago naročite tudi po telefonu 5-72&080 ali e-mailu: kosarica@vol|a.net. Ponudbo pa si lahko ogledate na spletni strani www.trgoviřiarkQsarica-sp.si. In seveda, da ne pozabimo: nudimo vam tudi zidne ban/e, lake, motoma olja, apno, cement in drug tovrstni material, vse po Izjemno ugodnih cenah. Vse do konca li s popusti In nagradnim žrebanjem. Zato pohitite In si pridobite možnost sodelovanja. Kdaj v KoSariGO? Trgovina z živili, kmetijsko-tehnična trgovina in cvetlično-darilni butik v Pernovem vas pričakujejo od ponedeljka do petka, od 7.30 do 19. ure; ob sobotah od 7.30 do 15. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. In ko boste že pri nas, gotovo ne boste spregledali bistroja, kjer vam bodo prijazno postregli z dobro kavioo. Trgovina z mešanim blagom v Pesju pa je za vas odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. 6e ne zmorete sami... Včasih ne gre, kljub trudu. Zato vam v Košarici za pomladansko urejanje okolice hfšin dvorišč ponujamo pomoč pri izkopih, nasutju. Na voljo vam je izkušena ekipa avto-strojnega parka. Pokličite 070 636 915 In se dogovorite! Kdor varčuje» v Kosarloi Kupuje! Ta slogan mnogi že poznajo in tudi prepričali so se že. da res drži. Pa vi? Vsak, ki z zbiranjem nalepk «košaric« n^olni dobljeni kartonček, si s popustom na ta račun privarčuje brezplačno košarico In seveda sodeluje tudi v nagradnem žrebanju, ki bo 30. aprila letos. GOVINA KOŠARICA ZANIMIVO ^^ i Ov«ii «d de 20A, ^ ' Živiienje vas leze dovolj iřučilo. da sedaiveste.^ ^^ ' daieofí^lenhsNaretrboljmodíomorCati Tudi lokrâi bo tako BaU VH J le kot vi bi to 2nal izpeljali Is redko kdo. saj boste, ko bo ćas ^ei. $ ^0]0 odločitvijo krepko presneli 11 predvsem poslovne partnerje. Ko bosle zadevo pripeljali iâkoù9ie<^,sf boste oddahnili íntakoinaili Zdravniški nov razlog a sJirb. Tokrai t» to vas videt Kar naenkral se v svo|i koři sploh ne boste već poćuiili dobro. To raie zadržite ase. sai vam mrugi zavidajo prav le^ai Bik «d 21.4. de 21.5. Veselile se 2e konca ledna m nekega srećania ki pa se ne t» izteklo tako, kot si trenutno predstavljate. Prijatelj vas bo na njem rem-reč prosil s nasvet Tokiat iskreno in r)e le sto. da bi vam povedal ne ravno prijstno reć. Že kmalu boste aCutili, da gre zares, m tako bosle ludi reagirali. Hvaležen vam bo ée dolgo, saj mu boste ne le odprli oči. ampak tudi po^zali da sle vredni zaupanja. In da pri|atel|stvo m le beseda Kako veliko vam bo to pomenilo, boste priznali le sebi, pa ne 01 bilo treba. Poslovna pri-io2nckSt bo enkratna, zalo je ne zamudile! DveHka «d 22.5 de 21.5. Pred vami je obdobje, ki bo liPčno precej reporno, kar vesle ie v ^ft naprej Izčrpanosti ?aenkrai še ne boste ćulili, saj ste se vzeli v rc^ jfUF In se dovolj posvečate ludi sami sebi Nrkakoi pa i>e boste vedeli, ^f^r bi ljudem okoli vas povedali, da naj vas tu m lam pustijo na miru.samessvojimimFslimiin^ljami Sicerneboslemoglinared-Itlskorai nič od tistega, kar bi morali, kjeso šeles^ati, ki bi iih ^leii postorili. Za Čustva si ne bosle vzeli dovoli časa. Pa čeprav si boste bolj kot vse druso na svetu želeli, da bi bill iskreno ljubtteni Dala boste imeli vrh Qiave In tudi zalo vam oslata premalo časa za ljubljeno osebo Popravite lo vsaj ob koncu ledrra Rak ed 22.5. de 22.7. čekdo, potem boste vi med tistimi, ki boste lahko Če; leden dni rekli. da je za vami lep teden Predvsem zato, ker boste poračurtaii s svojimi občutji m čusivi. saj se je v vaši glavi naredtla liuda mie-da. Najhuje je pravzaprav bilo lo. da niste već vedelt ka; si splon želite in kdo je listi, ki ga letite imeti ob sebi tudi v prihodnje. Sedat SI bosiestemna jasnem, atom dvakrat^ reči, da se boste odločili, da za kak^n leden odidete od doma, na kratek dopust Tisti, ki boste to titdi nareddi, boste zelo zadovoljni. Lev ed 23.7. de 22.6. ^^^^^ Sanjarillbosteotem, l*aj vse bi počeli, će b< imeli većproslega časa Pa ga ne bo rn ne bo. Ne zato, ker si ga ne bi zj^li vzeti prectirsem zato, kersi presne bosle moçli vzeti Zdravje bosolidno. kar vasbo ^^Jf zelo veselilo, sat ste imeli v preteklosti že preveč težav znjim Mikar ^^^^^ pasi neželiie, da bi vsaj za k^šen dan zboleli in obležali, ker se lahko že naslednji teden to ludi uresniči. Če boste pazili na zdravo prehrano, dovolj vitaminov in gibajijâ, boste uspešno zvozili sezono gripe in pr^iadov, ki se bo zavlekla še tia v marec Sploh po novr ot1ladl^l, Partner vas bo razvaral' Devicci ed 23.S. de 22.9. N TedHi bo dokaj miren, čeprai/ se boste popoaeje kot doslej Sfxaševali. ćesta sferinefjem še srečr«, če ie vajina z^eza tiislo. ter si želite in tudi pričakujete. Partnerstvo je paC treba negovati Za vasa druga po-^ff dročja živtjenia kaže. da ne bo ležav Celo na iinančnem |o bosle zvozitibotjekoivprelekiinietih Ategaksfečinebosteobešalinave' liki zvon Že kmalu bosle vedeli, zatej je lo modro. NI dvakral za reći. da vas bo sorod-nik prosil za posojilo, ki ga boste težkozavmiii Pazite, zaradi denarja se odnosi m prijate i{Stva najprej prhajo. Tehtnica ed 23.9. de 22.10. Veliko se tih bo v teh dneh ubadalo predvsem i zdravjem, saj viroz-^^^^^ _ na obolenja ne bodo prizanaSaîa Će ne boste v postelji, boste ugo-/N. ^ tavljall,tekozelouživatevdelu Odpartneriapricakujetezetoveiiko, pravzaprav več. kot ste mu pripravljeni vrniti Potem pa prihaia do ne-soglasi[, sa) vam perlner opravičeno očiia, da nisle s srcem pri stvari CeprsiT boste trditi, da se moli. bosle že knulu moraii priznati, da ima prav in U) preoei nenavadnem dri^inskeni dogodku, krse obeta v soboto ali nedeljo. $kerpi|ew ed 23.10. de 22.11. Mnogi mislilo, da sle hladni Datonireibosledotezaiipravvleh C" dneh, ko boste nehote zaupali veliko novjco Ifudem, ki vas močno podcenjujejo Veseli bodo, sajvas bodo spoznali tudi v iuči, ki jo vse prevečkrat skrivate pred drugimi. Da bo to veliko pomenilo tudi vam, bosle spoznali, ker se boste kljub obdici dela počulili zelo sveže. Ko bodo vsi okoli vas tarnali nad drviim tempom, boste vi žrv dokaz za to, da ni vedno uničujoć. Kar pa se ljubezni liće, boste pogrešati iskrice m drobne nežnosti Čeprav se čez njo vseeno ne boste mogli pnloževati. Strele« ed 23.11. de 21.12. ■ ' N Vsi (^oli vas bodo govoriti le o denarju m tem. kako ^ niiroio. Vam pa bo 10 zelo tuje Ugotovili sle, da je denar sicer potreben, nikakor It pa odloćilen za srečo in zadovoljstvo v življenju. PrizrutI si bosle morali nekai neprijelnlh dejstev. Polem bosle na pravi poti, da kaj ^^^^ premaknete iz mrtve točke iniudi spremenite Upoštevajte dobro r^merne nasvete osebe, ki |o imate iskreno radi In nikar lega, kar lahko postorite danes ne odl^jle na julri. Čeprav to redko delate, se lahko prav v t^ dneh zgodi, da bi vam biio 2al. če ne bi pohiteli. Kesereg ed 22.12. de 20.1. X 23dnie čase sle se spet znašli iïied tistimi, ki tarnajo. o res ne morejo pritoževali. Včasih vam ne U škodilo, če bi bili msij občutljivi na partnerjeve besede, saj zr^ biti zelo piker. FITNES /tina sc ptiíuíii prcvcí^ v drugo polovico. Dnevi postajajo za spo-/naiyc daljni iti iz clncvaviin pridobiva na tniKi. '/ái vse, ki sc za-vcclaino, Oa jc zOravjc vrcOiiola. ki sc jc nc da kupili, jc pravi Cas, da nadaljujemo / rednimi telesnimi vaill>anii - za zdravje in kak«n'oslni> /jvljenjc. Vdoliiiijesnegn te/ii vziv rcc. Do zasnc^cnili snmčiSčjc Mra-di kratkega popoldneva predaleč, /a koto je ^ nekoliko prehladno, /nlo skočimo v dres. nalaknemo copaio in se i>Jpravimo v FTIISCS. Besedil sc je rodila v Angliji, div nwčini pa soznjo ;x'teii izrazili zmoX-nof^l, sposotinost, pripravnost in alravje. V olxlobju osvajanja pojma, je filne'i pri mt'i pridobil ludi nekoliko drugačno v.^icl^ino. Pomeni ludi va samozavest. Številne vsakodnevne obveznosti lahko opravi bistveno lažje, ponovno suvereno t^bvladuje lelii. življenja postane Icpie, lažje in kvaiiieinejše. Prednost fitnesa je v tem. da ga lahko pi^sameznik izvaja vvsieh letnih časili. netxlvi.sno ixl vremenskih ZiipleUw in praktično v kalcri koli uri dneva in noči. Potrebuje le dovolj volje in prosto orixlje, ki pa jc lahki> tudi povsem cno^ti«vno-mor-dasamo ule/ ali elas»tični trak. Kadark litncsu pristopajo sin^ki. lb lahko dosežemo s hojo. ickom, kolesarjenjem- hi'^0 lil ickiim na smučeh. vc!5-lanjcm. drsanjem, hitanjem, pa ludi s kolcklivnimi ^porli kol so košarka, JioiRimei. n.'^komet, odbojka, namizni icnis, ples, jahanje, kolalka- njc ... Obvs.iki telesni i\klrviiosli>ie moramo na začciku usirczno t^c-li in opravili vaje kon- cu pa Viijc sproščanja. Na telo i^-redno bla^«xIejno vpliva ludikopKil, ma>iaža ali ^^avna. Poskrbeli moramo tudi /a vadbo irnkíi, kjerbomo sistem al «iko okixîpiti vse mitične skupine. Upor.ibtjanio lahko p<^sebna orodja, ulcíi. žoge. elastične trakove in različne vzmet), Ilkrali moramo osvojili ludi filozofijo zdravetja življenja, ki v sebi /dniiaije nekaje-nje, uslrczjio prehrano, zadosten počitek, ustrezno sprostilev in kva-1 i letno spanje. Vadba v llinesujepiimema zavsij živijenj'^ka obdobja. Izvajajo jo lahko tako žcn«;ke kol možici. Prilagodili moramo te obležitcv, slevilo pí> navijanj pi>sameznih vaj, hitrost in odmore med vajami. Up<^raba je prepn^sUi- Posebno predznanje ni pi^ircbno. Vseje mogoče izvajati le ob up<»šievanju skromnih in eniv stavnih navodil. Praviloma ne Irebujcmopfjsebnih dragih oblačil. Dovolj je le di^ster ci^pali. /.ustr^z-no izbranimi vajami lahko vpliva- objekl ivno merimo. Na relativno majlinem prostoru I ali ko hkrati vadi veliko število ljudi Varnosl pri vadbi je velika. Oh upi^stcvanju nav^idil In pravilni uporabi onxtij so morebitne pt^skodbe praviloma izključene. Ćas, ki ga po-irebujemo za pridobitev želene zmogljivosti je krajci kol pri drugih dejavnostih. Isle aparature lahko ujîi^nabljajo lako začetniki kol rc-kreativei ativrhunski .športnik. Vxxîobno zasTiiwanih lïtnesiti lahko najpogosteje Uxîimo dva pmsio-ra ozironîa dvevadišči. V enem delu. ki mu pravimo kar-dio ííincs (fnnev za .'•rcc). pc^suiv-Ijenc aparature, ki Ui^n oníogočajii i?yajajije vaj. s katerimi vplivamo na sree. 1ukaj izvajamo vaje vzdržljivi^-sti b kalerimi izi>oljsiijemo funkciii-nalnospifciiibnosl siCmvžilnega in dihalnega sistema- Vadimo s cikličnimi gílxjiji .'írednje inienzivnvvsii. Inteiiziviuisl i vadbe sc najtxiljc zr-eali v visini dosežene frekvence «rčncga utripa. Ot>seg določimo tako. da ck\ števila 22() odštejemo k-lastartiSlilerdnbljcjK^iitcvilo pinii- mo na točno določene mimeni 60 do 70 ^ maksimalne obicmcnit-vc srca. Ukrali je to ludi intcnziv-lU'Jsi, ki zagotavlja vzilržcvanje primernega miSičncgii tonusa temam pomaga regulirati telesno težo. Značilnost lake vadlx: je lalikolnost in visoka aerobnost. Po vadbi nimamo ležJcih in utrujenih mii^ic. saj je bila ob stalni prisotnosti kisika tvorba mlečne kisline minimalna. Kadar je na.šcilj nekolikovii^ji in bi želeli i) net i pt>pi>lnoma zdravo srce. sc ob tem dobro počulili in izcjeda-li Športno. ïfci morala bili obremenitev nekoliko vi^ja. Meja«TČnc tirek-vence bo tako med 70 in 80 Cí mak-siznatiicga utripa. Učinek lakSne vail-be se posebej |50zna pri povečanju števila kivničk, ki oskrbujejo srce in ostale miSiee. ,Sporini tekmovalni najilopi zatncvajo 5e viSjo telesno pripravljenost, zato je potrebno med vadbo vrinili vložke, ko srčna Crek-venea močkw. kol so moni-loi j i srčnega ut ripa (POLAR).lx>-mo le težko vadili v ustreznem frekvenčnem območju, se pt>sebej, če vemo. da so meje pogoř^lo zelo ozke, Uporaba moniioijasiCnega Lilri-pa omogi'iča unujo ireniranje. /^radi česar bomo lažje in varneje dosegli eilj, (^e w pred Ici i nioniloije srčnega utripa uporabljali le vrhunski športniki in srčni bolniki, jili danes tudi vse več rckrcnlrvccv. Čedalje bolj postajajo domač in nepogrešljiv element, ki na*-varno wdi ves čas telesne vadbe. Najbolj p'^k>ste »kardio- napnive so Siîbna kolesa, tekoče preproge, aparati za veslanje, ick na smučeh ali tekoče stopnice. Vadba na njih je p»>gosto namenjena tudi ogrevanju zii nadaljevanje aktivnosti v drugem delu lllncsa. kjer na pcx^ebnili orcxljih - lrcna5!crjih i/vaj amo vaje za mi>Č- EiK>slavnejŠi aparati st5 namenjeni le eni vaji, zahlevneji^i pa omogixl-ajo kompleksnejše vaje, s kalerimi krepiiiKweč mišičnili skupin. Na aparaturi laliko natančno določinuj kaien^ mišici^ b<)mti obremenjevali. s kakšno amplitudo in kakino obremenitvijo. Praviloma ima vsak fitnes še prostor s prasiimi utcžmi in ra/tičnimi ročkami, ki jih uporabljajo trenirani športniki in »bitdciji-. Velikofii obremenitve doK^iajo; Ziihtevnosi posaniezne vaje, teža bremena. Jte-vili> ponovitev, hitrost iz\'ajanja. Število serij, dolžina odmorov med serijami ter zaporedje oz. kombitiíicí-ja različnih vaj. Naziičclku krcpilnihvaj morajTio tcio ustrezno pripraviti z fçrcva nje m. Največ vadbe moranwposveliti upiv gibalkajn. iztcgovalkam in obračat-kam trupa. Splošna nx>Č trupa je piv membna optera hit^ienici in težišču lelc>.a pri vseh ostalih vajah. Vc^xlo-bju učenja posamcznili vaj bixlimo pi^zt>mi na piuviln<^ izvedbo. Vzačcl-ku izbirajmoiahke.enostavne inv.ir-ne vaje. Predam naj ne obsega več kol 10 vaj. Žc med izvajanjem vaj. sc poscbnopaponjih. moramo mii^ice doba>raztegniti in sprostili. LcUiko b*imo tbseid i primemo pivkiviiev in eiasiičnost. Siccr bodo ostale zakrčene, .sklepi pa slabo gibljivi. Du bi bilo prijetno najii in vsem. ki se bodo pojavili v filncsu in zvrMili na orodjih, moramospciilovalido-U^čen rcil 1er skrbeli z-i tiigieno. V \'adbenc pn^siore prihajajmo te vč-isti športni obutvi. Na vadbenih orodjih obvezno uporabljamo t>ri-sačo. Pred vajami se bomo vedno primerno ogreti. Vse pripomixikc po uptnabi vmenx^ na stan'» mesto. Ob morcbiini slalx^sti. \íbčuiku dušenja ali nerednem srčnem utripu b^")mo takoj prenctiali z vadbo in piv klicali in^lruktoija. Le tako bo akt ivni'ist v fitncsu varna. Ob njej bomo lahko uživali, .sprožili duha in krepili telo. ■ Pr/m. Janez Poles, tff. med.'internist Mesarstvo gostinstvo • gradbeništvo V nalefn dajemo atraktivnih lokáloví Ne zamudite priložnosti - poldičtte nasi 3215 Loče. tel,: 75&-07-01. GSM: 041/664-330 AniavsU gozd - novDzgrajeno naselje (bkob izvozu z avtoceste Ana vas Žalsc) Naselje pnfnemo a: * predstavr>iStva podjetil * specializirana pnxtaialnd (npr. motorji} * put» (pivnica) * mlm^Se ssntsne storitve... Kar je obrtni cona Trzin, to bo limatu prMsiavl|il AmavslQ gozd! VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 25 00 ^e cakaj na Za qgjtóormai^smo dossgljhrl na tel št. 03/699 5 312, 899 5 391 FORD ESCORT 1.616V CLX, IBÎ. 93 550.000,00 SIT MAZOA XEDOS 9 2.5 V6, tet. 00, vsa Opr. 3.300.000,00 SIT MERCEDES BENZ A14a, let. 99 2.200.000,00 SIT HONDA CIVIC 1.4 iS. let. 01 2.460.000.00 SIT 060DHÍ mŽMOSJI FIMAMCIRAMJA, STABO 2A STAHO POOBUSČEMA PHODAJA MOTOCIia.OVAffllUA + 19. februarja 2004 ČETRTEK, 19. februarja PETEK, 20. februarja SOBOTA, 21. februarja NEDEUA, 22. februarja PONEDELJEK, 23. februarja TOREK. 24. februarja SREDA, 25. februarja SLOVENIJA 1 06.00 Telefôksi 08.30 OdmeVi 07 00 Dobro jutro 09.00 PorDiila 09.05 Po(j klobukom 09.40 Volkovi, čarovnice in velikani, 11/39 09.50 Zpocfoe iz Školjić 10.35 Bane jeseni 1130 Siroie divjine. 5/6 1155 Ruska cesta, dokum. igrana oddaja 13.00 Poroiila, épon, vreme 13.20 Preprosto daflio,ita) Rim 15.55 Mostovi 16.30 PoroćJla, špon, vreme 16 50 Nalimil 17.25 Jasno in glasno leio zm ia.40 Risanka 19.00 Dnevnik, Vřeme, Spori 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 2130 Knjiga mene tyiga 22.00 Odmevi, Sport, vreme 22.50 Glasbeni veô&r 00.00 Dnevnik, žport. vreme 00.50 Dnevnik zameji tv 01.10 Jasnoinglasrio 01.50 Zenit 02 20 Tednik 03.15 Osmi dan 03.45 Pel dni nekega polelia, amer film 05.50 Glasbena oddaja SLOVENIJA 2 07.45 Teletékst 08.00 Videostrani 09.05 Evropski magasin 09 35 Mostovi 10.05 Dick van Dyke. 35/158 10.25 Videostraní 10.55 SPvsmuć.Poletih,přeros i2 Planice 12.35 Tv prodaja 13.05 Videosirani 14.25 Tvprodaja 14 55 Lovci na bisere, dokům, odd 16.40 SPvsmuč poletih, p os n. 16.45 Videospoinice 1715 Sko2lčas 17.30 DicKvan[)yke, 36/158 17.55 Grbavet. franc, tlim 2000 SPvsrmiC.coletift 20.25 EvrDli^vkoiarki(M), Union Olirrpiia. Cibona, prenos 22.30 Evroiigavkoi3rkl(M). Panathinaikos • Krka. posn 00.00 Videospolnice 00 30 Podnjlo.13/13 01.25 Videostr^m 07.30 07 55 08.45 09.40 10 30 11.00 11 50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18 00 19.00 20.00 21 30 22.00 22 55 23.00 23.55 00.55 09.00 10.15 10.20 11.20 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21 05 21 25 21 30 22.45 23.15 23.20 23.25 Dogodivščine síackiea Ghana, ris. s eni a Ricki Lake. pog oddaja Maščevanje Ijutierni, nad Skrivnos ljubezni Tv prodaja Čudd življenja, nad. Dru^nske vezi, nad. Na kraiu zloCina. nan. Tv prodaja RickI Lake Družinske vezi, nad Čudež življenja nad. Skrivnost ljubezni, nad 24 ur • vreme MaSievanie ifuĐezni, nad 24 uf Trenja Prijatetjf. nan. Na kraiu zločina, nan. XXL premiere Aviopsja. Oživljen i maveci. dokum oddaja 24 ur NoCna panorama hmll 27 4« 52 POP CORN, ponovitev Vabimo k ogledu Odprta tema. ponovitev Zabava brez alkohola Naj spol dneva Videostrant, obveslila Vabimo k ogledu Ustvariaimo skupaj, otroška oddaja, 3. TV mreža Regionalne novice Snowboard lour 2004. posnetek tekmovanja na GoHeli. ponovitev Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu BIOMAGI svet kont odd Regionalne novice Japonska-deželaprijaznih In gostoljubnih ljudi, dokum entra na oddaja Vabimo k ogledu Vrtrljak, glasbena oddala Iz arhiva VTV: Fenomen žitnih krogov Vabimo k ogledu Naj spol dneva Videosirani SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06.30 Odmevř 07 00 Dobro jutro 09,00 Poročila 09.05 žogica marogica lutkovna ignca C@.45 Risa oka 10.06 Na liniji 10.40 Jasnoinglasno 1120 Mladi viauozi 11.35 Zenrt 12.05 McLeodovi hčeri, 2C^22 13.00 Poročila, êpon. vreme 1315 Osmi dan 13.45 Gledalitka predstava 1S.00 Vsakdanjik řn praznik 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, Sport, vreme 16.50 Pleme. 7/26 17.10 Izpopotnelorbe 17 30 Sporočiiaizpretekiosti, 1/4 18.30 ^e^anje deLBl)ice 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, špoa 20.00 Najiibkej§i člen. kviz 20.50 Praksa. 15/22 22 00 Odmevi, Spon vreme 22.50 Polnočni kfub 00,00 Dnevnik. Spon 00,50 Dn evnik zs mej^e tv 0110 Sporočilaizpreteklosti, 1/4 0210 Prepovedano območje, amer film 0340 Polnočni kjub 05.10 Glasbena oddaja SLOVENIJA 2 07 45 Teletekst 08,00 Videostranl 08.50 Osebno, pogovorna oddaja 09.20 Mostovi 09.55 SPvsmuč poletih prenos 12.30 Dick van Dyke. 36/158 12,50 Videosirani 13,20 Videostranl 15,10 Tvprodaja 16,40 SPvsmuč.poletih.posn 16.10 Tvprodaja 16 45 Videospotnice 1715 Os^no pogovorna oddaja 17 45 Skozi čas 18,00 Dickvan Dyke. 37/158 18.25 Zelene širjave, 2/2 20.00 Cesarejva večna vojSka, dokum oddaja 20.50 City folk 2120 Odvetniške zdfahe. 6/6 2150 Plitekgrob, ang. lilm 23.20 Slovanska lazz scena 00.20 PodruloJ/l3 0115 Videostranl 07 00 Dogodivščine Jackiea Ghana, ns. serija 07,25 Rickilake 08.15 Maščevanje ljubezni, nad. 09.10 Skrivnost ljubezni, nad. 1000 Tvprodaja 10.30 Čudež ŽJVtjenfa. nad 1120 Družinske vezi, nad. 1215 Trenja 12.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15 00 Družinske vezi nad. 15.55 Čudež Življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17 55 24ur-vreme 18.00 Maščevanje l[ubezm. nad. 19.00 24 ur 20.00 Begunec, amer film 22.20 Pazt. kamera! 22 50 Teksaški mož postave, nan 23.40 )0a, ns. senja šolska košarkarska liga Nevihtno pristanišče, am f Močno zdrai^lo. nan. Vkrempijih. dokum. oddaja Zvezde v divjini, dok. odd. 24 ur - vreme Dolga pot domov. amer, f 24 ur Milijonar milijonarjev, lepo {e brti milijonar Vanilla S^. amer, lilm 24 ur. ponovitev Nočna panorama kanali 27 4« B2 Okanna folk festival. Du ci la (Italija), posnetk končena Vabtmo k ogledu Naj spot dneva Videostranl, obvestila Vabimo k ogledu Ustva^aimo skupaj, otr. odd. Gremo v kino. oddaja za ljubitelj filma Naj spot dneva Japonska • dežela pnjaznih in gostoljubnih liudi. dokumentarna oddaja Videostranl, obvestila Vabimo k ogledu 1250. VTV magazin, reg • ;nformatn/ni program Kultura, informativna oddaja 100. oddaja POZNOVNOC $TinetomLesiakom,posn. 2. dela v Sov. Konjicah Snowboard tour20C4, posn tekmovanja na Goiteh Zvone Šeruga Potfv neznano • Vietnam, doku mentami film Naf spot dneva Videostranl. obvestila SLOVENIJA 1 07 30 tivžav 09.30 O živalih in ljudeh 09.55 Sledi, tv Manbor 1025 Pomagajmo si, tv Koper 11.00 Sirote divjine. 5/6 1125 Ozare 1130 Obzonaduha 12,00 ijudje m zemlja 13,00 Poročila, ^ort. vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva sled Skma kamera 13.20 Clovekinpol 1330 Nedeljskooko 1340 Glasljudstva 13,45 Kulinanka 13.55 Pet minut slavti 14.00 Planettv 15.00 Človeški faktor 15.10 Vabiiozadva 15.30 Tnkotnik 15.45 Šport na današnji dan 15.55 fenomeni 16.00 Glasbeni dvobor 16.30 Poročila, šport, vreme 164S Tistega lepega popoldneva Akcija. Lorella, Predmet poždenja, Družabna kronika 1735 Vsakdanjik m praznik 18.30 Žrebanje loia 18.40 Risanka 1900 Dnevnik,vreme.šport 19.35 Zrcaloiedna 20.QD življenje je vrtilfak, gala koncert 21.45 Večemigost 22.40 Poročila, špon, vreme 2310 Ranč prekletih, amer hfm 00 40 Dnevnik, šport 0120 Dnevnik zamejske tv 02.05 Glasbena oddaja 02.20 Tistega lepega popoldneva SLOVENIJA 2 07 45 Teletekst 08.00 Videostrani 09.55 SPvsmuč poletih,prenos 12.10 SPvalp.smuč.,VSL(ň,2. vožnja 13,00 23 srečanje tamburaIkih m mandofinskih skupin 1330 Tvprodaia 14.00 EPvumeî drsanju.revija najboljših, posnetek 1620 Tvprodaja 16.50 Magazin lige prvakov 17.20 SPvsmuč.pol«fh, posnetek iz Plantoe 18,55 Skozi čas 19.05 Brez sladkořja. prosjm tvlnl 20 00 Nomadi Zagrosa, dokum 20.50 Naše sknvno življenje, 5/22 21 40 Iz baletnega arhiva 2245 favnovo popoldne, balet 22.55 Qdveinlške2(^ahe 6/5 23.25 PodruSo,1V13 00.20 Videostrani 07.30 08.00 08.10 08.35 08.46 08.50 09 15 09.25 09.50 10.40 11.05 11 30 12.00 12.55 14.15 14.45 15.40 16.30 18.15 18.20 1900 20.00 21.30 22.30 0010 01.10 PONOV 09.00 09.40 10.30 10.50 10.55 11 15 11.20 12.00 12.05 13.10 13.45 14 35 17 55 18.00 18.30 18 35 19,25 20.40 21 40 TV prodaja Kalka in Orbi. ris. serija Palčiča, ris serija Doktor Oto, ns.senjâ Naš mall svet. ns. serija Super punce. ris. senja Bučke ns. senja Hikanan, ris serija Pocahontas, ris film Sobek fn Cini. ns.s^lja Malt mečevalci, ns seriia Dogod Jackiea Ghana, ris šolska košarkarska liga Umor pod steklom am t. Qh,ia osemdeseta, nan. Nd deželi le iepo, nan Mestece za vedno, nan Najstniški siroti, amer film 24 Uf ' vreme Tnki Jamieja Ollverja 24 ur Lepo lebitimiliionar Špoitna scena Grdo vedenje, amer film 24 ur. ponovitev Nočna panorama haaall 97 46 92 . ODDAJTtDEN SPOREDA Miš maš. otroška oddaja izpon oddaie Dobro jutro 1249 vrv magazin Kultura, irrlor. oddaja Športni torek Iz olimpijskih krogov Športni gost, pog, v đudtu Vabimo k ogledu 100. oddaja POZNOVNOC sTinetom Lesjakom, posn. Lokalni utnp Cella m okolice, info odd Iz sred oddaje Dobro jirtro Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1250, vrv magazin Kultura, irFior. oddaja Iz pet. oddaje Dobro jutro PDP CORN, gla^. oddaia Župan 2 vami, gost v studtu. Srečko Meh, župan MO Velenie Videostrani, obvestila SLOVENIJA 1 06.10 Teletekst 07 00 Dobroiutro 09.00 Poročila 03.05 Iz popotne to^e 09 25 Pleme. 7/26 09.50 Razpokevčasu,8/17 10.20 Na vrtu, tv Maribor 10.45 Živeljenjeje vroljak. gala koncert 12 30 Prviindrugi 13.00 Poročila Šport, vreme 1335 Obzorjaduha 14 05 Ljudie in zemlja 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Dober dan. Koroška 1630 Poročila špoa, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.00 Izziv, dokum film 17.15 Zgodbe Starega medvedka, risanka 17.30 Starodavne plime, poIjud znan oddata 18.25 Žrebanie3x3plus6 18 35 Žre ban le Astra 18 40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme šport 20.00 Julija, 6/13 20.55 Gospodarski IZZIVI 2125 Umetni rai 22.00 Odmevi, šport, vreme 22 50 Gladtatoni 2. svetovne vojne, 6/13 23.35 Vrtičkani.6.de( 00.05 Dnevnik, šport 00 55 Dnevnik zamejske tv 01.20 Starodavne plime 0215 Gospodarski izzivi 02.45 Umetni raj 0310 Usodni nagon, amer film 05.05 Glasbena oddaja SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 Videostrani 09 05 Pnmorskimozaik,D/Koper 09.35 Slovenski utrinki 10.00 Dick van Dyke, 36/158 10 25 Videostrani 11 00 Tvprodaja 1130 Videostrani 12.50 Tvprodaja 13.20 Tistega I epega popol(ïi eva 1750 Skozi čas 17.35 Dick van Dyke 37/158 1d.00 Nekateri so za vroče, i b film 20.00 Končnica 2100 Studio city 21.55 Študentska 22 25 Videospolnice 22.55 Brane Rončei izza odra 00.20 Podruio.4/13 0115 Videostrani 07.30 Dogodivščine Jackiea Chana. ns senia 07.55 RickiLake 08 45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni nad 10,30 Tvprodaja 1100 čudež življenja, nad 1150 Družinske vezi, nad. 12.40 šporma scena 13.40 Tvprodaia 14.10 {^ickiLake 15.00 Družinske vezi, nad 15.55 Čudežživljenja. nad 16 55 Skrivno a ljubezni, nad. 17 55 24 ur-vrerB€ 18.00 Maščevanje liubezni. nad. 19,00 24 ur 20.00 Podenostreho.I.del 20 55 Sedma nebesa, nan 21.50 NaSa scdmca. nan 22.45 XXL premiere 22 50 Tretja izmena, nan 23.45 24 ur, ponovitev 00.45 Nočna panorama kanali 27 4« 52 09.00 Dobroiutro, informativno- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1250. vrv iTïagazin 10.30 Kultura, iniormativna oddaja 10.35 Naj spot dneva 10.40 Gremo v kino. oddaja za ljubitelje filma 14 00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 18 05 Odbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolšica: Salonit Anhovo 19.35 Naj spot dneva 19.40 Videostrani obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisama. kontaktna oddaja 2100 Regionalne novice 21.05 R okon^et. posn »ek tekme Gorfinie:Sportjng Lizbona 22,35 Iz oddaje Dobro juiro. informativna • razvedrilna oddaja, ponovitev 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Naj spol dneva 23,35 Videostrani obvestila SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06,30 Odmevi 07 00 Dobro jutro 09,00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.20 Izziv, dokum film 09.35 Zgodbe starega medveda. risanka 09,45 Marsupilami. 4/26 10.05 Risanka 10.15 Sprehodivnaravo 10.35 Starodavne plime, poljud. znan. oddaja 11.25 Vsakdanjik m praznik 12.20 Umetni raj 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Alpe. Donava, Jadran 13.45 Gospodarski IZZIVI 1415 Gladiatoril 2 svet. vojne 15,05 Julija.6/13 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, špoit, vreme 16.50 Pravljice Mike Make. 17/26 17 00 ZlatkoZakladko 17.15 Knfigamenebnga 17 40 Repnice. dokum oddaja 18,10 Prisluhnimo tišini 18.40 Risanka 19.00 Dnes^ik, vreme šport 20.00 Tarča 22 00 Odmsvi. kultura, špori vreme 22.50 Nedolakjivo, danska drama 00.20 Dnevnik, šport 01.10 Dnevnik zamejske tv 01,30 Repnice. dokum oddaja 02 00 Prisluhnimo tišini 02 30 Tatča 04.00 Nedotakljivo, dan drama 05 50 Glasbena oddaja SLOVENIJA 2 06,00 Teletekst 06 30 Odmevi 07 00 Dobro jutro 09 00 Poročila 09,05 Radovedni Taček 09.20 IZZIV, dokum film 09 35 Zgodbe starega medvedka 09.45 Marsupilami 4/26 10.05 Risanka 10.15 Sprehodivnaravo 10,35 Starodavne plime 1125 Vsajdanjik m praznik 12.20 Umetni raj 13.00 Poročila, šport, vreme 1315 Alpe, Donava. Jadran 13.45 Gospodarski iZ2vi 15,05 Julija. 6/13 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, špott. vreme 16.50 Pfav1jiceMfkeMake.l7/26 17 00 ZlatkoZakladko 1715 Kniiga mene bnga 17 40 Repnice. dokum oddaja 1810 Prisluhnimo tišini 18,40 Risanka 19,00 Dnevnik. Šport, vreme 20.00 Tarča 22 00 Odmevi, špon, vreme 22.50 Nedotakljivo, dan drama X.20 Dnevnik, šport 01.10 Dnevnik zameiske tv 01.30 Repnice, dokum oddaia 02.00 Pnslutinimo tišini 02.30 Tarča 04,00 Nedotakljivo, dan drama 07 30 Dogod. Jackiea Chana, ns 07 55 RickiLake 08,45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 1100 čudež življenja, nad 1150 Družinske vezi, nad 12 45 Sedma nebesa, nan. 13.40 Tvprodaja 1410 RickiLake 15,00 Družinskevezi,nad 15,55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24ur-vrane 18.00 Ma ščevanj e II ubezni. nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 2100 Prezgodajoče. amer film 22.40 XXL premiere 22.45 Tre^a izrrrena, nan 23.35 24 ur. ponovitev 00,35 Nočna panorama ()si.i;i)í\ji SAMIRVJ pustolovski, vojni, akcijski Reiija: Edward Zwick; vloge: Tom Cruise, KenWatanabe; dolžina: )AA minul Ćefrtek. 19.2.. oà 20.15 Petek. 20.2.. ob 20,15 In ob 23.15 Sobotd.2t2,. ob 19.16 in ob 22.15 NedBlfa. 22.2., ob 16,30 in ob 2130 Ponedeljek. 23. Z. ob 20.00 Torek. 24.2.. ob 16.00 Voina dvfih svetov, spopad úveh civiliza-cq! Japonski cesar meji zeli v 19.stoletju modemizkati svojo dežek;. Zato pot^iče k sebi Natliana AIgrena. junaka ameriške državljanske vojne, da prežene iz pianin japonske samuraje, ki so sjmbol zaostalosti dežele in jiti uniči. V prvem spopadu z njrii je Nathan ranjen in se zn^de v ujetništvu samurajev. Medtem, ko počasi okreva spoznava kulturo in način življe-nia ludi. ki jih je žejel uničiti Uči se njh tnvega bojevanja m spoznava njit)ovo ty kuoiiio. Moralseboodločftizaenostran. Med tem pa se okrog njega boje bitka med dvema svetovoma. Zahtevne \n atrak-livne akcijske scene! ji;/j)i;(;i) KITOV drama Rezija: Niki Caro; vloge: Keistia Gaslle-Huges, Vicky Hougtiton, Rawiri Parate-ne. dolžina: 101 minuta Četrtek, 19.2.. ob 18.00 Petek, 20^ 2.. ob 18.00 Sobota. 21.2.. ob17M Neđel)a. 22.2., ob 19.30 Ponedeljek. 23.2.. ob 16.00 Običaj novozelandskih staroselcev Maorov je. da prvi potomec družine Paikai posrane vodja plemena Nekeoa dne pa se rodi deklica Pai In njen dedek, dosedanji vodja plemena je zek) razočaran zato se mali P^ odreče. Toda Pai se ne podredi patnartiaJni družbi temveč se vse bori za-nima za običaje svojeg ljudstva In vse bolj očitno je, da je v njej skrit duh njenih prednikov. Ko pa nekoč na njihovo obalo r>apiavi skupino kitov, kf jim tudi domačini ne morejo pomagati svc^o sposobnost pokaže mala Pai. Bo dokazala svojemu dedku, da je upravičena do mesta voditeljice? Ši;i ()V\ IIČI^KKV koiDedija Režija: David Zucker, glasovi: Ashton Kutcher, Tara Reid: dolžina: 65 minut Ponedeljek. 23.2 . ot 18.00 in ob 23.00 Torek. 24.2,. ob 18.45 Sreda. 25,2. ob 22.15 Tedu se ponudi priložnost, da poskibi za hišo svojega zahtevnega in s ostočo obsedenega kfa Jacka. S tem se mu bo nedvomno prikupil, im^ pa t» tudi odlično pnložnost. da osvcql setovo hčerko Liso, kise mu je do sedaj uspeino izmV kala. Toda stvan se zapletejo saj Ted ne računa, da mu bodo njegove načrte prekrižali nephčakovani obiskovalci. Polre-bovaJ bo namreč veliko več kot srečo in dobro čistilo, da bo stvari postavil na svoje mestol i\i.\Dm VRH zgodovinska vojna drama Režija: Anthonny Minghella; vloge: Me Law. Nicole KkJman. Renee Zeiv^eger. dolžina: ISSminul Torek. 24.2. ob 20.30- Premiera pred siovenskim startom Inman je kontederacijski vqak, kise po štirih (etih ameriške drta^janske vojne vrača domov. Na svc^i poti maa biti ze-k) previden, sreča pa zek) zanimive ljudi z zelo nenavadnimi usodami Na koncu poti pa ga čaka Ada, dekle niegovega življenja, ki jo je imral zapustiti in odâi v vojno. Tudi Adi vojna nI prizanašala. S pomočjo simpatične mlade komedijantke Ruby skuša obnoviti očetovo (anno. Obema pa je klealizirarje in poveičevanje njune kralke romance pred vojno pomagalo. da sta se prbila skozi težke čase. Rim ima 7 nominadj za letošnje oskarjei Podelitev Oskarjev bo to nedeljo. 29.2. ponočil (iOSPODAR FRSr\I\()\: kR At ji;v\ vR^i I i:v pustolovski spektakel Režija: Peter Jackson; vloge: Elijah Wood, Billy 8oyd, lan Mckellen. Liv Tyler. Christopolier Lee: dolžina: 198 minut Sreda, 25.2, ob 16,00 Petek. 27. Z. ob 21,00 Sobota. 28.2., ob 17.00 Potovanje bratovščine se zaključuje! DOKRODO^I J V P/líN(iLI akcijska komedija Režija: Peter Berg; vloge: The Rock. Se-ann William Scott. Rosa ri o Dawson; dolžina: 104 minute Sreda, 25.2. ob 20.00- Premiera pred slovenskim startom Losangeleški lovec na nagrade 8eck je zaradj ml^c in IznajdBivosti bealen za surove posle. Toda v prihodnje že^ odpreti restavracijo zato sprejme še zadnjo nalogo. Odpotovati mora v džunglo In pri-peljab nazaj šefovega potepuškega sina Travisa. Toda naloga ni tako preprosta... Med počitnicami, od 25.2. do 1.3. tudi grozljivka TEKSAŠKf POKOL Z MOTORKO tar slovenska komedija DERGi IN ROZA V KRAUeSTVO SVIZCA! IIOM.YVVOODSKI kONIlC komična drama Režija: Woody /Ulen; vloge: Tea Leoni, Bob Dorian. Ivan Martin, Woody Allen: dolžina: 104 minute Petek. 20. Z. ob 19,00 PustnoL^sfilje! Pisani pustni čas na Planetu Tuš Celje Od 15.2. do 15.3.2004 Prihajd pisani pustni čas. Za vas smo na Planetu Tuš Celje pripravili pisani pustni program: kurentov s Ptuja 16.2. ob 17. ur), otroško pustno rajanje 21.1. med 9. in 19. uro, pustna tržnica s pustnimi dobrotami, Z\. 2.. med 9. in )9. uro, 22.2.. med 9. in 13. uro ter 23.2. jn24.2. med 9. jn)9.uro. veliko pustovanje v torek 24. Z., z ansamblom DorI ob 15. uri, Veselimi ŠtajerkamI ob 17. uri in še več -, pokop pusta 2. v avli Planeta Tu§ ob 17. uri. Starii pripeljite svoje otroke v varstvo v igralnico Oslarija, l(jer se iaiiko vsalc dan v lednu igrajo s svojimi vrstniki. ^ Otroci lahko ustvarjate tudi v otroikih ustvarjalnih delavnicah, vsak petek ^^ soboto med 9, in 12. uro ter meO 16. in 19. uro. Kakovostno preživite čas tudi v iasu zimskih počitnic med 23.2. in 27. Z. na zimskih počitniških ustvarjalnih delavnicah Vabljeni na vesele In ustvarjalne pustne dni v Planet Tui Celje! \nhmw^ 9S Jelka Žafrsn, telJ 03/42 4| Oii www.planet-tus.com Sobota. 21. z. ob 18.00 in ob 23.00 Nedelja. 2Z Z, ob 18.00 Rimski reîiser Val Waxman je imel pred mnogimi leti veike uspehe, sedaj pa režira le êe TV reklame. Vendar pa mu bivša žena priskrbi možnost režije veliký filma. ^radi strahu pred neuspeltom pa Na prizorišču snemanja dobi napad slepote. Zalo mu njegov menadler priskrbi nadomestne oči preko žtudenta, vse v studiu pa mora prepričati, da vkli in. da je študent potreber) na snemanju. V lilm pa skusa spraviti ie svojo simpatijo Lori, za to vlogo pa se poteguje še ena igralka.... Li;(jiii\i)A « ji;zi)i;(ui KI T()\ drama Pelek.20.Z. ob21.15 Sreda, 25.2.. ob 18.00 in ob 20.30 hllmski ťíkliis lAIF PO LIFFIi-u: li:(;iiI\l)A O nr/i)ix:i] kirov Ponedeljek, 23,2., ob 19.30 Torek. 24. Z, ob 19,30 družinski animirani lilm Sobola. 21. Z. ob 15.00 (Otr. matineja} Nedelja 22.2., ob 15.00 (Otr. matineja) Ponedeljek, 23.2. ob 17.00 Torek. 24, Z, ob 17.00 \RT Kli\0: IZkORISTIlK ČASA psihološka dr^ma Sobota. 21.2., ob20.1S Nedelja. 2Z Z. ob 20.15 Doltina: 132 minut; re£ja: Laurent Gan-tfil Sik)vit. vizualno impresiven portret eksistenčne stiske in odtujenosti v korporacijski družbi, ki ji vladajo tekmovalnost, status in uspešnost. Cena vstopnk:e; redne predstave âOO SIT. premiere 900 SIT, otroške matineje 500 Srrf Rezefvacij vstopnic ne sprejemamo! Vstopnue lahko kupite v pred prodaji! Kino nograiuje naročnike Našega casa Izžrebali smo: Perovec Jožica. Lokovica 16/a, Šoštanj; Pintarič Barbara, Lovra Kuharja Velenje in Bukovsek MIha, Tornjeva 12, Velenje, (potrdila o nagradi prejmete i»a dom) NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE >^BLUE$ PRODAJALNA REHAa objav, v tedraku Nos čas 5.2. : 1.NAG8A0A: darilni pakel ôajav: CVETKA MEDVED. Topolšica 10,Topolsica; 2.NAGRA0A darilni paket čajev MATILDA MEVC, Primorska 3a, Šoštanj, 3.NAQRADA: darilni paket čajev: čMA POZNIĆ, Janka Ulriha 6. Velenje. Nagrajence čakajo nagrade v zeliščni prodajalni Reha na Šaleški 2 d v Veleniu. S seboj prinesite osebno fzkaznico. g imjaéVf^ S AVedeževanie 24 ur làk 090 4417 NUMERO UNO Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor KREDITI!!! Do 6 let, za vae zaposlene fn upoko)ence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tre^lrie. Star kredit nI ovira. Tel.: 02/ 252-48-26 041/ 750-560 "^opE« . . J----- : rr- V • ' < "iL ° IL Is ' S o« ' eo ČETRTEK, 19. (^bruatia: 6.00 Dobro jutro; 5.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo: Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno, 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,lqe,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK, 20. iefaruaria: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročiia; 16.00 Kdaj.kje.kaj 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum 19,00 Na svidenje. 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročiia; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: IS.OOAktualno; 15.30Poročila; 16.00Kdaj, lqe, kaj: 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA. 22. lebruarjo: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop, 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila: 9.00 Kdaj. íqe, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav. I. blok čestitk: 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke : 17.30 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. P0NmUEK.23.iebruario: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj, 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. mîK 24. febrtjona ■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročiia: 16.00 Kdaj.kje.kaj: 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25. iebrvarla: 6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7 .30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje. 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai,kje,kaj; 17.00 Vi in mi;18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. onesnaženost zraka v tednu od 9. februarja 2004 do 15. februarja 2004 niso povprečne dnevne koncentracije 802, fzmeriene v avtomatskih postajah (AMP) na območju (yiesine djčine Veien|e. Občine Šošlani in Občine Šmartno ob F^ki, nikjer prilegale meine 24-ume koncentracije 125 mikro-g SQ2/m3 SBka. MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 9. lebrt/arja 2004 do 15. februarja 2004 (v mlkro-g S02/ni3 zraka/ MESTNA OBČINA VELiNJE, URAD ZA OKOUB IN P80ST08 1 1 3 9 I i ^ (9. (eb mm rab Hll.feb 112. feb 113. feb 114 leb k16. lema uslužbenka, si želi spoznati prijatelja starega do 55 let. Kličite z navadnega telefona na kom. tel.: 090/74-42. MLADOSTEN 42-letni inženir Si želi spoznati prijateipco staro od 30 do 40 let. Gsm: 041/248-647. FANTOVSKO obhajilno obleko prodam. Telefon: 587-4796. TRIDELNO temno omaro z ogledalom in knjižno omaro, 90x230 cm, prodam, Gsm; 031/531-310. PRIDELKI DOMAČE vino (izabelo) prodam. Gsm: 041/774-621. PRAŠIČA, težka120 in 170 kg, hranjena z domačo hrano, mesarska dela lahko opravite pri meni, prodam. Telefon: 579-4289. DVE KOBILI kasačici, brejo ali z žrebetom in trebička starega eno leto, prodam. Telefon; 588-1147. ZAHVALA Ob boJcči Í7gubi cenjenega očela IVANA FECETA se iskreno zalivaljujcni vsem, ki ste ga paspremiii na zadnji poli in vsem, ki ste mi na kakri^en koli naiin izkazali čast njemu v spomin. sin Iztok r^'-i BARBARA LORGER-BEBA 1946 - 2004 Dragi ženi, mami, babici in prababici v slovo. "sStí/řř dolgo upal in se hal. slovo now upu. slnJni dal: sive je piuzno. srečni; ni. lur/.ajsi ap in stniii f.eli" (R Pivkmm) Vsi njeni Ne jokujte ob mojew grobu, liho k njanni pristopilo, srodnikom, prijateljem, sosedom« sodelavcem in znancem, ki sle jo pospremili na prezgodnji zadnji poli, nam Izra^iiU pisno in ustno s<")žalje, darovali cvetje in sveče. Hvala za pomoć in tola2dnc besede. Hvala vsem, ki ste nam v trenutkih bolečega slovesa slali ob strani. Vinku. Vesna, Nejc PRODAJA nesnic, ki že nesejo, 22. februarla, od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/876-1202, BIKCA slmentaica« 130 kg težkega in teličko šarole, 130 kg težko, prodam. Gsm: 041/462-931. JAGENJČKE prodam. Gsm: 031/542-798. PRAŠIČE Švede, težke od 25 do 150 kg, ugodno prodam. Možna dostava ali zakol. Telefon: 575-4315ali 041/748-315. AX spot 1.0,197, reg.2/04, garažiran, servisna knjiga, 1. lastnica, prodam. Gsm: 031/285-224. PRODAM Renault 5 campus, letnik 1992, informacije na 041/528-248. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spošto-vani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bo-lezni ali poškodbe ogroženo Svfje-nje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko po- moč, Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 6996-478, dežurno službo pa na 8995'44S. Zoboxdrovmid: 21. In 22. februarja - Gordana ČIžmek, dr. stom., v dežurni zobni ambulanti ZdravsWenega doma Velenje, Vodnikova 1 (od 8. do 12. ure) CEUC CcsposlEo utkđ 7 tél; 03/490^3-36 wwwjnřdon.eam tM, lin«! (tmm ^Najmanjše obresti v mestu za NSKAPOSOJIIAI Garancija: plača, pokojnina, kitica SoliS AVTO VELENJE D.0.0. TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. Koroška cesta 3320 Veien|e razpJSLije prosto dalovno mesto: VODJA DELAVNICEI Pogoji: • najmanj VI. stopnja Izobrazbe, prometne ali strojne smeri - 3 leta delovnih izkušenj na področju servisiranja • nekaznovanje. Pisne vlo^ z ustreznimi dokazili pošijita na sedež podja^al Ukoma v Vefoiq«: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah In državnih praznikih je organia-ran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Vettrimrska postajo Soslonj: Od 20. do 22. tebruarja-TIbor Stupar, dr. vet. med., gsm: 031/671-203. Od 23. do 26. februarja - Simon Mikiavžin, dr. vel. med., gsm: 041/633-676. U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.e.0. KcraiMie«9tBa7/t> POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Telefon: 03/891 91 53,03/891 91 54 ¥ GSM: i J 031/041 390 138, 031 375 041 Zapustila nas je naša 'Bolečino težko izra^ii^ z btífffídanii. lahhf jo le grotiko oÍ)čuliš, (Shahùsimuvj NUSA VEITHAUSER roj. Kolar 1951. 2004 Hvala vsem, ki sle jovživljenju imeli radi,vsem, ki ste ob njencin odhoUu z nami Custvcwali in jo pospremili na njeni zadnji poli. 'ÁaUtjíwi: vsi njeni V spomin IVANU FECETU (1930-2004) nekdanjemu načelniku odJclka za tinanec Žttpon, Svet in Uprava MOV v SPOMIN Mineva 20 tel bolečine, odkar si nas zapustil ljubi sin in brat MIRAN VOGRINC Kratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Čas hiti, celi rane, a zaceli jih nikdar. V prsih skriia K>lcčina, srce razjeda dan na dan. Hvala vsem, ki še niste pozabiQ Mirana, hvala za vsako lučko, cvel in lep spomin. Aia, tnanta in sestra Darinka Za mini še maksi karneval \liîH kai'lun'iil olroskiti skupinskih mask \e l)il za(lrujirjn-P\ï«lv na pri/nanjc si Xiislužýo pr^tv Vbi, ki io i^oJclovali pri pripravi prvega mini piisinoga karnevala v Šo^lanjU. klstí jekot predhod- nica velikemu, v Šoštanju odvijal že v nedeljo. Kakih iri^líí olrok iz vncev v Šo^ianju in Šmarinem ob Paki icrućcncev prvih ra/rodnvobch .^iSianjsktii lisnovniiJ Šiil.je vve-liki povorki krenilo po ulicah .Šoštanja, oblcccnih v.skupinske masku; p^lCkc in Sncguljcico. niiSke. maijetfcc, planince. Pike Nogavičke, gosenice, mačkc. duhce, Kiuijce. ko^e, gusarje, karie, pajke, .snežake. cigane. Canwnice. mojstre Mílw. klov- Težko bi se reklo, katera skupinska maska je bifa naj. AVTO VELENJE D O-O. TEHNIČNI PHEQLEDI IN PRALNICA Koroška 64 Kakovostno pranje vašega vozila za le 1.000 SIT. Vljudno vabljeni! Delovni čas: vsak dan od 7. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure. Pust v ^al^riji v petek hodo v mestni galeriji odprli ra^slavo dosedanjih So.^lanjsklii puMov. Po uMnem izročilu so se v Šo^ianju prve organizirane skupine mask pojavile leia 1942. prvi karneval pu je organizirala «Janezova mama« izUjS leta Med lislimi pusti jc že bilo nekaj »koScv Šoiianjskill«, ki so stalni .spremljevalec vseh karnevalov. Ti .so obvc/ni luUi pri pogrebu Pusta, s SVOJO pristMnosljo pa pomagajo preganjati zimo iz Šoiianja. ? T Vsi na ulice na^ 35. VELENJSKI PUSTNI KARniEVl icTI od 14. ure dalje PUSTNI ŽIV-ŽAV NA TITOVEM TRGU ' < REVIJA PUSTNIH MASK NA DRSALIŠČU" od 15. ure dalje KARNEVAL PO ULICAH VELENJA od 16 ure dalje PUSTNA KRONIKA, NASTOPI PUSTNIH SKUPIN od 17. ure daNe PUSTNO RAJANJE V ŠOTORU / ' wtMiSnOSbiiiCi^^ 16. Uri TRETJE PUSTNO SREČANJE TREH OBČIN NA GRAŠKI GORI g ascib SBd MmEO^ ob .16.,urf POKOP PUSTA "PEPIJA" V ŠALEKU POKOP PUSTA PRED GOSTILNO VOVK V PLEŠIVCU I' / ne. Ustvarjalne ideje zaskupin-ske maske so nasuile pri v/goji-leijiciih in učiteljicah, ki sci jili i/delale skupaj sstarSi, v sklopu uCncga projekta o pu.siu, V pripravo mini karnevala je hilo viořenega veliko truda in 7Z niilend-lika lUrisiicno - olepševalnega dnt^tva Ši-^tanj, ki karneval pri-pra\'lja ?e vrsto let, so letos do- bilo vtkanih veliko idej In dela. polniliz mini kamcvaloniskupitv skill raask, prvim, gotovo pa ne zadnjim. V petek bodo vgaleriji lîdprlj Se pustni> raz.stavo. v nedeljo ob 14. Dri pripravili velik pastni karneval, na pusini torek sc bixlo Šo^anjski publi predstavili Mozirju, vsrcdo. Z^fcbruar-ja, pa bodo pusta pokopali. ■ Mini karneval je bil zadetek v polno. Velenje dobiva svojo pustno maskoto \ soholo oh 14. uri bi) na i)ol po ulicah \i .Wetova-lo 22 različnih skupin. Med njimi tx^do ludi kurenti iz Ptuja, pustna gcKiba iz Mo/itja, kt^^i iz Šaptanja, novlieia pa bo 13eda-necs.wojim spremstvom, ki pride z riríLojda na irskem prcxlajajo celo v lekarn ra>3^ivelo tudi pustno drsanje na inmkajSnjem drsjiliSču. Karneval pa bo ob Lstem času krenil s parkirišča ob železniški postaji po 'Ibmáléevi, Jenkovi in Rudarski cesi I na rilodo končane, Ilidl letos Uxîo pripravili puslno sreč-anjena (iraški CK^rl. 'lokrat prav na pustni torek, 24. tebruaija. Sodelovale bodo ekipe iz obćin Slovenj (tradec, Mislinja in Velenje, ki se bodo med sabt^ pomerile v šaljivih lgr