Q O Z D N O QOSPODAKSTVO SLOVENJ QR AD EC OBVESTILA TISK: CP MARIBORSKI TISK FEBRUAR 1969 - $T.,£ CENA 1 DINAR NEKAJ 0 PLANU ZA LETO 1969 Plan za leto 1969 je sestavljen ločeno za vsako ekonomsko enoto, vsota vseh teh planov pa daje skupni plan podjetja. Plani so izdelani po tehnični dokumentaciji, ki so jo izdelale posamezne enote s sodelovanjem operativnega in planskega sektorja na upravi podjetja. IZKORIŠČANJE GOZDOV Plan predvideva posek v državnem sektorju 100.003 Znižanje zalog lesa znaša 5.500 tako da je skupna prodaja v državnem sektorju 105.503 Odkup in prodaja v privatnem sektorju sta planirana na 103.682 Skupna prodaja lesa obeh sektorjev lastništva znaša 209.185 Dejanska prodaja lesa obeh sektorjev v letu 1968 je znašala 243.941 Plan v letošnjem letu tako predvideva manjšo prodajo lesa za 34.756 ali za 14,30 % manj od lansko leto dejansko dosežene. m3 m:! m3 m3 m3 m3 m3 Zaradi odkazanih lesnih mas so po planu predvidene naslednje poprečne norme: to to M a J& hS s % P Sečnja 2,36 4,05 1,70 Ročno spravilo 3,88 3,14 2,93 Za druge faze dela so norme predvidene po pravilniku o normah, kot tasoniranje, nakladanje kamionov, traktorjev, voz, razkladanje kamionov, skladiščna manipulacija itd. Proizvodna dnina gozdarske proizvodnje (izkoriščanje in gojenje gozdov) za 7-urni delov- nik je neto 28,00 din Traktorska dnina je planirana v višini 217,00 din Konjska dnina je planirana v višini 150,00 din Kamionski prevoz lesa za iglavce m3/km je 0,75 din Kamionski prevoz lesa za listavce m3/km je 1,00 din Izkoriščanje gozdov je planirano po fazah proizvodnje. V prvi fazi so zajeti stroški poseka in izdelave gozdnih sortimen-tov, v drugi fazi stroški ročnega spravila in spravila z žičnico, v tretji fazi pa so zajeti stroški tasoniranja, prevlake in prevozi do skladišča. Posebej so planirani stroški manipulacije in odpreme lesa na skladišču, ki so tudi zajeti v tretji fazi proizvodnje. Stroški prehodnih zalog so planirani od druge faze naprej. Odkupne cene lesa privatnega sektorja so se formirale tako, da smo od prodajnih cen odšteli 50,00 din stroškov po m3. V tem znesku so zajeti: — odpremni stroški, — razlika v biološki amortizaciji, — obratovna režija in — upravna režija. Poprečne odkupne cene iglavcev in listavcev so planirane v višini 132,32 din za m3. Dejansko dosežene v letu 1968 pa so znašale 127,61 din za m3. V poprečju znaša to povišanje odkupnih cen 3,69 °/o ali 4,71 din za m3. Odpremni stroški odkupljenega lesa zajemajo stroške nakladanja voz in vagonov, manipulacijo na skladišču in premike iz skladišča do odpremne postaje. Biološka amortizacija (gozdna taksa) privatnega sektorja znaša po planu za leto 1969 29,91 din za m3, obračunana v letu 1968 pa je bila 29,07 din za m3. V privatnem sektorju je dolžno podjetje formirati biološko amortizacijo od poprečno doseženih prodajnih cen preteklega leta za iglavce 15%, za tehnični les listavcev 10 °/o in za drva 5 %. Po vrednostnih razredih znaša ta amortizacija 26,56 din za m3, pri čemer nastane razlika za 3,35 din za m3 v merilu podjetja. V masi znaša ta strošek z ozirom na planirane m3 347.069,00 din. Te razlike so po posameznih gozdarskih obratih različne in obremenjujejo dohodek. GOJENJE IN VARSTVO GOZDOV Plan za to panogo je izdelan po posameznih vrstah vlaganj, ločeno po sektorjih lastništva. Ti stroški se krijejo iz biološke amortizacije privatnega sektorja in amortizacije od gozdov državnega sektorja. Drevesnica Gozdna drevesnica na GO Radlje je osnovana zaradi kritja potreb po gozdnih sadikah vseh gospodarskih obratov podjetja. Višek proizvodnje sadik se lahko proda. Stroški po planu znašajo 515.740,00 din, medtem ko znaša prodaja samo 379.787,00 din. Za razliko 135.953,00 din pa se bo povišala vrednost nedovršene proizvodnje. GRADBENIŠTVO Ta dejavnost predvideva realizacijo v višini 4,100.000,00 din. Zaradi drugačne strukture stroškov, kot jo imajo stroški gozdarskih obratov, je ta enota obremenjena s stalnim zneskom upravne režije, in to v višini 200.000,00 din. Enota ima planirano tudi akumulacijo, ki jo nujno potrebuje za nadaljnji razvoj. STROJNI OBRAT Realizacija tega obrata predstavlja za podjetje v celoti interno realizacijo, saj so ti stroški zajeti pri posameznih gozdarskih obratih kot materialni stroški proizvodnje. Enota ima v svojem sklopu tudi mehanično delavnico, ki popravlja svoje stroje in motorne žage. Zaradi različne strukture stroškov od gozdarskih obratov je ta enota prav tako obremenjena s stalnim zneskom upravne režije v višini 150.000,00 din. Za vsak stroj je izdelana podrobna kalkulacija. TAKSACIJA je kot obračunska enota v okviru uprave podjetja. Enota ni obremenjena z upravno režijo, prav tako ne predvideva nobenega finančnega rezultata. Stroški so nekoliko višji od prejšnjega leta, ker enota predvideva tudi zunanjo realizacijo v višini 30.000,00 din. Ostanek stroškov 432.935,00 din pa se krije iz amortizacije obeh sektorjev lastništva. PROJEKTIVA je prav tako kot obračunska enota v okviru uprave podjetja. Enota ne ustvarja nobenega finančnega rezultata in tudi ni obremenjena z upravno režijo. Vsi stroški so prikazani kot režijski stroški, krijejo pa se iz amortizacije obeh sektorjev lastništva. OBRATOVNA REŽIJA zajema vse režijske stroške, to je materialne in osebne. Režijski materialni stroški zajemajo stroške investicijskega vzdrževanja, amortizacijo od gozdov državnega sektorja in ostalo amortizacijo, odpise drobnega inventarja, zaščitne obleke delavcev, terenski dodatek, kilometrino itd. Csebni del režijskih stroškov zajema režijske delavce (uslužbence), cestarje, dopuste, državne praznike, slabo vreme, dodatek po 8. členu pravilnika o delitvi OD za proizvodne in režijske delavce, boleznine ter variabilni del osebnih dohodkov za proizvodne in režijske delavce. UPRAVNA REŽIJA Upravna režija zajema stroške uprave podjetja in stroške, ki nastajajo izključno zaradi obratov in se samo obračunavajo prek upravne režije. Upravna režija, ki obremenjuje upravne stroške uprave, znaša 56,13%, medtem ko znašajo stroški obratov, ki se samo obračunavajo prek upravne režije, 43,87%. (Nadaljevanje na 2. strani) CELOTNI DOHODEK po planu zajema prodajo gozdnih sortimentov, nego in varstvo gozdov, prodajo sadik ter usluge gradbeništva, taksacije, projekti ve in strojnega obrata. Primerjava nekaterih elementov delitve dohodka po planu za leto 1969 z dejanskimi iz prejšnjega leta. Dejansko leta 1968 Plan leta 1969 % Celotni dohodek 60,961.644 53,707.771 88,10 Materialni stroški 37,535.434 33,218.253 88,50 Osebni dohodki 19,646.371 18,586.522 94,60 Skladi 3,779.839 1,902.996 50,34 Razmerje OD: skladi 81,75 : 18,25 90,29 : 9,71 Količinska realizacija je manjša za 14,30 °/o, medtem ko je vrednostna realizacija manjša od dejansko dosežene v prejšnjem letu za 11,90 »/o. Kljub manjši realizaciji osebni dohodki v masi niso bistveno manjši od izplačanih v letu 1968, kar odseva tudi pri skladu za leto 1969. Planirana poprečna prodajna cena iglavcev in listavcev znaša 204,53 din za m1 * 3, medtem ko je bila v lanskem letu dosežena 200,97 din za m3. Iz tega je razvidno, da predvideva plan zvišanje prodajnih cen v merilu podjetja za 1,77 °/o ali za 3,56 din za m3. Povišanje prodajnih cen za iglavce je višje od lanskoletnih za 2,25 “/o ali 4,61 din za m3. Poprečno je bilo v letu 1968 zaposlenih 976 oseb, dne 31. decembra 1968 je bilo 929 zaposlenih, plan za leto 1989 pa predvideva 927 zaposlenih delavcev. V merilu podjetja ni bistvenega odstopanja od števila zaposlenih, medtem ko so odstopanja po posameznih enotah. S pravilno razporeditvijo delovne sile po enotah in z vključitvijo dodatnih del (maklanje celuloze, gradbena dela pri gradbenem obratu) je to delovno silo lahko zaposliti. Plan predvideva za leto 1969 neto poprečne mesečne osebne dohodke 1.066,00 din na zaposlenega, v letu 1968 pa so bili doseženi v višini 1.043,90 din na zaposlenega. Ce primerjamo te osebne dohodke, znaša zvišanje po planu 2,12 «/o na zaposlenega. Z boljšim letnim gospodarjenjem je zagotovljeno ekonomskim enotam ustvarjanje več sredstev za sklade, ki so jim za nadaljnji razvoj vsekakor potrebni. Adolf Veržun PODATKI O FINANČNEM REZULTATU ZA LETO 1968 Leto 1968 je podjetje uspešno zaključilo, kar dokazujejo že okvirni podatki iz zaključnega računa, kot so obseg količinske prodaje lesa, dosežena finančna realizacija v okviru vseh dejavnosti, višina u-stvarjenih investicijskih sredstev, višina doseženih osebnih dohodkov in posebno višina doseženih skladov. V naj večji meri je vplivala na ugoden finanični rezultat višja in enakomerna prodaja lesa iz družbenih gozdov ter večja prekoračitev planiranih dobav lesa iz kmečkih gozdov. Skupna prodaja lesa med preteklim letom je znašala 243 tisoč 941 m3, od tega: iz družbenih gozdov 116.573 m! iz kmečkih gozdov 127.368 m3 Nasproti letnemu planu smo prodali za 32.423 m3 ali za 15 odstotkov več lesa. Takšno povečanje prodaje je omogočala večja dobava lesa od kmetov in znižanje prehodnih zalog preteklem letu smo namreč po- lesa v družbenih gozdovih. V novno znižali prehodne zaloge lesa za 15.439 m3, tako da so znašale konec leta le 34.021 m3. Zniževanje prehodnih zalog v zadnjih treh letih je vsekakor pozitivno zaradi možnosti doseganja boljše kvalitete lesa, po katerem je največje povpraševanje, poleg tega pa z nižjimi zalogami potrebujemo manj obratnih sredstev za poslovanje. Izredno važno pri nizkih zalogah lesa v gozdu je, da so zaloge na hitro dostopnih mestih, posebno zaradi neugodnih zimskih mesecev, kot so bili npr. letos. V letu 1968 je podjetje skupaj z izrednimi dohodki doseglo 60,961.644 din skupne finančne realizacije. Nasproti planu smo jo prekoračiM za 22 odstotkov, nasproti letu 1967 pa za 15 odstotkov. Od navedene realizacije je podjetje s prodajo lesne mase doseglo 49,024.970 din, z ostalimi dejavnostmi pa 11,382.238 din. Doseženo finančno realizacijo je podjetje razdelilo na: 60,961.644 din 1. stroške za dobavljene količine lesa iz kmečkih gozdov 14,920.015 din 2. stroške obračunanih vseh vrst amortizacij 9,833.844 din 3. vse ostale stroške poslovanja 12,781.575 din skupne stroške poslovanja 37,535.434 din 4. dohodek za delitev: 23,426.210 din od tega: za obralčunane bruto osebne dohodke 19,646.371 din za bruito sklade 3,779.839 din (Nadaljevanje v 6. številki) Izvleček sklepov iz zapisnika XIII. zasedanja DS 1. Delavski svet podjetja sprejme in potrdi letne načrte gospodarjenja za leto 1969, s tem da se jih predloži v potr- ditev pristojnim občinskim skupščinam, kot je to predvideno v 3. odstavku 54. člena zakona o gozdovih ter v 22. členu zakona o gozdovih ter v 22. členu statuta podjetja. Izvajalci letnih načrtov pa morajo upoštevati: — letni načrt sečenj je maksimalen in je izvedba po GE ter sečiščih obvezna po podrobnem načrtu; — nalčrt gozdnogojitvenih del je maksimalen in ga je prav tako izvesti po objektih načrta; — izvedba predloženih načr- Pomembna odločitev: delavski svet podjetja sprejema gospodarski načrt za leto 1969 tov v celoti je za podjetje obvezna zato, ker nadomeščajo desetletne gozdnogospodarske načrte, ki imajio značaj uradnih dokumentov; —• po zaključku gospodarskega leta je oper ati va dolžna urediti evidenco opravljenih del po pravilniku o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja Uradni Ust SRS, št. 28/67); — kolikor bi nastopili med letom tehtni razlogi, zaradi katerih bi nastopila odstopanja od letnega načrta z ozirom na sečnje, gojitvena dela ali gradnje, so šefi gozdarskih obratov dolžni predlagati spremembo. Take spremembe je izvesti ob zaključku I. polletja; — program gradenj gozdnih cest kot sestavni del letnih načrtov gospodarjenja pa bo podjetje predložilo občinskim skupščinam do 31. marca 1969, to je po sprejetju družbenega plana. 2. Po priporočilu upravnega odbora podjetja je delavski svet potrdil nabavo cevnih propustov tipa »Armco«. Za uvoz teh elementov se bodo koristila devizna sredstva iz amortizacije. Izrečeno na XIV. zasedanju DS podjetja Pri razpravi o planu za leto 1969 so povedali: »Letni gospodarski načrt je samoupravna norma in mora biti čvrst. Od plana bomo odstopali le s sklepi DS. V primeru, da bi začeli z gradnjo iveric ali drugo razširjeno reprodukcijo, bo odstopanje ali sprememba načrta gotovo potrebna. Vsako drugo rušenje načrtovanega in dogovorjenega reda bomo obravnavali kot kršitev, kršilce pa klicali na odgovornost.« »Gozdni posestniki smo v neenakopravnem položaju. Že po zemljepisni legi smo nujno v območju enega izmed gozdarskih obratov. Nekateri o-brati imajo boljše, drugi slabše pogoje; nekateri obrati gospodarijo bolje, drugi slabše. Od tega smo odvisni tudi mi kmetje. Ali ne bi kazalo združiti dveh manjših obratov v en obrat? Večja in dobro organizirana gospodarska enota mora prav gotovo imeti boljše uspehe kot mala. Prihranek bi bil tudi na režiji.« Sirnik Otmar je pripomnil še več pomembnih stvari in zaključil: »Morda res ne spada na to mesto, toda kmetje se le s težavo prebijemo do odbornika občinske skupščine, kaj šele do poslanca, tudi v družbenopolitičnih organizacijah niso kmetje na ključnih funkcijah, zato odpiramo naša vprašanja tam, kjer lahko.« O SKLADIŠČIH Način dela na naših lesnih skladiščih je zastarel. Ukinitev železniške proge Slovenj Gradec—Velenje in morda kasneje odcepa Slovenj Gradec— Dravograd ima vpliv na organizacijo naše skladiščne in od-premne službe. »Ureditev lesnih skladišč je za nas važna. Tehnika gre svo- jo pot in z vsakim dnem zamujamo, zato naj odgovorne službe pripravijo načrte. Čas in razvoj nam ne dovoljujeta, da bi s tem odlagali.« »Z modernizacijo skladišč ne smemo čakati, največ čez mesec dni se naj odloči.« »Vprašanje skladišč je sicer dozorelo in ga je potrebno skrbno proučiti. Ni pa dovolj pripravljeno za delavski svet. Strokovne službe naj pripravijo in predložijo predvidene variante delavskemu svetu. Gravitacijsko središče gozdnega gospodarstva je nekje pri Dravogradu (Otiški vrh). To območje se krije tudi z območjem LIP Slovenj Gradec.« »Navajeni smo na politiko državnega urejanja zadev, tako da je nekdo iz Ljubljane odkazal lokacijo in tovarna je stala. Danes načrtujejo v svetu prek inštitutov in znanstveno raziskovalnega dela. Ne smemo biti nestrpni in prehitevati, kadar se odloča o porabi sredstev, bolje je počakati, četudi eno leto, kot pa vložiti sredstva neopravičljivo in ne v skladu z dolgoročnimi interesi delovne skupnosti.« Direktor podjetja je omenil časopisne razprave o gozdovih in gospodarjenju z njimi ter o odnosih med gozdnim gospodarstvom in gozdnimi posestniki. Povedal je: »Kmetje postavljajo mnogo potrebnih in pomembnih vprašanj. Tudi jaz bi kot kmet tako vpraševal in se zavzemal za podobna stališča. Pisci posameznih člankov v dnevnem časopisju pa nimajo pred seboj celotne vsebine gospodarjenja z gozdovi, niti jih ne zanima celotno kmečko vprašanje. Smoter nekaterih piscev je, da v skupku vprašanj iščejo svoje ožje interese. Morda je kakšen članek tudi reakcija na določen red, ki ga moramo priznavati in ga priznavajo tudi kmetje. Jurij Sumečnik VII. NATEČAJ za dodelitev posojil za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v letu 1969, ki ga je sprejel delavski svet Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec na zasedanju dne 29. marca 1969. 3. Pravilnik o oblikovanju prodajnih cen za proizvode gozdarstva in storitev pri GG Slovenj Gradec je delavski svet v celoti potrdil. Prav tako je potrdil cenik prodajnih cen za vse sortimente, ki je v uporabi od 1. januarja 1969. leta z dopolnitvami, ki so stopile v veljavo 1. marca 1969. leta. Omenjeni pravilnik je dostaviti v vednost vsem obratom in sektorjem podjetja. 4. Mariji Remic iz Dravograda je delavski svet izdal soglasje za izdajo dovoljenja za razrez lesa, namenjenega za domaioo uporabo okoliškim kmetom gozdnim posestnikom. Gozdarski obrat Dravograd pa je dolžan razrez pri omenjeni žagi strogo kontrolirati. 5. Imenovanje komisije za Obvestila. Delavski svet je obravnaval predlog o imenovanju komisije za urejanje našega glasila Obvestila ter cenik honorarjev za prispevke v časopisu. Sklep: V komisijo za urejanje internega časopisa Obvestila so imenovani tile člani delovnega kolektiva: 1. Jure Sumečnik, predsednik komisije, 2. Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozdarstva, član, 3. Meto Sekirnik, dipl. inž. gozdarstva, član. 4. Andrej Šertelj, dipl. inž. gozdarstva, član, 5. Ivan čas, gozdni posestnik, član, 6. Jože Logar, član, 7. Jože Zorman, član. Odgovorni za obveščanje po EE oziroma obratih so naslednji delavci podjetja: — za upravo podjetja Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozdarstva — za GO Slovenj Gradec Vida Vrhnjak-Duler, dipl. inž. gozdarstva — za GO Mislinja Meto Sekirnik, dipl. inž. gozdarstva — za GO Ravne Hubert Dolinšek, dipl. inž. gozdarstva — za GO Črna Andrej Šertelj, dipl. inž. gozdarstva — za GO Dravograd Vinko Motaln, dipl. inlž. gozdarstva — za GO Radlje Tone Vodušek — za strojni obrat Drago Zagorc, dipl. inž. gozdarstva —• za gradbeni obrat Vlado Marzel Honorar za 'članke in razprave, ki bodo objavljene v internem časopisu Obvestila, znaša od 0,40 do 0,50 din za polkolonsko vrstico v časopisu. 6. Po predlogih obratnih delavskih svetov in svetov gozdnih posestnikov je delavski svet podjetja odobril zaprošene količine lesa za domačo uporabo naslednjim kmetom gozdnim posestnikom: 1. Stanku Lenartu za pogorelo gospodarsko poslopje 60 kub. metrov iglavcev, 2. Alojzu Karnerju za obnovo stanovanjske hiše 40 m* * 3 iglavcev, 3. Francu Turičniku za obnovo stanovanjske hiše 40 m3 iglavcev, 4. Ivanu Štineku za obnovo gospodarskega poslopja 70 kub. metrov iglavcev, 5. Frideriku Pečolarju za obnovo gospodarskega poslopja 100 m3 iglavcev, 6. Jožetu Graceju za obnovo stanovanjske hiše 40 m3 iglavcev, 7. Viktorju Popiču za obnovo gospodarskega poslopja 60 kub. metrov iglavcev, 8. Frančiški Večko za novogradnjo stanovanjske hiše 40 m3 iglavcev, 9. Alojzu Tovšaku za obnovo hlevov 35 m3 iglavcev, 10. Antonu Tretjaku s Tolstega vrha za popravilo stanovanjskega in gospodarskega poslopja 50 m3 iglavcev. Izvleček sklepov iz zapisnika XIV. zasedanja delavskega sveta z dne 29. marca 1969. Delavski svet podjetja je razpravljal o sklepu obratnega delavskega sveta GO Črna na Koroškem, ki je na seji dne 27. marca 1969 sklenil, da se odpove delovno razmerje 20 delavcem, in po temeljiti razpravi sprejel naslednji sklep: 1. Gozdarski obrat Črna na Koroškem naj predhodno skrbno prouči, ali res ni nobenega dodatnega dela za zaposlitev teh delavcev (izdelava okroglic, Vinogradsko kolje, novoletne jelke, maklanje in podobno). 2. Če bi kljub proučitvi vseh možnosti iz prve točke še ostal višek delavcev, je potrebno naslednje: — GO Črna naj napravi spisek vseh odvečnih delavcev. Iz spiska mora biti razviden kvalifikacijski sestav in na katerih delovnih mestih omenjeni delavci delajo. Spisek je dostaviti vsem ekonomskim enotam našega podjetja (v razpravi je bilo ugotovljeno, da bo naš gradbeni obrat letos sprejemal delavce); — kolikor je posamezna enota pripravljena sprejeti katerega od teh delavcev, je treba delavca obvestiti in ga napotiti na razgovor k tej enoti. 3. Kolikor bi kljub vsem ukrepom, navedenim pod 1. in 2. točiko, še ostal višek delavcev ali da posamezni delavec ne bi sprejel zaposlitve pri drugi enoti, delavski svet soglaša s sklepom obratnega delavskega sveta GO Črna, da se odpove delovno razmerje tem delavcev. 4. Kolikor bi v roku enega leta naše podjetje sprejemalo nove delavce, mora ponuditi delo najprej delavcem, ki jim je bilo odpovedano delovno razmerje. 5. Ob odpovedi delovnega razmerja je treba delavce seznaniti s pravicami, ki jih imajo kot začasno nezaposleni. Delavski svet je 'Obravnaval predlog spremembe izplačilnih dni za les kmetom in v zvezi s tem sprejel sklep: Od 1. aprila 1969 so izplačilni dnevi za les kmetom gozdnim posestnikom vsakega 10. in 25. v mesecu. Gozdarski obrati so dolžni s to spremembo seznaniti vse gozdne posestnike na območju svojega obrata z revirnimi vodji, razglasi ali lokalnimi radijskimi postajami. I. 1. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec daje po tem razpisu posojila za gradnjo in rekonstrukcijo oziroma adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš članom delovne skupnosti, ki so za nedoločen čas v rednem delovnem razmerju pri podjetju. 2. Sredstva za posojila se formirajo iz deleža stanovanjskega prispevka od osebnih dohodkov ter sklada skupne porabe v višini, kot to določa plan za leto 1969 po posamez- nih ekonomskih enotah. Poso- jila se odobravajo največ do višine teh sredstev. Pri varčevalnih pogodbah ne smejo letna vplačila presegati planiranih sredstev za posojila. 3. Da se pridobi več sredstev ter s tem pospeši stanovanjska izgradnja, se z namenskimi sredstvi varčuje pri poslovni banki v obročnim vlaganjem, združeno z varčevanjem prosilca — posojilojemalca, in sicer najmanj za dobo, daljšo od 18 mesecev. (Nadaljevanje na 4. strani) 4. Za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in za dograditev stanovanjskih hiš, ki so že v gradnji od II. faze naprej, se lahko odobrijo posojila samo iz sredstev podjetja brez varčevanja. Posojila se odobravajo prav tako prek poslovne banke kot komisionarja. Razpisni pogoji so naslednji: 1. Posameznemu posojilojemalcu — članu delovne skupnosti se lahko odobri iz sredstev podjetja: a) za novogradnjo ali za nakup stanovanjske hiše oziroma stanovanja največ do 30.000 din, b) za rekonstrukcijo oziroma adaptacijo stanovanjske hiše največ do 10.000 din. Če sta zaposlena pri podjetju oba zakonca, se lahko odobri posojilo obema skupaj največ do gornje višine. Letna transa za odobritev posojila za novogradnjo za e-nega posojilojemalca ne sme presegati 15.000 din letno oziroma za posojilo brez varčevanja lahko posojilojemalec prejme za vsako posamezno fazo gradnje največ do 10.000 din. Odobrena skupna vsota iz sredstev podjetja ne sme presegati 50 °/o predračunske vrednosti. II. 2. Rok odplačevanja kredita je naslednji: a) za posojila iz sred- stev, vezanih pri banki z varčevanjem za novogradnjo, največ 20 let b) za posojila samo iz sredstev podjetja brez vezave pri banki za novogradnjo največ 20 let c) za posojila iz sred- stev podjetja brez vezave pri banki za rekonstrukcijo največ 10 let 3. Naj nižja obrestna mera je 2fl/o (vračunana bančna provizija). III. Prosilcu se odobri posojilo, če zadosti naslednjim pogojem: 1. da je s podjetjem v delovnem razmerju najmanj 2 leti; 2. da gradi oziroma adaptira stanovanjsko hišo, za katero prosi za kredit, na območju e-konomske enote oziroma podjetja. Za lokacijo na območju podjetja mora dati soglasje socialno stanovanjska komisija obrata. 3. Članu delovne skupnosti, ki mu je delovna organizacija dodelila stanovanje, ki je z o-zirom na kvaliteto v skladu s splošnimi normami kraja, v katerem živi, in razdalja do delovnega mesta ni neprimerna, mu posojilo za gradnjo zasebne hiše n e pripada. Posojilo pa mu pripada v primeru, če je s stanovanjem, ki ga zapušča, rešen drug kritičen primer našega delavca. 4. Prav tako ne pripada posojilo članu delovne skupnosti, ki je lastnik zasebne stanovanjske hiše, ki je z ozirom na kvaliteto v skladu s splošnimi normami kraja, v katerem živi, in razdalja do delovnega mesta n i neprimerna. Posojilo pa mu pripada v primeru, če stanovanjsko hišo proda našemu podjetju po primerni ceni ali da v najem za najemnino po veljavnem točkovnem sistemu ter se s tem reši drug kritičen primer našega delavca. Mnenje po tej točki poda socialno stanovanjska komisija DS. 5. Delavec — posojilojemalec se mora zavezati, da bo končal gradnjo stanovanjske hiše najkasneje v 4 letih od prve odobritve posojila. Kolikor gradnje ne konča v tej dobi, se mu poviša obrestna mera za posojila na 5% za celotno dobo. 6. Posojilojemalec mora imeti za novogradnjo pred odobritvijo posojila zagotovljena lastna sredstva v višini 15.000 din. Vložena lastna sredstva so lahko naslednja: a) izvršena gradnja do prve plošče; b) sklenjena varčevalna pogodba s poslovno banko za gradnjo hiše do višine 15.000 din ali najmanj do 50°/o višine sredstev, ki mu jih odobri podjetje. 7. Posojilojemalec mora zagotoviti zavarovanje posojila s predložitvijo administrativne prepovedi na osebne dohodke, zemljiškoknjižno vknjižbo zastavne pravice in z vinkulaci-jo zavarovanja hiše. 8. Posojilojemalec mora zagotoviti predkupno pravico v korist podjetja. 9. V primeru, da je več prosilcev za posojilo, kot ima na razpolago sredstev posamezni obrat podjetja, se pri odobravanju upoštevajo spodaj navedeni pogoji kot prioritetni red: a) stanovanjske razmere, ki ogrožajo zdravje. Mnenje poda socialno stanovanjska komisija obrata; b) ostale socialne razmere; upravičenost poda socialno stanovanjska komisija obrata; c) če posojilojemalec izprazni stanovanje, ki je last podjetja, in se s stanovanjem, ki ga zapušča, reši kritičen stanovanjski problem podjetja; d) delovni staž v gozdarstvu. IV. 1. Navedeni razpis velja za leto 1969. Rok za prijavo posojila je najkasneje do 30. aprila 1969. 2. Prošnje vlagajo prosilci pri ekonomski enoti podjetja. Prošnje bo predhodno odobraval obratni delavski svet, ki bo dal komisiji svoja priporočila. 3. V prošnji mora prosilec zlasti navesti: — ime in priimek prosilca ter delovno mesto, ki ga zaseda; — znesek posojila, ki ga želi najeti; — namen posojila (za novogradnjo, za rekonstrukcijo, za dograditev); — način odobravanja posojila (varčevanje prek poslovne banke, odobritev samo iz sredstev podjetja za dograditev); — vrednost celotne gradnje in fazo, v kateri je v času odobravanja gradnja; — znesek, ki ga je prosilec prejel kot posojilo od podjetja; — način zagotovitve lastne udeležbe (sklenjena varčevalna pogodba pri banki oziroma izjava za varčevanje pri banki, hranilna vloga itd.); — poprečni mesečni osebni dohodek; — skupni znesek prosilčevih obveznosti ter znesek anuitet, ki jih posojilojemalec že plačuje. 4. K prošnji naj bo priloženo: a) za varčevanje: — podpisana izjava o varčevanju, v kateri morajo biti navedeni osebni podatki varčevalca, varčevalna oblika, varčevalna doba in predvideni privarčevani znesek; — podpisana izjava, da se mesečni obroki za varčevanje odtegujejo pri izplačilu osebnih dohodkov in nakazujejo banki; b) za dokončno odobritev posojila: —• za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše: kupopro- dajna pogodba; V začetku oktobra preteklega leta je odšlo na trimesečno delo v Švico šest naših delavcev, in sicer Janko Korošec, Branko Košir, Franc Torkar, Valentin Dijak, Martin Ravnik in Jože Razpet. Delo v Švici in vse, kar je v zvezi s potovanjem, je organiziralo Gozdno gospodarstvo Bled. Motiv za odhod v tujino je pri vseh precej enak. Nekateri so hoteli videti čimveč sveta, prav vse pa je mikala tujina zaradi lepega zaslužka. O življenju in delu naših delavcev v Švici je Janko Korošec, ki je bil tudi njihov vodja, povedal tole: Delali smo pri poseku iglavcev in listavcev, delno tudi pri spravilu, in sicer po trije v eni skupini. Skupina je imela eno motorno žago. Sekire in drzalnike smo nesli s seboj od doma, vse ostalo orodje smo dobili tam. Orodje smo hranili na delovišču v zabojih, ki niso bili zaklenjeni. Od orodja, ki ga uporabljajo v Švici, so nam bili posebno všeč njihovi obračalniki in aluminijasti klini. Iglavce smo krojili sami, listavce pa je krojil gozdar. Pri iglavcih celulozni les razžagajo že v gozdu, vse, kar bi bilo zaradi rdeče gnilobe kvečjemu še za drva, ostane v gozdu. Pri poseku smo morali posebno paziti na mladje in na stoječe drevje. Delovni čas je bil različen z ozirom na dolžino dneva. Delovnega časa se v Švici držijo do minute točno. Pri tem so tako točni, kot so znane po točnosti švicarske ure. Čeprav nas ni nihče nadzoroval, smo bili tudi mi točni. Za malico — za graditev stanovanjske hiše in komunalnih priključkov: gradbeno dovoljenje, gradbeni načrt s predračunom in zemljiškoknjižni izpisek; — za adaptacijo in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo pristojnega organa, da gradbeno dovoljenje ni potrebno; — za graditev komunalnih naprav in napeljav: investicijski program in druge listine, potrebne za zadevno graditev; — potrdilo o višini mesečnih dohodkov; — dokaz o zagotovljenih lastnih sredstvih za novogradnjo (varčevalna pogodba, hranilna knjižica, potrdilo stanovanjske komisije o fazi gradnje itd.); ■— podpisana izjava za predkupno pravico v korist Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec; — izjava, da bo končal gradnjo stanovanjske hiše najkasneje v 4 letih. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, komisija za dodeljevanje posojil za individualno gradnjo je bilo 20 minut, ki se šteje v delovni čas, opoldne pa smo imeli eno uro prosto, kar pa ne spada v delovni čas. Pri nas manjka točnosti, med delom pa je preveč neproduktivnega časa. Plačani smo bili na uro, vendar smo delali dobro, tako da ne bi nič več zaslužili, če bi imeli akord, seveda ob isti urni postavki. To se pravi, da smo delali ravno tako, kot bi delali v akordu. Disciplina mora biti popolna. Vsak nalog se da samo enkrat in po njem se je treba ravnati. Kamor je kdo razporejen na delo, tam mora delati. Ko smo se nekoč zamenjali, da bi vsak nekaj časa delal pri spravilu, kot najtežjem delu, nas je revirni gozdar, ko je to videl, takoj spet poslal na razporejeno delovno mesto. Na uro smo imeli po 5,5 švicarskega franka (1 frank je 2,85 din). Davek je različen glede na število družine. Največ davka plača samec. Slabega vremena v mesečnem obračunu ne poznajo. Delali smo tudi v dežju, nadomestila za slabo vreme ne priznavajo. Na delo smo hodili tudi ob sobotah. Ne verjamem, da bi se režija pri nas obnesla. Stanovali smo v učilnici gozdarske koče, kjer smo si tudi sami kuhali. Ko smo prišli z dela, smo se v umivalnici najprej umili in preoblekli. V umivalnici je imel vsak svojo omarico za obleko in hrano. V spalnico smo šli v copatah. Postiljali, kuhali in prali smo si sami. Za vsakodnevno čistočo je skrbel redar. V Švici se dobro zasluži, vendar sta hrana in stanova-(Nadaljevanje na 8. strani) Življenje in delo naših delavcev v Švici Gozdni Ogenj prištevamo k najnevarnejšim sovražnikom gozda. Sušna spomladanska perioda pred ozelenitvijo rastlinstva je najnevarnejši čas za nastanke gozdnih požarov. Gozdni požar lahko v kratkem času uniči velike površine gozdov in povzroči neprecenljivo gospodarsko škodo, ki ni samo v uničevanju drevja, kot nosilcu prirastka lesne mase, temveč je tudi v tem, da se slabi varovalna in rekreacijska sposobnost ter da pri tem nastopajo izredni stroški obnove in gašenja. Poleg tega se z večjimi gozdnimi požari uničijo tudi drugi objekti, ki so v njegovi neposredni okolici. V našem področju je bilo v preteklem letu kar 22 gozdnih požarov, ki so na srečo imeli značaj manjših talnih požarov ter razen enega v Žerjavu niso zajeli večjih površin. Požar v bližini topilnice Žerjav pa je zajel kar okoli 5 ha površine varovalnih gozdov. Materialna škoda pri tem res ni bila posebno velika, ker so ti sestoji uničeni že zaradi delovanja tovarniških plinov. Pri vseh primerih intervencije so pokazali visoko moral- požari no odgovornost tako posamezniki — gozdni delavci iz kolektivov kot drugo prebivalstvo, saj so bili požari že v začetku pogašeni. Od obstoja našega podjetja je bil naj večji gozdni požar 14. maja 1968. leta, in sicer na Primožu na Pohorju, kjer je v enem kompleksu bilo uničenega 11,35 ha gozda. Sestoji so bili poprečno stari 80 let, količina posekane mase pa je znašala 1755 kubičnih metrov iglavcev. Poleg tega je zgorelo še 98 kubičnih metrov izdelanega lesa. Navedeni požar kot mnogi drugi je nastal zaradi sežiganja travišča v neposredni bližini gozda. Toplo in sušno spo- mladansko obdobje, ki je trajalo že več dni, je bilo kaj primerno, da se je ob vetrovnem vremenu ogenj pojavil v gozdu. Ker je bilo to tik pred ozelenitvijo in je bilo na tleh polno ostankov odmrle vegetacije, se je požar hitro razplamenel. Sprva je nastal talni požar, ki se je kaj kmalu spremenil v vršnega in v kratkem času zavzel velik obseg. Podobnih primerov, kako nastajajo gozdni požari, je več. Povzročajo jih osebe, zaposle- ne v gozdu ali v bližini gozda, izletniki, turisti, ki kurijo ogenj v gozdu ali izven njega z namenom, da si pripravijo jed, da se ob ognju ogrejejo, ne da bi ga pri odhodu pogasili. Mnogo gozdnih požarov nastane od tleče vžigalice, cigaretnega ogorka, odvrženega v suho travo, dračje ali vejevje, ob neprevidnosti ali lahkomiselnosti pri požiganju sečnih odpadkov v gozdu. Vzrokov za nastanek gozdnih požarov je mnogo in v glavnem jih povzroča človek. Cesto zanetijo požare tudi iskre lokomotiv, udari strele in drugo. Za zavarovanje gozdov pred požari poznamo več ukrepov. Prvi in tudi najvažnejši so tako imenovani preventivni ukrepi, ki naj preprečijo oziroma omejijo nastanek gozdnega požara, in so deloma zakonite, deloma pa gozdno tehnične in gospodarske narave. Gozdni zakon izrecno prepoveduje netenje ognja na prostem v gozdovih, na plantažah gozdnega drevja ali v njihovi bližini. Pravilnik o varstvu gozdov in gozdnih zemljišč pred požari pa natančneje določa o vsem, kar je potrebno za pospeševanje in gašenje gozdnih požarov. Ta pravilnik med drugim tudi predpisuje, da mora imeti podjetje vnaprej izdelan načrt za gašenje gozdnih požarov in da so o njem delavci podrobno seznanjeni in usposobljeni za izvrševanje protipožarnih ukrepov. V tem načrtu so za celotno področje natančneje označeni tudi požarno ogroženi gozdovi, nadalje organizacijska in tehnična pripravljenost gospodarske organizacije za protipožarno varnost, kakor nahajališče opreme in orodja za gašenje gozdnih požarov, or- ganizacija transporta ljudi in opreme in podobno. Preventivni protipožarni ukrepi obsegajo postavitev opozorilnih tabel, nadzorstvene obhode v primeru večjih nevarnosti nastankov požara, čiščenje protipožarnih presek in turističnih poti ipd. Sem spada tudi propaganda, pri čemer se poslužujemo lokalnih radijskih postaj, časopisnih obvestil in podobnega. Važni so tudi letalski preventivni poleti z namenom odkrivanja gozdnih požarov in hitrega alarmiranja gasilcev. Letalo je v zraku opremljeno z radijskim oddajnikom za direktno povezavo z letališčem, od tu pa prek telefona s postajami LM. Tako je možno v najkrajšem času obvestiti gasilce. Po lanskoletnih izkušnjah in ugodnih rezultatih je podjetje tudi v letošnjem letu sklenilo s koroškim aeroklubom Slovenj Gradec pogodbo, da bo v kritičnem sušnem obdobju opravljal kontrolne polete. Vsa zapažena kurjenja v gozdu ali zunaj gozda, ki predhodno ne bodo prijavljena pristojnim LM, bodo prijavljali občinskim skupščinam — sodniku za prekrške. Istočasno pa bo podjetje tudi uveljavljalo odškodninski zahtevek v obliki povračila stroškov poleta, ki znašajo 250 din. Zato naj vsi člani našega podjetja oziroma vse kmečko prebivalstvo ob nevarnem času opušča vsako požiganje na prostem. Le s skupnim prizadevanjem nas vseh se bo zmanjšala nevarnost gozdnih požarov. S tem bodo tudi prihranjene skrbi povzročiteljem gozdnih požarov, ki bi morali nositi vso povzročeno škodo. Martin Potočnik Vodja komercialnega sektorja o ukinitvi železnice Železniška proga Velenje— Dravograd je bila izločena iz javnega prometa 1. julija 1968. leta. Od tega dne je služila le še za blagovni promet. Koristniki so bili torej delovne organizacije tega območja. Skupščina občine Slovenj Gradec je sklenila pogodbo z železniškim transportnim podjetjem Maribor. Pogodba je vsebovala dve glavni obveznosti: 1. po progi mora biti prepeljano določeno število vagonov; 2. ustvarjen mora biti določen dohodek. Glavni koristniki te proge so bile večje delovne organizacije, med njimi tudi naše gozdno gospodarstvo. Skupščina občine Slovenj Gradec je z delovnimi organizacijami sklenila takšno pogodbo, da plačajo dostavnino za vsak vagon, prepeljan po tej progi. Le pod tem pogojem je železniško transportno podjetje Maribor še nadalje opravljalo blagovni promet po tej progi. Dostavnina seveda pred- stavlja dodaten strošek. Na naše poslovanje v letu 1968 dostavnina ni vplivala, ker prodajamo les franko vagon in je dostavnino nosil kupec. V letu 1968 je po pogodbi z železniškim transportnim podjetjem sicer bila dosežena postavka — število vagonov, dosežen pa ni bil predviden dohodek. Železniško transportno podjetje je na to reagiralo tako, da hoče dvigniti dostavnino in tako doseči dohodek, ki ga zahteva njihov ekonomski račun. V letu 1968 je bilo po tej pogodbi za 170.000 din premalo plačane dostavnine. Tudi za prvo četrtletje 1969 ni bilo doseženo niti število voz niti dohodek. Skupščina občine Slovenj Gradec je s 1. marcem 1969. leta odpovedala pogodbo z železniškim transportnim podjetjem Maribor, prizadeva pa si, da bi proga bila spet za javni promet. Kolikor občina (Nadaljevanje na 7. strani) NOVE CESTE NA OBMOČJU GOZDARSKEGA OBRATA ČRNA Na gozdarskem obratu v Črni na Koroškem so sklenili, da bodo v prihodnje gradili tele gozdne kamionske ceste: — cesto na Orožij i, ki bo zajela severno in južno območje Orožij e, ki se bo priključila na že obstoječo cesto pri Knezu v Bistri ter pri Janšku v Koprivni. En priključek pa naj bi bil na bistriško cesto na Zajčjem klancu; — cesto Lukač—Planinčevo na Ludranskem vrhu, ki bo odprla slabo dostopne, toda po rastišču bogate gozdove od Kramariče do Planinčevega; — cesto Mežnar v Javorju do Koničevega hleva; — cesto Jelenšek, mimo Hlevnika v Jazbini ter Hobra, kjer se bo povezala s cesto, ki teče po grebenu Javorja; — cesto v Topli, ki bo odprla slabo dostopne predele na severnem pobočju Osence; — cesto v Koprivni, ki bo povezala Opriš planino in Repi j o ter Zdovčevo planino proti Jeklnu; — cesto na Malo Peco, ki naj bi se dvigala iz Podpece vse do Bur jakove planine. En krak te ceste naj bi se pozneje odcepil do koče na Peci. Vse navedene ceste bodo imele za gospodarjenje z gozdovi velik pomen, ker bodo odprle večinoma slabo dostopna področja, kjer pa so sestoji zdravi ter dobro rastni. Hkrati bodo tudi dobro služile turizmu in kmetijstvu. Andrej Sertel KAM NA DOPUST? Prišel je čas, ko se že pogovarjamo, kam bomo šli na letni dopust in kako ga bomo preživeli? Letni dopust je pri gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec in verjetno tudi drugod še vedno vprašanje, ki bo terjalo globljo proučitev in po njej verjetno tudi boljše ukrepe. Strokovnjaki v industrijsko naprednih družbah ugotavljajo, da človek potrebuje oddih — počitek, tako odmor med delom kot tudi dnevni, tedenski in letni oddih. Ljudje, ki pravijo, da za počitek — dopust nimajo časa, ga pač vsakodnevno po malo koristijo med delom, ker človek ni stroj in se njegova zmogljivost ustavi na določenih mejah. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je v letu 1968 kupilo nov počitniški dom v Filip j a-kovu. Komisija za rekreacijo pri delavskem svetu podjetja priporoča vsem članom delovne skupnosti, da koristijo u~ godnosti v novem počitniškem domu. Kaj si želi naš človek na letnem oddihu? Običajno naj bi bil to majhen kraj, toda ne premajhen, malo bolj odmaknjen kraj, toda nikakor ne »bogu in vragu za hrbtom«; rad bi senco, plažo, dobro in poceni prehrano, v bližini zabavo (vsaj kino). Filip jakov, kjer je novi počitniški dom našega gozdnega gospodarstva, je gotovo tak kraj. Seveda ne edini. Filip jakov leži ob jadranski magistrali. Obala je od nje oddaljena dobrih 300 m. Tam se ustavljajo avtobusi, ki peljejo iz Ljubljane do Vodic, Splita ali Makarske. Zvez je torej dovolj in kolikor smo obveščeni, niso pretirano obremenjene. Filip jakov je kraj nedaleč od Biograda na moru, toda majhen, saj ima nekaj 100 prebi- valcev. Filip jakov je predvsem poljedelski kraj, kjer je državno posestvo, ki oskrbuje s sadjem in zelenjavo celo Zadar, zato v naselju nikoli ne manjka teh dobrin. Filip jakov leži torej med Zadrom in Šibenikom v bližini Biograda na moru. V mestecu se moderna arhitektura nekaterih počitniških in stanovanjskih hiš srečuje s staro dalmatinsko arhitekturo. Mestece je staro in se je imenovalo do 16. stoletja Rogovski pristan. Kasneje pa je dobilo ime obeh apostolov, bratov Filipa in Jakova, ki stolu j eta v mestni cerkvici. V turških časih je bil Filip jakov nekajkrat podrt in požgan.^ Benečani tudi niso bili boljši od »nevernikov«, pridno so rušili, če je le nanesla priložnost. Današnje naselje je nastalo šele potem, ko so se Turki dokončno upehali okrog jadranskih mest. V spomin na te in druge čase je v okolici ostalo veliko ruševin, ki si jih je vredno ogledati. Rimska trdnjava je stala nedaleč od mesta, pa tudi naselje in utrdbe iz srednjega veka. Kogarkoli bi to zanimalo, bo gotovo našel čas za ogled. S P O Dne 17. aprila 1967. leta se je smrtno ponesrečil naš sodelavec pri gozdarskem obratu Ravne Jože Štajner-Pepi. Rojen je bil 24. marca 1946. leta, torej je izpolnil komaj 21. leto starosti. Malo pred nesrečo se je vrnil iz JLA, kjer je odslužil vojaški rok. Bil je sin našega delavca, v družini pa sta ostala še sestra in brat. S to nesrečo je usoda zasekala globoko rano v skupnost gozdarskega obrata Ravne kot tudi v delovno skupnost gozdnega gospodarstva. Ves kolektiv GO Ravne je šel z njim na hrib pri Barbari, bilo je tudi veliko zastopnikov podjetja. Tam na hribu smo se pred dvema letoma poslovili od Štajner j evega Pepija. Vedno vedrega Pepija, zvestega tovariša, pridnega delavca, bo delovna skupnost ohranila v spominu. ŠEPET IZ GROBA Tovariš dragi si ob robu globoke hladne jame stal, ob Tvoji strani jaz sem delal, obema gozd je kruh dajal. Ti želel si solzo skriti, ko si govoril mi v slovo, a jaz sem čul jo tiho pasti tik ob krsti v jamico. Bolj kot gruda, bolj kot kamen solza mojih me teži, ko k meni pridete na griček, naj vedre vaše bodo oči. Kr cm in e FIUPJAKOV Pas man P a i m Najprijetnejša privlačnost Filip jakova je borov gaj, ki jih je malo severneje od njega. V gaju je urejen camping, pod bori pa je mestna plaža, ki je peščena in ima dovolj plitvin, primernih tudi za otroke. Vaščani imajo dovolj čolnov in ni se težko domeniti z njimi za prevoz. Vsi, ki so potrebni počitka in razvedrila ali jih muči revmatizem, išias ali sklepna revma, kakor tudi vsi, ki bi radi za nekaj dni pozabili na vsakodnevne probleme doma in na delu, se bodo gotovo na tem lepem kraju pod našim južnim soncem prijetno spočili. M I N Brne motorji dol iz Kota — kam le vodijo vas pota, ki skupaj kruh smo si služili in skupaj v delu se znojili. Plačilna bo kuverta prazna, ko trinajsti bo v mescu dan, v omari pa bo srajčka sveža mene čakala zaman. Ob vodi spodaj pelje cesta, do nje je z grička ozka pot, po njej odslej ne bom več hodil sem gori v ljubljeni moj Kot. Med mnogimi tako sem sam, čeprav je Dolfkov Ego z mano. S prepolnim srcem lepih nad oba zdaj krije grob prerano. Naš prvi gost v ranem jutru pisan ptiček je droban, ko z grmovja čez ograjo pride voščit dober dan. Kdorkoli pride k meni spet, ga prosim vsaj za drobni cvet, utrgan tam, kjer nam srce igralo mlado je smeje. Vi pionirji — domačini, rad pesem z vami bi zakrožil, ko z vami zbor se častnih straž ob mojem odru je pomnožil. Pomladno sonce je čez Kav zahajalo, ko zadnjič spal sem v svoji dragi rodni hiši, ob meni pa je lovec stal. Vam nisem mogel roke dati takrat v lovski vam pozdrav, naj v spominu vedno lepem vam lovec mladi bi ostal. Včasih strogi, včasih resni pa spet šaljivi ste bili, logarji moji, ko ste delo v gozdovih nam naročali. A ko si zadnjič z mano bil ves gozdarski kolektiv, za moje delo več ni bilo navodila, prerano prst me je zakrila. 1 Da mogel očke bi odpreti, ko sem doma na odru spal, ko na moji levi, ko na moji desni logar je tiho, tiho stal. Da mogel bi oči odpreti, bi zadnji vam poslal pogled. Logarji, čujte nad lesovi, odhajam — srečno, gozdni svet! V spomin napisala Marija Pe-čovnik-Kotnikova MEDOBRATNE ŠPORTNE IGRE Odbor za pripravo športnih iger pri našem podjetju je lani decembra razpisal tekmovanja med Obrati v šahu, kegljanju, smučanju, sankanju, namizmem tenisu, streljanju, plavanju in odbojki. Tekmujejo vsi obrati razen gradbenega, ki zaradi nesporazuma pri šahovskem tekmovanju neupravičeno bojkotira letošnje športne igre. Rezultati tekmovanja v šahu so bili objavljeni v zadnji številki Obvestil, kjer pa med najuspešnejšimi tekmovalci ni bil omenjen tov. Jurij Kodrič. GO Radlje, in se mu zato opravičujemo. Kegljanje je bilo 18. januarja 1969. leta v Slovenj Gradcu. Zmagala je ekipa GO Radlje v postavi: inž. Modic, Su-šek, Vilar, Jelenko in Prijatelj. Tekmovalo je 30 članov gozdnega gospodarstva. Ekipna razvrstitev: 1. GO Radlje podrti keglji 344 2. uprava 339 3. GO Mislinja 335 4. GO Ravne 308 5. GO Slovenj Gradec 300 6. strojni obrat 278 Tekmovanje v namiznem tenisu je bilo 15. februarja 1969. leta v Radljah. Zmagala je ekipa uprave v postavi: inženir Iglar, Popič in inž. Kotnik. Ekipno: 1. uprava 4 točke, 2. GO Radlje 2 točki, 3. GO Mislinja 0 točk. V Mislinji je bilo 8. mar- ca 1969. leta tekmovanje v smučanju in sankanju. Smučalo je 29, sankalo pa se je 38 tekmovalcev. Rezultati za veleslalom Starostni razred do 30 let: čas 1. Ivan Srebre, GO Črna 0,41,1 2. Jože Štaftar, GO Črna 0,42,2 3. Gregor Štiftar, GO Črna 0,43,5 4. Franc Završnik, uprava 0,43,9 5. Ivan Adamič, GO Črna 0,44,0 Starostni razred nad 30 let: čas 1. Drago Jurhar, GO Dravograd 0,51,8 2. Ivan Waitl, uprava 0,53,5 3. inž. Drago Zagorc, strojni obrat 0,54,0 4. inž. Karel Hauser, uprava 0,55,0 5. Ivan Lekše, GO Mislinja 1,00,2 SPOROČILO Anton Černač je 12 let uspešno vodil naš gozdarski obrat v Črni na Koroškem. Zasluženi pokoj uživa v Mirni na Dolenjskem. Z dopisnico se je zahvalil za našo pozornost, ki mu jo izkazujemo s tem, da mu redno dostavljamo naše glasilo. Ekipno: čas 1. GO Qma 2,05,8 2. uprava 2,32,4 3. strojni obrat 3,08,0 4. GO Mislinja 3,20,2 5. GO Dravograd 1,45,8 (2 tekm.) 6. GO Radlje 2,34,3 (2 tekm.) 7. GO Slovenj Gradec 1,02,6 (1 tekm.) 8. GO Ravne — (diskv.) Sankanje čas 1. Emil Krištof, GO Dravograd 1,36,9 2. Ivan Mravljak, GO Radlje 1,37,0 3. Maks Založnik, GO Mislinja 1,40,4 4. Rado Kristan, GO Radlje 1,41,0 5. Viktor Buč, strojni obrat 1,41,9 6. Jože Založnik, GO Mislinja 1,42,0 7. Avgust Pungartnik, uprava 1,43,3 8. Franc Kovše, GO Ravne 1,43,9 9. Jože Šapek, GO Ravne 1,44,0 10. Ernest Srebre, GO Črna 1,45,0 Ekipno: čas 1. GO Radlje 5,06,5 2. GO Mislinja 5,08,8 3. strojni obrat 5,21,2 4. uprava 5,31,2 5. GO Ravne 5,31,6 6. GO Dravograd 5,46.1 7. GO Črna 6,08,7 8. GO Slovenj Gradec 6,56,7 Tekmovanje v smučanju in sankanju je ob veliki udeležbi zelo dobro uspelo. GO Mislinja ima velike zasluge za odlično organizacijo tekmovanja. 15. marca 1969. leta je bilo v Radljah tekmovanje v streljanju. Zmagala je ekipa GO Radlje I v postavi: Vilar, Waltl, Sušek, inž. Ferlinc in inž. Modic. Rezultati ekipnega tekmova- vanja: krogov 1. GO Radlje I 591 2. GO Slovenj Gradec 550 3. uprava 520 4. GO Radlje II 490 5. GO Dravograd 447 Najboljši posamezniki: krogov 1. Zdravko Vilar, GO Radlje 157 2. Kristl Valtl, GO Radlje 151 3. Adi Kolar, uprava 149 S posebno pozornostjo je črtal članek o pogozdovanju z letalom na Olševi, ki ga je napisal Martin Potočnik. Ob tej priložnosti pozdravlja Anton Černač vse znance v podjetju, posebno tople pozdrave pa pošilja delavcem naše enote v Črni. Uredništvo 4. Franc Vivod, GO Slovenj Gradec 148 5. Mirko Repnik, GO Radlje 145 6. Maks Sušek, GO Radlje 144 7. Ivan Vovk, GO Slovenj Gradec 141 8. inž. Maks Vončina, 9. uprava inž. Pavle Ferlinc, 140 GO Radlje 139 10. Ivo Rogina, GO Slovenj Gradec 139 Tekmovalo je 25 strelcev, preseneča slabši uspeh uprave, ki je branila drugo mesto z lanskega tekmovanja. Na Ravnah na Koroškem je bilo 26. marca 1969. leta tekmovanje v plavanju v zimskem bazenu. V tej panogi so tekmovali letos prvič, kljub temu pa je bilo na Ravnah ta dan izjemno število plavalcev in gledalcev. Zmagala je ekipa GO Slovenj Gradec v postavi: Ivan Slatinek, inž. Sašo Pirkmaier, Maks Gajšek in inž. Karel Hauser. Lep uspeh so dosegli plavalci GO Radlje z osvojitvijo drugega mesita in zaradi neuspeha tekmovalcev uprave krepko vodijo v skupni razvrstitvi. Razveseljivo je, da se je tekmovanja udeležila tudi ženska ekipa uprave v sestavi: Angelca Vrbnjak,_ inž. Marija Sekirnik, Trezika Šavc in Joža Wal-tl. Pričakovati je, da bodo ta vzgled posnemale tudi sodelavke z obratov. O UKINITVI ŽELEZNICE Nadaljevanje s 5. strani) ne bi uspela, da bi proga bila ponovno za javni promet, bo s 1. majem letošnjega leta ukinjen ves promet na relaciji Slovenj Gradec—Velenje. Ukinitev te železniške proge seveda močno vpliva na naše poslovanje. Že v 1968. letu smo prenehali z nakladanjem na dveh manjših železniških postajah, to je v Dovžah in Turiški vasi. V primeru, da s 1. majem 1969. leta preneha tudi blagovni promet na tej progi, bo odpadlo nakladanje še v Doliču in Mislinji. Ves les iz Mislinjskega predela bi se to- Rezultati štafete v plavanju 4 X 25 m: čas 1. GO Slovenj Gradec 1,17,8 2. GO Radlje 1,19,9 3. GO Dravograd 1,22,0 4. GO Ravne 1,23,2 5. uprava 1,25,4 6. strojni obrat Ženske: 1,38,2 1. uprava 2,05,4 Preostane še tekmovanje v odbojki. Boj za prvo mesto med ekipama GO Radlje in upravo je praktično že končan, saj ni upati, da bd tekmovalci uprave še lahko prehiteli Ra-deljčane. Preseneča slaba uvrstitev GO Črna, ki je sodeloval le na smučanju, lani pa so osvojili v skupni razvrstitvi četrto mesto. Dobro pa sta se uveljavila GO Slovenj Gradec in Strojini obrat s četrtim in petim mestom. Skupni vrstni red po dose- danjih tekmovanjih: 1. GO Radlje 85 točk 2. uprava 80 točk 3. GO Mislinja 50 točk 4. GO Slovenj Gradec 36 točk 5. strojm obrat 30 točk 6. GO Ravne 25 točk 7. GO Dravograd 22 točk 8. GO Črna 17 točk V bodoče želimo še več prizadevnosti in povezave referentov za šport na obratih z delavci, da bi lahko naše tekmovanje postalo še bolj množično in zanimivo. Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozdarstva rej moral dovažati v Slovenj Gradec, kar predstavlja strošek za 1 m3 od 5 do 6 din. Vprašanje ukinitve železniške proge je povezano z našo skladiščno in odpremno službo. Prav gotovo bo na to treba misliti pri vprašanju organizacije in modernizacije lesnih skladišč. Naše podjetje se je zavzemalo za obstoj proge. Druga pod-jetja v Slovenjem Gradcu in okolici so se lani za to zavzemala, letos pa ne kažejo posebnega zanimanja. Ker ni rešeno vprašanje obstoja železniške proge Slovenj Gradec—Dravograd, moramo misliti na to, ko načrtujemo poslovanje našega dela na lesnih skladiščih in pri odpremi lesa. Uredništvo Šahovski dvoboj gg maribor : gg slovenj gradeč V Radljah smo se 21. marca 1969. leta zbrali šahisti GG Maribor in GG Slovenj Gradec. Že dolgo smo se želeli sestati z gozdarji sosednjega GG, da bi se pomerili na športnem področju in se pomenili ter izmenjali izkušnje o vsakdanjem gozdarskem delu. Inž. Weingerl, predsednik sindikata GG Maribor, se je zahvalil za sprejem in poudaril, da si tudi Mariborčani želijo čem-več takih srečanj. Dvoboj je organiziral GO Radlje. Rezultati: GG Maribor : GG Slovenj Gradec inž. Milan Kneževič : Franc Jelenko 1: 0 inž. Franc Weingerl: inž. Tone Modic 0 : 1 inž. Jože Ajdič: inž. Ludvik Kotnik 0 : 1 inž. Ivan Rojko : Vlado Mrzel 1 : 0 Tone Vogrinc : Boris Rokovec 0 : 1 inž. Peter Pintarič: Maks Nabernik 0 : 1 Franc Mariša : Jure Sumečnik 0 : 1 Franjo Snetf : Jože Lesnik 0 : 1 Zmagala je naša ekipa z rezultatom 6: 2. Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd. J iv ZLOGOVNICA / 2 3 4 S 6 7 8 ber — ca — e gve — krog — lec — li — lu — mar — mor — na — nec — nik — nje — nost — not — o — od — po — pije — ro — slo — ve — ved Iz navedenih zlogov sestavi besede, kot jih zahtevajo opisi, ter jih vpiši v lik. Prve in četrte črke besed v navpičnih stolpcih dajo dve elementarni nezgodi, ki povzročata gozdovom precejšnjo škodo. 1. Prebivalec naše republike 2. Priimek dveh naših sodelavcev 3. Sloga, vzajemnost 4. Pripadnik odporniškega boja 5. Lesni sortiment 6. Delo v gozdu 7. Odpovedovanje 8. Kamenina Sestavil: Franjo Urše j REBUS SKLEP SVETA GOZDNIH POSESTNIKOV Gozdni posestniki — kooperanti pri gozdarskem obratu v Cmi so na svoji seji sklenili, da bodo za razvoj kmetijske in gozdarske dejavnosti namenili 60.000 din posojila kmeltom. Določili so tudi sredstva, ki jih bodo prispevali kmetje — kooperanti iz svojega skupnega sklada za ogled kmetijskega sejma v jeseni in katerega bi se radi udeležili večinoma vsi. Tudi za izgradnjo stanovanjske in upravne stavbe v Črni so določili del svojih sredstev. Zato pa bodo imeli v stavbi na razpolago sejni prostor za svoje seje, seminarje in podobno. Tudi pisarna kmetijskega referenta kmetijske zadruge Prevalje bo pod isto streho, da kmetom ne bo potrebno za svoje opravke z zadrugo potovati na Prevalje. Andrej Šertel Članom delovne skupnosti, njihovim svojcem, našim upokojencem in tovarišem, ki služijo vojaški rok, čestitamo za delavski praznik GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC Letošnje slovensko prvenstvo v smučarskih skokih v Črni V Črni na Koroškem je bilo letos 9. marca slovensko prvenstvo v smučarskih skokih za člane. Slovenski smučarji skakalci so si petinštirideset-metrsko skakalnico v Črni izbrali za podobne prireditve že večkrat. V Črni so radi predvsem zato, ker je tu vsako zimo zadosti snega, razen seveda letos, ko je bilo snega dovolj v vseh krajih po Sloveniji. Smučarji in skakalci prihajajo v Črno tudi zaradi dobro organiziranih zimskošportnih prireditev. Pri smučarskem klubu v Črni dela nad polovico vseh gozdarjev, če pa je potrebno, priskočijo na pomoč vsi. Seveda sodelujejo v klubu tudi mnogi drugi, pač vsak po svojih močeh in prostem času. Smučarski in skakalni šport se je zadnja leta dobro razvil tudi v Mislinji. Tudi tu gozdarji radi sodelujejo, saj je v podobnih naseljih gozdarstvo med najvažnejšimi gospodarskimi panogami, šport in rekreacija pa sodi ravno v taka središča. Na slovenskem prvenstvu v Črni je nastopilo 28 skakalcev, republiški prvak za leto 1969 pa je Marjan Pečar iz smučarskega kluba Jesenice. Andrej Sertel ŽIVLJENJE IN DELO NAŠIH DELAVCEV V ŠVICI (Nadaljevanje s 4. strani) nje draga. Tam si z družino težje živel kot pri nas. Niti en švicarski delavec pri podjetju, kjer smo bili, ni imel svoje hiše in stanujejo v stanovanjih podjetja. Če delavec ni več zaposlen pri podjetju, mora tudi iz stanovanja. Imajo pa avtomobile. Za vzdrževanje avtomobila mora delavec delati dva meseca v letu. Inženir, ki je v Švici dobro plačan, lahko misli na gradnjo svoje hiše šele po petnajstih letih službe. Tako je povedal Korošec. Komentar ni potreben. Dobro pa bi bilo, če bi si razen švicarskih ur želeli še kaj drugega švicarskega. Članek je bil objavljen v glasilu delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Bled »Preseki«, št. 1—2, leta 1969. Jože Podlogar »Obvestila« izdaja delavski svet delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Naklada 1000 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Jože Zorman, Jože Logar, Ivan Čas, Andrej Ser-telj, dipl. inž. gozd., Metod Sekirnik, dipl. inž. gozd., in Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd. Predsednik komisije in odgovorni urednik Jurij Sumečnik. Tiska ČP Mariborski tisk.