MLADINSKI SERVIS tel.: 854-831 , 8S3-061 številka 37, cena 60 tolarjev velenje, 17. septembra 1992 NUJNA EKOLOŠKA SANACIJA To je za Šaleško dolino edina alternativa. Pred občane je treba priti pošteno, z jasno opredeljenimi cilji, je med drugim dejal na obisku v Velenju slovenski elektroenergetski minister mag. Franc Av-beršek. STRAN 5 STARI TRG VELENJE Pripombe na prometno ureditev so (ne)upravičene. STRAN 7 KONEC ŠPORTNEGA MRTVILA Če smo v poletni vročini tarnali, da ni športnih dogodkov, nas v tem času obdaja nekaj povsem nasprotnega. STRAN 10 VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis STUDIO RfMr let 0631851-981, /ur: 063/851-684 Velenje — Zasedanje zborov Prihodnji teden v torek, 22. septembra, bodo zasedali vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Na ločenih sejah bodo obravnavali predloge odlokov o ureditvenem načrtu pokopališča Podkraj, o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Konovega, o ustanovitvi javnih zavodov za vzgojo in izobraževanje ter vzgojo in varstvo pred- šolskih otrok, o ustanovitvi javnih zavodov Zdravstveni dom Velenje, Zobozdravstvo Velenje in Lekarna Velenje. Predvidoma 29. septembra, pa bo skupno zasedanje vseh treh zborov, kjer bodo osrednjo pozornost namenili vprašanju ekološke sanacije TE Šoštanj. Varni prvi šolski dnevi »Da bi bilo skozi vse leto tako« Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje ocenjuje, da je letošnja akcija »Prvi šolski dnevi« potekala po načrtu in uspešno. Najbolj razveseljivo je to, da do današnjega dne v prometni nezgodi ni bil udeležen noben otrok ali pešec. Največ so k varnosti šolarjev in malčkov na poti v šolo, oziroma vrtec in domov, seveda prispevali velenjski policisti. Prvi teden pouka so vsak dan poostreno nadzirali poti, križišča in prehode čez cesto v bližini šol in vrtcev. Dnevno je v akciji sodelovalo preko petnajst policistov. Kako je njihovo delo potekalo in kaj so pri poostrenem nadzoru ugotovili, smo vprašali komandirja velenj-. ske.policije Petra Očkrla. Povedal je, da so bili prisiljeni glede na število policistov, nekatera druga dela nekoliko zanemariti. V teh prvih šolskih dnevih so opravili 546 kontrol pri udeležencih v prometu. Od tega so našteli 375 manj-špih in večjih kršiteljev. Opozorili so jih 133, mandatno kaznovali 137, plačilni nalog pa izdali sedemde- setim. Sodniku za prekrške so napisali 36 prijav. Pri voznikih je bila na prvem mestu po številu prekrškov prekoračitev hitrosti, na drugem nezapet varnostni pas, sledile pa so še druge pomanjkljivosti, predvsem tehnične. Sicer pa na policiji ocenjujejo, da so vozniki v glavnem upoštevali opozorilne znake ter talne označbe pred šolo in vozili bolj obzirno.« Želimo si lahko le, da bi bilo tako skozi vse leto, ne le ob začetku pouka«, je poudaril komandir policije. Šolarjem in malčkom v vrtcih želimo še naprej srečno! B. Mugerle Velenjski izvršni svet 0 renominaciji proračuna še delegati Člani velenjskega izvršnega sveta so na seji, prejšnji petek, med drugim obravnavali renominacijo letošnjega občinskega proračuna. Osnova za to so jim bila navodila Republiškega ministrstva za finance. SDP VELENJE 854-381 Od 759 milijonov tolarjev, kolikor znaša uskladitev postavk posameznih namenov proračuna v bilanci limitiranih prihodkov in odhodkov, so levji delež namenili za osebne dohodke in materialne stroške upravnih organov ter otroškega varstva. Prav tu je primanjkljaj največji, uskladitev pa nujno potrebna. Povečanje posameznih namenov v bilanci Kako lep je Savinjski gaj v teh dneh, ko po gredicah cveti in živi jesenska flora, si lahko predstavljate le, če ga obiščete sami. V dneh mednarodne razstave cvetja, ki je letos potekala pod geslom »Živeti med cvetjem«, je bil še lepši. Tako lep, da si ga ne želiš zapustiti. Vrtnar Janko Jemec, eden tistih, ki imajo že vsa leta največ zaslug za urejenost gaja, nam je rekel: »Veste, cvetje razveseljuje in tolaži. Sem prihajajo tako tisti, ki rabijo tolažbo, kot tisti, ki si želijo polepšati kakšen dan.« In res je tako. (bš, jp) V. *4 A } a^ttL: 063/ 713-222 odhodkov za 41,36% predstavlja 80 % rast cen na drobno v obdobju januar—avgust 92. Ob tem so poudarili, da se najbrž ne bo dalo izogniti še rebalansu občinskega proračuna. Sicer pa bodo o tem sklepali delegati velenjskega parlamenta na prihodnji seji skupščine. Ta naj bi bila 22. septembra. KS Bele vode V nedeljo bo slovesno V tej krajevni skupnosti bodo v nedeljo, 20. septembra, slavili. Vse letošnje leto so živeli s cesto in uresničila se jim je dolgoletna želja, da bo tudi do njih v prihodnje pot varnejša in hitrejša. Tega dne bodo slovesno odprli približno 2 in pol kilometra posodobljene — z asfaltom prevlečene ceste. Otvoritveno slovesnost bodo pričeli ob 14. uri in jo tudi športno obarvali. V čast novi cesti bodo izvedli malonogo-metni turnir, na katerem bodo poleg domače ekipe sodelovala še moštva društva slovenskih duhovnikov — Pax, prometne policije iz Celja in Trhle veje iz Šoštanja. Krajane vabijo, da se udeležijo tega za njih zelo pomembnega dogodka. (vos) Si bo kotalkanje vrnilo ugled? Številnim prireditvam v Šaleški dolini oziroma v Velenju so se minulo soboto in nedeljo pridružili tudi kotalkarji. Domači KDK Rudar je izvedel državno prvenstvo v tem športu, ki pa ni bilo tako kakovostno, kot smo jih bili dosedaj vajeni v Velenju. Zato seveda ni bil kriv prireditelj, ampak klubi oziroma starejši tekmovalci, ki so prenehali kotalkati. Očitno je tudi velenjsko kotalkanje daleč za svojo staro slavo, saj je na tem prvenstvu nastopilo le šest tekmovalcev in tekmovalk. Bodo pač ' morali klubi začeti znova z mladimi in počakati nekaj let. Še na 10. strani, (vos) '"mm H 40-letnica Andrejevega doma Štiri desetletja je že od tega, kar Andrejev dom na Slemenu nudi topio zavetje vsem ljubiteljem narave, gora, skratka tistih, ki jih pol zanese tod mimo. Pravo »fe-što« ob tej priložnosti bodo pripravili upravitelj, lastnik m oskrbnik doma to soboto. S kulturnim programom, zabavo m vse kar sodi poleg pa se bodo na skromen način oddolžili vsem. ki so pomagali pri njegovi izgradnji ali pa dom večkrat obiščejo. Proslavo ob 40-letniri bo ob vsakem vremenu, začeli pa jo bodo ob II. uri. Organizator, planinsko društvo Šoštanj, bo poskrbel tudi za avtobusni prevoz. Avtobus bo vozil na progi Rdeča dvorana v Velenju—Šoštanj—Zavodnie ob 6.30 7.30, 8.30 in 9.30 ure. Ustavil bo na običajnih postajališčih, prve udeležence proslave pa bo odpeljal s Sleme- • na ob 16. uri Novina v Ljubljani ..........'"......»'» ' - *.....^ --sL MS erenca Predstavniki Gorenj a Servis so na naviuKti tn« ■ .i. j -------» sicumcv oovescanja se- znanili z dejavnostjo tega Gorenjevega podjetja po razpadu trga nekdanje Jugoslavije, z njegovo sedanjo organiziranostjo m razvojnimi usmeritvami. Več bomo o novinarski konferenci poročali v prihodnji številki Proizvodnja Prejšnji mesec so v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali 64.300 velikih gospodinjskih aparatov in s tem . i P" preseganju planskih nalog so bili v programu Hladilno zamrzovalni aparati, kjer so z de-lorti tudi v dveh prostih sobotah naredili kar 42 % zamrzovalnih skrinj več, kot so načrtovali. Avgusta so Gorenju Gospodinjski aparati namenili za prodajo na tujih trgih skoraj 62.200 kuhainih. pralno-pomivalnih in hla-dilno-zamrzovalnih aparatov. Od začetka januarja do konca avgusta pa so v tem največjem podjetju poslovnega sistema Gorenje naredili skoraj 823.000 velikih gospodinjskih aparatov. • (vg) Tudi Gorenje Servis na jubilejnem sejmu v Celju Na največji gospodarski prireditvi v državi, na 25. mednarodnem sejmu obrti Alpe Jadran v Celiu tudi Gorenje Servis. Pozornost obiskovalcev sejma vi posebej — tehnični sistemi varovanja premoženia in Gozdarska inšpekcija Vse za preprečitev širjenja podlubnikov Poročali smo že o veliki nevarnosti, ki grozi gozdovom na nazarskem gozdno gospodarskem območju, ki pokriva občini Velenje in Mozirje. V letošnjem avgustu so se namreč v gozdovih pojavila številna žarišča gozdnih škodljivcev. Zaradi izredno ugodnih vremenskih pogojev za razmnoževanje podlubnikov (smrekov luba-dar) v tem času je nujno potrebno opraviti vse ukrepe, da se prepreči njihova nadaljnja razmnožitev. Drevesa, ki so jih napadli podlubniki, je treba takoj posekati, izdelati, panje obeliti in podlubnike uničiti, kot to določa pravilnik o gozdnem redu. V skladu z zakonom o gozdovih so vsi lastniki in upravljalci gozdov dolžni preventivno delovati, vsi zahtevani ukrepi pa so v širšem družbenem interesu. Zaradi vsega tega je gozdarska inšpekcija vsem lastnikom in upravljalcem gozdov na območju občin Velenje in Mozirje izdala naslednjo ODLOČBO 1. vsi lastniki in upravljalci gozdov, v katerih so se pojavili gozdni škodljivci — podlubniki, so dolžni nemudoma izvršiti vse ukrepe, da se prepreči njihov nadaljnji razvoj in širjenje; 2. delavci javne gozdarske službe in strokovni delavci gozdnogospodarskih organizacij so dolžni nuditi lastnikom in upravljalcem gozdov vso potrebno strokovno pomoč pri sanaciji žarišč podlubnikov; 3. pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Velenjski sekretariat za gospodarstvo in Štajerska banka 21 milijonov SIT za gospodarstvo ■ Čeprav je zazvonil telefon v 250 gospodinjstvih, pravega zadovoljstva med vsemi novimi naročniki ni Zlasti ne med tistimi, ki so plačali zahtevan znesek za enojčka, »dobili« pa dvojčka. To vprašanje bodo po-skusali na današnji seji, (v četrtek, 17. septembra) doreči člani sveta krajevne skupnosti. Poleg te teme pa naj bi spregovorili še o že opravljeni posodobitvi ceste v spodnjo Rečico ter o dalj časa načrtovani razširitvi mrliške vežice. Aktivnosti za pridobitev potrebnih soglasij za to naložbo že tečejo. Razmere, ki vladajo na trgu, gotovo niso v prid podjetnikom in obrtnikom željnih napredka. Zato se je velenjska vlada lani prvič odločila za spodbujanje vlaganj v razvoj na tem področju v obliki kredita. Letos je občinski sekretariat za gospodarstvo svojo namero ponovil, k sodelovanju pa pritegnil štajersko banko — banko obrti in podjetništva Celje. Na razpis za dodelitev posojil iz sredstev, namenjenih za spodbujanje gospodarstva v občini Velenje, se je letos prijavilo 49 interesentov. Njihove potrebe pa so kar za petkrat presegle znesek v ta namen razpisanih 20 milijonov SIT, toliko je namreč v aranžmaju s prej omenjeno banko navrgla vezava 7 milijonov 500 tisoč tolarjev proračunskega denarja. Na osnovi pravilnika sta sekretariat za gospodarstvo občine Velenje in Štajerska banka pripravila predlog razdelitve, pri čemer so odločilno vlogo, komu in koliko denarja, »odigrali« naslednji kriterij: intelektualna dejavnost, zaposlovanje novih delovnih mest, izvoz, mešane firme s tujim kapitalom in dejavnosti posebnega pomena za občino Velenje. Prednost so imeli tudi tisti, ki so lani dobili negativen odgovor za poslano vlogo. Na seji, prejšnji petek, so člani velenjskega izvršnega sveta — z manjšimi popravki — ta predlog potrdili. Tako bo denar iz tega naslova letos dobilo 14 podjetij in 13 obrtnikov, in sicer za dobo petih let, z enoletnim odlogom plačila glavnice in z 10% obrestno mero. Nihče od prejemnikov tega kredita pa ne bo dobil za vlaganje v razvoj manj kot 200 tisoč tolarjev. (tap) Reorganizacija v upravnih organih SO Velenje Potrdila o aktivnem znanju slovenskega jezika Rekli so O reorganizaciji v občinskih upravnih organih je bilo prelitega že kar nekaj črnila, pa tudi izrečenih besed. Glede na zastavljena vprašanja na zasedanju zbora združenega dela velenjske občinske skupščine — prejšnjo sredo — so nekateri doslej opravljeni ukrepi dali malo rezultatov. Pa zato menda vnesli med tamkajšnjimi delavci precej več negotovosti in nezadovoljstva. Po besedah delegatke Darinke Mravljak vsi delavci doslej še niso prejeli novih odločb, število tehnoloških presežkov je ob vsaki obravnavi drugačno. V skladu z določili zakona o upravnih organih jih med drugim zanima, kako je s potrdilom o aktivnem znanju slovenskega jezika za vse tiste delavce v občinskih upravnih organih, ki so opravili osnovnošolsko izobraževanje v republikah bivše Jugoslavije. Navsezadnje pa tudi ne vedo, kdaj bo reorganizacija zares stekla. Na omenjena vprašanja so menda iskali odgovore pri Zakaj v Šoštanju smrdi? Že nekaj časa Šoštanjčani zaznavanjo smrad, ki se pojavi občasno. Govorice o tem, od kod prihaja so različne, najpogosteje pa Šoštanjčani namigujejo na to, da naj ne bi bilo vse v redu z delovanjem čistilne naprave v šoštanjskem TUŠ-u, ali celo z delovanjem centralne čistilne naprave. V ponedeljek zjutraj je bil Šoštanj spet v smradu. Kaj je zdaj to, zdaj je pa tega dovolj, od kod to prihaja, tako ne more biti... S takimi in podobnimi zahtevami so Šoštanjčani obletavali krajevno skupnost in zahtevali izredno sejo sveta krajevne skupnosti. Svet se je v ponedeljek dopoldne takoj sestal in oblikoval pismeno zahtevo, ki so jo naslovili na velenjske inšpekcijske službe, da nemudoma ugotovijo, zakaj v Šoštanju smrdi oziroma od kod prihaja smrad in ukrepajo. (mkp) svojih predpostavljenih, pa jih niso dobili. Odločili so se za možnost skupščinske demokracije. Njihovim zahtevam so se sedaj pridružili še delegati zbora združenega dela velenjske občinske skupščine. (tap) Delegatska pisarna — nova delovna moč Zaposlitev nove delovne moči v delegatski pisarni velenjskih občinskih upravnih organov ne bi bila nič posebnega, če ne bi bila v tesni povezavi z delegatskimi pobudami in vprašanji delegatov. Po obljubah sodeč (slišali smo jih na zadnjem zasedanju zbora združenega dela) nanje delegati ne bodo čakali tako dolgo kot doslej. Sploh, če bo »sodelovanje« prežeto s polno mero odgovornosti, zaupanja, in če bosta vsako vprašanje in odgovor podkrepljena z argumenti. Sicer pa naj bi od 184 podanih vprašanj, pobud ustrezni naslovi odgovorili na okrog 70 %, 25 % jih na odgovor pristojnih še čaka. Poleg teh pa je treba omeniti še 3 % odgovorov, s katerimi poslanci niso bili zadovoljni. HERMA GROZNIK, delegatka v zboru združenega dela velenjske občinske skupščine na zasedanju zbora minulo sredo: »Razvojne možnosti gospodarstva občine Velenje so v precejšnji meri odvisne od izobrazbene strukture njenih prebivalcev. Ta je danes slabša kot je bila leta 1955. Nisem šivinist. Toda, do leta 2000 lahko begunci spremenijo strukturo prebivalstva in izobrazbeno raven. V občino so prišle cele družine, med katerimi nekatere odkrito govore o svojih namerah — ostati med nami. Tega zagotovo ne smemo dovoliti. V reševanje tega vprašanja pa se mora ob naših prizadevanjih vključiti tudi republika.« V zaselku Straža že gradijo Če ste se v teh dneh vozili iz Velenja proti Pesju, ste lahko opazili, da na Partizanski cesti nekaj delajo. Komunalno odjetje Velenje v kooperaciji z zasebnim gradbenim podjetjem Pluton gradi pločnik, po katerem bodo stanovalci zaselka Straža prihajali varneje domov. Gradbena dela hitro potekajo, vendar ni mogoče reči, kdaj bodo končana. Pločnik bo zgrajen od »Hartla« do delovne kapije podjetja Gorenje, s tem pa .b.odo rešili najkriti-čnejši del dostopa do hiš. (bš) SAVINJSKO - ŠALEŠKA NAVEZA Ministri med nami Če smo se kdaj pritoževali, da se ministri preveč zapirajo v svoje kabinete, potem lahko zapišemo, da smo v petek tudi na našem območju doživeli pravo invazijo najrazličnejših ministrov; pa ne le teh, ampak tudi nekaterih drugih mož z vrha naše republike. Večino je pot vodila v obrtno-sejemsko Celje, energetski minister pa je prišel za konec tedna na obisk med domače ljudi. Energetski minister je pohvalil rudarje za kakovostno delo, čeprav je jasno, da je s tem pohvalil še tudi svoje delo, saj še ni tako dolgo, ko je zapustil velenjske knape. Ker pa je vendarle zdaj v drugačni vlogi, saj ministri vedno načeloma sedijo na nasprotni strani, jih je vendarle tudi malo očitajoče povprašal, če vendarle v rudniku še ni pre- več zaposlenih in če ne bi bile mogoče še kakšne prerazporeditve. Če bi to storili bi morda le prišli z vsake strani hitreje k neki sprejemljivi ceni. Zdaj je namreč glede tega slišal precej takih vprašanj, ki jih je prej ministrom pred njim zastavljal sam. Novi direktor se je celo posluževal nekaterih tabel, ki jih je prej kot direktor uporabljal novi minister. Medtem ko (tudi zaradi pripravljanja terena za ekološko skupščino) energetski minister kljub temu, da je bil med svojimi, ni imel najpri-jetnejšega opravila (če izvzamemo letalski srnin golaž), so se številni ministri z ministrskim predsednikom vred imeli prijetneje na otvoritvi sejma v Celju. Še posebno tisti, ki jim pri vsem tem ni bilo treba »aktivno sodelova- ti«, s čemer mislim, da jim obrtnikom in ostalim ni bilo treba obljubljati in zagotavljati, kako bodo v prihodnje na tem področju bolje. Vsakoletni obrtni sejem je namreč redna priložnost za dajanje obljub — ministri ali predsedniki različnih režimov in barv so namreč ob takih priložnostih vedno veliko obljubljali, obrtniki pa vedno na veliko tarnali. Ob takih srečanjih pa je vse skupaj prevevalo slavnostno prepričanje, da so pregrade premagali in skupno stopili na uspešnejšo pot. Čeprav zdaj obrtniki pravijo, da novi vladi zaupajo, so tudi ob otvoritvi okrcali kar nekaj ministrov, ki da bi lahko malo bolj mislili nanje. Potem pa gromko zaploskali Janezu Drnovšku, ki jim je razložil. kaj vse bo ta vlada naredila zanje. Potem so se ministri razkropili po sejemskem prostoru. ostalim pa je ostalo upanje, da bo res tako, kot po novem naj bi bilo in da bodo besede res meso postale, obrt pa se bo ojačala, omogočala dostojno življenje obrtnikom ali podjetnikom, zaposlila pa nove in nove delavce, ki zgubljajo vsakdanji kruh v velikih firmah. ki drugi za drugo zmanjkuje sape in puščajo svoje nekdanje zveste delavce vse bolj na cedilu — to se pravi na cesti. Vsi skupaj seveda upamo, da ta petkov izlet ministrov res ni bil le izlet za konec tedna, ampak da bo res prinesel kaj koristnega. Pravijo sicer, da je petek slab začetek in dober konec. Pa naj bo tako res vsaj dober konec vseh težav. (Kr) moja diagonala Kadi vsak drugi moški Od 14. do 21. septembra je teden boja proti kajenju. Z izjemo atomske vojne, lakote in nalezljivih bolezni je tobak največji posamezni vzrok slabega zdravja in prezgodnje smrti. Zato je naša dolžnost, da z vzgledom, govorjeno in pisano besedo opozarjamo na nevarnosti kajenja. Vzrok prijetnega počutja ob kajenju tobaka je učinek nikotina na centralni živčni sistem. Vztrajno, dolgoletno vdihavanje tobačnega dima pa povzroči spremembe v telesu in duši. Gre za spremembe na krvnih žilah in srcu, gre za izgubo apetita in motnje prebave, nastanek čira na želodcu in dvanajstniku, boleče motnje ob menstruaciji, spontane abortuse kadilk, impotenco pri moških, nespečnost, zmanjšano ostrino vida, nemir, če tobaka zmanjka ... Med tisoči kemičnih sestavin v tobačnem dimu naj omenimo le še kemikalije, kot so arzen, benzen, krom, kadmij, nikelj in druge, ki so dokazano povezane z nastankom raka pri ljudeh. Vendar kadilci teh dejstev nočejo sprejemati, kako sicer razumeti vznemirljivo ugotovitev, da v Sloveniji kadi vsak drugi moški v starosti od 18—44 let oziroma vsaka tretja ženska iste starosti. Raziskave vendarle potrjujejo, da imajo mladi ljudje z nizkimi življenjskimi cilji več možnosti, da postanejo kadilci kot njihovi uspešnejši vrstniki. Bo naša družba znala vnesti v življenje mladih več pozitivnega? Dan za dnem, uro za uro, sočasno s kadilci pa vdihujemo cigaretni dim tudi tisti, ki smo le pasivni kadilci. Čeprav se tokovi v zraku precej razredčijo, imajo dokazano mnoge moteče in zdravju škodljive posledice. Kako naprej? Evropa je spopad s kajenjem začela že pred dobrimi petimi leti. Gre za projekt SMOKE FREE EUROPE, ki ima za cilj EVROPA 2000 BREZ TOBAČNEGA DIMA. Tudi pri nas je nujen nacionalni program, saj je vlada odgovorna za vsestransko politiko v zvezi s tobakom. Iz Referata za ZV Majda Menih in Branka Drk Gorenje Maloprodaja Posodobljen razstavnoprodajni center v Velenju Gorenje Maloprodaja, ki ima v Sloveniji 7 razstavnopro-dajnih centrov in 15 pooblaščenih prodajaln, nadaljuje s posodabljanjem razstavnoprodajnih centrov in širi njihovo ponudbo. Prizadevajo si, da bi bila njihova urejenost in ponudba takšna, kot je v podobnih centrih po Evropi. Za Lendavo in Ljubljano se sedaj s sodobno ureditvijo in bogatejšo ponudbo odlikuje tudi Gorenjev fazstav-noprodajni center v Velenju, v Mariboru pa so ureditvena dela v polnem teku. V Gorenjevih razstavnopo-rodajnih centrih so na voljo izdelki podjetij sistema Gorenje, veliki in mali gospodinjski aparati, kuhinje in kopalnice ter izdelki zabavne elek- tronike, ob njih pa v okviru dopolnjene ponudbe še vsa druga potrebna oprema za kuhinje in jedilnice, ki smiselno dopolnjuje ponudbo izdelkov Gorenja. Na voljo so izdelki znanih evropskih proizvajalcev oziroma slovenskih tovarn, ki so se s proizvodi že uveljavile tudi na tujih trgih. Tako je ponudba Gorenjevih razstav- noprodajnih centrov v Lendavi, Ljubljani in Velenju bogatejša za kuhinjsko posodo svetovno znanega proizvajalca WMF, jedilne pribore Willeroy Boch, svetila hrast-niškega Sijaja, mize in stole za jedilnice iz ljutomerskega Muralesa, prte celjske Metke itd. V Gorenjevih razstavnoprodajnih centrih pa bo že v kratkem na voljo vsa zabavna elektronika in nekateri drugi predmeti iz ponudbe zahodnomeške firme Quelle. (vš) Celjsko območje Še kar odstopljeni predsednik Če se po izteku roka za dostavo kandidatov za novega celjskega predsednika izvršnika ni pojavila še kakšna pisna prijava, ki bi slučajno še imela datumsko ustrezen poštni žig, potem lahko zatrdimo, da tudi drugi rok za prijavo ni uspel. Očitno je, da razcepljene celjske stranke ne najdejo kandidata, s katerim bi lahko računale tudi pri drugih in pričakovale primerno podporo. To pa seveda tudi pomeni, da se bo morala skupščina na prvi prihodnji seji ponovno odločiti za podaljšanje roka za prijave. Čeprav nekateri menijo, da tak izvršni svet, kot je zdaj (predsednik Mirko Krajnc je odstopil 26. maja) ne bi smel imeti vseh pristojnosti kot »normalna« občinska vlada, so tako člani celjske vlade kot njen »odstopljeni« predsednik drugačnega mnenja: menijo, da morajo enako odgovorno delati naprej, saj bi sicer lahko nastala za Celje prevelika škoda. Kot zdaj kaže se v Celju kaj lahko zgodi, da bo sedanja vlada vzdržala kar do novih volitev; s tem bi se ures- ničile želje tistih, ki so ob odstopu predsednika IS menili, da nima smisla menjavati vlade, saj so volitve tik pred zdajci. Toda tako kot so se odmikale volitve, se je odmi-kalo tudi imenovanje nove celjske vlade. Ocenjujoč realno stanje v Celju se res lahko zgodi, da bodo volitve prej, preden bodo celjske stranke našle primernega kandidata. (k) I I i Pozimi nas bodo i [grele volitve Predsednik slovenskega I parlamenta dr. France Bu-■ čar je svojim prepirljivim J ovčiicam odločno zagrozil, | da bo odredil volitve po I starem, če pri priči ne nehajo s preračunljivim obota-| vljanjem pri sprejemanju I volilne zakonodaje in vse kaže, da je zaleglo. V vseh I treh skupščinskih zborih so po silnih krčih, ki so še najbolj boleli volilce, naposled le rodili najpomembnejše zakone, vse ostale, ki jih za | volitve še potrebujemo pa bomo-tako je videti dobili do 23. septembra. No in če bo tako, pravijo, potem smo rešeni. Nasmehnila se I I nam bo povsem uresničljiva | možnost, da bomo na voliš- Iča trumoma drli še letos. Gospod parlamentarni i predsednik je uren in odlo-J čen mož, zato bo še konec I septembra ali najkasneje I prve dni v oktobru razpisal volitve. Do njih pa mora Q preteči šestdeset dni in tako I" se zdi, da je 6. december »ta veseli dan ali s kom se | bomo ženili.« I Zapleteno volilno preračunavanje je nam navad- ■ nim smrtnikom v marsičem I še previsoka matematika, I vsaj to pa mnogi vemo, da ■ bi radi volili in da bomo to ■ počeli za državni zbor, za | državni svet in za predsed- Inika države. Priznajmo! Kar nekaj usodno težkih odločitev za volilce in kar nekaj dela še posebej zavoljo domneve, da bodo predsedniški kandidati morali teči še drugi volilni krog, ki naj bi ga sklenili v nedeljo, 20. decembra. Kakšen zaključek leta! Eni bodo vese-ljačili, da bo kaj, letna inventura drugih bo zaradi izgube čisto na koncu slabša, kot ta čas še upajo da bo, eni in drugi pa si bodo skupaj z nami zaslužili največ dva krepka požirka in največ pol kranjske. Za več namreč ne bo ostalo, vsaj to pa bi moralo biti. Stvar bo namreč sila naporna in sila draga, ampak vroče smo si jih želeli, potrebujemo jih tudi krvavo in zdaj jih imamo. Pa ne kakršnekoli! Poznavalci pravijo, da bodo vsaj po eni značilnosti te naše volitve bržčas edinstvene na svetu. Kakor dolgo smo jih pripravljali, se drugače tudi ni moglo izteči. Ugotavljajo namreč, da je ni države, ki bi se odločila za zimski volilni termin in ki bi si tako iznajdljivo ogrela ter skrajšala dolgo in mrzlo zimo. Kar nestrpni smo potemtakem lahko zaradi vseh zanimivosti, ki nam v prihodnjih tednih in mesecih ne morejo uiti, ampak namuči-ti se bo pa treba in zavoljo stroškov čisto nič nergati. Tehničnih opravil bo čez glavo, posebej težka naloga pa bo volilcem do jasne razpoznavnosti povedati, za kaj v bistvu gre. Bog ne daj, da bi človek to naše volilno' telo podcenjeval, toda stvar ni prav preprosta in slehernemu volilcu bi jo bilo treba osvetliti do obisti. Članom volilnih odborov pa kajpak še toliko bolj. Menda bo v njih sodelovalo blizu tridesettisoč prostovoljcev, ki se morajo sprijazniti z dejstvom, da opravljajo častno funkcijo in da se za kakršnokolii plačilo lahko obrišejo pod nosom. Le dnevnico lahko dobijo, nič več in nič manj. Vse pogosteje je zato slišati predloge, naj bi člane volilnih odborov poiskali na vse daljših spiskih zavodov ^a zaposlovanje. Kako jim bodo. dopovedali, "da bodo opravili častno delo in s kakšnim veseljem se bodo brezposelni lotili pomoči aktualni oblasti, ta čas še nihče ne ve, jasno pa mendff.je, da bo za dnevnice in materialne stroške država morala odšteti vsaj petdeset milijonov tolarjev in da nas bo vse skupaj stalo približno šest milijonov mark. Naj živi draga nam oblast-kakrš-nekoli barve že bo- in naj nam takšna tudi ostane. Da ne bo treba spet kmalu zapravljati za voliitve. Več reda v Celju? V Celju naj bi z dvema ukrepoma naredili več reda: mislimo na red v glavnem v središču mesta. Tako bodo poslanci občinske skupščine v kratkem sprejemali nov odlok o ureditvi prometa. Ta naj bi privedel do tega, da bi bilo v središču mesta manj prometa, učinkoviteje naj bi odstranjevali napačno parkirana vozila, predvidevajo pa tudi drugačno delo občinske straže; tudi to nameravajo reorganizirati in narediti učinkovitejšo. V odlok so nameravali tudi zapisati, da vozniki (lastniki vozil) ne bo- do mogli podaljšati registracije vozil, če ne bodo imeli poravnanih vseh »računov« s policijo, sodniki za prekrške ali mestni stražniki. Zaradi težav z evidenco in pa seveda zato, ker česa takega še ni zapisanega v zakonu ali pravilniku o registraciji vozil, so se temu (stežka) odpovedali. Člane IS je namreč motilo. da je še vedno toliko voznikov, ki sploh ne plačujejo kazni za storjene prekrške. Drug ukrep, ki naj bi prinesel več reda v Celju, je prenos poslovanja s parkirnimi prostori, zadeve glede odva-žanja vozil (pajki) in tudi poslovanje avtoporta na zasebno firmo. Na javni razpis so se prijavile štiri firme, dve sta bili resnejši, odločili pa so se za podjetje Kostra. Zadeve sicer ne bodo uredili s koncesijo (ker še ni zakonske osnove), ampak bodo sklenili pogodbo. S tem naj bi v Celju ubili dve muhi na en mah: uredili naj bi parkiranje (več reda), napolnili pa naj bi tudi občinski proračun. Upamo, da bo res tako! (k) V znamenju obrtnega sejma •i Prejšnji petek je dr. Janez Drnovšek uradno odprl jubilejni, 25. mednarodni obrtni sejem v Celju. Oba slavnostna govornika — predsednik Obrtne zbornice Slovenije MIRAN GRAH in predsednik slovenske vlade JANEZ DRNOVŠEK -sta poudarila pomen malega gospodarstva. Dejstvo je, da se je število obrtnikov od prvih sejmov obrti več kot podvojilo, da zaposluje slovenska obrt desetino vseh aktivnih Slovencev in da ustvari sedem odstotkov družbenega proizvoda. In predvsem malo gospodarstvo je po besedah ar. Drnovška tisto, kjer je mogoče pričakovati nove investicije, nove razvojne poti in tudi nova delovna mesta. Tega se zaveda tudi sloven- ska vlada, zato bo s konkretnimi koraki tudi sama spodbujala naložbe v zasebni sektor nasploh. Nekaj dni pred koncem že postaja več kot očitno, da se napovedi organizatorjev o tem, da bo letošnji MOS rekorden v vseh pogledih, uresničujejo. Posebej razveseljiv je tudi podatek,da je med skoraj 1600 razstavljalci, ki se predstavljajo na 55 tisoč kvadratnih metrih površine, več kot tretjina tujih razsta-vljalcev. 25. mednarodni obrtni sejem bo odprt do nedelje, 20. septembra. th V Trstu je zmagala protislovenska politika V začetku avgusta so na tržaškem političnem prizorišču zmagale sile, kot je Lista za Trst in neofašisti, ki so slovenski manjšini vse prej kot naklonjene in ki še vedno govorijo in pridigajo o »slovenski nevarnosti«, nekaj kar je bilo še kolikor toliko razumljivo, dokler je bila Slovenija del komunistične Jugoslavije in agresivnega Balkana. Sedaj je »slovenska nevarnost« seveda le izgovor za etnično čiščenje, ki se od srbskega razlikuje le po orokavičenih »evropskih« metodah. Slovencem prav gotovo ne bodo rezali vratov ampak le manjšinske pravice, kar pomeni da nastopajo za našo manjšino v Italiji spet slabi časi. Ob tem se pojavlja dvoje vprašanj. Prvič koliko je za nemoč slovenske politike v Italiji kriva prejšnja slovenska komunistična oblast, ki je pomoč naši manjšini pogojevala s politično pravo-vernostjo, kar med drugim pomeni, da so tudi Slovenci v Italiji morali voliti italijanske stranke in to seveda levičarske. Sedaj, ko gre za pomembne nacionalne interese, teh strank nikjer ni, glasovi oddani italijanskim strankam so torej povsem izgubljeni. Internacionali-zem bivše slovenske komunistične oblasti je šel celo tako daleč, da je od tistih Slovencev, ki so bili ideološko pravoverni in ki so za svojo kulturno in gospodarsko življenje prejemali slovensko pomoč, zahteval, da so svoje otroke pošiljali v italijanske in ne v slovenske šole! Tako so hoteli izničiti vpliv slovenskih intelektualcev, ki so poučevali na teh šolah in ki so bili komunizmu vse prej kot naklonjeni. Lahko si mislimo, kako pogubne so bile posledice tega, da so se cele generacije slovenskih otrok po-tujčevale v italijanskih šolah. In povsem neverjetno se čuje, da se je to dogajalo po ukazu slovenskih oblasti v Ljubljani! Drugi problem, ki se bo nekoč moral postaviti slovenski politiki, pa je odnos do italijanske manjšine pri nas. Najbolj naravno bi bilo, da bi slovenska politika začela uveljavljati recipročnost. Toliko kot so Italijani pripravljeni nuditi Slovencem pri njih, toliko nudimo mi njihovi manjšini in ničesar več, pa četudi bi bi- lo za to potrebno spremeniti ustavo! Slovenci smo gotovo edini narod na svetu, ki brez slabe vesti priznava, da smo Slovenci manj vredni kot Italijani! To po vsej logiki sledi iz situacije v kateri ima peščica Italijanov v Sloveniji bistveno več pravic kot desetine tisočev Slovencev na Tržaškem, Gorici, Reziji in Kanalski dolini. Tudi to boleče dejstvo pa je seveda posledica učenja pokojnega tovariša Kardelja in drugih ideologov in-ternacionalizma, da je »razredno nad nacionalnim«. Čudno je le, da se tega Italijani nikoli niso držali, tudi levičarji ne. Borut Korun Izza zostora[ No svoji zem(ji (IX) in L jujamtcl zadnjo Č-do, zadnjo tazJaCjo it zorni icrojt fioHasbu, Lakote. tzMfdjal 9(ocJ!rtJi, <£ HonlaamL P.?e: Peter P E Pa svoje roke poglej. Umazan denar predevaš ves dan po njih. Bogve, kaj ljudje z njim počnejo? Drago Jančar, Nenavadni dogodki v Kotu Urejanje prostora in posegi v prostor so v neposredni zvezi z varovanjem okolja. Seveda pa je treba varovanja razumeti kot ohranjanje zdravega življenjskega prostora za ljudi ob hkratni pestri in naravni prisotnosti živih, avtohtonih vrst v (tudi) človekovem življenju z zakoni. Tako je pri nas že napisan Zakon o varstvu okolja, ki ga pa Miha Jazbinšek nikakor ne uspe spraviti skozi vlado! Ta na ta način v praksi dokazuje, da je prej omenjena želja zgolj lepotna pika na lažnivem obrazu! Zakon ima glede varovanja okolja bistveno varovalko, ki se imenuje ekološka presoja posegov v prostor. Prav ste prebrali. Zakon se ne nahaja v sanacijskem področju varovanja okolja, ampak se hoče prestaviti k virom, ki povzročajo težave v okolju. Viri težav v okolju pa se pričnejo s posegi v prostor. Zato je varovanje okolja nemogoče obravnavati ločeno oa politike do urejanja prostora! To dejstvo pa najbrž odločilno, da zakon nikakor na najde poti iz vladnih labirintov! Gre za nekakšen nenapisan vrstni red, da je treba najprej zgraditi državo, urediti gospodarstvo, »obogatiti« državljane, na koncu bomo pa varovali okolje! Večina ljudi na takšno logiko hitro pristane, še posebej če je za to odgovoren kdo drug! (Vlada, ali pa Zeleni...) Lep primer in dokaz,*da je temu tako pa ni treba iskati širom Slovenije, ampak ga imamo pred nosom. V Šaleški dolini se ljudje posebej hitro sprijaznijo z vsemi posegi v prostor, kajti videti je, da drugače kot je, pač ne more biti. Vse je podrejeno izkopavanju premoga. Se posebej je temu dejstvu podrejena politika urejanja prostora. Zadnjič sem nekatere, direktno z odkopavanjem povezane stvari že opisal, danes pa se želim dotakniti še drugih, posrednih posledic. Ena največjih bedarij, kot posledica posegov v prostor zaradi (samoumevnega?) rudarjenja je skrita v besedni zvezi nadomestno zemljišče! Na to smo pebivalci te doline hitro pristali in se zazibali v ugodje lažnega prepričanja, da je potopljeno zemljo mogoče nadomestiti z drugo zemljo! Praviloma gre za nadomeščanje kmetijske zemlje, ki je namenjena pridelavi hrane. Seveda nočem reči, da je bedarija, to, da so kmetje, ki se jim zemlja pogreza, prišli do nadomestnih zemljišč. Kmetje so dovolj pametni in vedo, da zemlje enostavno ni mogoče nadomestiti z denarjem. Zato so s svojo upravičeno zahtevo po »nadomestni« zemlji sprožili v Šaleški dolini proces, ki mu še ni videti konca. Rudnik silijo k »preganjanju« ljudi iz od-kopnega polja s pretvezo, da se na teh območjih ne da živeti, ker se bo zemlja enkrat pogreznila zaradi rudarjenja! Na ta način so bila odkupljena mnoga posestva in porušeni celi zaselki in sadovnjaki, vse skupaj pa je zravnano z zemljo, ki se ni in se še leta ne bo pogreznila niti za centimeter. Na tako »izkrčenih« zemljiščih raste sedaj silažna koruza kmetom, ki so jih v glavnem izgnali iz potopljenega Družmirja in so jim morali zagotoviti nadomestna zemljišča. Iz takšnih »krčitev« je zrasla potreba po nadomestnih naseljih in tako smo prišli do urbanističnih cvetk, ko se je kar precej, za obdelovanje primernih zemljišč, pozidalo s hišami. V njih si skušajo ljudje urediti »mestni« način življenja. V takšno urbano naselje pa občinski načrtovalci, v stiski za iskanjem nadomestnih zemljišč vrišejo hleve za štirideset in več glav živine, ki imajo za povrhu prirejo urejeno na ekološko zelo neprimeren način. In ljudje so danes prepričani, da drugače kot tako, ne more biti. Tiho sicer bentijo, a se zaradi tega prepričanja s temi neumnostmi sprijaznijo. Bo pa takšno neustrezno načrtovanje in gradnja nadomestnih naselij gotovo sprožala konflikte med kasnejšimi generacijami. Tako je na-črtovalska stroka pod vplivom rudarjenja povozila znan, zdrav in zgodovinsko potrjen krneči smisel za skrbno prilagajanje naravi in skrbi za obdelovalno zemljo. Ta skrb je bila posebej izražena, kadar so določali lokacije za posestva. Izvrni greh pa ni v kravah, ampak v premogu. Premog pa je v Šaleški dolini še vedno obravnavan, kot nedotakljiva svetinja, zato ta generacija vse nevšečnosti, ki iz te svetinje izvirajo, jemljejo kot samoumevno in nujno zlo. Če bi danes še ne imeli niti ene tone odkopanega premoga in če bi imeli zgrajen sistem, kot je predviden v Zakonu o varstvu okolja pa bi želeli pričeti odkopavati premog, potem bi bilo poleg fi-nančno-ekonomski analiz, podjetje podvrženo tudi ekološki presoji vseh posegov v prostor, ki bi izhajali iz odko-pavanja premoga. In na koncu takšne ekološke presoje bi lahko zapisali pogoj, da se premog sicer lahko odkopava, vendar se pri tem ne sme pogrezati zemlja. Nato bi rudarski strokovnjaki morali razviti tehnologijo odkopava-nja premoga, ki bi temu pogoju zadoščala. Predračun takšnega podjetja pa bi v primerjavi s količino in kvaliteto nakopanega premoga pokazal, ali se bi takšno odko-pavanje sploh izplačalo!? S posegi v prostor v preteklosti pa je vse to zamujeno. Spretno izkoriščena lakota po energiji je to dolino spremenila v nenadomestljiv rudarski bazen in še tako velika želja po transformaciji Šaleške doline v turistično krajino, ne more spremeniti dejstva, da se tukaj na vsakem koraku zaletimo v premog. V Šaleški dolini lahko uspešno gojimo edino šolski »turizem« in vabimo sem ekskurzije, da se bodo ljudje prišli k nam naučiti, kako se ne sme ravnati s svojo zemljo. ČLOVEK IN OKOLJE Divja odlagališča v Sloveniji (Iz posvetovanja v DOMŽALAH — 27. 8. 1992) Dosedanji neurejeni sistem gospodarjenja z odpadki je v Sloveniji povzročil nastanek ogromnega števila večjih in manjših, bolj ali manj nevarnih odlagališč odpadkov. Ker odpadki, odloženi na najrazličnejših mestih slovenske krajine, pomenijo resno grožnjo zalogam pitne vode, a hkrati kvarijo pokrajinski videz, smo na posvetovanju v Domžalah »DIVJA ODLAGALIŠČA ODPADKOV V SLOVENIJI«, obravnavali naslednje teme: 1) stanje divjih odlagališč na popisanih območjih Slovenije - OIKOS d.o.o.; 2) računalniška aplikacija (GIS) za kataster odlagališč — Institut za geografijo Univerze v Ljubljani; 3) izkušnje s sanacijo divjih odlagališč v Domžalah in Brežicah; 4) ocenjevanje ekološkega tveganja in postavljanje prioritet sanacij v Sloveniji; 5) sanacija odlagališč v kontekstu novega zakona o varstvu okolja in programa varstva okolja v Sloveniji — Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije. Na podlagi popisa iz 86 krajevnih skupnosti, je v Sloveniji evidentiranih 1881 divjih odlagališč. Podatki o odlagališčih so v glavnem ocene in kvalitativna opažanja, manjka pa strokovni pristop, ki bi odgovoril na vprašanje: * kakšna je količina odpadkov (m3)? * kakšen je njihov izvor? * na kakšni podlagi ležijo odpadki? * kakšen bo njihov kasnejši degradacijski vpliv na okolje? * katera območja so najbolj obremenjena? * kako sanirati zatečeno stanje? * kako zbirati sredstva za sanacijo? ipd ... V občini Velenje so izvedli popis le-teh, v okviru srednješolske raziskovalne naloge in s pomočjo tabornikov leta 1989 — Odlagališča odpadkov v občini Velenje. Evidentiranih je bilo 131 divjih odlagališč. Največ jih je v KS Šmartno ob Paki, Šentilju (12), sledijo KS Pod-kraj—Kavče, Ravne, Topolšica, Staro Velenje (9), KS Paka pri Velenju, Šoštanj, Skorno—Florjan, Pesje, Zavodnje, Konovo (6—7), najmanj pa jih je v KS Škale, Plešivec, Lokovica (3), ter KS Bele vode (2). Naloga je vsebinsko razdeljena v dva dela. V prvem delu je predstavljena problematika odpadkov z vidika varstva okolja in opisani postopki odstranjevanja in predelave odpadkov. V drugem analitičnem deluje analizirana anketa kot sestavni del katastra odpadkov ter z modeli primernosti in ranljivosti ovrednotene posamezne lokacije odlagališč. Končni rezultat naloge so predlogi, ureditve divjih odlagališč v občini Velenje. Na posvetovanju so bile predlagane naslednje poti reševanja: 1) Strokovni občinski pristop popisov divjih odlagališč z vključitvijo strokovnjakov (kemik, geolog), inšpekcijska služba, Komunalno podjetje Velenje; 2) uveljavitev integralnega koncepta ravnanja z odpadki v Sloveniji (IKROS); 3) ekološko osveščanje prebivalstva — zmanjšanje količin odpadkov — ločeno zbiranje odpadkov; 4) razširitev organizacijskega odvoza odpadkov na vsa omočja; 5) organizirani strokovni in celovit pristop k sanaciji divjih odlagališč — zasutje ali odstranitev odlagališča. 6) določiti prioriteto sanacij divjih odlagališč po območjih, ki so ekološko občutljiva; ' 7) urejena centralna deponija odpadkov, kjer je možno kontrolirano odlaganje odpadkov; 8) poostren nadzor nad nekontroliranim odlaganjem odpadkov z odškodninskim zahtevkom — kazenska odgovornost na »licu mesta«: Optimalno učinkovitost sanacij »ČRNIH« odlagališč bomo dosegli šele takrat, ko bo sklenjen celoten krog gospodarjenja z odpadki — načrtovanje, zbiranje in odlaganje na sodobno urejeno deponijo ter s selekcioniranjem odpadkov do ponovne uporabe sekundarnih surovin in v proizvodnji. Novi zakon o Varstvu okolja bo nudil dovolj instrumentov za vzpostavitev ustreznega stanja pri sanacijah divjih odlagališč, vendar bo »LEVJI« delež ležal na načelu sodelovanja med organi države, lokalne skupnosti, povzročiteljev, prizadetih ... Okolje ni neizčrpna vreča surovin, dana v izrabo eni generaciji, in smetnjak brez dna, ki mirno požre vse človekove napake in zablode. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE Janja DIVJAK, die. SEKRETARIAT ZA UREJANJE IN VARSTVO OKOLJA VELENJE Alenka KNEŽEVIČ-PIVKO, dia Panasonic Canon TELEFONI OD 8.400 SIT DALJE BREZŽIČNI TELEFONI TELEFONSKE TAJNICE TELEFAXI FOTOKOPIRNI STROJI Vsi aparati imajo enoletno garancijo in servis. FIMEX Velenje, Trg mladosti 6, tel.: 063/852-465. Stari trg 11, Velenje IZREDNO UGODNA PONUDBA: — karnis, zaves, dekorativnega blaga, pohištvenega blaga, lesenih in kovinskih zaključkov, talnih oblog ... Del. čas: vsak dan od 8.—12. ure ter od 15.—19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Padec velikega R (v mesecu septembru znaša le 1,4%) je povzročil, da so se pričeli tolarski prihranki, ki so bili kar nekaj mesecev zelo donosna naložba, seliti v naložbe z devizno klavzulo. Tečaj nemške marke se še vedno giblje navzgor, nekateri pa celo predvidevajo pospešeno gibanje ob vpeljavi pravega tolarja. Temu primerna je tudi situacija na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, saj so cene vrednostnih papirjev visoke. Za republiško obveznico druge emisije je potrebno odšteti 86,6% nominalne vrednosti, kar je precej, če vemo, daje v »stabilnih časih« cena te obveznice giblje okrog 75%. Za omenjeno obveznico lahko trdimo, da ji bo cena do konca meseca še narasla, saj 1. oktobra zapade njen četrti kupon, ki prinaša 4,75% obresti. Republiško obveznico prve emisije lahko dobite po ceni 117,5%, kar je nekoliko pod njeno teoretično vrednostjo. »Krivec« za takšno stanje je velika ponudba bank, saj se je sprostila količina te obveznice, ki so jo banke imele zastavljeno pri centralni banki za pridobitev lombardnih kreditov. Tudi obveznica Gorenja je beležila porast, saj znaša njena cena 82% nominalne vrednosti. Posli z obveznico PTT Celje se sklepajo po ceni 98% nominalne vrednosti. Značilnost trgovanja na zadnjih borznih sestankih je vedno večje trgovanje z delnicami. Največjega zanimanja je deležna delnica Nika, saj je njena cena v mesecu dni porasla iz 14.000 SIT na 16.500 SIT. Konec meseca avgusta se je vrednostnim papirjem, ki kotirajo na Ljubljanski borzi pridružila nova obveznica, ki jo je izdala občina Laško. Lot znaša 250 DEM, letna obrestna mera je 10%. Trenutna tržna cena je 82% nominalne vrednosti. Trgovanje s plemenitimi kovinami je za razliko od trgovanja z vrednostnimi papirji precej bolj umirjeno. Prometi so nizki, cena za gram zlata znaša 985 SIT. LB Splošna banka Velenje d. d. Borzni posrednik Marija Zimšek SOZD. N SUB.O. GOSTINSKO PODJETJE TURIST NAZARJE 63331 Nazarje. St 2 Telefon: (063) 831-911 Biro: (063) 831-022 Na podlagi 36. in 38. člena statuta, razpisna komisija GP TURIST Nazarje, razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg zakonskih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — strokovna izobrazba V. stopnje in najmanj 7 let delovnih izkušenj na enakih in podobnih področjih vodenja; — ali strokovna izobrazba VI. stopnje in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih in podobnih področjih vodenja; — da ima znanje, sposobnosti, izkušnje in druge osebne lastnosti, potrebne za organiziranje in vodenje poslovanja podjetja. — da ne obstajajo razlogi za prepoved poslovanja po zakonu; — da v svoji prijavi opredeli dolgoročne razvojne cilje podjetja in način uresničevanja v 4-letnem mandatnem obdobju; — da obvlada znanje vsaj enega svetovnega jezika. Rok prijave je 8 dni od dneva objave razpisa, na naslov Razpisna komisija GP TURIST Nazarje, Nazarje 2. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 15 dneh po preteku roka razpisa. ":' Sfi Mmk mrnmt Minister Franc Avberšek s sodelavci v Velenju Redni plačniki bodo imeli elektriko Konec preteklega tedna je bil na obisku v Velenju slovenski elektroenergetski minister Franc Avberšek. Najprej se je ustavil v svojem nekdanjem kolektivu, na velenjskem rudniku, kjer si je ogledal odkopna polja. Bil je zadovoljen. »To kar zdaj dosegate, okoli 40 ton premoga na dnino, je tisto kar smo si dolgo le želeli,« je dejal med kasnejšim pogovorom z vodstvom rudnika minister Avberšek. Tudi sicer se je veselil uspehov, ki jih je v zadnjem obdobju dosegel ta kolektiv. Pohvalijo se lahko z 19 % višjo proizvodnjo, 9 % višjim odkopnim učinkom, 19,3 % višjo storilnostjo, 3,5 % višjo toplotno vrednostjo___ Vse pa na velenjskem rudniku vendarle ni tako lepo kot bi pričakovali po tehle podatkih. Niti približno namreč ne dosegajo dogovorjene cene premoga. Upali so, da bodo za GJ dobili po 5,87 nemških mark po srednjem tečaju banke Slovenije. Dosežene vrednosti pa so mnogo nižje. Za energetski premog dobijo po 3,58 DEM, za tistega, ki ga predelajo v toplotno energijo za potrebe Velenja le 2,81, za Videm Krško 4,80 DEM ... Vodstvo, rudnika je repuliško delegacijo seznanilo, da bo lahko velenjski rudnik dajal Sloveniji do leta 2020 povprečno 4,3 milijona ton lignita brez vključitve jame Šoštanj, po tem letu pa bi bilo treba, če bi se odločili še naprej za enak nivo proizvodnje, odkopavati tudi na tem območju. Seveda pa zato pričakujejo realno plačilo. Ob tem zagotavljajo, da bo njihov premog, ocenjeno po toplotni vrednosti, konkurenčen vsem premogom. Na deponiji je v tem trenutku le 400 tisoč ton premoga, kar je daleč najmanj v zadnjih desetih letih. Torej lahko pričakujemo pomanjkanje premoga s tem pa tudi pomanjkanje električne energije. Ob tem moramo biti pripravljeni tudi na ekološke obremenitve in v skladu z veljavnim občinskim odtokom proizvodnjo takrat, ko bodo v zraku prevelike koncentracije SO:, zmaojseva-ti. V letošnjem letu bi bili zadovoljni, če bi dobili premog plačan vsaj po 5 mark na GJ. Dosedanja plačila premoga so jim namreč omogočala zgolj izplačevanje osebnih dohodkov, povsem pa so morali zanemarjati vzdrževanje in vlaganje v posodobitev. Vodstvo rudnika je izpostavilo tudi 945 milijonov tolarjev (brez obresti) še vedno ne pokrite izgube iz preteklega obdobja. Žal pa jim minister ni dal pozitivnega odgovora, po vsej verjetnosti bodo morali to odpisati v svoje breme. Republiška delegacija je obiskala tudi šoštanjske termoelektrarne, kjer se prav tako otepajo z velikimi likvidnostnimi težavami in opozarjajo na prenizko ceno električne energije in slabo finančno disciplino. Kilovatna ura električne energije je v Sloveniji le 10,41, v Avstriji na primer 17 feningov. Takšna cena ne omogoča, so poudarili predstavniki šoštanjskih termoelektrarn, nobenih vzdrževalnih del, velike težave pa imajo zaradi nenehnih blokad tudi s pokrivanjem stroškov dokumentacije za načrtovano ekološko sanacijo. - llUtfitMm jfn iit nvgfgff^^pnfK lllvt W J* obratovanje elekrarne in velenjskega rudnika eden ključnih problemov pri reševanju energetske politike,« je dejal minister Avberšek in ocenil, da bo v letošnjem letu oskrba 1 z nafto in plinom dobra, težave pa bodo s premogom in elektriko. Obljubil pa je, da jo bodo rednim plačnikom redno dobavljali, vprašanje pa je, kaj bo z ostalimi... Ekološka sanacija pa je bila osrednja tema popoldanskega pogovora s slovenskim elektroe- nergetskim ministrom Francem Avberškom s predstavniki obeh omenjenih kolektivov in vodstva občinske skupščine. Minister Avberšek je povedal, da se bo udeležil velenjske ekološke skupščine, ki bo konec tega meseca in poudaril, da je treba problematiko odkrito razgrniti: »Dejstvo je, da sklepi skupščine o tem, da mora biti izvršena ekološka sanacija do konca leta, niso na noben način realni, saj je republiška skupščina šele zdaj odobrila garancijo za najteje kreditov in jaz upam, da bomo do ekološke skupščine v Velenju zelo blizu podpisa pogodbe in da bo tako kot v elektrarni pravijo konec leta 1994 steklo poskusno obratovanje čistilne naprave na bloku 4, da pa se bo v tem času naredilo vse, da bo čim prej izvršena ekološka sanacija bloka 5. Torej pred nami je odkrit pogovor o tem, ali sprejemamo opcijo o zmanjšanju proizvodne energije v Šaleški dolini, kar bi pomenilo na eni strani zapiranje rudnika lignita Velenje ali v prvi fazi vsaj povzročanje nerentabilnosti, ker bi z nižjo proizvodnjo in velikimi fiksnimi stroški dosegli previsoko ceno: Seveda bi se s tem pojavili v Šaleški dolini tudi zelo veliki gospodarski problemi. Ne poznam nobenega kraja, kjer bi življenje cvetelo takrat, ko bi se podjetja zapiralo. Rudnik sicer ne predstavlja več tako velikega deleža v gospodarstvu doline kot ga je pred leti, a še vedno velik. In zapiranje rudnika pomeni re- Slovenski elektroenergetski minister Franc Avberšek (desno) in njegov namestnik Matko Pohar (levo) med pogovorom z rudarjem na ogledu jame Preloge na koti —55 (fotografija Ivan Pun-gartnik) alno tudi manjšanje proizvodnje v elektrarni in je torej problem še toliko večji,« je med drugim dejal magister Franc Avberšek. H Velenjski rudnik je predlagal tri rešitve ekoloških problemov. Po prvi bi zmanjšali izkop premoga na 4,1 milijona ton do izgradnje čistilnih naprav, proizvodnjo elektrike pa takrat, ko bi presegane dovoljene ekološke obremenitve ustrezno zmanjševali. Po drugi varianti naj M proizvodnjo zmanjšali na 2,5 milijona ton in poslali na »čakanje« 616 delavcev (do izgradnje čistilnik naprav).. Po tretji varianti (z njo bi povsem zadovoljili veljaven občinski odlok), pa bi proizvodnjo'manjšali na 700 tisoč ton letno, to pa bi bilo povsem nerentabilno in bi pomenilo zapiranje velenjskega rudnika. Kaj bo torej predlagal slovenski elektroenergetski minister velenjskim poslancem? »Predlagam zamik rokov, da se postavijo realni roki v katerih je mogoče to ekološko sanacijo izvršit. Do takrat pa na vsak način reduciranje proizvodnje električne energije in proizvodnje premoga v Šaleški dolini. Mislim, da je to kar predlaga rudnik, proizvodnjo okoli 4 milijone 100 tisoč ton premoga za potrebe celotne Slovenije povsem sprejemljivo. To pomeni, da bomo 15 odstotkov premoga odpeljali, ostalo pa pokurili v elektrarni. Po izgradnji čistilnih naprav pa naj bi proizvodnjo spet povečali na okoli 4,3 milijone ton letno. Ob tem pa moramo dovolj jasno definirat, kako bomo uresničili zastavljene ekološke naloge, torej jasno opredeliti roke, do kdaj morajo biti posamezne naloge opravljene.« (mz, vos) »Vrtnarji živimo dlje« Otvoritvene svečanosti so se udeležili mnogi vidni gostje, nekateri pa so si Savinjski gaj in mednarodno razstavo cvetja ogledali v soboto ali nedeljo. Obiskal ga je tudi Janez Drnovšek. Prišel je Jože Strgar, po poklicu vrtnar, danes ljubljanski župan, ki je pred 12 leti sodeloval pri ustanovitvi gaja in sam posadil veliko dreves. Nekatera od njih so kljubovala hudim poplavam in krasijo gaj še danes, nekaj pa jih je, žal, odneslo. Japonski macesen, japonske kriptomerije in horten-zije tudi po poplavi lepo uspevajo, v višino merijo preko 10 m. To mi je Jože Strgar povedal v najinem kratkem klepetu, letošnjo mednarodno razstavo cvetja pa je ocenil takole: »Po več letih sem spet prišel na mednarodno razstavo cvetja sem, v Savinjski gaj. Ker vem, kako močno je bil gaj uničen po poplavi, sem danes resnično prijetno presenečen. Verjetno organizatorji niso imeli veliko sredstev na raz-Ipolago, vendar so se potrudili in uspeli. To je uspeh, pomemben za ves slovenski prostor, ne le za občino Mozirje. Ljudem, ki so vse to spravili skupaj, je le za čestitat. Še posebej mozirskemu vrtnarju, Jožetu Skornšku, ki je duša Savinjskega gaja.« (bš, jp) Zaščitnik zaljubljencev in cvetlic bo vabil že prihodnje leto (j- P ) Sedanji ljubljanski župan je bil med prvimi vrtnarji, ki so pomagali pri nastanku Savinjskega gaja Za 15-letnico bo še lepši Predlanskim in lanskim (opustošenje po poplavi) ter letošnjim (suša) težavam navkljub je Savinjski gaj letos lepši kot kdajkoli in v vsakem trenutku vreden obiska. Pravo doživetje pa je bil obisk tega enkratnega delčka narave od petka do ponedeljka, ko je ob številnih domačih gostil še vrtnarje in cvetličarje iz petih tujih držav na mednarodni vrtnarski in cvetličarski razstavi s pomenljivim naslovom »Živeti med cvetjem 92«. Tretja sorodna razstava v zadnjih letih je dokazala, da se gaj in njegovi upravljalci niso vdali v usodo, da gredo naprej, da bodo to čudovito razstavo cvetja v naravi v prihodnje še razširili in obogatili, da bo gaj ob letu osorej ob svoji petnajstletnici večji in še lepši, da bo načrtovana mednarodna prireditev ob obletnici zares vrhunec pet- najstletnih naporov in ljubezni. Pravkar sklenjeno razstavo so odprli v petek proti večeru. Ob številnih gostih sta se je udeležili podpredsednik državnega parlamenta Vane Gošnik, minister za turizem Janez Širše in veleposlanik Češke in Slovaške federacije. Minister je v pozdravnem nagovoru izrekel največje priznanje upravljalcem in organizatorjem in dodal, da je prav Savinjski gaj z vsem kar mu dodajajo in mu bodo še dodali tista oblika turističnih dejavnosti, ki bo Slovenijo in njen turizem sposobna uveljaviti izven njenih meja. Kmalu po otvoritvi se je v gaju za dalj časa pomudil še predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek s sodelavci, ki tudi ni skrival navdušenja. Ob vseh številnih obiskovalcih in gostih je razstava v nedeljo popoldne navduševala tudi Vitomirja Grosa. Ne kaže zgubljati besed o cvetju v Savinjskem gaju in cvetličnih aranžmajih moj- strov svojega posla, besede in slike so premalo, povedati pa velja, da so oživili etnografski del prostora ob Savinji, da so se z razstavo in prodajo izkazali rejci malih živali, da je bil sobotni ognjemet ob ribniku nekaj čudovitega, da je bilo za obiskovalce dobro poskrbljeno (z izjemo parkiranja, ki je problem druge vrste), da je bilo spremljajočih prireditev tudi dovolj (čeprav je denimo odpadla napovedana modna revija) in tako naprej. V nedeljo dopoldne so na priložnostni maši s temeljnim kamnom tudi uradno obeležili začetek gradnje cerkvice, ki jo bodo posvetili sv. Valentinu — le komu drugemu naj bi jo. Cerkvico bodo z ureditvijo poti ob Savinji povezali z novo poročno dvorano v obnovljeni nazar-ski graščini Vrbovec in (tudi) s tem dali gaju novo vsebino. Obiskovalcev je bilo v soboto in nedeljo zelo veliko. Če kdo tarna, da jih je bilo manj kot je pričakoval, gre to verjetno na račun manjšega izkupička za jedačo in pijačo in druge »sorodne potrebe.« Časi so pač takšni, a da vse le ni preveč hudo, so dokazovali mnogi obiskovalci, ki so gaj zapuščali dobesedno v rožicah. Pravzaprav obloženi z njimi, saj so vrtnarji in cvetličarji poskrbeli za bogato in dokaj poceni ponudbo najrazličnejšega cvetja. Navsezadnje je bil zadovoljen tudi slikar Jože Napotnik, ki je vse dni neutrudno ustvarjal, razstavljal in nemara tudi prodajal. V ponedeljek je bil gaj brezplačno na voljo šolski mladini. Povejmo še, da so letos prvič podelili zlato značko Savinjskega gaja, ki jo je prejel Jože Skornšek; da je prišla v prave roke, je seveda rečeno in zapisano — premalo. Posebna priznanja so prejeli Miha Ogorevec in Janko Je-mec, oba neutrudna soustvarjalca gaja od vsega začetka do letošnje razstave in Rade Rakun, predsednik krajevne skupnosti Mozirje in organizacijskega odbora letošnje prireditve, (jp) Cvetlična laboda sta vabila in nista izneverila. HCM OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153 HCM OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153 C0 NA 25 "MOS" V VAM NCipiMO PRI NAKUPU VZMETNIC, LEZISC IN SEDEŽNIH GARNITUR 25% POPUST OB GOTOVINSKEM PLAČILU. ZATO - OBIŠČITE NAS NA CELJSKEM SEJMU V HALI E IN IZKORISTITE UGODEN NAKUP! Informacije: Tel. (0602) 44 185 ali <0602) 41 144 1 USPESEN OGLAS -OGLAS PRODAJALNA Jf\&M Dragomira Rošer 62382 MISLINJA 170/a TkL: 0602/ 55-237 ^mm^ SEMENARNA BRAZDA Tel: 881-190 Semenarna Brazda iz Šoštanja je ponovno odprta vsak dan od 8.—18. ure, ob sobotah pa od 8.—12. ure. Vljudno vabljeni! SlASCICARMA METKA Kersnikova 13 (nasproti stare Name) Vse vrste pww to okusne in prijazne torte medvedkif avtomobili, srčki, ovčke.. Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure. 1*0OvhM z RMftanlm Ma-Som Koroška 8 e, VelenJ« Tel.: 855-008 rt) Otl 'r S+*tximt*io- oh undi muk Hrti** MdttUH. tčL AOtAJt,. &/ltUli£ A Ad UADČMA. d i l noM 9&, opriioi, , riroo w/v/i Izkoristite ugodno priložnost v trgovini AVTO Mastnak, iger vam po izredno ugodnih cenah ponujajo: Fiaft-za samo končniki doli disk ploščice za Zastavo 101 SKJIIC anseti 1300,00 SIT 950,00 SIT 990,00 SIT 220,00 SIT 630,00 SIT končniki bR4G!l-TL 1200,00 SIT ■ obnovljene gume MiiMin profil že od 2200,00 SIT OLJE &AS110L 6TX SAMO 381 S!T/I Po izredno ugodnih conah vam opravimo vsa vulkanizerska dela, optično nastavitev prane • optiko na sodobnem računalniškem aparatu, pripravo vozila na tehnični pregled... ii: Pridite, gotovo se bo našlo tudi kaj za vas! Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure fO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. - Velenje organizira NAGRADNO IGRO z naslovom MLADINSKO VARČEVANJE 1. Namenjena bo dijakom srednjih šol v Velenju v okviru razrednih skupnosti in študentom posameznikom. 2. Pričetek igre bo 1. oktobra 1992. 3. Investitorji fiktivno vložijo 5.000 DEM v nakup vrednostnih papirjev in trgujejo z vrednostnimi papirji do 31. decembra 1992. 4. Konec igre bo 31. decembra 1992. 5. Zmagovalec bo razredna skupnost oziroma študent posameznik, ki bo vlagal v najdonosnejšo naložbo. 6. Nagrada znaša: — 1.000 DEM v tolarski protivrednosti prejme najuspešnejša razredna skupnost — 200 DEM v tolarski protivrednosti prejme najuspešnejši študent posameznik. 7. Vse informacije dobite na telefonu 855-964 ali 854-251 int. 285. ŽELIMO VAM VELIKO USPEHA! IZ MUZE3A VELt^E 17. SEPTEMBRA LETA 1884 V Slovenskem gospodarju je bila zopet objavljena novica iz naše doline: »Iz šaleške doline. Večina tukajšnjih županstev upeljala je slovensko ura-dovanje po izgledu županstva okolice šoštanjske, katera je na posredovanje vrlega tamšnega župana in njegovega tajnika slovensko uradovanje prva uvedla. Mnogo opavirov delalo se je omenjenemu županstvu od mnogo stranij, posebno od »papirnatega viteza«. Toda omenjeno županjo stalo je trdno pri sklepu svojem. Hvale vredni izgled posnemale so tukanj-šnja županstva, sv. Andraž, sv. Ilj, krajni šolski svet županstva št. Janž, sv. Martin na Paki, Škale in okrajni za-stop, katerega načelnik g. Fr. Skubic, zdravnik v Vele-nji stoji trden kot skala za mili narod slovenski, on se ne plaši peščice zagrizenih šulfereinskih sosedov in je ves unet za blagor okraja. Zgorej navedena županstva naročila so slovenskih tiskovin pri Milici v Ljubljani. Nije li tako postopanje posneme vredno? "Kako pa ravnajo druga županstva in krajni šolski sveti okraja šoštanjskega? Pri županstvu s. Florijana, v katerej občini razven vele- Zgodilo se je.., čestitega gosp. župnika v Belih vodah nijeden nije zmožen pravilne nemščine, vraduje neka Salamonova modrost, katera s svojo prezvišeno glavo celo to občino in Topolsko, ki je tudi popolnoma slovenska, v nemčevalnem spanji ziblje. Na noge pošteni rojaki. Odstraniti se mora tema nevednosti, napočiti dan zavesti narodne. Mar vam ni je znano, občinski župani, da le vi ste odgovorni za občinsko poslovanje in uradovanje, smejete li se zanašati, da je vse v redu, kedar vam pisač na nemško pismo s prstom kaže?« Časopis Slovenski gospodar je konec prejšnjega stoletja zares opravljal pomembno narodno buditelj-sko vlogo, še zlasti med podeželskim prebivalstvom. LETA 1956 V Velenjskem rudarju je bila objavljena zanimiva rubrika »Ali bi verjeli, če bi Vam nekdo rekel,«: »... da je restavracija Jezero kultivirala usluge in znižale cene? znižale cene? ... da so velenjske gospodinje na množičnem sestanku sklenile, da ne bodo več kuhale doma, ampak se bodo z vso družino prehranjevale v rudarski menzi, ki je znana po izredno kvalite- tni in obilni hrani, smešno nizkih cenah ter zelo kulturni postrežbi? ... da bomo jedli dober kruh, ker velenjska pekarna ne bo več prodajala pokvarjenega in zdravju škodljivega kruha? ... da bo velenjska mesnica povsem spremenila odnos do potrošnikov ter odslej prodajala izključno le kvalitetno meso? ... da bodo naši trgovci in KZ popolnoma, v bogati izbiri in poceni zagotovili našim delovnim ljudem ozimnico? ... da so naše trgovine dobro založene z najrazličnejšim, dobrim in cenenim sadjem? ... da bomo odslej v kinu Svoboda gledali same kvalitetne filme? ... da je konec krize pri NK Rudar, ker so vsi velenjski pionirji in mladinci začeli igrati nogomet, rudnik pa je sprejel v službo pet nogometašev, ki bodo okrepili prvo moštvo? ... da je KZ Velenje, ki je imela lani blizu 5 milijonov čistega dobička, sklenila umakniti tožbo proti ŠD Rudar in za izgradnjo stadiona dolžni znesek 145.000 din, poklonila v že porabljen namen, to je velenjski mladini?« Ali bi Vi verjeli? DAMIJAN KLJAJIČ Razstavlja Naca Rojnik Razstava plastik in risb koroške rojakinje Nace Rojnik iz Podgorja pri Slovenj Gradcu je za moj . okus spet nekaj, kar si je vredno ogledati v galeriji velenjske knjižnice. Iz celotnega opusa, ki je na ogled, veje nekaj izbranega, čeprav je pravzaprav umetnost že sama po sebi nekaj izbranega — iz-branost. Obrazi, plastike zahtevajo vso pozornost, kot da so žive, kot da so pred menoj žive osebnosti, toliko je na njih karakterja. Po nekaj zaporednih ogledih, so mi postale »deklice z glavo« že dobre znanke in ogled risb ženskih aktov, nosečnic, je korak naprej. Na videz težko združljivo — narasle maternice in življenje v njih ter živahno gibanje ženske, gole, odkrite in nezastrte, vodi gledalca v preseganje lastnega stereotipa, da je noseča ženska nekaj »čudnega«, nekaj, kar je prej sredstvo kot cilj. To je zanikanje te slepote. Divji, pogumni obrazi risb, erotični v duhovnem smislu, se medse- bojno dotikajo v polju prostora, skozi katerega se pomikamo gledalci, spuščajoč vase pradavno prepričevanje ... Lahko pa je vsa stvar tudi manj »pozunanjena«, zgolj bivajoča; telesa neštetih žensk — v bistvu vedno ene same — Žensk v polni plodnosti, ki povsem jasno izražajo genitalnost svojega poslanstva, so na trenutke tudi žalostna, sključena v krču tesnobe nad odzivom, ki ga lahko sproži spočetje. Postavlja se novo imperativno vprašanje: smo bio-filni ali nekrofilni, smo življenje ali smrt. Smo na križišču, kjer gre vsaka pot samo do omenjenenih stalnic: življenje ali smrt. Ker pa je bivanje igra obeh, se vedno vračamo na to križišče, da odmerimo daljave in globine ... Postojmo še ob razstavi, da se v nas prebudi bitje duha . .. Bernard Krajnc Nova prometna ureditev v Starem trgu v Velenju Kako in kdaj naj pridem skozi? Predvsem tisti, ki živijo v zaselku za gradom in v Pod-kraju, z novo prometno ureditvijo v Starem trgu niso zadovoljni. Še več, močno jih jezi, daj so ves čas, ko so potekala gradbena dela, se polagale cevi za kanalizacijo, elektriko, vodovod in še kaj, bili prisiljeni do svojih domov peljati ali hoditi po daljši poti. Po novi obvoznici proti Kavčam, potem pa po nekdanji cesti do tega zaselka nazaj proti gradu ali Pod-kraju. Sedaj nova, z asfaltom prevlečena cesta ostaja neprometna, saj od 22. avgusta tu velja nov prometni režim. Tega pa verjetno marsikdo sploh ne ve, saj še vedno niso postavljeni vsi prometni znaki, ki bi ob vhodu na Stari trg na to opozarjali. Zato so tisti, najbolj jezni prepričani, da gre za samovoljo krajevnih veljakov, ki naj bi znake o prepovedi vožnje skozi Stari trg postavljali po svojih željah in potrebah (beri, ko se jim pred lokalom nabere dovolj gostov). Pa ni čisto tako. Predsednik sveta krajevne skupnosti Staro Velenje Franc Sever, mi je na vprašanje od kdaj, zakaj in kakšna je nova prometna ureditev odgovoril: »Kar napiši, za vse je kriv Sever, tako kot vedno!« No, potem mi je novost razložil takole. Od 22. avgusta letos velja v Starem Velenju nova prometna ureditev, ki je ulico spremenila v enosmerno. V in skozi Stari trg se lahko pripeljete le iz smeri od Vile Bianke, mimo te se peljete najprej. Iz križišča Šaleške in Partizanske ulice ne morete več v ta del mesta. Prometni znaki, ki bi morali na vse to opozarjati, še niso postavljeni, to pa zato, ker niso klasične izdelave in še čakajo na njih. Uvedli so tudi t.i. prometne ure, to je čas, v katerem je omogočen dostop tovornih avtomobilov do lokalov na Starem trgu (do 10. ure dopoldne), poleg tega pa se Stari trg spremeni v sprehajalno cono vsak večer po 20. uri, ob sobotah že ob 16. uri in v nedeljo ob 13. uri. Po tem času se skozi Stari trg ne more peljati nihče. Gostinci spremenijo cesto v poletne vrtove, na še pred nekaj časa prevozni cesti se pojavijo mize, stoli, senčniki. Prebivalci KS Podkraj — Kavče naj bi bili z vsemi temi novostmi seznanjeni, vendar stvari še niso dokončno urejene. Po postavitvi prometnih znakov načrtujejo v KS Staro Velenje tudi lastno službo, ki bo skrbela za spoštovanje nove prometne ureditve. Zakaj? Franc Sever to utemeljuje takole: »Zaradi odnosa voznikov in njihovega obnašanja v prometu, smo morali ukrepati. Trg je strnjen, tako da niti mimoidoči, niti stanovalci ne morejo varno do svojih domov. Hkrati je to edini del mesta, v katerem se nekaj dogaja, med avtomobili pa se težko. Kakšna je kultura udeležencev v prometu pove že to, da tovorni avtomobili, ki v dopoldanskem času dovažajo blago v lokale, parkirajo na novozgrajenih pločnikih (robnikih za pešce), ki so že poškodovani. Zato bomo sedaj na ta mesta postavili betonska korita za rože. Zal samo prometni znaki pri tistih, ki so na tak ali drugačen način prišli do vozniških dovoljenj, ni dovolj, kot tudi ni dovolj policajev, ki bi tu skrbeli za red in spoštovanje predpisov.« Kako lahko sedaj tisti, ki želijo v Podkraj ali zaselek za gradom, pridejo do tja? »Urejena je cesta, ki pelje mimo župnišča, tako, da lahko vsi pridejo do domov po krajši poti. Žal še ni asfaltirana, ker je to le začasna trasa. Novo bomo lahko zgradili šele, ko bo podjetje Vegrad adaptiralo svoje prostore, ker naj bi tekla tam mimo. Za stanovalce v Starem trgu pa je urejeno tako, da bodo imeli posebna dovoljenja, da bodo lahko prišli do svojih domov.« Dovoljenja za takšno prometno ureditev seveda ni izdal Franc Sever sam, čeprav je ideja verjetno njegova. Izdal ga je Sekretariat za javne gospodarske zadeve občine Velenje. Peter Kosi, zadolžen za to področje, mi je povedal, da bi morali biti znaki, ki bi opozarjali na novo prometno ureditev, postavljeni že od 7. 8. do 22. 8. letos. Pobudo iz KS so, preden so izdali dovoljenje, strokovno obdelali. Tudi na sekretariatu bi radi slišali kakšno pripombo ali idejo za boljšo prometno ureditev, če ta ljudi res tako moti, zato se lahko obrnete tudi na njih. B. Špegel Kulturno društvo Mislinja Na Linhartovo srečanje podeželskih gledališč Zveza kulturnih ogrganizacij Slovenije je letos v sklopu Linhartovega srečanja organizirala prvi festival vaških gledališč, ki bo 19. in 26. septembra v Zasavju. Med deset izbranih skupin se je uvrstila tudi dramska skupina KD Mislinja z igro Frana Ksa-verja MEŠKA »PRI HRASTOVIH.« Skupina je po lanski uspešni predstavi Finžgarjeve »VERIGE« letos uprizorila Meškovo dramo »PRI HRASTOVIH«, ki velja za eno njegovih najboljših dramskih del. Resnici na ljubo moramo povedati, da je amaterska igralska dejavnost v upadanju, marsikje ni več moč organizirati podruž-nih in občinskih srečanj. Nemajhne težave so tudi z ocenjevalci in selektorji, ki običajno predstavo ocenjujejo iz negativi-stičnega zornega kota, zgodi se pa tudi, da si predstave sploh ne ogledajo, kot se nam je zgodilo letos na občinski reviji v Slovenj Gradcu. V takšnih pogojih in odnosih motivacija igralskih skupin pada in marsikatera skupina je že prenehala delovati. Ob tem se s trpkostjo spominjam besed pokojnega Jožeta Javorška, ko nam je spregovoril ob predstavitvi njegovih »MANEVROV«: »Amatersko igralstvo je lastno Slovencem, drugi evropski narodi tega skoraj nimajo. Negujte to žlahtno dejavnost, to je del slovenske indentitete ...« Hkrati pa se je ob gledanju svoje igre toliko nasmejal, da je na koncu vzkliknil: »Nisem vedel, da sem napisal tako zabavno igro.« Prepričan sem, da bo festival vaških gledališč Linhartovega srečanja dal nov polet žlahtnemu igralskemu amaterizmu v Sloveniji in da bomo tako izpolnjevali besede Jožeta Javorška. Peter TOVŠAK jem nad katerim se sklanjajo kokosove palme. Vsako jutro že priletni Viktor deska po oceanu, šele nato pride jutranja kavica. Njegov sosed je znani filmski igralec Tony Curtis. Pri Viktorju končno doži-vimo nekaj domače velike noči. Na mizi je velikonočna šunka, za bambusom pa zataknjena Gasparijeva velikonočna razglednica, ki mi povzroči kratko domotožje. Na obisku je njegova nečakinja Maja Kirar, ki sedaj živi v Gradcu in zna pripraviti okusni mai-tai. Maja ima s seboj nečakinjo Ajdo Es iz Šoštanja. Kako majhen je ta svet! ALOHA Sedimo pod palmami in opazujemo sončni zahod, ki je na Tihem oceanu nekaj enkratnega. Andrej vzame kitaro in zapoje Zagorske zvonove. Viktor ne more verjeti, da zna Ajda vse Šifrer-jeve pesmi na pamet. Sonce zaide! Nastane večerna zarja pred katero se ostro začrtujejo obrisi kokosovih palm. Ocean se skoraj umiri. Viktor pove, da smo mu vsi predragi gostje in da je njegov dom odprt za vse Slovence... P. S. Ko ob slovesu s Havajev vržem lei v ocean, mislim na Viktorja in njegovo vabilo. Vi tudi? Marjan Marinšek O&m HAVAJSKIH ZGODB Zadnja zgodba: Havajska velika noč sa in papaye, židovski kruh, havajska kava iz Big Islanda, ribja pojedina mahi-mahi, ananas v ledu, praženi maca-damia lešniki, živordeča gua-wa in ananasovo vino z otoka Maui. Zvečer smo povabljeni v hišo našega rojaka Viktorja Pavela, ki izve za nas preko havajske televizije. Viktor je po vojni emigriral v Chicago. Ko so ga nekoč obiskali havajski bankirji in mu podarili knjigo o Havajih, se je čez noč odločil. Skupaj z ženo Peggy sta kupila sanjsko hišico ob Tihem oceanu z atri- cer največ kristjanov (45 odstotkov), sledijo budisti in pripadniki stare japonske vere. Velika noč je državni praznik. Pravzaprav je ta praznik mnogim precej tuj, saj o njem ne vedo ničesar drugega, kot da takrat »pol Amerike« navali na otoke. Na vsakem koraku želijo vesel »Happy Eastern«. Tudi na plaži Waikiki sezidajo zajčka iz mivke, čeprav večina kopalcev niti ne ve, kaj pomeni. V hotelu me preseneti zajček, ki otrokom deli jajčka. Velika noč prične z jutranjimi valovi, ki so najbolj primerni za deskanje. Od oceana sem prideska tudi zajček in deli otrokom sladkarije. Ko se tako naužiješ kopanja v oceanu lahko stopiš še do bližnje katoliške cerkve sv. Auguština, kjer se gnete ljudi vseh ras in narodnosti. Zelo veliko je tudi mladih. Mnoge ženske so oblečene v dolge rožnate obleke. Na glavi imajo cvetje ali leje okoli vratu. Vsi pojejo! Obhajajo v podobi kruha in vina. Na koncu pridejo pred oltar najmlajši, ki jih zajček obdari s precej kičastimi plastičnimi igračkami. To pa še ni vse! Zunaj te pričakajo in postrežejo s kavico, pecivom in sadjem. Tudi pirhe lahko vzameš. VENDARLE VELIKONOČNA ŠUNKA »luau« in opazim, da Andrej in Lojze vzameta le ribje meso. »Veliki petek je danes,« me opomnita. Kako nenavadno je pričakovanje velike noči na Havajih, kjer je toliko različnih narodnosti in veroizpovedi in kjer mnogi še obožujejo Pele in druge polinezijske bogove. ZAJČEK NA DESKI Med vsemi prebivalci je si- Profesor Barbara Saromi-nes nas povabi na »velikonočni zajtrk«, ki pa je že bolj kosilo. Na mizi so same havajske dobrote: sok iz anana- Ha vaji so tisti kraj na svetu, ki sem ga vedno želel obiskati in raziskovati. Vendar nikoli nisem imel te sreče! Charles Darvvin Nekega večera sedimo v Paradise Cove, kjer lahko na enem samem mestu spoznaš vso havajsko folkloro. Večerjamo tipično havajsko jed Anketa Piše: Aleksander Videčnik Že smo omenili, da ni bilo na deželi najti šolanih zdravnikov, pa tudi lekarnarjev ne. Ljudje so se morali zatekati k domačim zdravilcem, ki so pogosto nudili tudi zdravila, največ zeliščna, le redko pa razne zvarke. Zelo pomembna je bila za predel Savinjske in Šaleške doline lekarna v samostanu Nazarje. Ko so sem, pred Turki pribežali, bosanski frančiškani, so domnevno že od samega začetka nudili razna zdravila iz samostanske lekarne. Dognano je, da so frančiškani leta 1632 od ljubljanskega škofa prevzeli malo cerkvico na Gradišču nad Dreto, to je dal zgraditi ljubljanski škof Tomaž Hren v letih od 1624 do 1634. Frančiškanska pravila zapovedujejo samostanske lekarne in zdravil-sko pomoč, saj velevajo med drugim: »... če katerega izmed vas napade bolezen, naj mu drugi strežejo, tako kakor sami žele, če bi bili bolani...«. Seveda moramo smisel te zapovedi razumeti kot nudenje pomoči svojim sobratom, torej znotraj samostana. Vendar so prilike zahtevale, da so samostani domala povsod, kjer so to mogli, pomagali tudi okoliškim prebivalcem z zdravili, pa tudi z njihovimi zdravilci. To so bili včasih izprašani kirurgi, vendar pa ne vedno. Jasno je, da so s takim posredovanjem menihi razburili kirurge, zdravnike in lekarnarje zunaj samostanskih zidov. Bolj kot za strokovno raven, je šlo za posel, ki so ga tako zdravniki, kot lekarnarji znali krepko zaračunati. Takšne razmere so v naših krajih zaznavne še celo na začetku 19. stoletja. Zato ni nič čudnega, če so ljudje v samostanskih lekarnah in pri samostanskih zdravilcih iskali pomoči. Kot znana nazarska kirurga se omenjata frančiškan Vindiš, ki je umrl leta 1695 in za njim Perger, umrl leta 1736. Treba je povedati, da je večina samostanskih zdravilcev bilo bratov, Perger pa je bil »oče«, torej duhovnik. Domnevamo lahko, da so nazarski frančiškani razpolagali tudi z laboratorijem, saj so se zoper njihovo dejavnost pritožili celjski zdravniki. Tako je leta 1718 zdravnik Se-bastijan Glavinicha pisal frančiškanskemu provincialu pritožbo v kateri graja poslovanje nazarske lekarne in zdravilcev, jim očita nestrokovnost in ma-zaštvo. Hkrati je opozoril, da bodo zdravniki in izprašani lekarnarji ukrepali pri oblasteh. Očitno je bil pritisk na oblast velik, saj je cesar Kari VI leta 1724 s posebnim predpisom za-branil menihom delovanje zunaj samostana. Tudi v terezi-janskem obdobju se je stanje zaostrilo, vendar pa je oblast pod pritiskom javnosti klonila in dovolila delovanje samostanskih lekarn »tam kjer ni javne lekarne in dokler ne bo kirurga, ki bi pripravljal tudi zdravila . ..« Tako je odločila celjska gubemija, to je torej veljalo za nazarske frančiškane. Omembe vreden je vsekakor nazarski frančiškan Šalamon Lipold, ki je vstopil v red leta 1764 in opravljal posle lekarnarja polnih 58 let. Bil je mozirski tržan iz družine znanih Lipoldov, ki so sloveli kot napredni župani in narodnjaki skozi desetletja. Lipold je zaslovel po svojem »Salamono-vem flajštru (obližu)« in po »življenjskem eleksirju«, ki so ga po njegovi recepturi izdelovali v nazarski lekarni. Ko so se skozi Mozirje gibali francoski vojaki s številnimi ranjenci, je priskočil na pomoč Šalamon Lipold, kar dokazuje, da je opravljal tudi zdravilska opravila. Nazarska lekarna je delovala v zadovoljstvo prebivalcev, saj so imeli ljudje veliko zaupanje v zdravila, ki so jih tam dobili. Zanimivo pa je, da frančiškani niso zahtevali plačila v denarju, tega je med ljudmi manjkalo, pač pa so jemali razna jedila in druge kmečke pridelke. Zadnja lekarnarja sta bila Rak in Močilar, lekarna pa je nehala delovati leta 1825. A. Videčnik Krajevna skupnost Letuš Bili smo v Letušu — krajevni skupnosti, ki meji kar s tremi občinami (velenjsko, mozirsko in žalsko). V slednjo tudi sodi. Vsaj trije razlogi so nas vodili, da smo potrkali na vrata tajnika omenjenega kraja Miha Teržana: pridobitve v zadnjih dveh letih, težnje ostati oziroma se približati razvoju sebi enakim, navsezadnje pa tudi zaradi občutka, kako nikogaršnja last so. Pridobitve v zadnjih dveh letih so nekaj, kar Letuša-nom vliva voljo za vztrajanje na začrtani poti. Med njimi posebno mesto zavzema že dalj časa predvidena in v letošnjem juliju tudi uresničena razširitev telefonskega omrežja. Nenačrtovano pa odprava posledic poplav iz leta 1990. Tod je namreč reka Savinja pošteno »dokazala«, kako nemočen je človek v boju z naravo. Obe nalogi sta terjali veliko skrbi in naporov. »Toda splačalo se je,« poudarja sogovornik. V 100 gospodinjstvih je telefon letos na novo zazvonil. Naložba je bila za naročnika vredna 4006 DEM. 20% od te vsote je zanjo primaknila krajevna skupnost iz refendum-skih sredstev, preostalih 80% pa je znašal delež novih naročnikov. Odpravljanje posledic poplav pa pomeni posodobitev dela ceste na desnem bregu reke Savinje in sanacija divjih odlagališč. Letušani ne tožijo toliko o tem, kako malo jim je v zad- njem obdobju uspelo narediti za njihov lepši jutri. Z manjšim občutkom slabe vest, bolj pa z jezo kažejo s prstom na žalsko občino in Braslovčam, pred časom so nas snubili predstavniki krajevne skupnosti Šmartno ob Paki,... Odločitev o tem bo prinesel čas ali pa referendum. Iz središča Letuša v tri občine: velenjsko, mozirsko in žalsko, kar pa je vse prej kot prednost v razvoju celjski Nivo, ki upravlja s strugo Savinje. Prva si zasluži več kot le kritiko zaradi svojega odnosa do krajevne skupnosti. Položaj (obrobnost) jim je vse prej kot v prid, brez industrije, ki bi omogočila hitrejši napredek, pa ostajajo za središče občine nepomembni. »Praktično ne vemo, čigavi smo, kam sodimo. Nihče se ne zmeni za nas, kaj šele za naše potrebe. Morda bomo okrog tega več vedeli ob oblikovanju novih občin. Mnenja, komu bi se pridružili so med krajani deljena. Eni so za priključitev k Vsekakor pa tako kot je danes v prihodnje ne more biti. »Ob tem se sogovornik sprašuje, kakšna je pravzaprav vloga krajevne skupnosti kot take, če pa vse poti vodijo v središče, v Žalec. »Nihče krajanov nič ne vpraša, ampak dela po svoje. Še tisto bore malo društvenega življenja v kraju je zaradi preskromno odrezanega kosa denarne pogače zamrlo.« Celjski Nivo pa si je pri krajanih zaslužil črno piko zaradi tega, ker ob sanaciji struge Savinje po poplavah ni nazaj zgradil tudi jezu. Zaradi močnega padca gladine omenjene reke je ostal marsikateri vodnjak suh. Glede na sedanje čase, v katerih gredo želje in potrebe preveč vsak sebi, Letušani v bližnji prihodnosti svojega kraja ne načrtujejo nič posebnega. Morda so omembe vredna prizadevanja bodisi za pridobitev denarja ali pri iskanju ugodnega financerja za izgradnjo male vodne elektrarne pri domu krajanov. Tudi cesta v Podgorje naj bi bila kmalu takšna kot mora biti. Zadnje sušno obdobje pa jih je »spomnilo«, kako dobro bi bilo potegniti oziroma razširiti namakalni sistem iz desnega še na levi breg reke Savinje. Obnovo doma so sicer načrtovali že lani, do uresničitve naloge pa bo prišlo še v tem letu. Sicer pa pravi Miha Teržan: »življenje bo samo narekovalo potrebe. Če se bo dalo (maloverjet-no), jim bomo v naši krajevni skupnosti sledili. Toda ne z drža-njem križem rok kot je bilo to velikokrat doslej, ob tarnanju, kako se nas nihče ne usmili. Ce si dovolj siten, se denar vedno najde. Večja >prodornost< na ustreznih naslovih pa bo morda le pomagala pri reševanju katere od naših potreb v prihodnje.« Šmartno ob Paki Zabavne vaške igre Kako dobro dene vsaka osvežitev, ki pripomore k popestritvi življenja v kraju, so se člani turističnega društva iz Šmartnega ob Paki lahko prepričali že lani. Ob organizaciji letošnjih drugih veselih vaških iger, minulo nedeljo, pa so to prepričanje le še utrdili. Tudi tokrat so namreč vesele vaške igre privabile ob rob prostora pri tamkajšnji osnovni šoli veliko krajanov, celo več kot lani, čeprav to ni bila edina prireditev v okolici kraja. Za vedro razpoloženje obiskovalcev pa so poleg povezovalca programa Jožeta Robide poskrbeli še sodelujoči — tekmovalci in tekmovalke sedmih vaških odborov. Ekipe so se med sabo pomerile v petih preizkušnjah, in sicer v natančnem žaganju hloda z motorno žago, v snemanju ključev, naslov tretje igre je bil natančni strelci, četrte obiranje jabolk, odločilno vlogo pri končni razvrstitvi pa je imela zadnja disci-lina — vodenje tenis žogice s palico za golf mimo ovir. Doslednost in natančnost sodnikov, pravi tekmovalni duh so porajali ob koncu prireditve zadovoljstvo tako pri organizatorju kot pri sodelujočih in seveda obiskovalcev samih. Kar žal je lahko tistim, ki so del lepega nedeljskega popoldneva raje preživeli ob gledanju televizijskega sprejemnika. In še rezultati: prvo mesto so osvojili tekmovalci in tekmovalka vaškega odbora Šmartno. Le točko manj je zbrala drugouvrščena ekipa Malega vrha, tretji pa so bili lanski zmagovalci Podgorča-ni. Veliki vrh, Slatine, Rečica ob Paki in Paška vas pa so sestavljali drugi del razpredelnice. Toliko nas je v veselih vaških igrah sodelovalo, še veliko več pa nas je gledalo in malo pretiho bodrilo Franc Rifelj Ivanka Novak v šole? Franci Jazbec •j lahko to tudi prisila, če ne bi staršev čisto nič vprašali.« Ivanka Novak: »Nimam otroka, ki bi hodil v osnovno šolo, zato o tem še nisem veliko razmišljala. Mislim pa, da ne bi bilo slabo, če bi otroke učili tudi duhovniki. To spada k splošni razgledanosti in bi se zato kar strinjala z uvedbo verouka v šole. Morda bi otroci potem bili bolj spoštljivi do sveta. Prav mogoče je, da bi jim bil tak pouk še bolj zanimiv. Vendar ne vem, sedaj je mladina čisto drugačna, kot smo bili mi, ki smo verouk že imeli.« Franci Jazbec: »Mislim, da je to predvsem odvisno od vzgoje otrok in družine iz katere prihajajo. Zato bi morali za mnenje, preden to res naredijo, vprašat tudi starše. Mene recimo ne bi motilo, če bi bil predmet bolj informativen, recimo, da bi se učili zgodovino krščanstva. Tako, kot verouk podajajo v cerkvi, pa mislim, da ne bi bilo prav.« (bš, bm) Domače zdravilstvo in zdravilci (XIV) Pred kakšnim mesecem dni je ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar naslovil javno pismo na ministra za šolstvo, Slavka Gabra. Verjetno ste kaj o tem že prebrali ali slišali v javnih občilih. Govora je bilo seveda o tem, da bi v osnovne šole spet uvedli verouk. Spet zato, ker je bil verouk včasih že obvezen predmet v takratnih meščanskih šolah. To je še eno od vprašanj, ki jih v Sloveniji prinašajo novi časi in razmere, ki delijo ljudi. Mnenja so različna, zato smo ustavili nekaj Velenjčanov in jih vprašali točno to. Franc Rifelj: »Veste imam vnuke, ki hodijo v osnovno šolo in mislim, da bi bilo bolje, če bi verouk ostal kar v cerkvi. Tisti, ki ga želijo obiskovati, imajo možnost, za vse ostale pa bi lahko z uvedbo v šolah postalo prisiljeno. Če pa bi veoruk že uvedli v osnovne šole, bi morali otrokom pustiti, da se sami odločijo, ali ga bodo obiskovali, ali ne. Torej ne kot obvezen pred- Verouk Stane Čas met, pa tudi ocenjevati ga ne bi bilo treba.« Stane Čas: »Mislim, da je najbolje, a ljudem pustijo, da se vsak odloči sam pri sebi. Naj ostane tako kot dosedaj, ko je ta možnost dana. Mislim, da je to pravica vsakega posameznika. Če bodo verouk vrnili v šole, pa naj se starši odločijo, ali naj bo to obvezen predmet, ali le za tiste, ki bi se za to odločili. Po drugi strani pa mislim, da bi bila NASVETUAU,B.TEUE CVETLIC Shranjevanje in prezimovanje vrtnin Spravilo in shranjevanje pridelka sadja in zelenjave za zimske mesece je vrtičkarju v veliko zadovoljstvo. Uspeh je odvisen predvsem od dobrih pogojev in načina shranjevanja. Da bomo zelenjavnice, ki smo jih z veliko truda pridelali na domačem vrtu, čim dlje uživali sveže, jih moramo spraviti tako, da bomo obdržali sočnost, okus, aromo, vitamine in hranilnost. V nadaljevanju bo naš sodelavec, vrtnar Stane Vanovšek, podal nekaj koristnih nasvetov. »Prezimovanje delimo v dve skupini; na rastline, ki jih pre-zimimo na prostem in tiste, ki jih skladiščimo v zaprtih prostorih. Vrtninam, ki bodo pre-zimile na prostem, posvetimo posebno pozornost. Motovileč bomo pred zimo očistili plevela in pokrili z vejami ali vrtnarsko tkanino. Nabirali ga bomo lahko skozi vso zimo. Enako bomo storili tudi z radičem in črnim korenom. Brstični ohrovt ali popčar lahko obiramo vso zimo, če je rastlina dovolj krepka. To pomeni, da smo jo sejali dovolj zgodaj in ji nismo dali prepozno odmerka dušičnega gnojila. Ta recept velja za vse res nočemo zdravja? V pretekli številki našega časopisa je v tej rubriki tekla beseda o tem, da ljudje zaradi hitrega tempa življenja in zaradi naglice sploh, ne utegnemo več zdravo živeti. Danes bi rad šel z vami korak naprej. Znanstveniki z različnih področij, ekologi, teologi in zdravniki nam vsak dan sproti dopovedujejo, kaj je zdravju škodljivo, nevarno, če ne že kar pogubno, bolj vse to temu navkljub delamo in se ponavadi niti ne trudimo temu izogniti. Dotaknil bi se rad najpogostejših zasvojenosti v uživanju kave, tablet, alkohola, mamil in kajenja. Predvsem alkoholizem, kajenje in v zadnjem času tudi uživanje mamil z vsemi poraznimi posledicami za zdravje posameznika in družine velja danes za družben pojav in se kaže kot izraz bolne družbe. Ni bolan samo posameznik — razrvana je vsa družina in z njo družba kot celota. Neumno je razpravljati, ali smo Slovenci narod pijancev ali ne, saj sploh ne gre za to. Razni drugi narodi so še hujši pijanci, popijejo več alkohola, pa kljub temu ne veljajo za pijance. Za nekaj drugega gre, kar moramo postaviti že pred to vprašanje; gre za to, da je alkoholizem, kakor hitro prizadeva večje število posameznikov, že pravo socialno vprašanje in zato problem socialnega zdravstva in skrbstva. Kljub temu, da so številke o alkoholizmu pri nas grozljive, se bom danes dotaknil predvsem vedno bolj grozeče narkomanije, kljub temu, da smo o njej že govorili, pred časom pa jo je v našem tedniku s svojega zornega kota dobro osvetlil tudi dr. M. Bergant. Najbolj zaskrbljujoče je to, da se k temu zlu najbolj nagiba mlada populacija. Celo v večjem številu kot v alkoholu. Najhuje pri tem pa je, daje droga — naj bo »mehka« ali »trda« — prav vseeno je, ne pušča za sabo samo telesnih okvar, ampak tudi duhovne. Vsled tega se spridi tudi moralno zdravje. Tu pa se znajdeta zdravstvo in sociala v pat poziciji. Naj vas spomnim, da sodi cigareta na prvo začetno stopničko uživanje drog in brez škode jo lahko uvrstimo med »mehke«, čeprav blage droge. Tu se znajdemo pred ravnanjem ljudi, ki nočejo biti zdravi ; saj trmasto ravnajo proti vsem pravilom zdravega življenja. Tu ne pomaga nobeno policijsko nadzorovanje ali kazenski pregon. Človek se čudi nad človeško težko razumljivo omejenostjo, da more mlad, inteligenten in povrhu še izobražen človek počenjati take stvari, s katerimi si spodkopava vir zdravja, krajša življenje in uničuje svojo prihodnost. Porečete, da meljem prazno slamo, posebno če ne pomislimo, da so užitki res dobesedno omamni in zato »rajsko« zapeljivi. Res, toda če pomislimo, da so ob tem tudi učinki že kar smrtno zastrašujoči, potem ostaja ta pojav kljub vsemu nerazložljiv s svojim docela nesmiselnim ravnanjem. Dokaz, da je temu res tako, so vedno številčnejši samomori med mladino, ki se je tako ali drugače srečala z mamili in ni zmogla več odmotati začaranega kroga. Končni izid postopnega uživanja mamil je namreč ravno v tem, da pred tako omamljenim mladostnikom zazija pravi prepad nesmisla in praznina niča, ki ga lahko pripelje do suicida. Ker tako življenje zanj nima več smisla, enostavno ne more več živeti. Tako lahko zaokrožimo današnje razmišljanje v vzročni zvezi med tabletomanijo, alkoholizmom, drogo in samomorom vse nazaj do uporne človeške drže, ki smo jo že omenili: nočemo biti zdravi, saj nočemo živeti. stimo in pobelimo z apnenim beležem, ki mu dodamo modro galico. Klet mora biti vedno čista, suha, zračna in zavarovana pred glodalci. Da preprečimo kaljenje ali cimljenje, krompir potrosimo z ustreznim preparatom (tuberite), vendar pozor: krompir nekaj časa ni užiten, zato si pred uporabo preberite navodilo. Prav tako v istem prostoru ne shranjujemo semenskega krompirja, saj preparat deluje tudi plinsko in lahko poškoduje kalčke krompirja. Nekatere od pridelkov tudi sušimo, da jim ohranimo aromo in njihove značilnosti. To so predvsem dišavnice. Tako v septembru porežemo majaron predno prične cveteti, šetraj, iuštrek, koper, rožmarin. Vse te rastline sušimo v senci, da jim sonce ne pobere aromatičnosti. Drug primer je korijander, ki se najlepše posuši na odprtem soncu. O drugih rastlinah in o načinih prezimovanja pa še kdaj drugič.« vele rastline, ki bodo zimo pr na prostem. Večino vrtnin pa moramo prezimiti v kletnih prostorih ali pač tam kjer imamo za to prostor in jim nizke temperature ne bodo ogrožale. Endivijo prenesemo v klet oktobra. Pri spravilu mora biti suha. S koreninsko grudo vred jo presadimo v vlažen pesek. Rabi stalen nadzor in odstranjevanje na-gnitih listov. Enako ozimimo tudi radič, ki pa ga lahko posadimo v posode v mesecu novembru ter prenesemo v toplejši prostor kjer ga obiramo (listje) skozi vso zimo. Prav tako storimo tudi s peteršiljem in zeleno. Pri vseh teh rastlinah izberemo vedno močne, čvrste korenine. Redkev, korenček, rdečo peso, črni koren, por, zelje in drugo spravimo v klet in vglobimo v pesek ali šoto od koder dobiva vlago za ohranjanje svežosti. Krompir, kot najpomembnejši zimski ali prehrambeni artikel, skladiščimo v kleteh. Idealna temperatura naj bi bila med 2 do 6 stopinj Celzija. Skladiščimo ga na policah ali v zabojčkih. Dobro je, da klet predhodno dobro oči- 'i r1 i i i i i K 1 1 J Lastnina je samo to, kar ni podvrženo zahtevam in nevarnostim. Judovska modrost Agatha Christie je bila poročena z arheologom in je rada povedala novinarjem: »Za žensko ni boljšega, kot če je poročena z arheologom. Čim starejša je njegova žena, tem bolj se zanima zanjo.« rp • • x v 1 • Trije Jozeki Sobotnega piknika delavcev in sodelavcev Radia Velenje in Našega časa na letališču v Lajšah so se udeležili tudi trije Jožeki: Robida, Krajnc (strašna) in Miklavc. Objavljamo sliko, pred poletom nad Šaleško dolino. Vsi nasmejani in polni pričakovanj. Tista, ob prihodu pa ni za objavo. Je preveč pretresljiva. Vsi trije so se tresli. O tem, kdo najbolj, pa še danes nismo uspeli razčistiti. (Letovos) Miss Toplice v toplice Organizatorji zabavne prireditve v Hotelu Vesna v Topolšici, ki so izbirali MIS TOPLICA, so že vedeli, da bo najprimernejša nagrada za najlepšo princesko večera, en teden rehabilitacije v termah v Topolšici. V mrzlem večeru so se dekleta prehladila, Vlasta JEVNIŠEK iz Žalca, ki je postala MIS TOPLICA, pa je obležala pod odejo za ves teden. O medicinski sestri iz Žalca, ki je že nekaj časa brez zaposlitve in se je uspešno uvrstila že na nekaj tekmovanjih, ne ostane kaj boljšega kot nastopi na zabavnih, javnih prireditvah. V Globasnici v Avstriji je postala MIS SAK Celovec, V California Clubu druga spremljevalka, v Portorožu, Velenju in v Črni pa druga do prva spremljevalka lokalnih mišic. V Novi Gorici pa se je, kot smo že poročali, uvrstila v finale izbora za MIS SLOVENIJE. Tako bo MIS TOPLICA po okrevanju mešala štre- ne najlepšim iz vseh slovenskih izborov in lahko ugibamo, kako tesno ob boku NAJLEPŠE SLOVENKE bo stala. Mogoče celo na njenem mestu?! JOŽE MIKLAVC OPJO -M£T£f> / * Bodi tiho, živimo v demokraci ji Si slišal, psssssst, da je najnovejše geslo DEMOKRACIJE v Sloveniji, DRŽ GOBEC, PA TI BO DOBRO NA ZEMLJI! Še ne? Ja, potem pa ne spadaš v današnjo, svobodno in demokratično ureditev. Krave in čevapčiči Našo mlado državo stanejo begunci toliko, da bo zmanjkalo za naše lačne ljudi, sem slišal za vogalom nekega vplivnega politika. Pri kmetu »Travnerju« pa sem slišal, da bo morala pod nož cela čreda molznic, ker nima krme. Vzela jo je suša. Tako bomo v prihodnje pili še bolj »mleko-špricer« kot doslej iz izmolzenih tetrapakov. Sliko pa smo posneli, ko je po nekem pikniku ostalo še nekaj čevapčičev, june pa si je privoščil ostanke slane specialitete. Trave tako ni več. Petrovič za javni red in mir Bo »napad« na inšpekcijske službe, kije odlična podlaga za čveke in pozabljanje na osnovne probleme gospodarstva in problematike nekaterih vrhunskih lokalnih politikov, zares imel tako hude posledice kot se sliši? Bo inšpektor Petrovič pristal na mestu vodje službe za javni red in mir in komunalni nadzor (služba se prav zdaj formira)? Bo po tem »muštru« gradbena inšpektorica postala vodja novih projektov za urbanistično sanacijo Velenja in promtno komunalni inšpektor šef komunalnega odlagališča ? No, da le ne bi namestili inšpektorja za elektriko za vodjo vodooskrbnega sistema! Jože Miklavc Volitve so pred durmi Kdo bo koga »pleskal« pred prihajajočimi volitvami, je zdaj velika uganka. Parlamentarnih plesov in zborovskih nategovanj v lokalni Skupščini je bilo več kot dovolj in zelo pestro dogovarjanje (beri = zmerjanje) je bil demokratični način dela v naši KOVAČNICI SREČE. Bo sedanji poslanec Skupščine Slovenije iz Velenja spet imel tako močno predvolilno kampanijo kot pred dvema letoma ? Nekaj orožja že žvenketa in nekaj orodja že poje — predvsem politi-čno-medijskega »preklanja« ne manjka. ! # U)H k. MNATELši MtSNje Saj plačujem! Ko je minister za energetiko v slovenski vladi Velenj-čan Franc Avberšek obiskal Velenje, je veliko govoril tudi o morebitnih redukcijah. Zatrdil pa je, da bodo tisti, ki elektriko redno plačujejo to zadnji izgubili. Po dopoldanskih pogovorih v RLV in opoldanskih na TEŠ so odšli popoldne na pogovore v prostore skupščinske zgradbe. Novinarji so bili tokrat točni, vrata zaklenjena, pomislili so, da so spregledali pravi kraj sestanka. Zato je urednica Radia Velenje Mira Zakošek odhitela z dvigalom v radijske prostore k telefonu. Ni odhitela, ker je ostala v dvigalu, v tem trenutku je menda pomislila, da se je začela redukcija električnega toka. Hkrati pa si zatrdila, saj to ne more biti, saj sem redni plačnik. Živila Naklo :Rudar 3:1(2:1) Mojstrski zadetek in izključitev Nogometaši Rudarja so v nedeljo v Kranju igrali z Živili iz Na-klega. Gostitelji so jih z vodstvom presnetili že v 2. minuti, »rudarji« pa jim niso ostali dolžni in so jim s presenečenjem vrnili že v 8. minuti, ko je Karič mojstrsko zadel s prostega strela. Žal je bil prav Karič v 57. minuti zaradi ugovarjanja izključen. Še pred tem so Naklanci pred polnimi tribunami z zadetkoma v 30. in 55. minuti povedli s 3:1, kljub igralcu več pa do konca srečanja vodstva niso uspeli povišati. Rudar je sedaj na 9. mestu z enakim številom točk kot peta Mura in z le točko manj kot druga Nafta. V nedeljo se bodo doma srečali z Elektroele-mentom iz Zagorja, ki je na lestvici tik pred njimi. Avto bum:ERA Šmartno 2:1 (1:1) ESO Elektra slavi letos 45-letnico delovanja. Na spominskem turnirju se je vodstvo kluba spomnilo tudi Matjaža Natka iz Šoštanja, kije eden najbolj zaslužnih za igranje košarke v Šaleški dolini. Za njegovo skoraj petdesetletno prizadevno, košarkarsko delo mu je klub izkazal pozornost s spominskim darilom, z željo, da bi jim tudi v bodoče pomagal pri delu. (vos) Državno prvenstvo modelarjev V nedeljo je bilo v Ljubljani 4. tekmovanje za državno prvenstvo z modeli motornih čolnov na daljinsko vodenje v kategorijah FSR-V. Nastopili so trije tekmovalci iz Avstrije, osem iz Velenja in deset iz Ljubljane. Člani velenjskega društva »Modelar«, ki letos slavijo 30-letnico delovanja, so se tudi tokrat odlično izkazali. V kategoriji FSR-V 3,5 je zmagal Vodončnik, peti je bi' Šentjurc, šesta pa Hilda Dobovičnik; v kategoriji FSR-V 6,5 je bil Skoflek drugi, Melanšek tretji in Krepel sedmi; v FSR-V 15 je bil Klaus četrti, Vodončnik osmi; v kategoriji FSR-V na 1 uro pa je s 110 krogi zmagal Melanšek. Ker je bilo to zadnje tekmovanje v tem letu, so razglasili tudi letošnje državne prvake. Velenjski tekmovalci so osvojili dva naslova prvakov, dve drugi in eno tretje mesto. V razredu FSR-V 3,5 je bil 2. Janez Vodončnik; v razredu FSR-V 6,5 je državni prvak Janez Melanšek, 3. je Avgust Skoflek; v razredu FSR-V 15 pa je prvak Janez Vodončnik, Anton Klaus je drugi. B. M. Gostje zaslužili vsaj točko Koprčanom Klančnikov memorial Igralci ERE so tudi na tretjem gostovanju ostali brez točk, vendar so bili na srečanju v Kočevju najbližje vsaj eni točki, če ne že obema. Začetek tekme je bil izredno razburljiv, saj je Malus že v 2. minuti zgrešil izjemno priložnost, takoj zatem se je enaka ponudila domačinom, vendar se mreži nista zatresli. Povedli so gostitelji, Šmarčani pa izenačili z izrednim prostim strelom Ermenca s 25 metrov. V začetku drugega polčasa so imeli pobudo domači igralci in tudi dosegli drugi zadetek. Po prejetem golu so na igrišču zagospodarili Šmarčani, žal pa strelci velike premoči niso uspeli kronati z vsaj izenačujočim zadetkom. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala ekipa Jadran Istragas iz dEkanov. Svoboda:Ljubno 6:1 Pričelo seje tudi prvenstvo medobčinske nogometne zveze Celje. Po dolgih letih so se v ligaško tekmovanje vrnili nogometaši Ljubnega, ki so v 1. kolu v soboto gostovali pri Svobodi v Brežicah in izgubili z 1:6. Seveda jim ta poraz ne sme vzeti volje, vsak začetek je težak, sploh pa še po tako dolgem premoru. V soboto bo na Ljubnem gostoval Kovinar iz Štor. »Škale 92« Wild boysi zamudili priložnost V ligi malega nogometa Škale 92 so odigrali 13. kolo. V skupini A je drugouvrščeni Kava bar Čuk gladko klonil proti Mušketirjem, tega pa niso izkoristili vodilni Wild boysi, ki so se s predzadnjo Topol-šico razšli brez zadetka. Če bi namreč zmagali, bi vodstvo povišali na 5 točk, toliko prednosti ima že nekaj kol v skuini B KMN Škale. Rezultati 13. kola — skupina A: Kava bar Čuk:Mušketirji 2:4, •vonovo Šalamon II:Zlatorog Skale 1:1, KMN Alf:Ka se pa zamudiš 5:3, Old Rabit's:Madl 0:0 Wild boys:Topolšica 0:0; vrstni red: 1. Wild boys 22, 2. Kava bar Čuk 18, 3. Mušketirji 17, 4. Madl 17, 5. Old Rabit's 16, 6. KMN Alf 12, 7. Konovo Šalamon II 11, 8. Zlatorog Škale 9, 9. Topolšica 8 in 10. Ka se pa zamudiš 0 točk; skupina B: Joke-ri:Konovo Šalamon I 1:6, AP Skaza Peter:Veterani Škale 1:4, KMN Škale:Šverc Komerc 4:1, Sportklub:Lipov list 3:0, Unikroj Red-njak:Texas 1:2; vrstni red: I. KMN Škale 25, 2. Sportklub 20, 3. Konovo Šalamon I 16, 4. Texas 15, 5. Lipov list 14, 6. Unikroj Rednjak 11, AP Skaza Peter 11,8. Veterani Škale 8, 9. Šverc Komerc 8 in 10. Jokeri 3 točke. Velenje — Za vse tri velenjske »dvoranske« klube je letošnje leto zelo pomembno. Vsem trem je končno uspelo dobiti pokrovitelja, s čimer njihove finančne skrbi v bodoče vendarle ne bodo tolikšne kot so bile v minulih letih. v novem prvenstvu od ekipe ESO Elektro pričakujejo veliko, seveda pa so tudi želje kluba podobne. Letos slavi 45-letnico obstoja in ta jubilej so proslavili tudi s tradicionalnim Klančniko-vim memorialom. Nanj so pova- V PRVO S SLOVANOM Konec tedna bodo prvenstvo pričeli tudi v 1. državni košarkarski ligi. Igralci ESA Elektre bodo uvodno tekmo odigrali v soboto v Ljubljani proti Slovanu, svojim navijačem pa se bodo v prvenstvu prvič predstavili prihodnjo soboto, ko bodo gostili ekipo Medvod. Rokometašice ŽRK Velenje so bile v lanskem prvenstvu celo v takšni denarni zagati, da je vodstvo kluba po prvem delu prvenstva celo razmišljalo o izstopu iz lige. Pokroviteljstvo bo gotovo vse tri klube spodbudilo k še bolj zavzetemu delu, vsi trije klubi pa so se tudi preimenovali oziroma dopolnili sedanje ime. Košarkarje bomo odslej spremljali pod imenom ESO Elektra, SRK Velenje RK Gorenje, saj so v minulem tednu podpisali dvoletno pogodbo o pokroviteljstvu z Gorenjem, ženski rokometni klub pa se imenuje odslej ŽRK Velenje. Pokroviteljstvo je omogočilo košarkarjem, da so končno dobili profesionalnega trenerja Dra-gisa Peroviča iz Zagreba, ki je med drugim bil trener v nekdanji Industromontaži in Ciboni. Prav zato ljubitelji košarke v Velenju Trgovina SP0RT AS ELEKTRONSKO NAPENJANJI LOPARJEV TBNIM0UASH, ?ADMINT0N bili košarkarje Mikom Markusa iz Kopra, Zrinjevca iz Zagreba in Koteksa iz Osijeka. Gledalcem sta se tudi prvič predstavila dva nova igralca, prišla sta iz Kopra — temnopolti Omar Saw in Vladimir Rizman, ki je bil tudi v zagrebški Ciboni. Domači igralci so na turnirju presenetili z zelo dobro igro, kar je plod dobrega dela novega trenerja in tudi teh dveh okrepitev, ki jih morajo Koprčani še pismeno potrditi. V finalni tekmi sta se namreč znašla oba slovenska predstavnika, ki sta po dobri igri izločila Zagrebčane oziroma Osiječane. Igralci ESO Elektro so vse do nekaj minut pred koncem vodili, sredi drugega polčasa je njihovo vodstvo znašalo celo že 16 točk (64:48). Ker so igrali zelo agresivno, so si nabrali veliko število napak in pred koncem tekme so morali z igrišča zaradi petih osebnih napak Lipnik, Tomic, Plešej, Saw, nasprotnik pa je imel zelo malo osebnih. Preostali igralci seveda niso mogli zdržati Prvo državno prvenstvo v malem nogometu za ženske Svečina prva, Osmica druga Ob moškem malem nogometu je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi žensko tovrstno brcanje žoge. Kar 21 ekip se je na 6 turnirjih od maja do septembra letos potegovalo za uvrstitev med prvin osem, ki jim je omogočila nastop na sklepnem turnirju za prehodni pokal nogometne zveze Slovenije. To je uspelo ekipam Svečine, Carioka (Markovci), Osmica (Škale), Gratik (Ljubljana), Apače, Zmajčki (Slivnica), Podkraj in Dolič. Finalni turnir je zelo dobro izvedlo škalsko športno društvo. Zlasti privlačna je bila otvoritev, saj je žogo na igrišče iz letala odvrgel odlični velenjski in slovenski pilot, sicer Škalčan, Damjan Glinšek. Skratka, ženske so pokazale in dokazale, da vse bolj obvladajo tudi nogometno žogo. No, v marsikaterem klubu si želijo, da bi se včlanilo še več tega športa željnih igralk. To še zlasti velja za škalsko Osmico, ki še posebej vabi dekleta v ta klub. Ekipe so razdelili v dve skupini. Najboljše štiri, oziroma po Skupni posnetek zmagovalk in Škalčank dve iz vsake skupine, pa so potem igrale za tretje in prvo mesto. V tekmi za 3. mesto je ekipa Gratika premagala Apače s 6:0, domačim igralkam pa žal ni uspel še zadnji korak. V finalni tekmi proti Svečini so sicer povedle z 2:1, nato igrale nepazljivo in izgubile z 1:4. Se pa lahko pohvalijo, da je bila njihova igralka Tratar-jeva najboljša vratarka turnirja, Dajčmanovo (Svečina) so izbrali za najboljšo igralko, največ zadetkov pa je dosegla Vrabčeva (Gratik). Izbrali so tudi naj (miss) nogometašico. Laskavi naslov so »podelili« Dobajevi (Zmajčki). Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal NZS, ostale pa seveda pokale organizatorja. Mali nogomet v Podkraju Klub malega nogometa Podkraj bo v soboto pripravil turnir. Igrali bodo po pravilih Fife (4 +1), prijavite se lahko na telefon 852-461 (Andrej) ali 857-3S5 (Peter), ali na dan žrebanja, ki bo v petek ob 20. uri v prostorih Kava bara čuk. Prijavnina je 1.500 to-lariev- Športni pozdrav naleta Koprčanov, ki so zasluženo zmagali. Najboljši igralec je bil Lipnik (ESO Elektra), strelec Tomic (oba ESO Elektra). Lepe pokale in priložnostna darila sta najboljšim podelila oče Andreja Klačnika in novi predsednik kluba Zvone Es. Rezultati: ESO Elektra:Zrinje-vac Zagreb 88:70 (37:33), Micom Marcus:Koteks (Osijek) 79:76 (39:29). Za tretje mesto: Zrinjevac: Koteks 78:64 (34:38) Za prvo mesto: Eso Elektra: Micom Marcus 76:85 (42:32) Markus Micom: Mehle 8, Klad-nik, Reynolds 21, Mahovič 6, Brodnik 8, Murovec, Kraševec 4, Vide, Jagodnik 5, Šantelj 12, Lapov, Bursič 21 ESO Elektra: Sevšek, Mrzel 1, Bogataj 2, Rizman 13, Saw 6, Dumbuya 14, Lipnik 14, Lesko-všek 6, Mackovšek, Brešar, Plešej, Tomic 22. a. vovk Karlovčanom prvo mesto V soboto je bil v Rdeči dvorani že 11. Jarnovičev memorial v spomin na pedagoga in športnega delavca Miligoja Jarnoviča. Poleg gostiteljev, Rokometnega kluba Gorenje, so nstopili še igralci Nove opreme iz Slovenj Gradca ter ekipa iz tujine, Karlo-vačka pivovara iz Karlovca, sicer član 1. hrvaške lige. V uvodnem srečanju sta se sestali ekipi gostitelja in Nove opreme. V zanimivem srečanju sta se izkazala oba vratarja, Vajdl pri domačih in Horman pri gostih, srečnejši pa so bili domačini in zmagali z rezultatom 14:13, polčas so dobili gostje z 8:6. Naslednje srečanje med Karlovačko pivovaro in Novo opremo je bilo dolgo izenačeno (polčas 10:10), nato pa so Slo-venjgradčani naredili nekaj nerazumljivih napak in Karlovčani so zanesljivo zmagali s 23:17. V odločilnem srečanju za prvo mesto sta se zatem srečali ekipi RK Gorenje in Karlovačke pivovare. Gostje so bili boljši in visoko zmagali s 24:12. Ob tem velja dodati, da sta se obe ekipi dan prej pomerili na prijateljski tekmi, dobili pa so jo domačini z 18:15. Na koncu turnirja sta sinova profesorja Jarnoviča podelila pokale najboljšim. Najboljši igralec je bil Franovič (karlovačka pivovara), ki je bil z 12 zadetki tudi najboljši strelec, najboljši vratar pa je bil Zorman (Nova oprema). Vsa srečanja je zelo dobro vodila državna sodniška dvojica Darko Repenšek in Janko Požežnik. Tomaž Juršič Šah V nedeljo, 13. septembra, je bil v Poljčanah tradicionalni ekipni hitro-potezni turnir. Turnirja seje udeležilo 9 ekip, ki so se pomerile vsaka z vsako po dvokrožnem sistemu. Prvo mesto je osvojil ŠK Polskava 41,5 točk, 2. ŠK Impol 41,5, 3. ŠŠD Velenje 39. Andrej Novak Skromna udeležba Atletske novice Zadnji vikend so atleti tekmovali na odprtem prvenstvu Dolenjske v Novem mestu, na troboju mladinskih reprezentanc Koroške, Furlanije in Slovenije ter četveroboju članskih ekip Slovaške, Budimpešte, Hrvaške in Slovenije. Posebej velja omeniti rezultat Bahti-rija v teku na 3.000 metrov (7.58,3) s katerim je za predstavnikom ZDA in Hrvaške osvojil odlično 3. mesto, mladi šprinter Janžovnik je zmagal na mladinskem Iroboju v teku na 100 metrov, Hrapič pa je bil najboljši na četveroboju članskih reprezentanc v teku na 1.500 metrov. g g Plavanje V okviru akcije »Teden športa v Sloveniji« je bilo ob koncu preteklega tedna v Ljubljani prvo državno prvenstvo veteranov. Med približno 150 nastopajočimi so v različnih kategorijah uspešno nastopili tudi štirje plavalci veteranske sekcije velenjskega plavalnega kluba. Vera Pandža je osvojila prva mesta na 50 m kravi, prsno in delfin; Natalija Szabo je zmagala na 50 m kravi in hrbtno in bila druga na 50 m delfin; Janez Gorjanc je bil tretji na 50 m delfin in dvakrat peti na 50 m kravi in prsno; Djordje Veinovič pa je bil sedmi na 50 m prsno. Marko Primožič Strelski šport Na mladinskem evropskem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem v Sofiji je velenjski mladinec Simon Veternik s 501 krogom postavil državni rekord in osvojil 21. mesto. Na prvem državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem v Ljubljani sta uspešno nastopila tudi Janez Štuhec in Simon Veternik. Pri mladincih je z MK pištolo »drulov« Simon Veternik zmagal z novim državnim rekordom 502 kroga, Janez Štuhec pa je pri članih z enakim orožjem nastreljal 496 krogov in osvojil 3. mesto. p. Ž. Konec tedna je KDK Rudar na svojem kotalkališču pripravil prvo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Nastopilo je preko 70 kotalkarjev in kotal-karic iz šestih slovenskih klubov. Največ jih je bilo iz ljubljanske Olimpije in so tudi največkrat stali na zmagovalnih stopničkah. Številne predstavnike je imel tudi klub iz Nove Gorice, precej jih je bilo iz Domžal, predstavnike ostalih treh klubov, Stanka Bloudka in Svobode iz Ljubljane ter domačega Rudarja, pa bi skoraj lahko prešteli na prste ene ro- ke. Domači klub je imel le šest tekmovalk in tekmovalcev. Izredno skromna je bila udeležba v članskih kategorijah. Pri članih sploh ni bilo tekmovalca, šest članic pa je rešila Alenka Oven, ki je s svojim nastopom navdušila, obenem pa z njim sklenila svojo petnajstletno tekmovalno pot. Rezultati velenjskih tekmovalcev — cicibanke: 9. Tepeš (od 19 tekmovalk); pionirke B:7. Face, 15. Marinič (16 tekmovalk); pionirji B: 6:Filipovič (zadnji); mladinke: 2. Praznik (2 tekmovalki); članice: 1. Oven. Slovo po petnajstih letih Na nedeljskem tekmovanju je pred svojim občinstvom in na »svojem« kotalkališču svojo tekmovalno pot sklenila Alenka Oven. Prve kotalke je dobila pri treh letih, kasneje nastopila na mnogih tekmovanjih doma in v tujini, vseeno pa se je od tekmovalne poti poslovila s težkim srcem. »Veliko lepega sem doživela v tem športu. Med drugim sem bila leta 1986 na evropskem prvenstvu, štiri leta kasneje sem na svetovnem prvenstvu osvojila 22. mesto, bila sem tudi tretja na pokalu Evrope v italijanskem Palermu. Na domačih prvenstvih sem tokrat osvojila osmi naslov. Mislim, da s svojim nastopom tudi danes nisem razočarala gledalcev, občutek zadovoljstva pa je ob slovesu toliko večji, ker se poslavljam v zelo dobri formi. Seveda to ni moje slovo od kotalkanja. Naredila bom trenerski izpit, saj želim svoje znanje in izkušnje prenašati na tiste, ki bodo v prihodnjih letih prihajali v naš klub. Skušala jim bom pripeljati čim višje.« (VOS) OYEN od 21. marca do 21. aprila Želje bodo veliko večje kot možnosti, da se vam tudi uresničijo. Vendar boste kljub temu preživeli vesel in skoraj v vseh pogledih dober teden. Sami ne boste vedeli, od kod vam toliko dobre volje in želje po dobri družbi. Enostavno ste nekatere stvari abstarhirali, jih odmislili in se znebili težkega bremena. Tako je tudi prav, saj vse kaže, da vas dolgo, dolgo, ne bo več težil. Partnerju tokrat dobro prisluhnite in vsaj enkrat upoštevajte njegovo mnenje! BIK OD 22. aprila do 20. maja Čeprav si tega sploh ne boste hoteli priznati, še manj pa boste to priznali tistim, ki vas bodo spregledali, boste pa vendarle ugotovili, da je bol sebične narave. Strah vas je samote, do partnerja pa že nekaj časa ne gojite več pristnih čustev. Zaradi tega se boste znašli v začaranem krogu, iz katerega bo, če se ne boste odločili malce tvegati, nemogoče priti. Vse to bo vplivalo na vaše splošno razpoloženje — razdraženi boste kot sam hudič! DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Kreganje vas ne bo pripeljalo nikamor. Bolje bo, da takoj zakopljete bojno sekiro, pipe miru pa vam ni potrebno prižgati. Osebo, ki vam gre močno na živce, enostavno izpišite iz svojega spomina, pa bo kmalu vse izgledalo lepše. Na obljubo na delovnem mestu pa ne smete pozabiti, če želite vsaj nekaj časa bolj mirno spati. RAK od 22. junija do 22. julija Nič kaj z dogodki poln teden je pred vami. Sicer ga boste precej prelenarili in morda ravno zaradi tega imeli ves čas občutek, da ste močno zaposleni, obremenjeni ... Tu in tam se boste kar zasmilili sami sebi. Čeprav čustev ne znate izraziti na navdušujoč način, boste nekomu, ki vam je blizu pokazali, da vam veliko pomeni in da delite njegov uspeh in srečo. Odnosi se bodo v trenutku otoplili in močno izboljšali. Kaj veste, morda je to začetek novega, že dolgo željenega obdobja v vašem življenju. LEV od 23. julija do 23. avgusta Čeprav dobro veste, da je na tem svetu treba le umreti, za vse ostalo pa si človek lahko vzame čas in vsaj poskusi spremeniti tokove svojega življenja, se še nekaj časa vaše delovne in življenjske navade ne bodo spremenile. Čas je vaš največji sovražnik. Nikoli ga nimate za stvari, ki vam že dolgo rojijo po glavi, hkrati pa vam je iz dneva v dan bolj hudo zaradi tega, ker si ga ne vzamete. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Z glavo se boste zaletavali v trd zid, rezultat tega početja pa bo močan glavobol. Želeli si boste, da bi brez truda in večjih izdatkov prišli do visoko zastavljenega cilja, polena pod nogami pa se vam bodo kar sproti spreminjala v hlode. »Zjamra-nost« vas ne bo rešila problema, boste morali naštudirati kaj bolj izvirnega! Časa za nežne misli in početja pa bo dovolj, tega si vedno radi ukradete. Trenutno vam je tako ali tako vseeno, s kom to počnete. Iskreno pa ni! TEHTNICA od 24. septembra do 22. novembra V jesen boste dobesedno odkorakali, odločni in samovoljni kot skoraj vedno. Cilj, ki ga imate pred sabo, se časovno pomika naprej, kar vas po svoje jezi, vendar vam ne jemlje volje do dela. Res, da ga včasih opravljate tako, da komu stopite na žulj in si s tem nabirate manjše sovražnike, vendar vi že veste, zakaj to počnete. Ljubezen cveti, financ je dovolj, čeprav ne toliko, kot bi vi želeli in sploh se boste dobro počutili. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Skrivnost, ki jo dobro skrivate pred okolico, bo to še nekaj časa ostala..Tako se bolje počutite in hkrati izmikate neprijetnim vprašanjem. Vendar vas bo že kmalu »zgrabila« želja po stari ljubezni, ki pa ni iz človeških vrst. Odločili se boste čez noč, tako kot po navadi. Stvar vas bo popolnoma okupirala, vam vzela veliko prostega časa in vrnila samozavest in zaupanje vase. Zdravje bo sicer pešalo, pa ne bo hudega! STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Velika sprememba v vašem življenju jih bo za sabo potegnila še veliko več. Pričenjajo se veseli in uspešni časi, manjkalo vam ne bo prav nič. Prostega časa bo vedno več, zato se boste resnično odločili, da ga izkoristite tako, da boste zadovoljni le vi. Tisti okoli vas bodo v začetku pokazali navdušenje, vse pa se lahko skazi, če se boste preveč zagledali vase. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Strah pred neznanim sovražnikom se bo poglabljal. Seveda se boste temu primerno vedli in s tem hkrati marsikoga zmedli. Edina rešitev je, da čim bolj pozabite na preteklost in živite le za prihodnost. To pa ne bo tako težko, kajne? Saj imate ob sebi ljudi, ki bi vam lahko pomagali, le videti tega nočete. Zanašati se le na srečo in pri tem ves čas v sebi čakati na nesrečo, vas ne bo pripeljalo daleč. Nakup se bo izkazal za dobro naložbo! VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Čeprav prisegate na pomladne mesece, bo letošnja jesen za vas več kot uspešna. Skoraj ne bo minil dan, ki vas ne bo razveselil s kakšno malenkostjo ali pa kar z velikimi dogodki. Zdelo se bo, da znate čarati, saj se vam bo posrečilo vse, česar se boste še tako ležerno lotili. Marsikaj od vsega celo ne boste uspeli izkoristiti. Če se boste tudi nove skrivne simpatije lotili takoj, uspeh ne more ubežati! RIBI od 19. februarja do 20. marca Glavno opravilo v teh dneh bo zapravljanje, tako časa kot denarja. Sicer pa ste to že krepko potrebovali, ker ste se v prejšnjih dneh nadelali in skoraj istrošili. Baterije se vam sicer ne bodo napolnile tako hitro, kot bi želeli, uspelo pa vam bo izpeljati kar nekaj pomembnih reči. Tiste ribe, ki so se odločile izgubiti kakšen (ali veliko) kilogram, jim bo počasi uspelo. Čeprav se bosta s partnerjem dobro razumela, vam bo nekaj manjkalo. Kaj hočete, ste pač nemirni in dogodkov polnega življenja željni! Med in limona Med in limona sta živili, ki ju uporabljamo predvsem v prehrani. Sta zelo cenjena, saj vsebujeta ogromno vitaminov in mineralov. V medu pa je še vsebovano okoli 80—85 % grozdnega in sadnega sladkorja, ter dosti eteričnih olj. Vedeti moramo, da z medom in limono ne odpra- vljamo samo gripe in raznih prehladov, temveč tudi dosti kozmetičnih težav, ki jih imamo s kožo: Proti hrapavi koži na rokah: 2 žlici medu zmešajmo z enim rumenjakom, dodajmo še eno žličko mandljevega olja in že imamo pripravek za roke. Večkrat na dan si za nekaj minut natre-mo roke, kajti le tako bodo zopet postale nežne in lepe. Medene obloge za kožo: I. Med z dodatkom limoninega soka uporabljamo proti razširjenim poram na deluje obrazu. Obloga naj približno 15 minut. 2. V primeru, da nam je ostalo malo skute, jo lahko uporabimo za oblogo, katera bo primerna predvsem za normalno in suho kožo. Pripravimo pa jo takole: 2 žlici skute in ravno tako 2 žlici medu zmešamo v gladko oblogo, ki jo nanesemo na obraz za 20 minut. Po uporabi obloge bo koža prožna in nežna. 3. Za svežo, prožno in gladko kožo si pripravite medeno oblogo, ki jo napravite tako, da dodate 3 žlice medu, sezonsko nari-bano sadje (npr. jabolka, breskve), žličko ovsenih ko-smičevi in nekaj na drobno sesekljanih orehov ali mandljev. Oblogo pustite delovati 15 minut, nato pa jo sperite z mlačno vodo. Za izgubo kilogramov vam priporočam, da pred vsakim obrokom spijete kozarec ali dva vode, v katerega ste predhodno stisnili sok limone.. Zelo primerna za lepši ten kože pa je limonada, ki jo osladite z medom. Spijte jo zjutraj na tešče in uspeh je zagotovljen. Za svetlikajoče lase dodajte zadnji vodi za izpiranje nekaj limoninega soka. Tako! Želim vam predvsem veliko užitkov pri pripravi pripravkov in veliko uspeha. MODA Džungla Tile ,dve zapeljivi mladenki na fotografijah sta odeti v še eden modni hit letošnjih prvih jesenskih dni. Navdih džungle — kačji vzorci, seveda prepleteni tudi z bujno kreatorsko domišljijo, vse skupaj narejeno iz pravega ali umetnega usnja — to je to! Modeli? Po želji in okusu, saj je tovrstno oblačilo že s samim blagom rahlo ekstravagantno, od modela pa je odvisno, ali bo tudi izzivalno. Večina modelov v tem stilu je ozko krojenih, tako hlače, ki lahko segajo različno dolgo, kot krila, pri katerih je dolžina ravno tako stvar vaše izbire in okusa. Jakne so »rock-ersko« krojene, kratke, pravi učinek pa dosežejo s številnimi detajli. Od številnih zadrg do norih ovratnikov, pasov, stranskega zapiranja... Čeprav ne verjamem, da bomo na naših ulicah videli veliko tovrstne novosti, je za tiste bolj drzne lahko to koristna informacija. KMETIJSKI NASVETI Prezimni krmni dosevki, dosejevanje travnikov Še je čas za setev prezimnih krmnih dosevkov, setev strniščnih krmnih dosevkov za jesensko rabo pa ni več smiselna. Prezimni krmni dosevki bodo omilili problem pomanjkanja krme spomladi. Pri nas se je najbolj uveljavila kot prezimni krmni dosevek PB mnogocvetna Ijulj-ka, ki jo lahko sejemo do sredine septembra v količini 45—50 kg semena na hektar. Spomladi nam daje pridelek zelene krme vsaj deset dni prej kot travniki. Pridelek je 10—30 ton zelene mase na hektar. V maju lahko opravimo še drugi odkos, nato pa posejemo zgodnejšo koruzo (razred 200). Cena semena mno-gocvetne ljuljke na hektar je 16.000 SIT. Posejemo lahko ozimno rž v čisti setvi še do 20. septembra. Spomladi jo bomo pokosili, preden bo začela klasiti. Poraba semena je od 200—250 kg na hektar, kar predstavlja strošek 13.000 SIT za en hektar. Rž lah- ko mešamo z ozimno grašico (70 kg rži in 100 kg grašice) ali ozimno repico (150 kg rži in 7 kg repice). Dobra je tudi mešanica ozimnega ječmena z ozimno grašico (60 kg ječmena in 100 kg grašice). Za te mešanice so stroški na hektar precej visoki (48.000 SIT/ha). Izmed vseh ozimnih posevkov je najboljša landsberška mešanica (50 kg ozimne grašice + 20 kg inkarnatke + 10 kg mnogocvet-ne ljuljke). Cena semena za en hektar je 41.000 SIT. Sejati je potrebno posebej seme grašice, posebej inkarnatke in posebej seme mnogocvetne ljulke. Enako velja tudi za ostale mešanice. Za prezimne posevke orjemo plitvo. Po brazdi potrosimo 150 kg KAN/ha, zabranamo in čimprej posejemo. Ko ozeleni plevel, ga pokosimo, da ne bo oviral glavnega posevka v rasti. Ker ima plevel hiter razvoj, lah- ko do zime še semeni. Tudi zato ga je treba pokositi. Prezimni posevki imajo izjemno ugoden učinek na tla. Razple-velijo tla in v njih pustijo tudi obilo korenin, ki se spremenijo v humus. Na strmih legah preprečujejo odnašanje tal. To je še en razlog več za setev prezimnih krmnih dosevkov. Ker je suša zelo prizadela nekatere travne površine, jih bo potrebno dosejati. Travnike moramo najprej dobro očistiti, povleči z brano. Nato ročno posejemo seme na prazna mesta. Po končani setvi moramo obvezno seme potlačiti k tlom. Če smo doseje-vali manjšo površino, lahko seme sami zahodimo, poteptamo v tla, večje površine pa povaljamo. Ker tudi to ni mogoče povsod, je najbolj primerno, da dosejano površino ogradimo in pustimo, da seme govedo potlači v tla. Dobro je, da govedo prej nakrmimo. Sito govedo po travniku ne išče paše, ampak se samo sprehaja in s tem tlači seme v tla. Ko smo vse dosejali in potlačili, potrosimo po površini star, pre-perel hlevski gnoj ali pognojimo z 15 m1 gnojevke. To je največja količina, ki jo lahko uporabimo naenkrat na en hektar. Redčiti jo moramo obvezno in sicer najmanj v razmerju 1:1. Kjer travniki že zelenijo, priporočamo dognojevanje z 150-200 kg KAN na hektar na dobro založenih tleh. Za siro-mašnejša tla je bolje mešati KAN in NPK 15:15:15 v razmerju 1:1 ter dognojiti z 200—230 kg na hektar te mešanice. Uporabimo lahko tudi gnojevko v količini 15 —20 mJ na hektar. Obvezno jo moramo redčiti v razmerju 1:1. Velenje, II. 9. 1992 Lidija Diklič. kmet. inž. ZZV Celje Enota za kmetijsko svetovanje občine Velenje Piše: RAJKO PEČNIK - frizer inštruktor v podjetju Brivnice in česalnice Velenje Biokemijska sestava las: Kemijsko je las beljakovina, ki se imenuje KERATIN (roževi-na). Spada med enostavne beljakovine ali proteine. Las je sestavljen iz 5—10 plasti Iusk, ki se med seboj prekrivajo in oklepajo lasno deblo. Zgornia plast las se imenuje KOTiKULA ali povrhnjica in ščiti notranjost las. Pri zdravih, normalnih laseh FRIZER SVETUJE ležijo luske kotikule tesno ena ob drugi. Las je zato na videz gladek in se lahko češe. Pri poškodovanih laseh luske niso več povezane in se lahko tudi odluščijo. Nastanek in rast las: Las je kožni privesek. Lasno steblo z lasno korenino tiči v jasnem foliklu (mešičku). Las se prične razvijati v zarodni plasti vrhnjice. Najprej se formirajo čepi, ki so zasnova lasne korenine, nato se razvije lasni folikel, ki je povezan s krvnimi kapilarami in živčnimi končiči. S hranilnimi snovmi, ki jih dobi po krvi, tvori neprestano nove celice lasne korenine in s tem lasno deblo, ki pri sočasnem razvitju lasnega fo-tikla izraste iz kože. laseh 3. Telogena faza: Doba mirovanja, ki traja 3 do 4 mesece. Razvije se nov las, naravni izpad las zaključi telogeno fazo. Prične se anagena faza. Normalno izpadanje las: -- do 25 leta starosti: dnevno približno 20 las — do 30 leta starosti: največ 40 las — do 40 leta starosti: največ 50 las — do 50 leta starosti: največ 60 las itd. Debelina in barva las: Debelina je zelo različna in odvisna od naravne barve las. Povprečna debelina las je od 0,05 do 0,1 mm. — Svetel las je najtanjši, število od 120.000 do 150.000 las — Rjav las je srednje debel, število od 80.000 do 100.000 las — Črn las je najdebelejši, število od 80.000 do 100.000 las. Naravni pigment, kije v laseh, se imenuje MELANIN, nahaja se v osrednjem delu las. Z lasno kozmetiko lahko spremenimo različne karakteristike las, zato pozor pri kemijski obdelavi las in drugih postopkih, ki se lahko izvajajo. ^^Iz^aja naj jih le strokovnjak — Vse o Ciklična rast las: Lasje zrastejo dnevno za 0,3' do 0,5 mm. Podnevi rastejo dvakrat hitreje kot ponoči. Povprečna življenjska doba las je 3 do 6 let. Nato las izpade iz lasnega fo-likla in se nadomesti z novim. Las raste v ponavljajočih cikličnih intervalih. Las raste v ponavljajočih cikličnih intervalih. 1. Anagena faza: Doba rasti las, ki traja 2 do 6 let. Prične se s tvorbo novega lasu in traja do nastanka lasnega debla. 2. Katagena faza: Prehodna doba, ki traja le 2 do 3 tedne. Začne se razvoj novega lasu. V tej dobi se hitrost rasti las zmanjša. Ekološka nevednost — — katastrofa za okolje Kot odgovor na članek bi želela dati le kratko pojasni-tev in napotilo občanom v podobnih primerih, kot ga omenja avtor članka. Požarna inšpekcija je pristojna za ukrepanje v primeru nevarnosti požara, za probleme dima in smradu pa je pristojnost druge inšpekcije. Vsekakor pa je v vseh takšnih primerih predvsem pomembna samozaščita, tudi v smislu obvestila inšpekcijskim službam o nastali situaciji. Dejstvo je, da je ta navada med ljudmi močno zakoreninjena, saj praktično ni vrti-čkarja, ki ne bi skuril rastlinskih odpadkov in ostankov, ki so se mu nabrali preko leta. S stališča požarne inšpekcije in njenega delokroga to ni nedopustno, dokler je takšen ogenj nadzorovan. Iz statističnih podatkov Republiškega sekretariata za notranje zadeve v sušnem obdobju od 15. 6. dalje ni bilo požarov na območju občine Velenje, kot posledica kurjenja na prostem. Kot to pravilno ugotavlja g. Ojsteršek je najpomembnejša preventiva, čeprav bi ga bilo potrebno nekoliko popraviti, saj ne gre toliko za problem požarne osveščenosti, saj ljudje prav dobro vedo in skrbno pazijo, ko kurijo na svojem, ampak za splošno zavest vsakega posameznika do okolja z vidika njegovega lastnega obnašanja. Pri omenjenem kurjenju je namreč glavni problem za-dimljenje okolja. Na tem področju je ekološka zavest ljudi premalo poudarjena in da- leč zaostaja za tisto, ki je povezana z velikimi onesnaževalci. Svoje delo na področju požarne varnosti opravljam šele dva meseca in si ga težko predstavljam brez sodelovanja ljudi, ki jim je pomembna tako varnost kot čistost našega okolja, kot je to g. Ivanu Ojsteršku. Zato pozivam občane, da se v takšnih in podobnih primerih obrnejo neposredno na inšpekcijske službe ali sekretariat za varstvo okolja. Takšnih problemov je namreč veliko in preprečimo jih lahko le mi vsi skupaj, kar je ne nazadnje tudi dolžnost nas vseh kot občanov. Požarna inšpektorica Milena Pajek Za kvalitetno dopoldansko delo v CSŠ Velenje Že poznano je dejstvo, da človek raste in pada z dnevom. Kaj hočem reči? Najbolj kreativen je za vsakega človeka dopoldanski del dneva. To še posebej velja za našo mladež. Človek je zjutraj spočit! Zjutraj se laže zbere in je tudi fizično bolj pripravljen za vse delo, ki bi ga naj opravljal. In naši učenci? Da bi videli, koliko staršev se trudi pri šolskih pedagoških službah za svoje otroke. Radi bi jih vsi imeli v dopoldanski izmeni. Staršev je kar precej v velenjski občini obojestransko zaposlenih. Dopoldne je njihov dom prazen. Ostaja le učenec, učenka, ki mora v šolo popoldne. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7. 9. do 13. 9. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO; prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 8. 9. AMP ŠOŠTANJ AMP ZAVODNJE 10. 9. AMP ZAVODNJE 12. 9. AMP VELIKI VRH 13. 9. AMP TOPOLŠICA AMP GRAŠKA GORA 170 mikro-g/m3 170 130 170 130 110 SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA DNEVNE KONCENTRACIJE od 7. 9. do 13. 9. 1992 200 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE Q.G. ■i 7. 8. Hi 8.8. ms s. s. H 10. 8. H3 11. B. CZI 12. 8. H 13. 8. aakrotarlat za varstvo okolja MAKS. POLURNE KONCENTR. od 7. 9. do 13. 9. 1992 konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.Q. Kako naj starši dopoldne kontrolirajo njihovo delo? Kako naj preprečujejo otrokovo druženje z ulico. Kako le naj ga vzpodbujajo, da bo ure pred popoldanskim poukom uporabil za učenje in pisanje domačih vaj? In pomo.č staršev otrokom in medsebojni vplivi? Vse to se lahko izniči. Otrok postaja produkt ulice, produkt negativnih in nekontroliranih dejavnikov. V zahodnih državah problem odsotnosti staršev rešujejo drugače. V Angliji in tudi drugje traja pouk v srednjih šolah pol devete ure dopoldne do četrte ure popoldne. Po tem obdobju so doma oboji: učenci in starši. In pri nas? v Centru srednjih šol obiskuje popoldanski pouk kar 28 oddelkov. Če to pomnožite vsaj s trideset, potem je to armada sedemstotih učencev. V CSŠ se zavedajo, kako pomembno je dopoldansko delo mladine. Zato so program za nadgradnjo sedanje gimnazije že pripravili. Z njim bodo pridobili najmanj osem novih učilnic. Z dodatno povezavo obeh poslopij pa bi lahko bilo še več. Z republiškim ministrstvom za šolstvo že potekajo končni dogovori za odprodajo stolpiča v Domu učencev. Prav bi bilo, da bi za kvalitetnejše delo vseh učencev primaknila še kaj domača podjetja. Mislim na materialna sredstva za nadgradnjo. Prav gotovo se bodo tudi v velenjskem okolju bogato obrestovala. Ponavljam misel, ki je nihče ne more zanikat: Človek raste z dnevom! Zato je njegovo dopoldansko delo, posebno pouk, veliko kvalitetnejše od popoldanskega! -Viš SDP Slovenije proti poseganju države v neodvisnost javnih glasil Tudi v času volilne kampanje moramo zagotoviti politično neodvisnost javnih glasil. Zato nasprotujemo predlogom, da se z zakonom predpiše uredništvom javnih glasil brezplačno odstopanje prostora v glasilih za objave sporočil strank v volilni kampanji. Nesprejemljivo je tudi poseganje v uredniško politiko v obliki zakonsko predlagane »koordinacije strank« pri posameznih uredništvih. Prepričani smo, da so ekonomski in profesionalni razlogi, da se bodo javna glasila aktivno vključila v volilno kampanjo s svojimi informacijami in da bodo enakopravno obravnavala kandidate in stranke. Vodja poslanskega kluba SDP Slovenije Miran POTRČ Predsednik SDP Slovenije Ciril RIBIČIČ Ljubljana, 14. september 1992 Skrb za prosti čas človeka v DU Velenje Delavska univerza je tudi za to obdobje razpisala kar pisano paleto raznih tečajev in šol. Med šolami so zlasti nove one za četrto stopnjo zahtevnosti za poklic. Vsi, ki se zanimajo za poklice voznika, šivilje, kuharja, natakarja, kemika, administratorja, grafi-čarja in usnjarja galanterista, si bodo lahko pridobili ustrezno znanje v tej ustanovi. Posebej pa je potrebno vrednotiti v Delavski univerzi željo in razpis takih oblik dela, ki prijetno izpopolnjujejo prosti čas človeka — delavca. Na to smo že skoraj pozabili, čeprav vemo, da drugod v Evropi prav temu delu izobraževanja pripisujejo posebno vrednost. Tako razpisujejo tu tečaje za pridobitev raznih veščin, kot vezenje, pletenje in drugo. Zelo privlačna je tudi likovna delavnica, ki je uspešno delala tudi v pretekli sezoni. Med jezikovnimi tečaji, ki se tudi vključujejo v prosti čas človeka, je potrebno omeniti še latinščino in učenje tujih jezikov za predšolske otroke. In Hvala bogu, Delavska univerza se že nekaj let trudi, da bi animirala čim več ljudi za tečaje slovenskega jezika. V Velenju se naš jezik zelo meša z drugimi, in je temu področju potrebna posebna pozornost. -Viš Vzpon in propad politikastra Spoštovani gospod Gregor Vovk! Že dolgo se nisem tako od srca nasmejal kot ob branju Vaše humoreske z gornjim naslovom. Sporočam Vam, da na bližnjih volitvah ne mislim kandidirati v velenjski občini, in zato brez potrebe delate propagando zame. Za gospoda Drnovška bo veljalo verjetno enako kot nekoč za Antona Aškerca, varovati ga bo treba njegovih prijateljev, a la Gregor Vovk, političnih konkurentov se bo že sam. Milan Dobnik Odkod »črvi« v reki Paki V letošnjem avgustu so se v Paki množično pojavili »črvi« rdeče barve. Opazili so jih ljudje, na pojav pa nas je opozorila vodna inšpekcijska služba občine Velenje. To je dober primer sodelovanja med inšpektorji in strokovnjanki. Upamo, da bo tako tudi v bodoče. Ta pojav zahteva strokovno pojasnilo. Dogodi se, da za določeno vrsto ali nekaj vrst postanejo pogoji v vodotoku tako ugodni, da se pojavi ali pojavijo množično. Prav to se je zgodilo v Paki v letošnjem avgustu. V vročem in suhem poletju, kot je bilo letošnje, se je nivo vode zelo znižal, količina odpadnih voda pa je ostajala nespremenjena. Posledica tega je bila povečana koncentracija hranilnih snovi, zato in pa zaradi povišane temperature so se poslabšale kisikove razmere. Organizmi na te posebne pogoje reagirajo različno. Nekateri se izselijo ali celo odmrejo, če takšno stanje traja predolgo. Nasprotno pa se organizmi, ki jim takšni ■1 7. 8. »1 8.8. ■S 8. 8. H 10. 8. m n. a. CZ1 12. 8. ■i 13. 8. ABONMAJI 92/93 GLASBENI ABONMA Tomaž LORENZ, violina Mojca ZLOBKO, harfa Komorni orkester SLOVENSKI SOLISTI ob 300-letnici Tartinijevega rojstva dirigent: Marko Munih MUSICAL, MUSICAL Solisti zagrebške operete (Sandra Langerholz,Boris Pavlenič in drugi) SLOVENSKI KVINTET TROBIL ob 20-letnici delovanja in promocija plošče Irena GRAFENAUER, flavta SLOVENSKI KOMORNI ZBOR dirigent: dr. Mirko Cuderman GLEDALIŠKI ABONMA Mestno gledališče Ljubljansko Luigi Pirandelo: KAJ JE RESNICA, satira Režija: Dušan Jovanovič Drama Ljubljana Moliere: LJUBEZEN ZDRAVNIK PO SILI, komedija Priredba in režija: Vinko Moderndorfer Slovensko ljudsko gledališče Celje Schiller: RAZBOJNIKI, drama Režija: Robert Reponja Teatar u gostima Herb Gardner: NIŠAM >JA RAPAPORT komedija v koprodukciji s Satiričnim kabaretom "Jazavac" Režija: Relja Bašič Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Georges Feydeau: POSKRBI ZA AMELIJO, komedija Režija: Boris Kobal Slovensko stalno gledališče Trst Aldo Nicolaj: HAMLET V PIKANTNI OMAKI, satira Režija: Žarko Petan MLADINSKI ABONMA Rade Šerbedžija: NE DAJ SE... Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Moliere: TARTUFFE Režija: Veno Taufer NEW SVVING OUARTET Dario Cortese: V DEŽELI SEVERNIH MEDVEDOV, diapozitivi Kabaret XX. stoletja: NE SMEJTE SE UMRL JE KLOVN Vita Mavrič in SNG Maribor PIKIN ABONMA 5 predstav za otroke CENE ABONMAJEV Gledališki abonma 2.400 SIT Glasbeni abonma 2.000 SIT Mladinski abonma 1.000 SIT Lutkovni abonma 600 SIT Šolska mladina, učenci, študentje (določeni sedeži v dvorani) in upokojenci imajo 25 % popust, razen za mladinski in lutkovni abonma, kjer je ta popust že zajet. NOVO! Abonenti iz krajev, ki so več kot 5 kilometrov oddaljeni od Velenja imajo 40 % popust. Ta pravica ni prenosljiva! Abonenti koristijo samo en popust. NOVO! Vsi abonenti imajo 20 % popust na cene vstopnic ob obiskih v tujih kulturnih središčih (Maribor, Ljubljana). Ta pravica ni prenosljiva! Ob uveljavljanju popustov je potrebno predložiti potrdilo o šolanju oz. indeks, upokojenci naj prineso s seboj odrezek zadnje pokojnine, vsi stanujoči izven Velenja pa osebno izkaznico oz. drug ustrezen dokument. Gledališki in glasbeni abonma je možno plačati tudi tudi s čeki, vendar je v tem primenj cena gledališkega abonmaja 2 x 1.320 SIT, oz. 3 x 960 SIT, glasbenega pa 2 X 1.100 SIT, oz. 3 X 8oo SIT. VPISOVANJE Vpisovanje bo potekalo od ponedeljka 21 septembra do petka 2.oktobra 1993, vsak dan, od 9.00 do 15.00, v soboto od 9.00 do 11.00 v pisarni 53/1 v domu kulture Velenje. Informacije - teleton 853 574, fax 853 747. Kulturni center Ivan Napotnik si pridržuje pravico do sprememb v programu zaradi tehničnih in finančnih razlogov, ter razlogov zaradi katerih ne odgovarja, če bi jih narekovaje drugačne razmere, kot ob vpisu abonmajev. VAŽNO! Potrdila o vplačilu abonmajev lahko uveljavljate kot davčno olajšavo. PREDVIDENI OBISKI: SNG Maribor: CARMEN, popoldan na robu evropske zgodovine SNG Maribor: DOGODEK V MESTU GOGI SNG Maribor: BOŽANSKA KOMEDIJA -PEKEL - VICE - NEBESA SNG Maribor: FAUST SNG Maribor: HAMLET DRAMA Ljubljana: KRALJ LEAR (CD) OPERA Ljubljana: NETOPIR OPERA Ljubljana: HOFFMANOVE PRIPOVEDKE OPERA Ljubljana: LABODJE JEZERO (CD) OPERA Ljubljana: GISELLE (CD) Wimmerby,Švedska: DEŽELA PIKE NOGAVIČKE Kulturni center "Ivan Napotnik" Velenje pogoji ustrezajo, namnožijo množično. Množično so se pojavile ličinke dvokrilcev. Gre za vrsto mu-šice s strokovnim imenom Chi-ronomus thummi. Vrsta spada v obširno skupino Chironomidae ali trzače. Ta vrsta se prehranjuje z razpadajočimi odpadnimi snovmi, ki jih odpadne vode prinesejo v vodotok. S temi snovmi se prehranjujejo ličinke omenjene vrste, ki žive v vodotokih. Velikost ličinke je okoli 2 cm in je rdeče barve. Odrasla ličinka se prelevi v bubo. Buba živi le nekaj dni, nakar izleti iz nje odrasla trza-ča. Odrasle trzače nato spuščajo jajčeca v vodo. Krog se tako zaključi. Množično namnožitev ličink so omogočili, razen obilice hranilnih snovi, še ostali zanjo ustrezni pogoji. To so nizek vodostaj, višja temperatura in izostanek konkurenčnosti. Ta vrsta je sposobna preživeti ob minimalnih vsebnostih kisika, zato je konkurenčnost drugih vrst več ali manj izključena, kar je tej vrsti omogočilo množičen pojav. S tem je pojav »črvov« v Paki pojasnjen in je obenem opozorilo za vse, da je kakovost Pake res slaba. ERICo Velenje Zavod za ekološke raziskave Velenje Alenka ROŠER DREV dipl. biol. spec. aakrotarlat za varatvo okolja Posvetovanje predelovalcev plastike Prejšnji četrtek, 10. septembra, se je v Velenju zbralo blizu 170 predstavnikov podjetij in obrtnikov, predelovalcev plastike, iz vse Slovenije. Avstrijsko podjetje Fokuma iz Weiss-bacha in program Hladilno zamrzovalne tehnike Gorenja Gospodinjski aparati sta pripravila zanimiv celodnevni seminar o predelavi plastike, pri čemer so namenili posebno pozornost brizganju plastike. Seminar so združili med drugim tudi s predstavitvijo zadnje novosti firme Battenfeld, krmilnika z uporabo transpjuterjev TC 40, ki ga bodo prvikrat predstavili na bližnjem sejmu plastike K-92 v Dusseldorfu v Nemčiji. V Gorenju Gospodinjski aparati pa so si udeleženci seminarja ogledali delovanje najnovejšega stroja za brizganje plastike z računalniško opremljeno krmilno tehniko. Gorenje si organizatorji seminarja in firma Battenfeld niso izbrali po naključju. Prav Gorenjeva podjetja v Sloveniji, in sicer v Velenju, Nazarjah in Rušah, imajo največ strojev za predelavo plastike, ki nam jih je prodal nemški Battenfeld. (vš) nnnnnnnrfwwwwwiAAAJuuiiiwM^^ Č€TRT€K 17. september 10.15 Dimnikarček se potepa po svetu, slovenska risana nanizanka. 10.25 Prigode Toma Sawyerja, ponovitev ruske nadaljevanke. 11.30 Nekoč je bilo.. . življenje. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Priča, norveška nadaljevanka. 17.35 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 18.28 Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Gore in ljudje. 21.10 Tednik. 22.00 Grajske stavbe na Slovenskem. 22.05 Dnevnik 3, Žarišče. 23.10 Sova: Dragi John, nanizanka; Policajski ročk, amer. nadalj. 16.45 Sova, ponovitev. 18.00 Regionalni programi Koper. 19.00 Videolestvi-ca.f 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška serija. 21.20 Umetniški večer: Zakaj, Havel?, kanadski dokumentarni film. 23.00 Vernisaž. 7.45 Santa Barbara, ponovitev. 8.30 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Poročila. 11.30 Smogovci, serija. 12.00 Poročila. 12.05 Življenje po Henryju, humoristična serija, ponovitev. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50~The Treachery Game, serija, ponovitev. 14.40 Unprofor. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 16.40 Rakuni, risana serija. 17.10 Nezlomljivi, serija, ponovitev. 18.00 Poročila. 18.05 Razstava znanstvenih knjig. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Da prijetno mine čas. 21.00 Informativni program. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. TV fiVSTRIJfi 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Miti narodov: Kovač je prišel z neba. 10.30 Vražji fantje, ameriški film (Spencer Tracy, Mickey Rooney). 12.00 Miten-wald. 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Sinha Moča, telenovela. 14.00 Dom za živali, serija. 14.45 Pogled na naravo: Vidra. 14.55 Morske želve. 15.05 Sanjska ura, risanka. 15.30 Am dam des. 15.30 Poletno jezero, otroška serija. 16.15 Cftioški kulturni klub. 16.30 Nasveti. 16.55 Telestik. 17.00 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 20.15 Zabavna mešanica: 1. Zgq.dbe s skrito kamero. 2. Otto Schenk: Parada skečev. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Ljubezen brez upanja, ameriški film (Peter Falk, Jill Clybourgh). 23.00 Frederic in prostitutka, francoski tv film. 0.30 Čas v sliki. 0.35 Tisoč mojstrovin. P€T€K 18. september ca, serija. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Der-rick, kriminalka. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Šef. franco-sko-kanadska komedija (Jean-Paul Belmondo, Guy Marchand). 23.10 Večerni šport. 23.30 Smrtno nevarno naročilo, angl. voh. film. 1.30 Poročila 1.35 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA. TV sat 1 9.05 Besedna igra. 9.30 Hotel. 10.20 Zadnje srečanje, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver (Richard Dean Anderson). 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Wolf-fov revir, začetek nemške kriminalistične serije, 1992 (Juergen Heinrich|. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam. 22.15 Spiegel TV. 22.45 Poročila. 22.50 Polnočni bojevnik, akcijski, 1989 (Kevin Bernhardt). 0.30 MacGyver. 1.20 Akutno, ponovitev. rtl plus 11.30 Družinski magazin. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in pokvarjen (116) 13.20 Santa Barbara 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Šef. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Angel za Felixa. 21.15 Klic v sili. 22.15 Vrnitev z reke Kwai, vojni, 1988 (Edvvard Fox). 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Ba-retta. 1.30 Šef. pro 7 6.10 Vegas, Trick 7, Colt za vse primere. 11.00 Vzorčni fant, ponovitev komedije. 12.35 Starsky in Hutch. 13.30 John Paul Jones, vojni, 1959 (Robert Srack, Charles Coburn). 15.25 Perry Mason. 16.20 Zvezde in živali. .16.30 Hartovi. 17.20 Trick 7. 19.10 Kriminalni tango, komedija, 1960 (Peter Alexan-der, Vivi Bach), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Pasje popoldne, drama po resničnem dogodku, 1975 (Al Pacino, John Cazale). HimHIM.'1'N« 6.30 Denar in politika. 9.00 Channel E. 12.00 CNBC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice. 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Film Europe. 22 00 Novice. 22.30 Skrivnostni par, znanstveno fantastični, 1982 (John Forsythe). 10.15 Smrkci, ameriška risana serija. 10.40 M. Matičetov: Zvernice iz Rezije. 11.00 O raku, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 13.50 Zakaj, Havel?, kanadski dokumentarni film. 15.30 Vernisaž. 16.20 Gospodarska oddaja: 10.00 obratov, ponovitev. 17.00 Dnevnik 2. 17.10 Prigode Toma Sawyerja, nadaljevanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, nadaljevanka. 21.50 Sova: Roseanne, nanizanka. 21.50 Dnevnik 3. 22.20 Sova: Policajski ročk, nadaljevanka; Angel varuh, švedski film. 16.45 Sova, pon. 18.00 Regionalni program Maribor. 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nem. naniz. 20.30 Večerni gost: Wang Ai Ping. 21.20 Studio City. 22.20 Videonoč. 7.45 Santa Barbara, pon. 8.30 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 10.05 Šolski program. 11.30 Živeti kot ves svet, oddaja za mlade. 12.00 Poročila. 12.05 Murphy Brovvn, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 The Treachery Game, pon. 14.40 Unprofor. 15.05 Cirkus, serija za otroke. 16.00 Poročila. 16.40 Rakuni, risana serija. 17.10 Nezlomljivi, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Alpe-Do-nava-Jadran. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 »16 x 6«, izbor iz TOP CUP HTV. 20.55 Spekter. 21.40 Ekran brez okvirja. 22.45 Dnevnik 2. 23.10 Slika na sliko. 0.10 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Ruščina. 10.00 Miti različnih narodov: smrt rojeva življenje. 10.30 Ljubezen brezupanja, amer. film (Peter Falk) 12.10 Muzikanti iz Avstrije. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, telenovela. 14.00 Dom za živali, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v studiu. 15.05 Anglija in njene kolonije, risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Poletno jezero, otr. serija. 16.15 Zoom, pogled ob blizu. 16.30 Živahno. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Hiši- SATELITSKA TV sat 1 9.05 Zdravje, pon. 9.30 Hotel. 10.20 Wollffov revir, ponovitev serije. 11.10 U. Meyer: Ugovarjam! 12.00 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 14.30 Sosedje, Hotel. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Moj vražji ljubimec, grozljivka, 1987 (Scott Valentine, Michelle Little). 22.00 Nogomet. 23.00 Šolarkin raport, 13. del, 1980 (Katja Bienert). 0.40 Chreinema-kers v živo, ponovitev. rtl plus 8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in pokvarjen. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Sprinfiel-dova zgodba. 15.00 Šef. 16.00 Hans Meiser, tv klepet. 17.00 Tvegano. 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Narodna glasba. 22.00 Nogomet. 22.15 Noč bojevnikov kick boksa, akcijski, 1990 (Lorenzo Lamas). 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Emmanuelle 4, erotični, 1983 (Mia Nygren, Sylvia Kri-stel). 21.5 Tutti Frutti. pro 7 6.10 Vegas, Trick 7, Hartovi, Haryeve sodbe. 11.00 Kriminalni tango, ponovitev komedije. 12.35 Starsky in Hutch. 13.30 Mož brez strahu (Jubal), ponovitev vestema. 15.15 Perry Mason. 16.05 Hartovi. 16.55 Trick 7. 18.50 Max Monroe (Flashback), kriminalka, 1990 (Shadoe Stevens, Bruce A. Young), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Luč na koncu sveta, pustolovski, 1971 (Kirk Douglas, Yul Brynner, Samantha Eg-gar). 23.00 Starsky in Hutch. super channel 11.00 Divja Amerika. 12.00 CNBC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice. 14.30 Črna serija. 15 00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice 21 30 Znanost. 22.00 Novice SOBOTO 9. september rnMMmmimm 9.25 Radovedni Taček: Rak. 9.40 Lonček kuhaj: Ocvrta zelenjava. 9.50 Modro poletje. 10.50 Zgodbe iz školjke. 11.50 Novosti založb. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 13.15 Večerni gost: Wang Ai Ping, pon. 14.05 Tednik, pon. 14.55 Cass Timberlane, amer. film. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Vi-zionarji, pon. 18.00 Svetovalna oddaja. 18.30 Dober teki, kuharski nasveti. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Show Rudija Carrella. 22.05 J. McGinnes: Slepo zaupanje, amer. nandalj. 23.55 Dnevnik 3. 23.25 Sova: Murphy Brovvn, amer. naniz.; Policijski ročk, amer. nadalj.; Čuvaj časa, avstral. film. mmmmmmmm 16.30 Sova, pon. 18.30 Domači ansambli: Ansambel Nika Zajca. 19.00 Šaljivec, slov. humor, serija. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Klasika. 20.25 La Derapade, franc. film. 21.50 Moški, ženske. 8.15 Santa Barbara, pon 9.15 Slika na sliko, pon. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 11.05 Otroški program. 12.05 Zvonili ste, moj gospod, humor, serija, pon. 12.55 Gem, set, meč, serija, pon. 13.50 Risanka. 14.00 Poročila. 14.05 Spored za tujino. 14.35 Risanka. 14.45 J. Hatze: Adel in Mara, opera 16.00 Poročila. 16.10 The Care Bears in VVonderland. kanad. risani film. 17.25 Buflonci, risana serija. 17.50 Risanka. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Zlate strune Slavonije, Požega '92, prenos. 22.05 Dnevnik 2. 22.25 Glasbena oddaja. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. TV fiVSTRIJf?H 9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina. 9.30 Angleščina. 10.00 Francoščina. 11.00 VVillija to ne more pretresti, ponovitev komedije. 12.20 Podvodni balet. 12.30 Hello, Austria. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Štirje z bencinske črpalke, nemška komedija. 15.00 Pustolovščina v rastlinskem svetu. 15.30 Boule in Bili. 15.35 Disneyjeva gumijasta medvedja banda, začetek serije v 13. delih. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Fend: Moja knjiga o džungli. 17.30 Okolje. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Nogomet. 18.30 Hišnica, serija. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Skedenj z godci, prenos iz olimpijske dvorane v Muenc-henu. 22.05 Zlata dekleta, serija. 22.30 Obračun, politična kriminalka. 23.55 Čas v sliki. 0.00 Mejna črta, akcijski. 1.35 Poročila. 1.40 Ex libris. SATELITSKA TV sat 1 6.15 Nogomet. 7.15 Otroški spored 10.55 Lepotica in zver. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Potovalni magazin: Florida. 13.35 Pot na Zahod, serija. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.00 Hokus pokus, kriminalka, 1953 (Curt Goetz). 16.30 Svet živali: Levi. 17.00 Srce je adut. 17.30 Besedna igra. 18.00 Nogomet, nemška liga. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Harold in Maude, drama, 1971 (Ruth Gordon, Bud Cort). 22.00 Moški, oh moški, zabavni spored. 23.00 Alice, erotični, 1981 (Olinka). rtl plus 6.00 Otroški spored. 8.45 Hitra igra. 9.00 Beverly Hills Teens, Srečni Lu-kec, Peter pan. 11.00 Marvel, Robo-cop, Spiderman 2000. 12.35 Michel Vaillant. 13.00 Želve. 13.30 VVinspec-tor, smrt v dvigalu. 14.00 Ameriški gladiatorji. 14.55 Knight Rider. 15.50 A-team. 16.50 21, Jump Street. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Beverly Hills, 90210. 20.15 Trije železni samci, veseloigra. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Erotični filmi po želji. 0.30 Pica, mačke in denar, komedija, 1985. 2.00 Tutti Frutti. 2.55 Sexy Folies. pro 7 . 12.10 M.A.S.H. 12.40 Petrocel-li. 13.35 Casino Royal, agentska komedija, 166 (Peter Sellers, Uršula An-dress). 15.50 Angel na Zemlji. 16.45 Povsem normalno. 17.15 Blagoslovljeni par. 18.15 Kastiljanec, pustolovski, 1962 (Cesar Romero, Alida Valli). 20.00 Dnevnik. 20.15 Nadine, komedija, 1987 (Kim Basinger, Jeff Bridges, Rip Torn). 21.55 Mc Q, kriminalka, 1973 (John Wayne). 0.05 Voina svetov. super channel 14.00 Najstniški program. 14.30 Magazin. 15.00 Potovalni magazin. 1600 Divja Amerika. 16.30 Fokus. 17.00 Poročila. 18.30 Video moda. 19.00 Filmska matineja. 21.30 Evropski film. 22.00 Novice. 22.30 Veliki E. 2100 Poročila. 23.30 Športni šov. 0.00 Preživetje, akcijski, 1980 (Robert Povvell, Jen-ny Agutter). WWWWWWyWVUUUIH>IIIMMMM>rMVVWVWWWWW^ na pot, gledališka igra Arhturja Schnit-zlerja. 1.30 Poročila, Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV | PON€D€U€K [1. september sat 1 9.30 Živ žav, pon. 10.20 Priča, pon. 10.45 Baletna šola iz Ljubljane se predstavlja. 11.05 Kronika, pon. 11.20 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 12.55 Begunci, tu z nami. 15.00 Šaljivec, pon. slovaške humor. serije. 15.30 Ansambel Nika Zajca, pon. 16.00 Splošna praksa, avstral. naniz. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Nevarno poletje, avstral. film. 18.40 Tv Mernik. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Zdravo. 21.30 Svet narave: Hrepenenje molja, angl. poljudnoznanstvena serija. 22.25 Dnevnik 3. 22.55 Sova: Ameriške video smešnice, ameriška nanizanka; Policijski ročk, amer. nadaljevanka. I\ M < 16.00 Športna sreda. 18.00 Sova, pon. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Druga godba '92. 20.30 Vizionarji, angl. dok. serija. 21.25 Očetje in sinovi, nadalj. 22.35 Mali koncert: Milan Potočnik — klavir. 22.40 Športni pregled. 5.30 Nogomet. 6.50 Otroški spored: Grisu, Batman, Drops! 10.45 Harold in Maude, ponovitev drame. 12.30 Kino. 12.55 Pozor, kamera. 13.35 Enterprise. 14.55 Zmešana norišnica, komedija, 1969 (Kenneth VVilliams). 16.30 TV-stava. 17.00 Kopališki mojster (Bay-watch), serija, 1991 (David Hassel-hoff). 18.30 Nogomet. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Scarlett, iskanje nove zvezde, prenos iz Koelna. 22.00 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila. 23.25 Hoganovi heroji. 23.55 Zmešana norišnica, ponovitev komedije. na 8.45 Slika na sliko, pon. 9.30 Risana serija. 10.00 Poročila. 10.05 Split. 10.50 Risanke. 11.05 Smogovci, serija. 11.35 Narodna glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubljenci. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 15.00 Daktari, serija. 15.50 Risanka. 16.00 Poročila. 16.10 Opera Box. 16.40 Hrvaška spominska knjiga: dr. Ante Trumbič. 17.10 Angel on my Shoulder, amer. film. 18.50 Ovidije, risana serija. 19.15 Tv-fortuna. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Zaljubljen v Lidijo, serija. 21.00 Vinkovške jeseni, posnetek. 22.35 Dnevnik 2. 22.55 Šport. 01.00 Poročila. TV fiVSTRIJfi 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pozor, kultura. 10.15 Dežela dolin: Zillertal. 11.00 Novinarski klub. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Številna družina. 13.35 Beli žrebec, film. 15.05 Magične minute. 15.10 Comedy Capres. 15.25 Če tako misliš, ljubi bog. 15.30 Octopus, otroška oddaja. 16.10 Daktari, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 X-large z X-charts. 18.00 Čas v sliki. 19.30 Hišnica, serija. 19.15 Loto. 19.30 Čas v sliki. 20 15 Krompir z omako, drugi del. 21.10 Unicef Gala 1992. 22.10 Šalom. 22.15 Pierre Bou-lez v Salzburgu, tv film. 23.15 Osamlje- rtl plus 6.00 Otroški spored. 8.30 Yogi, Sco-oby Doo. 10.05 Mož iz Atlantisa. 11.00 Boragora, serija. 12.00 Tropical heat. 13.00 Moj oče Zunajzemljan, Munster-jevi. 14.00 Bela divjina, pustolovski, 1958. 16.00 A-team. 17.00 Bogastvo ni sramota, komedija, 1979 (Steve Martin). 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: San Francisco. 20.15 Noč, ko se je podrl most, kriminalka, 1983 (Desi Arnaz). 22.00 Spiegel TV. 22.45 Prime Time. 23.00 Evropski tenis. 23.45 Play-boy Late Night. 0.50 Kanal 4. 1.20 A-team. pro 7 5.35 Lassie, Divje kraljestvo. 8.40 Demoni, pustolovski, 1954 (Jack Havv-kins, Glynis Johns). 10.20 Pekel na Pacifiku, vojni, 1957 (Ronald Reagan, Nancy Daviš). 11.50 Povsem normalno. 12.20 M.A.S.H. 12.50 Blagoslovljeni par. 13.50 Kraljestvo divjih živali. 14.45 Zgaga, drama, 1986 (Meryl Stre-ep, Jack Nicholson). 16.40 Pristanišče Hongkong, pustolovski, 1962 (Marian-ne Koch, Horst Frank). 18.35 Super-force. 19.00 Hardcastle in McCormick. 20.00 Dnevnik. 20.15 Indiana Jones in poslednji križarji, pustolovski, 1989 (Harrison Ford, Sean Connery). 22.40 Poslednja priložnost Grace Quigley, komedija, 1984 (Kathrine Hepburn, Nick Nolte). super channel 7.00 Super shop, Mix. 11.00 Religija. 13.30 Jutrišnji svet. 14.00 George Van-derman. 15.30 Novice. 17.00 Športni šov. 17.30 Video moda. 18.00 Variete. 19.00 Dokumentarec. 19.30 Evropski žurnal. 20.00 Škandal v tovarni, drama. 22.00 Novice. 22.30 Bitje srca, komedija, 1946 (Ginger Rogers). SM M.SI IV I 9.25 J. Strada: Princeska na zrnu graha. 9.40 V ateljeju. 10.00 J. Mortimer: Odloženi raj, pon. 10.50 Tv Mernik, pon. 11.05 Forum, pon. 11.25 Utrip, pon. 11.40 Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Tv dnevnik BiH. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Sladkorček. 17.25 Bratovščina Sinjega galeba. 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Wer-ner Fend: Moja knjiga o džungli, serija. 19.30 Dnevnik 2. 20.50 W. Trevor: Sobota v avgustu, drama. 21.50 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Brooklynski most, naniz.; Tales From the Holly-wood Hills, naniz.; Ameriška kronika, serija. 16.15 Sova, pon. 17.30 Športni pregled, pon 18.00 Regionalni programi-Ljubljana. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, naniz. 20.30 Gospodarska oddaja: Eevropa 2000. 21.00 Sedma steza. 21.30 La Collectionneuse, franc. film. 22.55 Talk shovv. 7.45 Santa Barbara, pon. 8.30 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 11.30 Jaz, lutkar: Branko Stojakovič. 12.00 Poročila. 12.05 Dragi John, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Poletel bom, pon. 14.40 Unprofor. 15.05 Serija za otroke. 16.00 Poročila. 16.40 Serija za otroke. 17.10 Nezlomljivi, pon, 18.00 Poročila. 18.25 Podvigi in usode: Vrata Bosne. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.50 Poskusni pilot, film. 23.05 Dnevnik 2. 23.30 Slika na sliko. 0.30 Poročila. TV fiVSTRI Jfi 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina (Družinske vezi). 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Helmi. 10.00 Ljudski miti, 5. del. 10.30 Štirje z bencinske črpalke, pon. 11.55 Vidra. 12.00 Iz parlamenta, pon. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Sinha Moča (6). 14.00 Dom za živali, serija. 14.45 Tramvaji sveta: San Francisco. 15.05 Nils Holgersson, serija. 15.30 Am, dam, des. 15.50 Poletno jezero, serija. 16.15 Zabavna oddaja. 16.30 Ding Dong. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi, vitalni. 18.30 Hišnica, serija. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice: Madonna, serija. 22.10 Pravica ženske, drama. 23.45 Jazz 1992: Nigel Kennedy. 0.40 Ljubezen po voznem redu, komedija. 2.05 Poročila, Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV sat 1 9.05 Svet živali: Levi. 9.30 Enterprise. 10.20 Scarlett, izbor kandidatk, ponovitev. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-bor-za. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16 00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hallo, Heino. 21.15 Zelena je pušča, domovinski, 1951 (Rudolf Prack, Sonja Ziemann). 22.55 Poročila. 23.00 Magazin. 23.45 Kanal 4. 0.40 MacGyver. rtl plus 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo 11.30 Družinski dvoboj. 12 00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in pokvarjen (118). 13.20 Santa Barbara (868). 14.15 Springfieldova zgodba (1546). 15.00 Šef. 16.00 Hans Meiser, tv klepet. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi, serija. 10.15 Columbo: Umor po telefonu, kriminalka, 1978. 21.50 Na življenje in smrt. 22.50 Kulturni magazin. I \ \M \ I XI I V | 9.15 Zgodbe i; školjke. 10.30 Nekoč je bilo... življenje. 11.00 Sedma steza, pon. 11.30 Svetovalna oddaja, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 15.25 La Collectionnuese, franc. film, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Lonček kuhaj. 17.20 Biskvitki, amer. risana serija. 17.40 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 18.40 Mostovi. 19.30 Dnevnik 2. 21.10 F. Hebrard-L. Velle: Ambasadorkin soprog, franc. nadalj. 22.00 Dnevnik 3. 23.00 Kronika, kanadska dok. serija. 23.35 Sova: svež veter v starem gradu, nanizanka; Tals from the Hollywood Hils, nanizanka; A. Aratunian: Koncert za trobento. n sk M \i-i\M 15.00 Svet na zaslonu, pon. 15.40 Sova, pon. 17.20 Svet poroča. 18.00 Regionalni programi — Koper. 19.00 Ori-on. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nanizanka. 20.30 Glasba, shovv in cirkus: Neverjetne zgodbe. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča, pon. Ijah. 18.00 Čas, v sliki. 18.05 Mi, trg. 18.30 Hišnica, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Universum: Mačo in njegov harem, hamadrijski pavijani. 21.00 TV živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Morilec v Teksasu, kriminalka v dveh delih, 1981. 22.45 Ciklus Amerika: Ameriški grafiti, film. 0.30 Čas v sliki. 0.35 Chichago 1930, serija. 1.20 Poročila. SATELITSKA TV sat 1 9.05 Srce je adut 9.30 Hallo, Heino. 10.20 Zelena je pušča, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 Regionalni magazin. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Šport. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Pesem ptic trnovk, prvi del serije, 1983 (Richard Chamberlain, Rachel Ward). 22.50 Blue Iguana, svetlomodra krsta, akcijski, 1988 (Dylan McDermott, Jes-sica Harper). 0.35 MacGyver. 1.30~Na begu. Ste: pro 7 5.40 Planet velikanov, Trick 7. 10.20 Kastiljanec, ponovitev filma. 12.10 Hardcastle in McCormick. 13.00 Su-perforce. 13.30 Agentka s srcem. 14.20 Shortlist, dokumentacija. 14.35 Nadine, ponovitev komedije. 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7. 18.30 Bili Cosby Shovv. 19.00 Ceste San Francisca, začetek serije. 20.00 Dnevnik. 20.15 Kabinet groze dr. Phibesa, grozljivka, 1971 (Vincent Priče). 22.15 Čelade gor, hlače dol, erotični, 1980 (Nadia Cassini). 23.40 Vojna svetov. 0.45 Mc Q, ponovitev vestema. super channel 6.00 Super shovv, Mix. 7.30 Poročila. 11.00 Fokus. 12.00 CNBC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Poročila. 14.30 Črna serija 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Magazin. 22.00 Poročila. 22.30 Nenadoma, psihološka kriminalka, 1946 (Frank Sinatra). 7.45 Santa Barbara, pon. 8.30 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 11.30 Mali svet. 12.00 Poročila. 12.05 Hudobni moški, humor, serija, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.45 The Treachery Game, serija, pon. 14.40 Unprofor. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.40 Otroška oddaja. 17.10 Nezlomljivi, serija, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Kulturna dediščina. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Begunci, dok. serija. 21.05 V ospredju. 22.40 Dnevnik 2. 23.05 Slika na sliko. 0.05 Poročila. TV fiVSTRIJfi 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina. 9.30 Angleščina. 10.00 Ljudski miti, 6. del. 10.30 Tajna sodna obravnava, nemška kriminalka, 1961. 12.05 Športna arena, ponovitev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi, vitalni. 13.35 Sinha Moča, brazilska serija (7). 14.00 Dom za živali. 14.45 Glasbeni gostje v študiju. 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am, dam, des. 15.50 Športni ABC. 16.15 Detektivi za okolje. 16.30 Zabavna igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po že- rtl plus 11.30 Družinski dvoboj. 12.30 Mlad in pokvarjen. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 šef. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kolegi, kolegi, šov z Lindo de Mol. 21.15 Pristni video, katastrofe, nesreče. 22.15 Ex-plosiv, vroči stol. 23.10 Ninja policisti. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Ba-retta. 1.30 Šef. pro 7 5.15 Planet velikanov, Trick 7, Agencija Maxvell, začetek serije. 10.15 Pristanišče Hongkong, ponovitev filma. 12.05 Ceste San Francisca. 13.00 Bili Cosby shovv. 13.30 Harry Fox, začetek serije, 1984 (Jack VVarden). 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Rop Sabink, pustolovski, 1963 (Richard VVidmark, Beba Lončar). 22.40 Polnočni klici, začetek serije. 23.45 Ubij (Kili), kriminalka, 1971 (Jean Seberg, James Mason). super channel 6.00 Super shop. 9.00 Channel E. 12.00 CNBC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo 14.30 Črna serija Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Serija. 20.00 Vohun, serija. 21.30 Media Europe 22.00 Novice. 22.30 Film. lUMM»>»infwwwwwiiM»KiraM»i»iMinnnnniwiv