BOŽNA PONOVNO PRED DELEGATI
Odločitev mora pasti!
Po skoraj dveurni razpravi je izvršni svet sklenil posredovati delegatski skupščini - že na novem-brsko sejo — osnutek lokacijskega načrta za iz-gradnjo suhega zadrževalnika Božna v krajevni skupnosti Polhov Gradec.
O problematiki izgradnje tega zadrževalnika smo v našem glasilu že večkrat pisali.
Omenjeni suhi zadrževalnik Božna, ki naj bi zavaroval pograjsko in dobrovško dolino ter dobr-šen del jugozahodne ljubljanske kotline pred ne-varnostjo poplav (stoletne vode), je v vseh druž-benih planih - republiških, mestnih in občinskih za to srednjeročno plansko obdobje. Idejni načrt je bil izdelan že pred dvema letoma in po obrav-navi na občinskem izvršnem svetu posredovan v javno razpravo. Na zboru krajanov (marca 1989) pa so se krajani Polhovega Gradca odločno zoperstavili predstavljenemu idejnemu načrtu. Svoj sklep so utemeljili z naslednjimi, kot so sami poimenovali, laičnimi pripombami: vprašanje smiselnosti pregrade (oblak se lahko utrga pod jezom?), premalo je upoštevan poseg v prostor naravne dediščine in krajinski park, postavljajo se vprašanja vodnih virov pitne vode (možna presah-nitev), ni zanesljivih odgovorov na vprašanja trd-nosti in sigurnosti ob naravnih nesrečah (potres, plaz,..), kaj je s stalno nevarnostjo ob napolnitvi z vodo za jezom in kakšne so rešitve komunikacij (cest). Zapisali so že, da so te pripombe po njiho-vem mnenju dovolj utemeljene za ustavitev študi-je v to smer in predlagali, da se najdejo alternativ-ne rešitve, ki bi bile za vse sprejemljive.
Odgovori so pripravljeni!
Bivši izvršni svet je razpravo o tem odložil, te dni pa je o problematiki razpravljal novoizvoljeni izvršni svet. V tern času so strokovni predlagatelji (Vodnogospodarski inštitut, Urbanistični inštitut, Geološki zavod, Seizmološki zavod Slovenije, Po-djetje za urejanje hudournikov, Mercator inve-sta...) pripravili obsežne in poglobljene strokov-ne odgovore na posredovane pripombe, vprašanja in predloge iz javne razprave.
Po dolgoročnem slovenskem planu je krajinski park opredeljen kot organizacijska in strokovna naloga pristojnih občin in ne vsebuje režimov varstva. Krajinsko zasnovo, ki jo za to območje pripravlja Zavod za družbeno planiranje Ljublja-na vsebuje tudi zadrževalnik Božno. Z vidika kulturne in naravne dediščine je glede na slrokov-no mnenje gradnja tega zadrževalnika urejena.
Glede vodnih virov so obveznosti investitorjev
in izvajalcev pri izvajanju lokacijskega načrta zelo
rigorozne, saj narekujejo takojšnjo sanacijo zem-
¦ ljišč v primeru škodljivih vplivov voda, v območju
Zadrževalnik Božna
Dimenzioniranje je za visoke vode s povrat-no dobo 100 let. Največja poplavna površina je predvidoma 30 hektarjev, prostornina zadr-ževalnika pa 5.500.000 kubičnih metrov. Naj-višja gladina je predvidena na koti 430,2 metra.
Med objekte na pregradi štejemo talni iz-pust, strojnico segmentne zapornice, preliv za visoko vodo in strojnico zaklopne zapornice.
zadrževalnika, pa tudi sanacijo lokalnih zemljišč. Tudi sicer so investitorji in izvajalci obvezni pred-videti in izvajati vse ureditve in ukrepe za varova-nje okolja, izvesti prestavitev cest, daljnovoda in kabla, sočasno sproti izvesti rekultivacijo brežin, omogočiti nemoten promet pa tudi gospodarjenje z gozdovi znotraj in zunaj območja lokacijskega načrta.
V seizmeničnem pogledu gradnja zadrževalnika na tem področju ni problematična in je sprejemlji-va, vendar z upoštevanjem obstoječih predpisov o seizmično varni gradnji.
Struktura ozemlja in položaj zajetja sta taka, da vsled miniranja pri izgradnji ceste v desnem bregu ne raore priti do presahnitve ali postavitve vodne-
ga vira. Tovrstno miniranje in njegova tehnologija dovoljujeta izvajanje del brez posledic za vodni vir.
Varnost pregrade pred porušitvijo je možno zagotoviti s strokovno pravilno izdelanim projek-tom in izgradnjo pregrade. Pri obravnavi stoletnih visokih voda ne more biti govora o fenomenu »oblak se je utrgal« temveč o padavine močne intenzitete, katere zajamejo celotno področje. Prav na področju Polhograjskih dolomitov obstaja neposredna odvisnost med reliefom in maksimal-nimi drevnimi padavinami. Analiza teh poplavnih voda Gradaščice in Šujice je pokazala, da obstoje-či odvodni sistem lahko te vode prevaja, če jih z zadrževanjem uspemo ustrezno zmanjšati.
In kakšne so cestne rešitve? Cesta Polhov Gra-dec-Zalog se prestavi iz območja zadrževalnika, ob odcepu v Petačev graben je predvideno oboje-stransko avtobusno postajališče. Raven ceste je od 0,5 do 2 m nad najvišjo vodno gladino, širina cestišča pa je 6 m in bo asfaltirana. Premestitev Božne, grap in hudournikov se bo izvedla z mo-stovi in propusti. Cesta ne sme ovirati gospodarje-
Kaj določa lokacijski načrt?
Določa rešitve in pogoje za gradnjo pregra-de zadrževalnika, prestavitev cest iz območja zadrževalnika, prestavitev 20 KV daljnovoda z območja zadrževalnika, prestavitev telefon-skega kabla iz območja zadrževalnika in iz-gradnja obvozne ceste.
nja z gozdovi, izvedeno mora biti odvonjavanje, nasipne brežine bodo sklenjene z zasaditvijo ple-zalk, drevja in grmičevja. V času gradnje ne bo uporabljena cesta čez grajsko dvorišče, urejen bo obvoz. Sicer pa obstoječe ceste v območju zadrže-valnika ostanejo, poleg že omenjene obvoznice bo sočasno zgrajena tudi cesla Briše-Praproče--Zalog.
Odgovori so bili predstavljeni. Do obravnave na skupščini pa bo potrebno pripraviti še dodatne ekonomske ocene stroškov projekta pa tudi to, kolikšna bo cena samega zadrževalnika in kakšna bi bila ocena škode, ki bi nastala, če bi prišlo do katastrofalnih poplav. Tako je sklenil občinski izvršni svet, ob odločitvi, da je treba odločitev o tej problematiki, ki se vleče že skoraj sedem let doreči.
Pogledi so različni
Predstavnik KS Polhov Gradec Marjan Pleste-
njak pa je dejal - da je dolžan povedati, da so krajani zavrnili ta projekt in bo pri tej odločitvi tudi ostalo. »Če niste bili uspešni, da bi ljudi prepričali, v Polhovem Gradcu soglasja ne bomo dobili. Gradivo imam dober dan, nismo ga sicer preštudirali, a v njem ni nič novega, tudi odgovo-rov na vprašanja ne. V krajevni skupnosti se nismo imeli čas posvetovati, imamo pa tudi vpra-šanje, kaj v primeru, če denar ne bo zagotovljen?« V nadaljevanju razprave je predlagal ponovni se-stanek na katerega pa naj bi vabili tudi ostale prizadete KS. Sandi Končan iz sosednje KS Črni vrh pa je skorajda prosil, naj se vendar že sprejme neko odločitev, saj zaradi tega nerešenega vpraša-nja črnovrščani čakajo na cesto že od leta 1983. »Dolgo smo čakali, več ne moremo, nam cesta pomeni življenje!«
Predsednik izvršnega sveta Davor Valentinčič je sprejel pobudo o še enem sestanku s predstav-niki prizadetih krajevnih skupnosti in ga bo sklical pred zasedanjem skupščine. Pri tem pa je opozo-ril, da bo odločitev morala pasti, saj je od tega odvisno reševanje drugih zadev. Sicer pa je spom-nil tudi na to, da se spričo tega, da je gradnja zadrževalnika v republiških in mestnem planu reševanje tega problema lahko prenese kaj hitro tudi na drugo raven.