DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Stev. 99
Sreda, 9. decembra 1936
Leto XI
Blumova vlada v Frandji ostane
na največje razočaranje fašistov vseh evropskih dežel
Španska državljanska vojna vznemirja duhove po vsej Evropi in ni čudo, ako se ta vznemirjenost opaža zlasti v velikih demokratičnih državah, kjer je delavstvo močan in vpliven faktor. Delavstvo vidi in čuti, kako si je mednarodni fašizem izbral Španijo za svojo operacijsko bazo proti demokratični Evropi, pri tem pa mora z žalostjo ugotoviti, da demokracije ne morejo odgovoriti na to fašistično izzivanje s protiukrepi, ki bi bili lahko vsaj toliko učinkoviti, kot je učinkovita fašistična pomoč generalu Francu.
Zlasti moramo razumeti duševno razpoloženje francoskega delavstva, ki vidi, da je aktivno udeleženo na vladi (katere simpatije so gotovo na strani španske vlade), ne da bi Francija priskočila Madridu na pomoč in branila svoje interese, ki so vsled španske državljanske vojne, zlasti ako bi zmagali generali, ogroženi.
S tem razpoloženjem francoskih delavskih množic računajo komunisti in z njim1 operirajo, žal tako neprevidno, da delajo neprestane tež-
knč ' vlarli
Njihov vodja Thorez je na nekem zborovanju pretekli teden rekel: »Trdimo, da usoda ljudske fronte ni odvisna od obstoja ene vlade.«
Socialistični »Populaire« je odgovoril. da naj si komunisti svojo taktiko dobro premislijo. Vlada ljudske fronte stoji in pade z Blumom. Blurn je že večkrat obrazložil, zakaj se Franciji ni mogoče vmešavati v špansko državljansko vojno, Ako bodo komunisti izsilili odstop Bhmrove vlade, potem naj vedo, da bodo utrli pot francoskemu fašizmu, ki čaka, kdaj bo nastopil dediščino.
Velika veilna za vlado Bluma
Vlada s. Bluma in komunisti
Pri glasovanju o zunanje politični izjavi ministra Delbosa je dobila vlada zaupnico s 350 proti 171 glasovom. Za vlado so glasovali socialisti. radikali in nekatere grupe cen-truma, dočirn so sc komunisti vzdržali.
Blum je hotel z ozirom na zadržanje komunistov podati ostavko. Do tega pa ni prišlo, ker so poslanci ljudske fronte odločili, da se to ne sme zgoditi. Tudi so komunisti podali izjavo, da hočejo še naprej podpirati vlado ljudske fronte in da niso glasovali za izjavo zunanjega ministra samo radi tega. ker zastopajo v vprašanju Španije drugačno stališče, kot vlada.
Ponovno je s. Blum pri tej priliki naglasil, da bi komunisti svoje težnje najlažje zastopali v vladi, v katero pa, kljub povabilu, niso hoteli vstopiti. Blum pravi, da je trajno nemogoče, da bi en del ljudske fronte nosil odgovornost za delo, en del pa kritiziral.
Prvi pospešeni brzovlak so preizkusili na progi Beograd—Zagreb. Vlak je vozil s hitrostjo 100 km. Največjo hitrost pa je dosegel na progi Vinkovci—Slav. Brod, kjer je drvel 130 km na uro. Lokomotiva je zgrajena tako, da nudi čim manj zračnega odpora, zato pravijo, da je aerodinamična.
Živeli trboveljski sodrugil
Zmaga liste delavcev, kmetov in obrtnikov z Rad lOOO glasovi večine
Pri občinskih volitvah v Trbovljah v nedeljo, dne 6. decembra je zmagala lista delavcev, kmetov in obrtnikov
s 1866 glasovi
proti 784 glasovom JRZ (nosilec liste krščanski socialec Križnik Filip)
in 16 glasovom JRZ II (nosilec liste Kmet Franc).
Ker je dobila lista delavcev, kmetov in obrtnikov absolutno večino glasov, odpade na njo 33 občinskih odbornikov, na JRZ 3.
Velik shod delavcev, kmetov in obrt nikov
Trbovlje, dne 5. decembra 1936.
Pretekli petek se je vršil v dvorani Delavskega doma v Trbovljah impozanten shod liste delavcev, kmetov in obrtnikov, ki se je razvil v mogočno manifestacijo volilcev za listo katere nosilec je sedanji župan s. Jakob Klenovšek.
Ob napovedani uri se je v dvorani in na galerijah trlo zborovalcev, ki
pa so še vedno trumoma prihajali, kljub temu. da je bil ta dan v revirjih delovnik in je bilo najmanj 600 rudarjev na šihtu.
Shod je otvoril v prisotnosti komisarja sreskega načelstva s. Jakob Klenovšek, nakar so zborovalci izvolili za predsednika kandidata, obrtnika.
Prvi je govoril s. Klenovšek, ki je
Volilna zmaga delovnega ljudstva na Koroški Beli
Rezultat volitev na Koroški Beli: volilnih upravičencev 1.167, volilcev 938 (80.4%). lista delovnega ljudstva 427 (16 odbornikov), JRZ 172 (7), nar. opoz. 113 (1).
Velenje:	volilnih	upravičencev
821. volilcev 490 (59.7%), JRZ 377 (22), lista delovnega ljudstva 113 (2).
Rudnik pri Ljubljani: 402, 316 (87.6%), JRZ 153 (3), skupna opozicija 163 (15).
St. Pavel pri Preboldu: 749, 535 (71.4%), JRZ 210 (2), skupna opozicija 225 (16).
Dramlje pri Celju: 439, 365 (83.1 odst.), JRZ 176 (3), opozicija 189 (15).
Sl. Konjice: 379, 343 (90.8%), JRZ 166 (3), skupna opozicija 177 (15).
Šmartno pod Šmarno goro: 750, 606 (80.8%). JRZ 393 (21), skupna opozicija 213 (3).
V Hrastniku je izvoljen za župana s.
Malovrh
Pri volitvah v Hrastniku je bil izvoljen kot nosilec edine liste s. Karel Malovrh. Lista je bila plod volilnega sporazuma in glasom zapisnika z dne 11. novembra 1936 brez vsake politične opredelitve. Iz Hrastnika nas naprošajo, da najenergičnejše zanikamo potvorjeno poročilo »Po-ncdeljskega Slovenca«, glasom katerega naj bi bila v Hrastniku zmagala JRZ kompromisna lista. Z JRZ se v Hrastniku ni nihče vezal.
V ostalih občinah je, kakor slove uradno poročilo, zmagala JRZ, dasi ponekod samo s par glasovi večine. Tak je rezultat i >\\ \h volitev v Sloveniji.
Okoli hrvaškega sporazuma
Razgovori še vedno brez rezultata
O napredovanju vprašanja o hrvaškem sporazumu ni posebnih vesti. ‘ ^ ‘nf.i; 1.1, m....!,	,miiit 7 ozi-
rom na izjavo dr. Mačka, ki pravi, da so Hrvati povedali svoje stališče in da je sedaj vrsta na Beogradu, bi smeli doumevati, da je baza za sporazum že podana ter da gre le še bolj za formalna taktična vprašanja, to je, kdo naj bo vršilec tega sporazuma^ V tako umetno delikatnem1 vprašanju je namreč potrebno na obeh straneh zaupanje v vršilec te nalo-ker bistvo je in ostane demokratični sporazum neglede na predsodke in privilegije.
Svet Društva na-rodov
Seja dne 10. decembra
Seja sveta Društva narodov bo zopet v mučnem položaju dne 10. t. m. Razumeti moramo, da se tam strnejo prav nasprotna naziranja zaradi Španije, ker je španska legalna vlada vložila pritožbo proti aktivnemu sodelovanju Nemčije z uporniki. Male države bodo za nujno obravnavanje vprašanja, kar bi bilo gotovo v interesu Društva narodov. Velike države, ki imajo svoje »gospodarske« pomisleke, pa utegnejo biti za odložitev vprašanja. S tem bo pa le izno-va trpel ugled Društva narodov, ki bi moralo v vseh sporih, tudi če se ne reflektira na njega pomoč, intervenirati v prid miru in pravice.
Am&rika za mir
Panameriška konferenca v Buenos-Airesu
se je izrekla odločno za mir. Na konferenci je bil tudi predsednik Zedinjenih držav Roosevelt, ki je rekel, da v Ameriki ni vojne nevarnosti, da pa je Amerika pripravljena pomagati tudi pri pomirjenju Evrope. Roosevelt je tu nedvomno mislil na pakt oziroma sodelovanje demokracij proti fašizmu.
Srečna ali nesrečna banovina.
Vrbaska banovina krije samo 20 odstotkov proračuna z lastnimi sredstvi, ostalih 80 odstotkov pa mora prispevati država. To m v\ \ Ja
Poljska je dobila posojilo v Franciji. Francija je dala Poljski posojilo v znesku 2V2 milijardi frankov. Od tega posojila bo Poljska porabila eno milijardo za oborožitev in eno milijardo za železnice.
podal pregledno poročilo o delovanju občinskega odbora, zlasti pa o težavah občinskega gospodarstva, ki je sredi največje krize ostalo takore-koč brez dotoka sredstev iz naslova direktnih davkov. TPD, ki je 1. 1927 plačala 3 milijone direktnega davka od rudnika in pol milijona od cementarne, je imela za 1. 1935-36 davčnega predpisa samo Din 512.000. Ker pa je TPD uspelo prepričati davčno upravo, da je davek v prejšnjih letih preplačala, je sedaj občina faktični dolžnik TPD za precejšen znesek preplačanih doklad. Tako je dobila letos občina namesto Din 800.000 doklad celih Din 67.000, ker davčni zavezanci ne morejo plačati predpisanih davkov in gredo vsa plačila predvsem za kritje državnih davkov. Kot podporo za javna dela iz bednostne-ga fonda pa dobiva občina komaj 50 odstotkov tega, kar se v območju občine v fond vplača.
Kljub vsemu je občinska uprava vršila svojo dolžnost in jo bo tudi v bodoče, dosledno odklanjajoč predloge vidnih predstavnikov ljubljanske občinske politike za uvedbo delavskih taborišč in formiranja delavskih batalijonov.
Zborovalci so pazljivo poslušali s. Klenovška in spremljali njegova izvajanja z živahnim1 pritrjevanjem.
Naslednji govornik s. Pliberšek je obravnaval vprašanje volitev s stališča delavcev, kmetov in obrtnikov, ki imajo skupne interese, da ostane občinska uprava v njihovih rokah. Ožigosal je nasprotnike, ki izrabljajo bedo rudarjev v politične svrhe. Veselost in deloma ogorčenje je vzbudila njegova pripomba, da so nasprotniki poslali v Trbovlje na agitacijo cel štab akademikov, med njimi tudi teologe, kar pa rudarjev ne more motiti.
Močno je odjeknila po dvorani njegova izjava, da jc navzoč na shodu tudi s. Eržen iz Maribora, ki pa ne sme govoriti. »Rudarji pa bodo kljub temu storili svojo dolžnost,« je zaključil govornik.
Govorniku so priredili poslušalci živahne ovacije.
S. Murn je bil kratek, vprašal je navzoče samo tri stvari: 'tl > <A'
k » t -. 1» DmN ?iMTvk:\h. S klicanjen s. Klenovšku, sedanjemu in bodočemu županu je predsednik shod zaključil.
Minister dr. Krek v Trbovljal
Ob istem času kot v Delavsken domu je imela shod tudi JRZ, na ka-terem je govoril minister dr. Krek ii tržiški župan. Minister g. dr. Krek sc je silno zanimal za trboveljske volitve in je že 1. decembra obiskal Trbovlje.
Boi le bil teiek
JRZ je preplavila trboveljsko kotlino z letaki. Zadnji njen letak je bi obvestilo volilcem, da je s. Klenovšek občinski dobavitelj in da ne more biti župan. Volilci so se temu smejali, ker je bil neposredno pred volitvami banovinski revizor kar celili 14 dni na občini, ne da bi bil kaj našel, najmanj pa kakšno potrdilo c dobavah s. Klenovška.
ZaupniSki aparat,
ki je delal za zmago liste s. Klenovška se je res izkazal. Vsa čast zavednim in požrtvovalnim sodrugom.
Boli za demokratično Španijo
Ofenziva vladinih čet proti Burgosu
Pred Madridom so vladine Cete izvršile nove protisunke
Na severu, iz smeri Santander— Bilbao ob Biskajskem zalivu, že ves pretekli teden pritiskajo vladine čete preko obrobnega pogorja ob železniških progah proti Palenciji in Burgosu. To ofenzivo vladinih čet, ki zaznamuje na celi črti že jako lepe uspehe, je smatrati za razbremenilno ofenzivo v svrho pomoči obleganemu Madridu.
Vladine čete so te dni zavzele pozicije pri Tuielu in Munili, dočim so se izvidnice približale Burgosu, glavnemu mestu Francove vlade, na 45 km. Francove čete že izpraznjujejo mesto Vitorijo ob železniški progi proti Burgosu.
Vsled ofenzive vladinih čet bo moral general Franco del svojih vojnih edinic izpred Madrida poslati na pomoč Burgosu.
Pred Madridom
Dasi je ponovna ofenziva velikega obsega, ki jo je zapovedal general Franco pretekli teden, zopet propadla, na fronti pred Madridom vendarle ni popolnoma mirno. Artiljerija generala Franca obstreljuje Madrid in tudi njegovi letalci še vedno vrše bombardiranje.
Dne 5. decembra je 7 Francovih bombarderjev vrglo 100 bomb na prostor, dolg 700 metrov in širok 200 metrov.
Nacisti oprezujejo na ruske ladje
Par ladij generala Franca oprezuje na morju jia prihod nekih ruskih ladij, ki so baje natovorjene z vojnim materijalom na poti v Španijo.
:- f* ! strupeni plini more madridsko prebivalstvo
Nacistični bombarderji so vrgli na Madrid veliko bomb napolnjenih s strupenimi plini, ki so pomorili precejšnje število nedolžnih prebivalcev.
»Daily Express« prinaša izjavo nekega angleškega parlamentarca, ki je videl žrtve bombardiranja z AV strupenim plinom klorpikri-nom; ta parlamentarec je rekel: »Vsak, kdor je videl to divjaštvo, mu bo ne samo ostalo v spominu, ampak bo tudi svoji deci povedal, da ne sme pozabiti, da je to storil general Franco.«
Nasprotstva med španskimi fašisti
V listu »El diario«, ki izhaja v Valladolidu, piše Francov polkovnik Yague: »Poklicni političarji so odgovorni za to, da je prišlo do težkega nesporazuma med karlisti in špansko falango (fašističnimi organizacijami).«
Predsednik Socialistične internacionale s. Louis de Brouckere:
Nevtralnost, ki grozi povzročiti vojno
S. de Brouckere je napisal v belgijskem »Peuple« članek, ki razmo-triva politiko nevmešavanja v špansko državljansko vojno.
Opravičeno vprašuje, kako dolgo bodo zahodno-evropski narodi še napačno »nevtralni« v španskem vprašanju: »Napačno je, če mislijo, da naj se španski narod vda maro-kanskim barbarom, ki pobijajo Špance za osem pezet na dan in imajo svobodo ropanja. Ni tudi resnica, da se je mogoče ogniti z ne-vmešavanjem konfliktu in zapletlja-jem. Še manj bomo varni v Evropi, če bodo sovražniki miru na štirih krajih polagali ogenj vojne.
Dovolilo se je Francu, da se je oborožil, dovolilo se je fašistični Italiji in Nemčiji, da sta priznali uporniško vlado. Avstrija in Ogrska sledita. Kaj pa store druge vlade? Ali si uporniki s tem1 pridobe legitimnost, če s tujimi četami osvoje deželo? S priznanjem; Francove vlade je priznana tudi okupacija Balearskih otokov in položaj na Kanarskih otokih. To pa pomeni nevarnost za Francijo iti Veliko Britanijo, ogrožanje morskih poti in kolonij.
Uporniki napovedujejo blokado pred Barcelono. Ta zadeva spada med mednarodna vprašanja. Ladje uporniške vlade postajajo s tem pomorske roparske ladje. Ali bodo
uporniki to smeli, ali ne bodo celo imeli z Italijani in Nenrci na Balearih skupna oporišča? Ali bosta Francija in Anglija mogli to trpeti? Ruskim ladjam bodo zaprli pot v Španijo. Kaj pa, če Rusija resno odgovori na to? Nedvomno računa komisija za nevmiešavanje z bojazljivostjo Rusije.
Toda vse to nam priča, da je vojna nevarnost velika. Rusija se bo vsekakor na svoj način maščevala; vojna nevarnost se bo povečala, ki jo bodo razni konflikti podnetili. In države, ki bi bile klanje lahko preprečile, bodo morale končno poseči vmes, da rešijo Evropo pred barbarizmom in osigurajo varnost morij. Pozneje se to ne bo dalo doseči z mirnimi pomočki.
Rekel sem že, ko sem se vrnil iz Španije: Zabraniti španski vladi, da kupuje orožje, se pravi, pripravljati evropsko splošno vojno. Vsak dan dokazuje, kako prav sem imiel. Morda danes še ni prepozno, da rešimo mir. Pomnijo naj pa vendar vsi, da je prav zadnji čas.«
*
Zločinski zapletljaji se pač mno-že, ker tajne sile zabranjujejo, da bi obstoječa demokracija solidarno nastopila proti izzivačem in rušilcem miru. Vsaj poznamo tiste — tajne sile.
Stališče avstrijskih socialistov
v notranje- in zunanjepolitičnih vpra šanjih
Obvestilna služba avstrijskih socialistov sporoča spričo diplomatskih obiskov zadnjega časa:
»Socialisti so edina stranka v Avstriji, ki je tako proti priključitvi k Hitlerjevi Nemčiji, kakor tudi proti povratku Habsburžanov na prestol, tako proti klerikalno monarhističnemu, kakor tudi proti nacionalističnemu fašizmu, tako proti nadoblasti Hitlerja, kakor tudi proti nadoblasti Mussolinija v Avstriji. Obisk italijanskega zunanjega ministra grofa
Ciana v Berlinu, konferenca treh držav rimskega bloka (Avstrije, Italije in Madžarske) na Dunaju, potovanje avstrijskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Schmidta v Berlin in madžarskega regenta Hor-thya v Rim, so dejstva, ki dovolj jasno označujejo mednarodni pomen tega boja avstrijskih socialistov, boja za mir v Evropi.«
Velik socialistični shod v Slavonskem Brodu
V nedeljo, dne 29. novembra t. I. se je vršil velik socialistični shod v Slav. Brodu, na katerem je govoril s. Topalovič o gospodarskem političnem1 položaju in zahtevah delovnega ljudstva.
Shoda se je udeležilo tudi mnogo kmetov in meščanov.
PlaCui naročnino točno, ne bodi zamudniki
Sanacija bank. Zaščitene banke, ki jim ni treba izplačevati hranilnih vlog, se bodo kmalu opomogle, seveda bodo k temu prispevali na eni strani vlagatelji, na drugi strani pa dolžniki. Prvim obrestujejo zaščitene banke vloge po en odstotek, od dolžnikov pa tirjajo osemodstotne obresti. Zlasti pa so se sanirali tisti denarni zavodi, ki so kupovali hranilne knjižice od svojih vlagateljev za polovično ceno ali pa še cenejše. Na ta način se bogati sanirajo, revni pa izgube še tisto malo, kar imajo.
Razpisano je mesto generalnega ravnatelja SUZORA, ker je bi! Milan Glaser upokojen. Njegove posle vodi sedaj pomočnik generalnega ravnatelja dr. Matjašič. Strokovno izvež-bani kompetenti naj vleže prošnje do 17. t. mi.
Poostrene denarne kazni za potnike v vlaku, ki se nedostojno obnašajo. Železniška generalna direkcija je uvedla nov cenik odškodnin in glob za prestopke potnikov po železnici. Kdor se bo v III. razredu vlegel obut na klop, bo plačal Din 1 kazni, ako bo umazal klop Din 3, za ponesnaženje stranišča Din 30, za umazanje tal v vagonu (pljuvanje) Din 2, za onesnaženje vagona, vsled česar je potrebno razkuženje Din 70, za odpiranje vrat ali izstopanje in vstopanje, dokler vlak vozi Din 5, za metanje predmetov skozi okno, zaradi česar bi lahko nastala škoda Din 50, za prinašanje nečiste prtljage Din 20, za čačkanje po stenah vagona Din 50 itd. V višjih razredih so kazni primerno višje.
Sir Bazil Zaharoff umrl. V Monte Carlu je 27. m;, m. umrl bivši natakar in poznejši kralj topov Bazil Sa-haroff, star 86 let. Ta človek, natakar, je postal potnik angleškega vojnega liferanta Bickerta, ki je zlasti podpiral oboroževanje v neprestanih balkanskih vojnah. Pozneje je potoval po vsem svetu ter se je naučil sedemnajst jezikov. Ta Grk si je v glavnem pridobil svoje imetje z dobavami v rusko-japonski vojni, zaslužil pa je že v burski vojni. Svojemu gospodarju je predlagal, da ga imenuje direktorjem, čim dobi še oborožitev španske vojske. In prvo naročilo je znašalo en milijon funtov. Poročil je vojvodinjo kraljeve španske rodbine, pokupil večino delnic svojega šefa ter postal tudi deležnik Putilovih (1905) in Schneider-Creuzot (Francija) tovaren za orožje. Med svetovno vojno je oboroževal vso antanto. Podpiral je Druze, Abdelkrimovo ustajo, Venizelosovo ustajo. Zadnja leta je počival. Njegovo imetje je znašalo okoli 50 milijard dinarjev. Vse to imetje je zaslužil drzni Grk ob krvi narodov.
Marta Tausk:
Zofka Kveder
(Spomini na najino prijateljstvo.)
Da, ampak sedaj nisem1 imela za njo lepe sobe z izgledom na vrt, ne puranov in ne jerebic, ne kopalnice in niti ne divana. Odpisala sem ji torej: »Zelo borni srečna, če prideš, toda samo, če hočeš z menoj spati v isti postelji.« In točno je odgovorila: »Seve, samoumevno, prav rada!« Srce mi je bilo prav do vratu. Kot na perotih sem tekla iz Ottakringa skozi notranje mesto k severnemu kolodvoru (kajti hodila sem vedno peš, če bi vsak dan uporabljala omnibus, bi to zneslo na mesec 4 goldinarje), vsem prijateljem sem morala pripovedovati še toplo novico: »Zofka pride!« In prišla je.
Ob pol devetih zvečer sem šele prihajala z dela. Potem sem večkrat morala še svojega mlajšega fantka uspavati in ob pol desetih se je začel najin dan. Najprej sva se raz-govarjali pri mizi in povžili nešteto skodelic čaja in koščkov z maslom pomazanega kruha (kake druge večerje skozi par let sploh nismo imeli), toda to naju ni motilo.
Potem sva legli in še, ko sva že luč ugasnili, govorili naprej in naprej, med solzami in medsebojnim milo-vanjetn, dokler se ni začelo daniti — in danilo se je pozno, ker je bilo pozimi. Takrat mi je Zofka razodela svojo življensko zgodbo.
Odrasla je kot hči priprostega slovenskega vaškega krčmarja na Kranjskem, ob strašno klerikalni materi. Oče je bil nadarjen, bistroumen človek, toda udan pijači, mati pa fanatično religijozna, ki je v svojem fanatizmu svoje otroke pretepala. Zofko je nekoč udarila s palico po glavi, da ji je sredi čela prizadejala globoko rano in ji je kri oblila obraz. Toda Zofka ni radi tega postala nič bolj pobožna. Čutila je v sebi nepremagljiv nagon, da bi se učila in spoznala svet. Ni marala propadati v vaški krčmi. In napravila si je načrt, zavedajoč se svojega cilja. Vsak zaslužen ali podarjen krajcar je shranila. Vsak kos opranega perila je varovala in ga skrila, dokler ni nekega dne izvršila svojega sklepa. Povezala je culo in šla — naskrivoma ali resno, odločno, zavedajoč se svojega cilja. Imela je lepo pisavo in našla je za-poslenje kot pisarniška moč v uradu
zemljiške knjige. In spet je štedila in štedila, kupila si je perila, čedno se je oblekla in omislila si je celo nog kovčeg. Nekega dne jo je gnalo hrepenenje po očetu in gotovo tudi ponos, da bi dokazala svojo samostojnost, da se je podala domov na obisk. Mati jo kot »nezvesto« in »pobeglo« hčer ni prijazno sprejela. Zahtevala je od Zofke, da ostane odslej doma. Toda doma v krčmi, med pijanimi gosti, v nekulturni zaostalosti majhnih vaških razmer Zofka ni mogla ostati. Mati pa je hotela svojo dozdevno pravido uveljaviti, hotela je Zofko na vas, na hišo, na rodbino prikleniti in ji je odvzela vse njene stvari; obleko, perilo in kovčeg.
Še enkrat od kraja začeti; še enkrat štediti in gladovati in štediti in gladovati —! Ali Zofka ni obupala. Še enkrat je pobegnila z doma, s praznimi rokami in se je še enkrat dokopala na površje. Po odvetniških pisarnah je bila zaposlena kot pisa-čica, še čisto mlada je začela pisati povesti, novele in črtice, v slovenščini in nemščini in z lastnimi močmi si je prekrčila pot v Ziirich na vseučilišče, je z denarjem, ki si ga je sama prislužila, podvzela veliko po-
tovanje po Nemčiji in se je končno novinarsko in književniško udejstvovala v Pragi, kjer je v krogu jugoslovanskih intelektualcev, umetnikov in dijakov spoznala tudi svojega prvega soproga, očeta svojih otrok.
_ Kakšno vnebovpijočo krivico delajo Zofki tisti, ki jo predstavljajo kot razbrzdano in v ljubezenskih zadevah lahkomiselno osebo, — kakor pravijo filistri, ženska brez vzgoje in čednosti, — se more presoditi po tem, da je še čisto mlada, stara komaj 15 let, ušla iz domače hiše in da je odtlej stala sama v svetu, siromašna, zelo lepa, mnogo ljubljena in poželjena, da je celih osem let živela resno in ponosno med čisto tujimi ljudmi, tudi med bohemi, ki prepovedujejo — neredko iz sebičnih razlogov — svobodnejše na-zore, vse do svoje prve globoke in silne strasti (ki pa vendar ni bila njena prva ljubezen, čeravno mi je o njenih prvih platoničnih, polotroških ljubezenskih odnošajih malo znanega) — in takrat ji je bilo vsekakor že 24 let.
(Dalje prihodnjič.)
7g> mšUv UccUev
Jesenice
Nerazumljivo manevriranje. Poročilo jeseniškega dopisnika »Slov. Naroda« o seji občinskega odbora na Jesenicah v nedeljo, dne 22. novembra, objavljeno v navedenem listu dne 24. novembra, se končuje s stavkom: »Nekateri gospodje iz sedanje večine in skupine slov. del. ljudstva, ki so si sedaj hudo v laseh, so v prejšnjem občinskem odboru složno sedeli skupaj in skoraj dosledno ignorirali delo in skoraj vsak, še tako važen in umesten predlog takratne večine.« Dopisnik »Slov. Naroda« je bil član »takratne večine«, t. j. kluba JNS, samo tega ne vemo, kolikšna je bila stopnja njegove odgovornosti. Navzočen je bil tudi pri zadnji seji pod oblastjo JNS. namreč pri seji občinskega odbora z dne 21. oktobra t. 1. Da se bo videlo, kako skromna je resnicoljubnost prizadetega gospoda in kako nerazvit je njegov čut za politično odgovornost in za to, kar napiše, navajamo iz zapisnika o omenjeni seji občinskega odbora poslovilne besede g. dr. Maksa Obersnela, predsednika kluba JNS, izrečene na naslov »takratne manjšine«: ...Bili smo v tem času mnogokrat različnega naziranja, posebno v prvih časih smo imeli tudi burne debate. Vendar mislim, da si danes, ko gremo narazen, drug drugemu lahko izrečemo priznanje, da je bilo delo nas vseh izraz dobre in poštene volje in da je vsakdo iz naših skupin delal po svojem najboljšem prepričanju za koristi občine in občanov... Tako je govoril odgovorni predstavnik »takratne večine«. Občinski odbornik dr. Štempihar pa mu je odgovoril — glasom zapisnika! — da sprejme besede dr. Obersnela na znanje, opušča vsako posebno ostrino, vendar pa ugotavlja, da prihaja priznanje po 36. mesecih dokaj pozno in da ne more spregledati sence, ki je ležala na večini zaradi načina njene izvolitve. — Mislimo, da si sodbo o resnosti jeseniškega dopisnika »Slov. Naroda« napravijo čitatelji lahko sami. Seveda jim njegovo manevriranje zaradi tega ne bo zelo razumljivo. Pač pa bo vsak razumel, da so se »preje složno sedeči« ljudje morali raziti, če se je enih prijela bolezen oponašanja metod JNS, drugi so pa ostali dosledni. Vsak bo to razumel z edino mogočo izjemo
— dopisnika »Slov. Naroda«.
Zagorje ob Savi
Predavanje. V nedeljo, dne 13. t. m. se bo vršilo v Zagorju predavanje o socialni zakonodaji, pomenu sliukuvnc iri gaui^aci jc in delavskega tiska. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Jelen. Pridite polnoštevilno.
Pobrelje pri Mariboru
Zdaj pa zdaj. Na Pobrežju se je pojavil preteklo nedeljo neki gospod po imenu Tur Šturm, gromovnik bivšega ministra in imejitelja privilegirane stranke g. Ljotiča. Imel je shod, katerega so se pa udeležili v pretežni večini neki Mariborčani. Hudega se ni zgodilo nič, pač pa je g. Šturm »štur-mal« francoskega ministrskega predsednika s. Bluma, ki služi danes za tarčo vsem reakcionarcem in fašistom. Dobili smo vtis, da bi vlada, v kateri bi poleg Ljotiča vedril in oblačil g. Šturm, takoj napovedala vojno Blumovi Franciji. Zabeležbe vredno je tudi, da je g. Šturm počastil fašistične diktature na ta način, da jih je molče prešel Ako bi jih bil hotel grajati, bi se jih gotovo spomnil, kot se je spomnil s. Bluma. Cez avstrijski klerofašizem pa Ljotičevci že celo ne morejo zabavljati, ko pa je njihov znak za las podoben avstrijskemu »kru-kenkreuzu« patriotične domovinske fronte, samo da ne vemo, kdo je ta znak od koga posnel. Jugoslovanske fašiste bo gotovo zanimalo tudi to, da g. Ljotič v svojem nacionalnem zanosu izdaja poseben list za vojvodinske Nemce, ki je pisan v žargonu rajhovskih vistosmerjenih časopisov. Enaki ptiči skupaj lete.
Radvanje
Ugotovitev. V dopisu, ki je izšel v št. 96. »Delavske Politike« z dne 28. novembra pod naslovom »Zakaj vse naj občina plačuje«, je govora samo o predlogu, ki je bil stavljen na občinski seji, naj občina plačuje mašnika in kupi cerkvene potrebščine, ne pa, da je to že sklep. Nasprotno: nastop opozicije je imel za posledico, da je bil predlog umaknjen.
Več luči. Dragi s. urednik. V soboto 14 dni so zasvetile v Zg. Radvanju nove električne luči, ki jih je pustila montirati občina, •)••	•4- ,w * " •*
ilii > ,i t:	rn<i	Čisto	pa so pozabili
na delavsko četrt, ki je v Zg. Radvanju zelo velika in — brez luči. Ceste imamo z ilovnatega asfalta in gorje delavcu, ki mora ob mehkem zimskem vremenu po tej cesti brez luči po brozgi in blatu hoditi.
— Prizadeti.
šoftcnj
Druščina pa taka. Kakor čujemo, se smuka okoli JRZ nek človek, splošno znan kot velik klečeplazec, poleg tega pa umazanih rok. Mož je znan, da je pri izplačilu zadrževal delavcem denar in si ga prilastil brez vednosti ter dovoljenja. Trajalo je včasih leto in dan, predno je iprizadeti delavec mogel dobiti pridržani denar nazaj. Sedaj se ta človek upa groziti, da bo vsak delavec letel na cesto, ki ne bi hotel trobiti v politični rog, v katerega trobi ta gospod, gotovo iz najčistejših nagibov. Žalostna je doba, v kateri je mogoče, da taki ljudje javno izpregovore.
Ljubljansko delavstvo za preskrbo brezposelnih
Na zborovanju ljubljanskega delavstva, o katerem smo poročali v prejšnji številki »Delavske Politike« je predsednik shoda s.
Tome predložil to-le
resolucijo:
Za omiljenje nezaposlenosti
je dolžna najprej skrbeti država z velikimi investicijskimi posojili, s kontrolo delovnega časa, s skrajšanjem delovnega časa ter s prispevanjem zadostnih zneskov za podpiranje nezaposlenih.
Lokalno pa je poklicana v prvi vrsti občina, da vrši to nalogo. Doslej se je v tem pogledu storilo zelo malo ali pa le v nepovezanih akcijah humanitarnih ustanov, ki potrebam, zlasti sezonskih in nepristojnih delavcev ne morejo ustrezati.
Za to zimo je akcija izvedljiva le deloma, ker so vse javne ustanove vezane na proračunske kredite. Vendar je treba organizirati akcijo, ki bo vsaj deloma priskočila na pomoč, tako-le:
Občina naj skliče sestanek zastopnikov vseh v poštev prihajajočih ustanov in društev ter zlasti delavskih strokovnih organizacij, ki skleni:
1. ustanovitev zadostnega števila ogre-valnic;
2. otvori potrebne javne delavske kuhinje, kjer bi prejemali nezaposleni in njih rodbine hrano ter mleko za male otroke proti nakaznicam;
3. ustanovitev posebnega odbora, ki bi mu bili prideljeni uradniki mestnega socialnega odseka ter event. borze dela za brezplačno sestavo evidenc nezaposlenih ter njih socialnih razmer. V skupno blagajno naj bi se nakazovali:
a) budžetni krediti javnih ustanov v Ljubljani, razen borze dela,
b) prispevki dosedanjih in bodočih zbiralnih akcij v Ljubljani,
c) prispevki obstoječih privatnih humanitarnih društev za kritje ogrevalnic in
Maribor
Delavstvo proti draginji
V nedeljo, dne 6. decembra t. 1. se je vršil v dvorani Delavske zbornice sestanek delavskih zaupnikov, na katerem je poročal predsednik Strokovne komisije o položaju delavstva z ozirom na naraščajočo draginjo.
kuhinj. Iz preostanka pa bi se dajale podpore nezaposlenim, ki so izčrpali podporo pri borzi dela ter ne morejo dobiti dela.
Poleg teh nujnih ukrepov za letošnjo zimo, naj občina razpravlja na svoji seji o ukrepih za bodoče. Konkretno predlagamo:
1. razpis večmilijonskega posojila za gradbena dela, ki naj se porabi v občini predvsem za gradbo stanovanjskih hiš s higijenskimi stanovanji za delavce in ne-imovite sloje;
2. vstavi naj se v prihodnji proračun občine 1% budžetnih izdatkov kot izredni prispevek za podpiranje nezaposlenih. Zato naj se uvede davek na luksuzne predmete, alkohol, dobičke industrijskih in denarnih podjetij.
*
Zborovalci so resolucijo burno odobravali ter jo soglasno odobrili.
TOVARIŠ!
Zakaj si tako dobro razpoložen ? „Zato, ker sem si kupil srajce in nogavice v trgovini
„ZORA“
Ljubljana, Miklošičeva c30
kjer so me res dobro postregli
z veliko Izbiro in zelo nizko ceno
Povem pa tudi Tebi, da si nabaviš in prepričaš!11 Poglejte si tudi naše izložbe!
Ker draginja ogroža eksistenco delavcev in nameščencev ter njihovih družin, zahteva delavstvo v svojo zaščito temu primernih ukrepov.
Vpokojenci in izplačevanje pokojnin.
Upokojenec nam piše: Zadnje čase je bilo v naših dnevnikih mnogo polemike radi izplačevanja pokojnin državnim upokojencem. Vsa ta debata upokojencem nič ne hasne. Razen tega si JNS- in JRZ-časopisje medsebojno nima kaj očitati. Kar se mene tiče, predlagam, da se zadeva tako uredi, kot je urejena v Beogradu, o čemer sem se prepričal na lastna ušesa in oči, ker sem bil 1. decembra t. 1. doli. Državni vpokojenci v Beogradu dobivajo pokojnine izplačane točno vsakega prvega v mesecu, tudi če je prvega nedelja ali praznik. Privatnikom pošta ob nedeljah in praznikih ne dostavlja, izjemo tvorijo samo upokojenci, katerim nosijo denar tudi ob takih dnevih posebni pismonoše. — Ta skrb finančne uprave in pošte za beograjske vpokojence je naravnost ganljiva si)t•>. **-.	*-»-■	>	Zato	pre-
dlagam v soglasju z vsemi upokojenci: ravnajmo se tudi pri nas po vzgledu, ki ga nam daje Beograd.	Upokojenec.
Samo 400 telefonskih vodov pokvarjenih.
Moker sneg, ki je naletaval preko nedelje, je potrgal nič manj kot 400 telefonskih vodov. Kdaj bo škoda popravjena in pokvarjene telefonske številke zopet vključene v redni telefonski promet, ni mogoče reči. — Zopet enkrat nas ta dogodek opominja, kako potrebno bi bilo, da bi namesto prostih vodov v mestu, položili kabel. Zaenkrat pa na to še ni misliti, saj še o polaganju kablja Maribor—Beograd—Ljubljana itd., ki naj tvori priključek na mednarodne kabelske proge ne čujemo več, dasi se je letošnjo pomlad pisalo in zatrjevalo, da se bo s temi deli pričelo že takoj tedaj.
Nadebudna mladina. Naročnik našega lista nam piše: Imel sem priliko opazovati v parku skupino dečkov, po velikosti sodeč, srednješolcev, k' •'	**•*-	i,
tniii.i,! iti i» ii k> ims i,-JI.m ko so s Puško na zračni pritisk (mogoče pa s puško za neslišni strel) streljali na ptice. To je milo rečeno brezsrčno. Priporočamo stari-šem in profesorjem, da s primernim podukom odvrnejo otroke od takega početja.
Ptuj
Na »Delavsko Politiko« so naročeni:
gostilne: Berlič, Jelinek in Krajšnik (pri Slonu); trgovci: Arnuš, Hrv. trg in Šeruge, Tyršev trg; brivnica g. Nekola; krojač Kri-stanič in mehanik Simonič. Upamo, da se bo še kateri obrtnik in trgovec prijavil tekoči mesec. Kdor odklanja delavski list, lahko pogreša tudi delavski denar. — Naročnik »Delavske Politike«.
Novi ravnatelj meščanske šole. Nismo še povedali, da je izpraznjeno ravnateljsko mesto na meščanski šoli zasedel g. R. Učenci in stariši si želimo, da bi pod novim ravnateljem ostalo tako, kot je bilo ipod njegovim prednikom g. dr. Kvedrom, katerega so učenci ljubili in spoštovali ter se v vseh
Tudi čuvaj, ki strogo gleda na to, da kakšen otrok ne zaide na trato in preganja mladino, ki si izbere park za nogometaški prostor, naj bi sovražnikom ptic pevk med mladino, posvetil vso svojo pozornost. P.
Tečaj za autogenično varjenje, ki se je pričel v Mariboru dne 23. novembra je bil dne 5. decembra zaključen. Tečaja se je udeležilo 30 kovinarjev, od katerih jih je nekaj bilo tudi iz oddaljenih krajev, celo iz Hrvaške. Tečaj je vodil inž. Knez iz Ruš z varilnim mojstrom Gjurahovičem. Uspeh je vsestransko zadovoljiv. Stroške za tečaj je nosila po večini zbornica za TOL
Obrtni tečaji. Kdor se želi udeležiti kakega obrtnega učnega tečaja radi izpopolnitve svoje strokovne ali splošne naobrazbe, naj se javi pri obrtnem zadružnem referentu na sreskem načelstvu. Na tečajih bodo predavatelji obravnavali snov za mojstrske izpite in vršili poduk o krojaškem in čevljarskem prikrojevanju, knjigovodstvu, računstvu itd.
Morilec šentiljskega pismonoše prijet
Morilca šentiljskega pismonoše je mariborska policija sinoči izsledila in aretirala. Izdal ga je tisočak, ki ga je morilec menjal v trgovini Mastek. Številke oropanih tisočakov so bile znane in trgovci na nje opozorjeni.
Mariborsko gledališče
Milan Skrbinšek je ob 25 letnici odrskega umetniškega delovanja gostoval v vlogi dr. Morella v »Prvi legiji«. Žal nam je, da nismo videli našega zasluženega igralca, režiserja in vzgojitelja v večji in drugačni vlogi, kjer bi lahko sprostil vse svoje velike umetniške ustvarjalne sile. Kljub temu, da je njegova vloga neorgan-sko vrinjena v to dramsko delo, je bil njegov dr. Morell dobro zamišljen in sam zase harmoničen lik, ki je ostal v svetskem stilu vso igro in tako ustvaril življensko podobo, ki je pisatelj ni zmogel. Ostali igralci so bili vsi izredno razpoloženi in so igrali zelo homogeno.	—I
zadevah, polni zaupanja obračali nanj. Pravi vzgojitelj je le tisti, ki si zna osvojiti srca mladine, med katero deluje. — Stariši.
Izkoriščate državo... je rekel nek brež-ki gospod neki brezposelni, ki je — brez službe — poročena s pekovskim pomočnikom, ki malo zasluži in je brez premoženja, prosila za brezposelno podporo. Gospod, ki je državni upokojenec, menda dela v svoji novi službi brezplačno, ker sicer ne bi bil mnenja, da omožena žena v slabem socialnem položaju nima pravice do brezposelne podpore.
Ali si ie poravnal naročnino? Ako Se ne, izpolni svojo dolžnosti
Celje
Lepo so jim jo zagodli. Pretekli teden so prišli neki tujci v neko tukajšnjo slaščičarno in so si naročili jestvin za okroglo Din 20. Ko je potem eden izmed njih potegnil stotak iz žepa in plačal, si gotovo ni mogel misliti, da bo s tem vzbudil kakšen sum proti sebi. Zato je bil tembolj presenečen, in nič manj seveda njegova dva prijatelja, ko se je kmalu nato pojavil policijski organ, ki jih je legitimiral na podlagi ovadbe, ki jo je podal nekdo — ki se je vsekakor moral nahajati tisti čas kot oni v slaščičarni — zoper nje. Tujci so bili ogorčeni nad tem, kar se jim je pripetilo in so svojemu ogorčenju še na cesti dajali duška. Rekli so pa, da v Celje nikoli več, kjer more človek postati sumljiv že če ima pošteno zaslužen stotak v žepu, pa ni tako fino oblečen, kot bi to kdo od gostov, ki zahajajo v tak lokal, menda rad zahteval.
Krajevna protltuberkulozna liga je letos poslala v počitniške kolonije 10 revnih, slabotnih in jetiki podvrženih otrok. Stroški za letovanje teh otrok so znašali Din 5000.—. Po izjavi zdravnikov so se otroci v počitniških kolonijah (na Pohorju in Jadranu) dobro popravili. Liga podpira tudi jetične bolnike z živili in skrbi, da potrebni redno dobivajo v dispanzerju pneuma-thorax. Protituberkulozna liga zbira fond za zgradbo zavetišča jetičnih bolnikov v svrho izolacije in preprečitve okuženja zdravih. Da se zgradba takega prepotrebnega zavetišča čimpreje uresniči, pobira liga od 1. novembra dalje po inkasantih mestne elektrarne (gg. Golež Maks in Peer Karol) in proti potrdilu prostovoljni mesečni dinarski prispevek za zgradbo azila jetičnih holnikov.
KINO .METROPOL*, CELJE
V sredo, 9. dec.: BELI PEKEL — PIZ PAL0.
Planinski velefilm. Režija dr. Fanckova.
V četrtek, 10.. petek, 11., sobota, 12. decembra: HELENA. (Sence prošlostl). V glavni vlogi
Luisa Ullrich.
Vsak petek, soboto in nedeljo matineja. Vsi prostori v parterju Din 3'50, na balkonu Din 4'50
Kranj
Tako pobijajo brezposelnost. Govori se, da nek ugledni pristaš JRZ nabira kmečke sinove za zaposlitev pri cestnem odboru. Po zaslugi tega veljaka je zadnji čas dobilo zaposlitev okrog 12 kmečkih sinov. Neki kmečki oče je klerikalnega veljaka pri svojem delu pošteno oštel, češ, da je dosti bolj potrebnih, kakor pa je njegov sin, in da naj zaposlijo one, ki so brez vsakih sredstev za preživljanje.— Na drugi strani pa »Jugobruna« po svojih agentih nabira za novo dograjeno predilnico samo mlade kmečke fante in dekleta, ki bodo v začetku obratovanja pozvani na delo. »Jugobruna« je že svoj čas zastopniku DZ izjavila, da bo v predilnici zaposlila samo mladoletne delavce in delavke, katere bo sama po svoje izučila in ki bodo seveda cenejša delovna moč. — Vprašamo, ali se na tak način pobija brezposelnost in nudi zaslužek najpotrebnejšim? Gotovo ne! Na eni strani prevladujejo politični momenti, radi česar izgubljajo najpotrebnejši delavci zadnji skromni košček kruha. Na drugi strani pa inozemski kapitalizem izrablja položaj, da pride do cenene delovne moči. To gotovo ni v interesu narodnega gospodarstva. Mi se bomo na podlagi točnih ugotovitev k vsemu temu še povrnili in opozorili vso pošteno slovensko javnost na te in podobne stvari.
RuSe
Pobožni gospodje v skrbeh za »Sokola«.
Znano je, da katoliško časopisje ni naklonjeno »Sokolu«. Tem večje začudenje je zato vzbudila vest v »Slov. domu« pod naslovom »Marksizem tudi v Rušah?«. V tej notici piše list o razmerah v ruškem »Sokolu«, kjer da so na eni strani delavci, »na drugi strani pa stari nacionalisti, o katerih je znano, da z narodnostnim prepričanjem niso prekupčevali«. Med tema skupinama je bojda nastalo trenje. Stari nacionalisti, »o katerih je znano, da z narodnostnim prepričanjem niso prekupčevali«, so po informacijah »Slov. doma« označili protisku-pino za marksistično in na to opozorili tudi nadrejene sokolske instance. Nadrejene instance pa so, ako je vest »Slov. doma« točna, izjavile, da je »Sokol« v zasebnem življenju — kar hoče. »Torej tudi interna-cionalist,« vzdihuje »Slovenski dom«. (»Slov. dom« misli namreč na marksistične internacionaliste, in ne morda na rim-sko-katoliške!) Poln gneva radi tega postopanja sokolske uprave vzklika list: »Stare ruške Sokole je torej izrinila nova skupina, ne da bi višji sokolski forum spričo delovanja te skupine kaj ukrenil. Primer, ki si ga velja zapomniti!« — To je prvič, da je »Slov. dom« tako vnet za »Sokole«. Škoda le, da ne pove imen tistih starih nacionalistov, »o katerih je znano, da z narodnostnim prepričanjem res niso kupčevali«. Nekateri Rušani pravijo, da so to najbrž tisti, ki so šli pri zadnjih volitvah z JRZ. Veselost pa je vzbudila vest »Slov. doma«, da je bivši poslanec Krejči za tisto skupino, ki so jo stari nacionalisti označili za — marksistično.
Franco plačuje Maročane s starim nemškim denarjem iz leta 1922,
češ, da ga bodo pozneje zamenjali za zlato. Nemški denar ni več v veljavi.
O delavskih zaupnikih
Nekaj momentov iz predavanja s. Pliberška v Ljubljani 28. 10. 1936
S. Pliberšek je predaval prvič v Ljubljani. Govoril je o delavskih zaupnikih, njih nalogah in dolžnostih ter dolžnostih organiziranega delavstva do zaupnika.
Delavski zaupnik je važna pridobitev po zakonu o zaščiti delavcev. Delavstvo je imelo zaupnike že pred tem zakonom1. Gospodarski razvoj in delavski interesi so jih diktirali. Zaupnik mora sam ščititi svojo avtoriteto napram podjetniku in^ delavstvu s tem, da vrši svojo dolžnost resno, previdno in po zakonih. Z resnim delom lahko silno mnogo koristi delavstvu, posameznikom in organizacijam v vseh socialnopolitičnih zadevah, v delovnih, mezdnih in socialnozavarovalnih. Dober zaupnik je najboljši zagovornik in svetovalec delavstva.
Razumljivo je, da se mora delavski zaupnik za to svoje delo temeljito pripraviti. Delavci nismo imeli prilike, da bi se^ bili pripravili za življenje v šolah. Zato se moramo izobraževati sami, zlasti je delavska organizacija dolžna z vzgojo članov vzgajati zaupnike in naraščaj zaupnikov. Saj vemo, kako je marsikdaj težko izvoliti zaupnika, ki bi hotel ali bil popolnoma ^ sposoben za zaupniško mesto. Naši delavci pač nimajo prilike, da bi se izvcžbali v zaupniških dolžnostih. Potrebni so zaraditega posebni zaupniški tečaji, na katerih se obravnava vsa potrebna snov.
Tudi v praksi je potrebno sodelovanje vseh delavskih zaupnikov. Treba bi bilo stalno obveščati vse zaupnike medseboj o delovanju posameznih zaupnikov, da bi se vsi tudi na praktičnih zgledih učili. Vsako leto bi morali imeti tudi sestanek, na katerem bi se predložila poročila o delovanju in posvetovalo o nadaljnjih smernicah in delovanju. ■
Napačno je, da sc delavski zaupniki volijo samo za eno leto. V rudarstvu se volijo zaupniki na tri leta ter se v tej dobi lahko izurijo v dobre zaupnike. Vrhutega imajo rudarski zaupniki tudi nekaj denarnih sredstev na razpolago, da jim ni treba vsega žrtvovati iz bornega zaslužka. Taka sredstva služijo tudi medsebojnemu obveščanju med zaupniki in glavnim zaupništvom.
Tu nas čaka še mnogo dela, ki se mora opraviti. Izvežbani delavski zaupniki so najmočnejša opora posameznikom in organizacijam, toda tudi .organizacije .morajo .stati za zaupniki kakor nepremagljiv zid. Tako dobro in skupno delo privede delavstvo do veljave in boljših časov.
Še enkrat:
O delavskih pravicah naj razsoja neodvisen sodnik! Uredba o razsodiških odborih
je stopila v veljavo 5. decembra 1936. »Slovenec« se te uredbe veseli in že težko pričakuje, kdaj bodo imenovani razsodiščni odbori. Delavstvo je seveda drugačnega mnenja, ker si je na jasnem kakšno bo sodstvo, ako ga bodo vodili od vsakokratne vlade odvisni politični upravni uradniki, namesto neodvisnih sodnikov. Še sedaj, ko so sodila redna sodišča, je moral delavec včasih v tretjo instanco, da je dosegel svojo pravico, zlasti, ako je bilo treba doseči načelne odločitve, ker so gotove določbe naše socialne zakonodaje nejasne. Kako pa bo to izgledalo sedaj, ako se vzpostavijo razsodiščni odbori, z upravnim uradnikom kot sodnikom, ne da bi imel delavec možnost, da se
proti taki sodbi pritoži, si lahko mislimo. Razumemo, ako se gospodje okoli »Slovenca« in zveze industrij-cev vesele tega novega stanja v delavskem sodstvu. J ............ ...
--	...	Upamo
pa, da gledajo merodajni faktorji nekoliko drugače na to stvar in da bodo sodstvo pustili rednim sodiščem, vsaj dokler ne bo uredba o razsodiških odborih popravljena in za predsednika razsodiškega odbora postavljen neodvisen sodnik ter zajamčena možnost pritožbe na višjo instanco. Te stvari je mogoče urediti z navadnim popravkom1 uredbe, brez vprašanja parlamenta in senata, kar izrecno povdarjamo, ^
Angleške ženitvene skrbi
Delavci dajo kralju prav, da se poroči, kakor pač hoče
ločbah iz leta 1932. odobriti obe im-perijski zbornici in vsi parlamenti dominijonov, ali pa skleniti nov zakon o dinastijskih določbah. Spor, kakor je v bistvu malenkosten, uteg-
Angleški kralj hoče poročiti dvakratno ločenko Simpsonovo. To sicer ni greh. Ali angleški dvorski gospodi in konservativnim politikom zadeva ne ugaja. Tudi angleška cerkev pravi, da je Simpsonova zapeljala kralja, da se ne udeležuje cerkvenih obredov. Bald\vinova vlada se upira kraljevi volji ter grozi, da odstopi ter da se potem razpišejo volitve (nekakšen plebiscit) in novi parlament naj sklepa dalje. V Angliji kralj ni vezan na morganatično poroko, kakor je bilo v Nemčiji, Avstriji in drugod. Zato tu ni ne rodbinskega ne zakonskega zadržka za njegovo ženitev. Baldwin bi rad povzročil odstop kralja v tem primeru. Toda kraljev odstop morajo po do-
ne imperiju škodovati na ugledu. V tej zadevi je doslej odkrito povedalo svoje mnenje le glasilo avstralske delavske stranke »Labour Dail«, ki ostro kritizira Baldwina zaradi tega ustavnopravnega spora, N s, ta k.
7nf'o*iru« (U'-'v ,■ Zanimivo je pri vsem tem, da se javno mnenje v Angliji naglo prevrača v prid kralja. Zato je verjetno, da se zadeva odloži na poznejši čas.
GrSke homatije — ker manlka demokracije
»Anonimni politik« — organiziral prevrat v Grčiji
Kakor smo že poročali se je na otoku Kreti uprl nek artiljerijski polk. Grško časopisje piše, da je ta upor v zvezi s poizkusom nekega »anonimnega politika«, da organizira prevrat. Ta poizkus pa označuje časopisje za naravnost »smešen«. Naknadno se pa izve, da stoje za tern poizkusom politiki Mihalakopulos Mer-kuris in general Rapas in da stvar le ni tako smešna, kot se jo hoče prikazati. Č'-v—-- - *—
Volnene dokolenke,
moške In Zenske nogavice
iz lastne pletarne nudi
EKSPORTNA H!$A „i.UNA“
Maribor, Glavni tr« štev. 24.
Ne bo nič z nemškim posojilom v Angliji. Nemčija išče posojilo v Angliji. V svrho propagande je poslala v London novega poslanika Ribeu-troppa. Nemško poslaništvo ima v Londonu veliko novo palačo, v kateri hoče Ribentropp urediti center družabnega življenja. Razen tega mu stoji na razpolago pet letal in dva avtomobila. Angleži pa na vse to ne dajo dosti, in so Ribentroppu že povedali, da s posojilom 200 milijonov funtov (okroglo 50 milijard dinarjev) ne bo nič.
Beritevo
Modemi janičarji. Janičarji, ugrabljeni sinovi napadenih narodov so bili hujši od Turkov. Turki so jih vzgajali, da so potem širili Mohamedovo vero med gjavri, kakor so imenovali kristjane. Moderni janičarji, ki jih vzgajajo kapitalisti, pa morajo znati izžemati podrejeno ubogo delavsko paro, da bodo njihovi gospodarji imeli več božjega blagoslova v obliki pomnoženega kapitala. — Neka tvrdka v ljubljanski okolici je pred več leti nastavila v nekem svojem podjetju nekega brezposelnega pomočnika. Ta mož je podjetje tako zracionaliziral, da si upa trditi pred sodiščem, da pomočnik, ki toži za nadure, itak ni nič delal, ker obrat teče brez vsakega nadzorstva. Če bi ga sodnik še dalje izpraševal, bi mogoče izvedel, da so pomočniki v podjetju samo za to, da v nočnih urah z odprtimi ustrni poslušajo pripovedovanja tega moža o strahotnih dogodivščinah, ki jih je doživel kot sanitejec v svetovni vojni. Ko pa teh zgodb zmanjka, potem dobi pomočnik brco in čez osem dni lahko gre, gospa tega moža pa se pelje v Ljubljano k 1 »Slovencu« naročat drugo moč. Da bi se pa tak odstavljeni pomočnik tre naselil kje v bližini in da bi ga odgnal čim dalje proč, poskrbi mož na ta način, da piše taka-le pisma: »Na Vaš dopis Vam sporočam, da se pomočnik ne nahaja več pri nas. Ker je bil nesposoben za nočno delo, smo ga poslali domov.« Ali pa: Slučajno sem izvedel, da nameravate vzeti v službo pomočnika X. Y. Zato Vas opozarjam, da je ta človek popolnoma nesposoben za nočno delo. Sicer pa gre čez par tednov k vojakom in se ga že zato ne izplača vzeti. Povdarjam pa, da je popolnoma ničvreden človek itd.*	■	*■	■	•	•
Taki so janičarji kapitalizma. Lado.__
IVAN KR A VO S
Itlarlbor, Aleksandrova 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična BOŽIČNA DARILA.
DeMi provm svetovalec
Mož ne odgovarja za dolgove ženo
Vprašianje: Nek delavec je bil le par let poročen in se je pred tremi leti ločil od svoje žene. Že pred poroko je ta napravila dolg pri trgovcu, sedaj pa tirja trgovec na plačilo tega dolga njenega loče-ne.ga moža. Ali mora dolg plačati?
Odgovor: Mož sploh ne odgovarja za dolgove žene, razen za one, ki nastanejo z nakupom potrebščin, katere se vpora-bijo za skupno gospodinjstvo. V primeru, ki ga navajate pa to ni bilo, vsled česar trgovec ne more zahtevati plačila od moža. Terjatev je očividno že tudi nad 3 leta stara in je torej zastarala, razen ako se jo je ločeni mož v zadnjih treh letih zavezal plačati. V tem primeru odgovarja seveda za terjatev v vsakem slučaju.
Športna rubrika
Delavskim športnim klubom!
Delavski športni klubi (nogometne sekcije) se pozivajo, da za predstoječo letno skupščino nogometne zveze pošljejo svoja polnomočja tajništvu »Radničke sportske zajednice« v Beogradu ali pa njenim pododborom na sedežu podzvez, kjer taki pododbori obstoje.
Gre za izredno važna vprašanja, za naš šport, zato bi ne smel noben delavski ali delavstvu naklonjen klub dati polnomočje nikomur drugemu, razen »Radnički sportski zajednici«. Ako je kakšen klub že koga drugega opolnomočil, naj izstavi novo polnomočje — brez navedbe imena do-tičnika, ki ga bo, zastopal — in v njem prekliče veljavnost prej izstavljenega polnomočja.
Obvestila in polnomočja na: Sekreta-rijat radničke sportske zajednice, Beograd, Nemanjina ul. 28.
VZAJEMNOS1
Kočevje
Prvi nastop našega delavskega odra. V
Kočevju smo »za plankami«, na koncu sveta, kjer medved po zimi skozi okno gleda, kot še^ sedaj ponekod pravijo in dražijo nas Kočevarje. Zaspanost vlada med ljudstvom. Pri delu seve ne smeš biti zaspan, toda za javno življenje in delovanje marsikomu ni mar.
Zaprt med štiri stene svojega bornega stanovanja živi tja v en dan in čaka, kdaj bo boljše, dokler ga ne doleti še kaj slabšega. Delavci smo izprevideli da tako ne gre več naprej. Tisti, ki so imeli »Delavsko Politiko« že poprej naročeno, so nam vedno pripovedovali, da po drugod ne vlada tako mrtvilo med delavstvom, kot pri nas. Končno so se nas te besede le prijele in sklenili smo, da bomo tudi pri nas začeli z delom za izobrazbo. Ustanovili smo »Vzajemnost« in v njenem okviru poklicali v življenje tudi dramski odsek. Takoj se je videlo, da smo prav začeli. Dne 8. novembra so se naši diletanti prvič predstavili javnosti z E. Kristanovo dramo »Zvestoba«. Velika dvorana hotela »Trst« je bila polna občinstva, ki je ob koncu predstave izredno zadovoljno odhajalo s prireditve. O naši vprizoritvi se je govorilo vsepovsod, kar je dalo društvu poguma, da je sklenilo predstavo ponoviti. In res 15. novembra smo zopet gledali naše diletante, ki šo se s svojim režiserjem s. Do-lerjem zopet častno odrezali, kot prvič. Prvi uspeh naj nam bo bodrilo za bodočnost. Napeli bomo vse moči, da bo izobraževalno delo v okviru »Vzajemnosti« res uspevalo in rodilo sadove. Delavec.
Zalog
Odrska predstava. Tukajšnje delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« je vprizo-rilo v nedeljo, dne 22. novembra t. 1. pri Cirilu Požarju v Zalogu Ludvika Kukovca socialno dramo »Spoznanje« v šestih slikah. Nabito polna dvorana je pričala, kakšno zanimanje vlada med delavstvom za delavske kulturne prireditve, iz vseh krajev so prihiteli sodrugi in sodružice, da si ogledajo dramo, ki slika trpljenje sodobnega proletarca. Igralcem, ki so marsikatero uro žrtvovali, da so vprizorili to novo delo, pa vse priznanje in zahvala. — Družnost!
Ruše
Ne mine skoro mesec, da ne bi zrasla iz tal kaka nova postojanka delavskega kulturnega gibanja. Sedaj so tudi ruški delavci uresničili svojo davno misel in ustanovili svoje kulturno društvo »Vzajemnost«, čigar ustanovni občni zbor se je vršil dne 8. 11. 1936. Društvo bo z odločno voljo takoj šlo na delo, ker hočejo tudi industrijske Ruše biti med prvimi v delavskem kulturnem snovanju. Jedro društva bo delavski pevski zbor, ki skoro začne s svojimi vajami. Na bližnjem- programu pa je tudi prirejanje predavanj in ustanovitev delavske knjižnice.
Odboru društva načeluje izkušeni sodr. Kreuh. Dolžnost ruškega delavstva pa je, da se polnoštevilno oklene svoje kulturne organizacije in jo na vsakem koraku podpre, kajti v izobrazbi je moč.
Škofja Loka
V nedeljo 29. novembra se je postavila nova postojanka naše kulturne zveze v Škofji Loki, kjer doslej še ni bilo sploh nobenega delavskega izobraževalnega društva, tudi »Svobode« ne. člani in članice kažejo veliko razumevanja in požrtvovalnosti. Saj so že pred ustanovnim občnim zborom sami uredili veliko društveno sobo v hiši posestnika (kmeta) Zakotnika v Starem Dvoru št. 16 tako, da ne bo treba članom radi društvenega delovanja zahajati v nobeno gostilno, temveč jim bo nasprotno društveni lokal vedno na razpolago.
S. Štukelj je v imenu glavnega zvezi-nega odbora razložil vse smernice in pomen našega izobraževalnega dela. Nato so bila soglasno sprejeta društvena pravila. Društvo bo v tej zimski sezoni prirejalo skioptična predavanja, priredilo bo Silvestrov večer, delovali pa bodo pevski zbor, dramatski in šahovski odsek.
V odboru, ki je bil soglasno izvoljen, je predsednik Ivan Gaber, podpredsednik Anton Kavčič, tajnik Ivan Starman, namestnik Franc Ladiha, blagajnik Janez Dolinar in namestnik Tkalčič Anton; odbornikiso: Buh Ivana, Buh Justi, Šešek^ Ivanka, Zon-tar in Košir: v nadzorstvu: Šešek Ivan in Franc in Bogdan Trojar.
Maribor
»Vzajemnost«, v sredo, dne 9. t. m. zanimivo predavanje. Predaval bo R. Golouh o »Evropa in Amerika«. Predavanje se prične ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9-II. Pridite vsi.
MALI OGLASI
Pfašf ettaleljt kupu-tei« nalceiiefše pri nsSih Inserenlili!
Frnnc Kornisnnov lasl.Knrl RaSS
Maribor, Gosooska ulica 3 — moda, galan-teriia, drobnarija in iitrače vseh vrst. Nai-večia izbira in naiboliši nakup.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Oelavslo doinr.nin.
Maribor. Franliopanova ulica 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18, se priporoča cen), občinstvu za izdelarvo oblek za gospode in dame P° naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga-
POZOR! Damsko in moško garderobo po najnovejši fazoni in zmernilh cenah vam izgotovi Aršic Leopold, modni salon »niega-Facone«, Maribor, Koseskega unča 22. (Zadostuje dopisnica, pridem na aom.j
Zahtevajte vedno in povsod kruh in pecivo iz Delavske peharne v Hcrifcoru,
Telefon $1.2324
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.