KRANJSKI ZVON ^^ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. "^T^Izdaja: mestni župni urad v Kranju. "I l Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1939. Št. 1. Posamezna štev. 1 Din. Letno poročilo o delovanju Vincencijeve družbe. Leto 19% se je nagnilo k zalomi. Vsak skrben gospodar pregleda ob sklepu leta svoje premoženjsko Stanje. Tudi naša družba je naredila obračun ter se z zadovoljstvom ozira v preteklo leto. Bilo je mnogo dela in skrbi, pa ta trud je bil obilo poplačan z lepim Uspehom, ki se je zlasti pokazal ob naših dveh glavnih obdaritvah za veliko noč in za sv. Miklavža. Med letom pa so se delila z ozirom na nujnost potrebe redne izredne podpore bodisi v denarju, živilih ali obleki. S pomočjo naših velikodušnih dobrotnikov je bilo dru-•s,venemn odbora mogoče pripravili revežem lepe velikonočne praznike, pri Miklavževi obdaritvi so pa bili "o j več oskrbljeni z obleko in živili. Pri velikonočni obdaritvi na veliki petek je bilo ''»»/deljeno med 171 strank iz Kranja in iz vasi kranjske župnije: 190 kg mesa, 120 kg slanine, 533 kg moke 25 kg sladkorja, .11 potic. 10 klobas. 2 kg žitne kave. * predpasniki, 1 srajca, 1 obleka, par čevljev. Stroški ie obdaritve so znesli 6494 din. Ni pa pri lem všteta v,>ednost podarjenega blaga in živil. Da se revežem vsaj nekoliko pomaga v mrzli zi- je kupil odbor "Vine- družbe 1 vagon, t. j. 15.000 kg bukovih drv. Razžagana drva so bila razdeljena med ■>9 strank po 100-200 komadov. — Stroški za nabavo so znesli 2.S66 din. Po okoliških vaseh so nabrale odbornice v živilih: <>0() kg krompirja, 32 kg kaše, 12 kg fižola, 14 kg je-p''oo.ja in 14 kg riža. 11. novembra t. I- so se razdelila nabrana živila ^ strankam. Kakor vsako leto je pripravil odbor Vino. družbe Miklavževo obdaritev otrok, starih in onemoglih re-vožev in še drugih, ki so bili nujno potrebni pomoči. Odbornice so pobirale prostovoljne prispevke v denarju in blagu po mestu in vaseh, ki spadajo pod sanjsko župnijo. Poleg tega se je odbor obrnil s pis-'»»no prošnjo na razne tvrdke izven Kranja za kaki ^■nkolj dar za naše reveže Zelo razveseljiv in nad Vse pričakovanje je bil uspeh naših prošenj. Na nabiralne pole v Kranju smo prejeli v gotovini 7.276,50 din, v blagu od kranjskih trgovcev in tovarn 473 m raznega blaga za zimske obleke in perilo, 16 čepic, 18 parov templancev, 16 volnenih jopic. 4 skoke, 5 parov copat, 3 pare otroških nogavic, 1 par čevljev, 1 otroški predpasnik; 1 kos prekajenega mesa, 107 kg bele moke; 5 tvrdk je darovalo pecivo. Zavod Marijanišče, ki je last Vinc;. družbe, je prejel: od tovarne Ika 36 parov otroških nogavic. \1 hlačk, 7 skokov, 18 čepic. 12 pomladanskih jopic. Tovarna Semperit je poslala: 12 termoforjev (grelcev), 10 kom. gumiranega platna za otroške posteljice in gumijasto preprogo. Trgov. Kokl je darovala nad 24 m blaga za otroške oblekce. G. Lieber Franc je popolnoma oblekel eno siroto iz Marijauišča, za kar mu je odbor dolžan posebno zahvalo. G. Savnik je poslal mnogo raznih igrač, G. Vidmar 6 m raznih ostankov. G. Ileller 2 cela kosa flanele za perilo in veliko ostankov barhenta in pisane tkanine za letno perilo. Kolo j h gos lov. sester je darovalo na priporočilo gg. učiteljic kranjske šole: 16 toplih oblek, 16 flanelastih srajc, 3 pare copat. 16 robčkov. Zunanje tvrdke so nam nakazale v gotovini 1450 din, 170 kg bele moke, 50 kg koruzne moke, 10 kg franko ve cikorije, 5 kg žitne kave, 27 kg salame, 25 paštet, 9 kg masti, 5 kg ocvirkov, 8 kg razne špecerije. 7 kg makaronov. Miklavževa obdaritev je bila dne 9. decembra I. I. v Marijanišču. Vsi obdarovanci so bili po odbornieah pravočasno obveščeni in za vsakogar je bilo darilo že pripravljeno. Da se je mogla izvršili obdaritev v tako lepem redu, je zlasti zasluga naše vrle gospodarico gdč. Elze Dolenčeve, ki se poleg svojega posla ni ustrašila ogromnega truda in dela. Skupni obračun je sledeči: 77 reveže v iz mesta je prejelo 224 kg bele moke. 60,50 kg sladkorja, 30,50 kg žitne kave in 233 m blaga. Na Kokrici je bilo razdeljeno 6 revežem 30 kg bele moke, 7 kg sladkorja, 2,50 kg žitne kave, 48 in blaga. Stran 2. KRANJSKI ZVON Štev. !'• 15 revežem, s Huj in Klanca smo dali 57 kg bele moke, 14,50 kg sladkorja 2,50 kg žitne kave, 48 m blaga. Na Rupi je bilo razdeljeno med 7 siromakov: 28 kg bele moke, 6,50 kg sladkorja, 4 kg žitne kave, 25,60 m blaga. Na Primskovem smo razdelili med 50 siromakov 170 kg bele moke, 41,50 kg sladkorja, 9 kg žitne kave, 281 m blaga. V Struževo smo dali 11 revežem: 27 kg bele moke, 7 kg sladkorja- 1-80 kg žilne kave in 28,90 m blaga. Skupno se je razdelilo med 181 revežev: 582 kg bele moke, 147,50 kg sladkorja, 52,50 kg žitne kave, 693,50 m blaga, 10 parov čevljev, 6 parov copatk. 14 skokov, 5 rjuh, 35 ženskih srajc, 34 moških srajc, 2 predpasnika, 2 majci,, 31 volnenih jopic, 16 čepic, 8 parov hlačk za dečke, 2 para moških hlač, 18 parov podplatov, v živilih še 5 kg cikorije, 5 kg ržene moke 9 kg masti, 27 kg salame. 25 paštet, 7 kg makaronov, 15 kg riža, nekaj peciva, 10 kg mila in 830 din v gotovini- Stroški obdaritve so znesli 12.066 din. Ako bi se računala vrednost darovanega blaga in živil, bi se znesek obdaritve znatno zvišal. Iskrena hvaležnost nam narekuje, da se vsem dobrotnikom prav iz srca zahvaljujemo za vse. kar so storili dobrega v blagor našim revežem. Bog bodi vsem obilen plačnik! Ob nastopu novega leta zre odbor Vinc. družbe z zaupanjem v bodočnost, da mu bo kljub težkim časom mogoče pomagati onim, ki so pomoči, potrebni, če se bodo naši plemeniti dobrotniki ravnali po Gregorčičevih besedah: " •. .da srečen ni, kdor srečo uživa sam. Imaš I i, brate, mnogo od nebes, od bratov svojih ne odvračaj mi očes!-' Naše orožje. Danes se svet drugače suče kakor se je včasih. Danes svet zajemajo ideje, za katere ljudje mnogo žrtvujejo, žrtvujejo tudi svoje življenje. Duhovna razgibanost ni bila še nikoli tako živa, kakor je v današnjem času. Tudi boj za vero in nevero je danes podoben prvim časom krščanstva. Toda nikakor ne smemo misliti, da se boj za vero in nevero bije v parlamentih ali na bojnih poljih, temveč — na papirju. Tu je danes težišče tega boja. Mnogo je danes časopisja, mnogo knjig, mnogo letakov in oglasov, danes že preprost človek ne more biti več brez vsakodnevnega čtiva. Naše postojanke so v marsičem na slabšem, kakor so postojanke nasprotnikov. Nasprotnik razpolaga z ogromnimi sredstvi- Tudi žrtvuje, če treba, tako na primer protestant je za svoje misijone mnogo več žrtvujejo kakor mi katoličani. Nasprotniki so podje'-nejši, drznejši, bolj premeteni, pač po Zveličarjev' besedi: „Otroci tega sveta so razumnejši kot otroci luči". Toda v eni stvari in sicer v glavni, jih mi daleč prekašamo. Katoliški tisk po svoji nalogi oznanja resnico, vodi ljudi k lepšemu, duhovnemu življenju-dočim se nasprotniki poslužujejo tiska, da ali prikrijejo resnico, ali pa da jo zavijejo ter lažno predstav': Ijajo življenje, samo z materialne plati, v vabljiv' obliki, s tem pa zavajajo ljudi k samemu pozemskeinu mišljenju in življenju. Obrnili so pogled samo v zemljo, nebesa pa prepustili ptičem in angelcem, ko" kor se porogljivo izražajo o krščanskih nebesih. Sicei pa vlada velika zmeda v njih pojmih. Tudi pri nas ne smemo misliti, da je drugače. Mu"' go imamo tiska, mnogo veri in cerkvi sovražnega. P" tudi mnogo dobrega. Ena stvar je pa pri nas vendar'6 čudna. Kdo vzdržuje veri in cerkvi sovražni tisk'!1 Mot' da kaki skrivni fondi iz inozemstva? Ne, ampak i"' katoličani sami! Mi imamo naročenega toliko naspi'"1' nega časopisja, da se mu potem naravnost dobro godi' na drugi strani pa kot katoličani svoj katoliški tisk zanemarjamo, ga imamo za premalo modernega, Zil preskromnega, za zastarelega. Če bi v Sloveniji W katoličani, odpovedali liste, ki so nam nasprotni. k> nam v verskonravnem oziru škodujejo, bi pri prU-t morali ti listi prenehati z izhajanjem. Pa smo tako nc' spametni, tako malo zavedni, da pustimo gada na svojih prsih in ga pitamo. Ali mar ni res, da se vedno skrijemo za kake prazne izgovore, kakor so, da mi ne škoduje, da je že toliko let pri hiši, da moram b' „informiran", da ima lepe slike, da je nerodno menja"' ti, da nikoli, nima nič proti Bogu, da sem navajen i*"' itd? Dobro vemo, da so ti izgovori dokaj šepavi, pa.-' Nič bi človek ne rekel, ko bi svojih, dobrih, r& katoliških časopisov in listov ne imeli- Ko imamo Pa vendar toliko dobrega časopisja in še bi lahko I'1'0 boljše, če bi se katoličani res zavzeli za svoj katolik' tisk, namesto da ga omalovažujejo in podpirajo 'ul' sprotnega. Ob novem letu, ko delamo družinske proračune. »(' pozabimo na važnost katoliškega časopisja! VneSUB0 vsaj skromno postavko za en sam katoliški časopis Časopis postane kakor redni član družine, ki jo vzg9' ja, ki vsak dan govori, ki torej lahko mnogo koriš*' ali mnogo škoduje, kakor dober ali slab prijatelj. V katoliške hiše katoliškega časopisja! Naloge pomožnih sil KA. t. Molitev. Prva je molitev za Katoliško akcijo. Čemu? ^ai°' ker opravlja Katoliška akcija vzvišeno nadnara^' delo, za katero je molitev nujno potrebna. Tu ve j v polni meri Kristusova beseda: „Brez mene ne more ničesar storiti." KRANJSKI ZVON Stran 3. p. Katoliška akcija je Cerkvi nujno potrebna. Papež ,*J X.l. ponovno poudarja, da je Katoliška akcija „ne-"adomestljiva". , Iz tega pa sledi, da morajo katoličani za Katoliško ^cijo moliti. Verska društva imajo pa prvi namen po-sPeševati versko življenje med katoličani; zato je |a-jj?°> da so pred vsemi poklicana k temu, da molijo za ^toliško akcijo. Je to lepa, vzvišena in nujno potreb-na naloga. 2. Propagianda. Drugo, kar morajo delati pomožne sile, je propa-q n°n za Katoliško akcijo. Če je Katoliška akcija res jerkvi nujno potrebna, je gotovo vsak katoličan dol-.' n po svojih močeh širiti spoznavanje Katoliške akcija v svoji okolici. Katoličani morajo namreč spoznati *toliško akcijo in se za njo navdušiti. Brez propa-^ide pa to ne gre. Verska in katoliška društva ne °rejo napravili Cerkvi večje usluge, kakor če širijo '^žnavanje Katoliške akcije. 3. Dovajanje članov v KA. v^e razumemo, kako je Katoliška akcija potrebna, v pe se seznanimo z njenim bistvom in z njeno vlogo * erkvi, nam bo sama po sebi razumljiva tretja nalo-^ Pomožnih sil, da morajo namreč navajati lastne čla-tft ?aVVS*°P v Katoliško akcijo. Razumemo, da nalaga, j dolžnost včasih katoliškim in verskim organizacijam v.Ve< Toda za korist občega blagra so žrtve potrebne. v v^°vati mora včasih tudi organizacija. A te žrtve so ('krat le navidezne; so le investicije, ki se bodo bo-obrestovale. 4. Sodelovanje s KA. (0| Četrta dolžnost pomožnih sil je sodelovati s Ka-de|lS. ° akcijo pri njenem zunanjem delu. Nikar ne Pa V\^° ^>rez enotnega načrta; ne zgubi jajmo moči v L; bkularizmu. Podrejajmo se skupnemu vodstvu, de-i0^° P° enotnem načrtu, pa se nam bodo uspehi z *J° pomočjo postotorili. Župnija Kranj '»■50 H 22. III. nedelja po Rnzgl. Gospodovem. Služba božja po navadi. 25. Spreobrnjenje sv. Pavla. 29. IV. nedelja po Razgl. Gospodovem. Služba božja po navadi. POROČENI PARI: Hvala Franc, zlatarski mojster, Kokrški breg 7 in Keber Magdalena, učiteljica, Kokrški breg. 6, poročena 4. dec. 1938. Matković Peter, idelavec, Klane 76 in Ipavec Frančiška, za-sebnica, Primskovo 89, poročena 11. decembra 1938. Bitenc Stanislav, uradnik pri OUZD, Staru cesta 24 in C y-ranski Gioconda, uradnica, Stražišče 269. poročena 18. XII. 1938. Gregorinčić Alfred, inženir, TvrSeva 11 in Nučič Zofija, pri v. uradnica, Klane 87, poročena 20. decembra 1938. Lešnik Franc, kovaški pomočnik, Primskovo 131 in Kukavic Ana, delavka, Primskovo 130, poročena 24 decembra 1938. Lesjak Jožef, poročnik, Ljubljana, Poljanska cesta 13 in Kokl Mira, trgovca hči, jezerska 4, poročena 31. decembra 1938- OZNANILA ZA JANUAR: *• Nedelja. Novo leto. Služba božja kakor po navadi, ob peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Popoldne, ob poli Molitvena ura in pete litanije Srca Jezusovega, p ,*• Ime Jezusovo. Ta dan in v osmini tega dne je mogoče tj*Jftn popolni odpustek, ki so moro nakloniti tudi dušam v "las'' ^08°i: I>ruJem svetih zakramentov, nuvzočnost pri sv. 1 m molitev v papežev namen. ^ &- Razglašenje Gospodtovo ali sveti Trije kralji. Ob 6. sv. d" ' dvema blagoslovoma, ob 10.30 slovesna peta sv. maša m. Ve_n»u blagoslovoma. Popoldne ob poli 3. slovesne pete. lita- ^„Presvetoga Srca Jezusovega. Ta idan bo pri vseh služba ito in tudi popoldne darovanje za cerkev. Vsem faranom Vanje toplo priporočamo. Ta dan je tudi prvi petek v mesci to it ; Nedelja v losmini Razg. Gospodovega. — Praznik Svete fj..Zln<5- Služba božja po navadi. Popoldan shod za Žensko Ma-,,n« družbo. |)0 5< H. nedelja v osmini Raz. Gospodovega. Služba božja (!„ 8avadi. Od srede dalje do prihodnje srede se obhaja os~ •um ica za zedin.jen.jo kristjanov s katoliško Cerkvijo- Vsak n,)v Se b<> Po sveti maši molila molitev za zedinjenje krislja- ' v nedeljo pa po litanijah. j. *°. God sv. Fabijann in Sebastijann. Ob 7. sv. maša v Ch- kvf1 Za sosesko. Ob 8. na Pungratu. Sv. maša ob 8. v župni cer-l" dan odpade. ije r. 28. 1938, O jena umrla ljub- MRLIŠKA KRONIKA: Štibelj Silva, zakonska hči čevljarju Jakoba in Mar Mertelj, rojena 13. 12. 1935, umrla 2. 12 1938 v Struževem Kaštrnn Frančiška, hči delavke Angele, rojenu 3. X. umrla 13. XII. 1938, Primskovo 107. Nadižar Marjana roj. Eržen, žena posestnika Matije, t 27. VII. 1866, umrla 22. XII. 1938, Čirčiče 41. Kogovšek Marija, roj. Lukančič, delavčeva vdova, na Klancu 28. XII. 1938, v starosti 65 let. Šmajdek Marijan, puškar, rojen 7. IX. 1911, umrl v Ijanski bolnici 30. XII. 1938. Primskovo OZNANILA ZA JANUAR: 1. Novo leto. Sveta maša ob 7. pred Najsvetejšim, Popoldne ob 2. uri ura molitve in litanije Srca Jezusovega. 2. Ime Jezusovo. Glej oznanila Kranj. 6. Razglašen jc Gospodovo ali sv. Trije kralji. Svetu rouša ob 9. uri. Popoldne sv. rožni venec in litanije. 8. Nedelja v osmini Razglašenja Gospodovega. Služba božja kot na praznik. 15. II. nedelja po Razglašen ju Gospodovem. Sv. maša ob 9. Popoblne ob 2. krščanski nauk in litanije. Molitve za zedinjenje kot v Kranju. Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA JANUAR: 1, Novo leto. Božja služba po navadi. 2. Ime Jezusovo. Popolni odpustki vso osmino. 5. Zvečer ob poli 7. uri molitvena ura pred prvim petkom. 6. Prnznik sv. Treh kraljev. Božja služba ob 6., 8. in poli 10. Zjutraj vesoljna odveza, ob 8. darovanje za g. kaplane, popoldne bb 2. uri litanije Matere božje. 8.. Praznik sv. Družine. Ta dan popolni odpustki za bratovščino sv. Družine. Božja služba ob 6., 8. in poli 10. uri, popoldne ob 2. uri pete litanije in posvetitev družin sv. Družini NazareSki. Zjutraj skupno obhajilo, popoldne shod Marijine družbe, 15. II. nedelja po sv. Treh kraljih. Službu božju po navadi. 17. Sv. Anton padovanski. Ob 8. uri sv. maša v Stražišču za sosesko. Od 18. do 25. vsak dan po sv. maši molitve za zedinjenje kristjanov. 22. III. nedelja po sv. Treh kraljih. Služba božja po navadi. 29. IV. nedelja po sv. Treh kraljih. Služba božja po navadi. "V preteklem letu je bilo rojenih doma 163, drugod 4, skupaj 167 otrok, oklicanih 112 parov, poročenih 71 purov, umrlo 77. Stran 4. kranjski zvon Štev. i POROČENI PARI: Tietze Oito, graver, rojen v Bravnuvu, Nemčija in Jožefa Mnfas, rojena, v Tnuvvnldii, Nemčija, poročena. 2t>. XII. I93S. Trilar Janez, gradbeni delovadja iz Orehka in Frančiška Šilar trgovska pomočnica i/. Zg. Hitnja, porojena 26, XII 1') š. MRLIŠKA KRONIKA: Čemažar Janez, zakonski sin lov. delavca. Star 2 mesca, umrl v Stražišču 2. decembra. Mara Eržen, hči železniškega uslužbenca, stara 26 let, umria v Zg. Bitnju 7. decembra. Marija Benedik, vdova, užitkarica, stara 76 let, umrla na Šmarjetni gori 2, 11. decembra. Janez Porcnta, posestnik v Zg. Bitnju 3, star 38' lei, umrl 20. decembra. Slavka Dralcsler, tovarniška delavka v Stražišču stara 17 let, umrla 20. decembra. Jer.šin Milan, nezak. sin tovarniške delavke star 2 mesen, umrl 20. decembra. Razno Sveta obhajila: Župna cerkev: 100.725, Primskovo: 6933, Mu-rijanišče: 10235, Gimnazija: 3760. Skupaj torej v župniji. 121.653. Niso pa v tem. številu še všteta sv. obhajila v Rožen venski cerkvi in v Delavskem domu. Glede prejemanja svetega obhajila smo torej letos zabeležili lep napredek, saj je bilo v letu 1957. 104.503 sv. obhajil, torej letos celih 17.000 več kot prejšnje leto- Gibanje prebivalstva v kranjski župniji v letu 1938: Rojenih je bilo 145, nezakonskih med temi 15. (Leta 1937 pa 157, med temi nezakonskih 10). Oklicanih 134 parov (I. 1937. 120); poročenih doma 9,6 •parov (I. 1937. 96): drugod 11 parov (1. 1937 19 parov). Umrlih 63, med temi neprevidenili 15 !!! (I. 1937. 65. med med temi (1 neprevidenih). Ure češčenja. Molitvene ure bomo molili od zdaj naprej iz novega molitvenika, ki je izšel pri Mohorjevi družbi. Naši urni molitvenik! so zelo zastareli, če izvzamemo „male knjižice", iz katerih smo v zadnjem času molili molitvene ure. Novi molitvenik ima pa to prednost, da je sestavljen po svetem pismu in besedilu in bogoslužju posameznih praznikov. Tudi ima besedilo za petje vstavljeno. Knjižica je izšla med redno izdajo Mohorjeve družbe. Dajte jo vezati, če jo pa nimate, jo pa lahko naročite v župnom uradu. V rdeči vezavi stane 12......., v zlati pa 21.— din. „Mi mladi delavci" in „Me katoliške delavke" sla naslova dveh udarnih katoliških listov za delavsko mladino, ki sla obenem glasili za katoliško akcijo mladih delavcev in delavk. Vsem, posebno delavski mladini, ta dva lista toplo priporočamo. Vsak stane za vse leto samo enega kovača. Ali imate družinski list od župnega urada v Kranju. Če ga imate, je znamenje, da ste vpisani v farno knjigo, ki se imenuje status animarum. Če ga nimate pa je znamenje, da \ svojo škodo ali pa v škodo svojih otrok niste vpisani. Zakaj je prav. da se vpišete, če še niste? Dva zgleda naj vu'ni pojasnita. Pismo iz Nemčije. Prosim pošljite krstni list mojega starega očeta I. I. Rojen je bil v Kranju dne... Prosim tudi krstne liste in poročni list njegovih staršev, če so bili tam rojeni, odnosno poročeni; če so bili drugje rojeni mi pa sporočite. — Stari oče jo bil res tu rojen. Krstni list smo odposlali. Za njegove starše, ki niso bili tu rojeni in tudi ne zapisani v status, pa nismo mogli dati nobenih pojasnil. — Še enkrat je pisal in prosil, da nujno potrebuje. Še enkrat se mu je odgovorilo: ni mogoče. — Kako lahko bi se mu ustreglo, ko bi bil njegov stari oče zapisan tudi v statusu. Drugo pismo. Tudi iz Nemčije. Prosim za krstni list t [" . je bil rojen v Kranju dne... Pošljite tudi krstne liste \ili staršev... V krstni knjigi, ga ni bilo zapisanega, ker J1 bil drugje rojen, — pač pa je bil vpisan v slntusti on i» "!| govi starši, in iz statusa je bilo razvidno, kje so bili ti b'J rojeni — vsak je bil v drugi župniji. Odgovorili smo niu: 's" Listne liste v treh v pismu navedenih župnijah. ^ Res je koristno za tebe, da si zapisan v lamo knjig0, . imaš družinski list'' Če ga nimaš, ga dobi čimpreje v župni'P To velja predvsem za tiste družinske očete, ki nimajo slu'"'" doma, uli pa so se pred kratkim naselili v stalni doni v kijB' ski župniji. K on/, svet. POKORN: Kaplani v Kranju Jernej Rozman m, kaplan od meseca maja 1. ^ meseca maja 1. 1705 do sv. Jurija 1. 1711. Zazibal* mu je mestna zibelka v Kranju dne 3. dec. 1675. mu je bil Jurij, mati pa jera. V mašnika so g» P^ svetili v Ljubljani na titel kranjske mestne ka1"' , dne 4. aprila 1. 1699. Dolgo pa se ni veselil zeme dobrot, kajti 37 let star je legel v grob dne 24. ju Bil je gojenec v Gornjemgradu 1. 1703.. ko je ud pristopil k mengiški bratovščini sv. Mihaela. , Janez Jurij Kompare 113 (Conipare), kaplan do svečnice 1. 1710. Bil je Besničan, jako dober pridig Frančišek Mihael Molj (Moli) se bere duho*1^ v Kranju meseca aprila 1. 1710. Odšel je na Dov.)e kaplana, odtam pa na Štajersko. e Mgr. Andrej Krušič (Chruschizii), kaplan se " , od sv. Jurija 1710. dalje nekaj časa še 1715. Bi' K Kranjčan, roj. i. 1681, v mašnika posvečen v Ljubil . dne 27. febr. 1. 1706. na titel celjskega hospitala- pisan je tudi za „Antona". Župnikoval je (1. 1721-" v Smledniku, kjer je imel pravico vino točiti P^e septembra 1. 1713. je kot kaplan prejel beneficU j Kab. in Sebast. v Kranju, ko je M. Grus radi s*ttr0„. • ur- in" Ijskif' 1712. kot resigniral. Humaniosa je študiral v Ljubljani