KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec",
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. Jn gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
I Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
j Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g I Za JugO'lavjo
| četrtletno:	Din. 25‘—;	celoletno: Din. 100’—.
Deželni zbor.
(Nadaljevanje.)
Občinski red.
Z novim občinskim redom se je bavil pravni odbor že dve leti. Mislili bi, da bo presejan do zadnje besede in zrel, da se uzakoni. Temu pa ni tako, ker je bil zakon zopet vrnjen odboru. Stranke so zagovarjale svoje stališče, posredovalnega predloga pa ni hotel prinesti nihče.
Poročevalec posl. Werner omenja razlike nied starim in novim občinskim redom. Po novem zakonu se more združiti več občin v eno Proti volji občanov, ako sklene to deželni zbor. Občinski odborniki se bodo imenovali zanaprej občinski svetniki, dosedanji občinski svetovalci Pa občinski predstojniki. Spremeni se tudi število občinskega zastopstva; občine Spittal, Podklošter, Bekštanj in Št. Jakob bodo imele Po 24 mesto 28 občinskih svetnikov, nekatere manjše pa več: do 200 volilcev 8, do 500 volil-cev 12, do 1000 volilcev: 16, do 2000 volilcev 20, do 3000 volilcev 24 in čez 3000 volilcev 28 svetnikov. Župan dobi večje pravice. On more glasovati kot vsak drugi svetnik, ako pa je enako število glasov, odloči njegov glas, da glasuje ■ lakorekoč pri enem glasovanju dvakrat. Dvakratno glasovanje župana pa ne pride v poštev Pri glasovanju z listki, v katerem slučaju se Slasovanje ponovi in tretjič odloči žreb. Glede Vsakoletnega proračuna so določeni natančni toki. Občinsko zastopstvo se voli za dobo) 4 let.
Posl. inž. Ehrlich: Novi občinski red starega ne spreminja v njegovih temeljih, ker spada stari občinski red med najboljše zakone stare Avstrije. Treba mu je bilo dati samo republikansko obleko. Zložitev občin proti volji Prizadetega prebivalstva ne bo ugajala, vendar bo morala deželna zakonodaja poskrbeti za to, da se ne bo odločevalo popolnoma proti volji občanov. K vsakemu glasovanju bo treba v bodoče zapisati v sejni zapisnik tudi razmerje glasov. S § 67 kršč. soc. niso zadovoljni. — Soc. dem. opozarjajo na vedno večje obveznosti občin, ki jih skoro ne morejo več izpolnjevati, {"udi to je potrebno, da se uredi. — Vsenemci žele pri nekaterih paragrafih več jasnosti. Po sprejetju 20 paragrafov v podrobni razpravi, je bila seja prekinjena.
Na seji dne 13. marca se je nadaljevala podrobna razprava. Pri § 27, ki govori o ubožnem skrbstvu, so stavili soc. dem. predlog, da se Vpostavi v zakon, da mora plačati občina vsakemu odraslemu občinskemu ubožcu na mesec Pajmanj 25 S, mladoletnemu pa najmanj 12 S. To bi nekatere občine naravnost uničilo. Proti femu se je izrekel tudi deželni finančni referent bi drugi poslanci. Sploh bi bilo treba staviti poboje na ubožno podporo, namreč lOletno bivanje v isti občini. § 32 govori o sklepčnosti občinskega sveta in pravi, da se skliče po nesklepčni Prvi seji druga seja, ki sklepa brez ozira na šte-vilo navzočih svetnikov. Pri tej točki je nastal spor med opozicijo in meščanskimi strankami. P0 posvetovanjih, ki so trajala cel popoldan, se Je občinski red odkazal ponovno odboru.
Na večerni seji je bil stavljen predlog, da Se novelira invalidski zakon. Krajevni razredi »aj odpadejo, prijavni rok naj se podaljša in Podpore zvišajo. — Naslednjim občinam se do-Ifoli pobiranje občinske doklade: Celovec 300, ^arija na Žili 230, Št. Vid 250, Beljak 200, 300, Vernberg 140, Medborovnica 300, Šmihel 210, Peter pri Celovcu 300 odstotkov itd. — Ravnateljem deželnega hipotekarnega zavoda je bil lzvoljen višji deželni vladni svetnik dr. Zojer. '' Med zasedanjem deželnega zbora se je položaj hranilnice in posojilnice v Spittalu tako pobril. da je sklenila hranilnica, da se razdruži. Prevzela jo je Koroška hranilnica, ki ustanovi
j
tam svojo podružnico. Dežela prevzame jamstvo za 50.000 S pod pogojem, da se hranilnica obveže, da bo vsoto vrnila. Pripominjamo, da je bila hranilnica in posojilnica v Spittalu zadruga z omejeno zavezo in ne z neomejeno, kakršne so naše denarne zadruge.
Odgovori.
Odgovarja deželni glavar. Pravi, da so zvezne železnice že lani prosile za koncesijo za avtobusne proge vzporedno z glavnimi železniškimi progami. Deloma so bile prošnje odklonjene, deloma so še nerešene. V kratkem pride do osebnega razgovora. Deželna vlada se bo pri tem postavila predvsem na stališče, da je treba ščititi dosedanje podjetnike pred tekmovanjem. Opirati se je treba pri temu tudi na to, po kakšnih cestah peljejo avtomobilske proge. Zvezna železnica bi vozila po najboljših cestah. Za progo Celovec—Gradec po dogotovitvi nove ceste, leži pri ministrstvu že 60 prošenj. Premisliti je treba, če ne bi1 bilo pametno, da se podjetniki avtobusnih prog združijo mogoče s soudeležbo dežele, ker bi se dalo tedaj odpo-moči pomanjkanju vozov na nekaterih progah.
Glede ustanovitve nove izplačevalnice za brezposelno podporo v Pliberku sta industrijel-na okrajna komisija in ministrstvo za socijalno skrbstvo odločno proti. Vendar se bo skušalo, da se v Pliberku jeseni ustanovi, ako bo podano jamstvo, da se bo izplačevala brezposelna podpora brez odbitka. Taka izplačevalnica obstoja sedaj v Šmihelu pri Pliberku za občine Bistrica), Libuče in Blato. S prizadetimi občinami doslej ni bilo mogoče doseči, da bi se izplačevalnica v Šmihelu opustila. Opustiti se more samo v izjemnih slučajih, ako bi se godile nepravilnosti pri izplačevanju. Teh pa v Šmihelu ni. Izplačevalnica ima velik pomen tudi z gospodarskega stališča, ker brezposelni po večini nakupujejo svoje optrebščine kar v kraju, v katerem so dobili podporo. (Sedaj nam je jasen ostuden napad ,.Freie Stimmen“ na bistrškega občinskega tajnika. Op. ur.)	Konec.
Sefa deželnega kulturnega sveta, dne 27. svečana 1930.
(Nadaljevanje.)
Črni kruh.
Okoli mest je nastalo večje število pekarn za kruh. Mlinarji ga pečejo, tudi kmečki ljudje ga pečejo in prodajajo, in tako je kruh po ceni in je dober. Proti temu se postavljajo peki in obrtne zbornice. Kulturni ! sveti se bodo posvetovali z obrtnimi zbornicami.
Kmetijsko zavarovanje.
Dr. Stotter: Novo zavarovanje za kmečke delavce je stopilo v veljavo 1. jan. 1929. Ljudje se pritožujejo, da je zavarovanje predrago, da se ljudi ne uvršča pravilno v primerni plačilni razred in da poslovanje zavarovalnice nj v redu. Kar se tiče visokega bremena je treba povedati, da se je plačevanje s 1. jan. 1929 hudo zvišalo. Poprej se je plačevalo za človeka na teden 45 g, zdaj se za istega plačuje 1,16 S in 1,56 S. Zakaj pa se je donesek zvišal? Bolniška blagajna je izgubila ugodnost, ki jo je poprej imela na podlagi deželne postave, da za bolniško oskrbo svojih zavarovancev plačuje za dan samo 2,40 S. Zdaj mora plačevati 5 S. Drugi razlog je, da se od bolniške blaganjne zdaj veliko več zahteva kakor pcprej. Podpiranje porodnic je postalo silno breme za breme za blagajno. Po prejšnji postavi je dobila ženska drugega plačilnega razreda 20 S. zdaj dobi v slučaju, da ostane pri kmetu, 80 S, in če kmečko hišo.zapusti 282 S. Porednic pa pride vsako leto 900—1000. Narastli so seve tudi upravni stroški, ko vsaka nova postava daje novega dela. Ljudje se zavarovalnice. vedno bolj poslužujejo. Pri prejšnjem te-
denskem plačilu 45 g je bila zavarovalnica tudi pasivna in bi se doneski itak bili morali zvišati. K bolniškemu zavarovanju je prišlo zdaj zavarovanje zoper nezgode in za starostno podporo.
Pred 1. jan. 1929 se je zavarovanje zoper nezgode omejevalo na nezgode pri strojih in nezgode pri sekanju lesa. Tisto zavarovanje pa je plačevala dežela s skupnim zneskom 45.000 S. Od lanskega leta sem pa je kmečki delavec zavarovan zoper vse nezgode, in dežela tega zavarovanja ne plačuje več. K temu je nanovo prišlo starostno zavarovanje, za katero se plačuje na teden 24 g. To zavarovanje so kmetje posebno pozdravili, Gospodarji se pritožujejo, da zavarovalnica izvršuje rubežen radi malenkostnih zneskov. Zlasti pa se sliši pritožba, da se ljudje blagajne preveč — in brez potrebe — poslužujejo. Raditega so nekateri mislili, da bi te bolje poznale ljudi. Konečno pa se je prišlo do spoznanja, da se občinskih zavarovalnic ne more ustavljati, ker občine za to nimajo ljudi. Bolniška blagajna je že zdaj tako uredila svoje delo, da bo priglaševanje priprostejše. V gorskih krajih kmetje posebno želijo, da bi se jih tudi zavarovalo zoper nezgode. Potem žele ljudje, da bi se prve 4 tedne ne plačevalo bolniškega denarja, tako bi se zopet prišlo do razmer, kakršne so bile, ko, je veljala še deželna zavarovalna postava. Klančnik je predlagal, da bi se postavno uredilo samo zavarovanje za bolnišnico, za nezgode in za starost, drugo naj plačuje ali posestnik sam ali pa občina. Pritožbe o zavarovalnici niso vse upravičene, ker posestniki ne izvajajo vsi svoje dolžnosti. Konečno se je sklenilo predlagati zavarovalnici, da pridejo v bodoči «pravilnik načela: Mladi ljudje od 14—18 leta pridejo v 3. razred, ženske v 4. razred, moški v 5. dninarji v 5. razred. Pri znižanem zavarovanju naj se ne plačuje za postrežbo, pri kmetu naj se bolnik oskrbi samo 4 tedne. Občine se pritegne, da bodo bolj sodelovale in poskrbelo se bo, da se ljudje brez potrebe ne poslužujejo zavarovalnice. Prenarediti se morajo določbe, ki se tičejo materinske pomoči. Želeti bi bilo tudi, da se zavarujejo samestojni najemniki.
Ferlič: Zavarovalnica naj ne zahteva tako visokih zamudnih obresti, 19%, to je vnebovpijoče. Znižale so jih zdaj na 18%, to ni nič, znižati se morajo na obresti, ki se zahtevajo pri davčnih zaostankih. Kmetijska zavarovalnica se je napravila, da bi ljudje ne odhajali več z dežele, ali ljudi odhaja zdaj več, nego prej, in vse je nezadovoljno. Zavarovanje zoper brezposelnost je krivo, da ni dela. Na deželi bi bilo dela, pa ljudi ga ne marajo. Kje drugod bi se dogajali slučaji, da 16-letni fant nima dela, ker delati noče, in država ka podpira. Mladi ljudi naj se učijo delati, država naj producira in tam se bo napredovalo, kjer se dela, ne pa kjer se napravlja največ socijalnih postav. Sezijski, začasni, delavci, ki med letom na debelo zaslužijo, naj se ne podpirajo. Naj štedijo, pa bodo shajali skozi zimo, vsaj kmet tudi le po leti žanje. Zavarovanje za brezdelje nas stane 104 milijone, ta denar se mora jemati iz gospodarstva.
Ritscher: Razbremenila bi se zavarovalnica, ko bi se otroci načelno zavarovanja oprostili. Zdaj se po postavi zavarujejo tudi otroci; posestnik, ki jih noče zavarovati, jih mora oprostiti. Posestnik pride po do-tično polo k občini, potem gre domu, da podpišejo otroci, in k župniku, da potrdi podatke. Če bi se otroci kratkomalo izpustili, bi si zavarovalnica prihranila veliko dela. Naj otroka zavaruje, kdor ga hoče zavarovati. Oskrbovanje porodnic se mora drugače urediti. Ako gre porodnica v bolnišnico, je zanjo poskrbljeno, naj se s podporo plača bolnišnica. Ženska, ki ostane pri gospodarju, dobi 150 S podpore, posestnik nima od tega nič, ki osebo vzdržuje. To naj plačuje občina. (Kjer je v občini dosti nezakonskih otrok, bi to bila primerna kazen za to, da se premalo àrbi za ljudsko nravnost.) Prevdariti bi bilo treba, ali naj se za listek ne zahteva od bolnika 1,50 S ali 1 S. Ljudje bi potem po potrebi že še hodili k zdravniku,, ali kb ni potrebe, bi jim bilo žal šilinga. O podpiranju
brezdelnih ljudi se bo še govorilo: kar se danes godi je škandal. V naši kmečki občini imamo 50 ljudi brez dela! Kako naj posla delo še veseli, ko vidi, da so najmlajši odbežali in da dobivajo podporo.
(Konec sledi.)
1 POLITIČNI PREGLED ~f
Avstrija. Zasedanje parlamenta je moralo biti že dvakrat podaljšano, ker razprava o zakonu proti terorju v odboru ne gre naprej, sprejeti pa ga hočejo že na tem zasedanju. V odboru je govoril dr. Bauer kar 2 dni, dr. Eisler 3 dni in nekateri drugi soc. dem. govorniki tuidi po veliko ur. — Predsednikom zveznih železnic je postal dr. Banhans. Za glavnega ravnatelja pa je hotela vlada imenovati graškega podžupana dr. Strafello, heimwehrovskega in kršč. soc. kandidata. Landbundu je heim-wehrovski kandidat neljub in je proti imenovanju protestiral ter odreka dr. Strafelli zmožnosti. Nastala je nekaka notranja kriza vlade. Kancler dr. Schober je zahteval, da naj pride na to važno mesto mož, ki ne bo predstavnik samo kake gotove skupine, kakor dr. Strafella, nego mož dela in samostojnega nastopa. Zadeva se je rešila končno na ta način, da je začasno prevzel dolžnosti vršilca glavnega direktorja inž. Sedlak. Inž. Sedlak je zmožen mož.
Politične vesti. Nemški državni zbor je sprejel zakon o varstvu države. Novi zakon grozi s kaznijo najmanj tri mesece onim, ki bi javno ati na shodih zasramovali ali smešili republikansko obliko države. Kaznuje se tudi, kdor bi zasramoval ali obrekoval državnega predsednika, člane državne vlade ali deželnih vlad, ki bi zasramoval državne barve, kdor bi poživljal k nasilnosti radi drugačnega političnega delovanja itd. — Po poročilu iz New Yorka grozi Ameriki velika finančna katastrofa, pred katero bi jo rešila samo izredno slaba letina, zakaj v žitnih skladiščih je nakopičenega do 155 milijonov bushelnov pšenice (bushel je 36 litrov), ki bo do 1. julija narasla na ogromno množino 250 milijonov. To je več nego znaša celotni ameriški izvoz. Cene žitu so tako padle, da je država dobila na žitnem davku baje 500 milijonov dolarjev manj dohodkov, kot je bilo predvideno. — Dne 16. t. m. so se vršile v Romuniji v 15 krajih občinske volitve. Vladne liste so dosegle večino v 132, liste liberalcev v 15, liste manjšin v 6 in meščanske liste brez političnega značaja tudi v 6 krajih. Vladne liste so dobile približno 60% vseh oddanih glasov, liberalci 20, socijalisti 5, madžarske liste 3 in pol, komunisti pa 3%. Ostali del glasov je odpadel na skupine manjšega pomena. Volitve so pokazale, da vživa vlada Maniu zaupanje širokih slojev naroda. Nazadovali so posebno liberalci in komunisti. — Londonska konferenca sicer še zboruje, a še vedno brez pozitivnega uspeha. Italija hoče s francoskim brodovjem enako razmerje. V London se je potrudil tudi francoski min. predsednik Tar-dieu, ali kakor kaže, tudi on brez uspeha, ker je pretekli teden zapustil London Briand z utemeljitvijo, da nima smisla, da bi sedel v hotelu in gledal pri oknu ven, kakšno bo vreme. Ko bo kaj dela za njega, bo zopet prišel. — Radi atentatov v jugoslovanskih obmejnih mestih je zahtevala Jugoslavija kakor tudi več drugih velesil od bolgarske vlade, da uniči ko-mitaške bande. Velesile imajo interes, da živi Balkan v miru, ki je predpogoj za napredek in razvoj. Bolgarska vlada je takoj prepovedala 3 liste, ki so hujskali proti Jugoslaviji in izvršila mnogoštevilne aretacije. Makedonstvu-jušči se bodo seveda branili.
1 DOMAČE NOVICE ~|
Pustna šala.
Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kakšen načrt so postavili celovški gospodje za desetletnico plebiscita. Slavnostni gospodarski odbor je razvrstil potrebe glasovalnega ozemlja v tri dele: najnujnejše, nujne in manj nujne. Mnenja smo, da bi se imel ta program' sestaviti pred desetimi leti in od tega vsako leto nekaj izvesti. Zdrav človeški razum pravi, da se ta načrt samo v majhnem obsegu da izvesti s 50.000 S, kolikor da dežela, in z 250.000 S, kolikor namerava dati zveza. Ti nešteti odbori z lastnimi pisarnami in ta obsežna propaganda tudi ne bo zastonj.
Na seji gospodarskega odseka dne 13. t. m. sta bila prečitana 2 sklepa interesentov vzhodne železnice, ki zahtevata, da se gradnja vzhodne železnice odločno zastopa, ali pa izplača za železnico obljubljeni znesek 21 milijonov zlatih kron, da se uporabi za potrebe bivših con A in B. Prodrlo je mnenje, da naj pride letos v poštev samo cona A, in sicer naj se zgradijo ceste, dajo cenena posojila in odpravi gospodarska kriza v Borovljah. Deželni kulturni svet je predložil svoj načrt, ki se tiče kmetijske izobrazbe, zadružništva in pospeševanja poljedelstva. V to svrho bi moralo poljedelsko ministrstvo zvišati prispevek za leto 1930. Nato se je odobril program, ki naj se zagovarja pri zvezni vladi.
V	prvi razred spadajo: Nova zgradba za poljedelsko šolo v Celovcu, odprava ovinkov na cesti Celovec—Otok—Vrba, izboljšanje ceste Kotmara vas—Bilčovs—Št. Ilj, preložitev ceste Borovlje—Bajtiše in poprava ceste Baj-tiše—Sele, nova postaja Gradnica med Celovcem in Grabštanjem, subvencioniranje puškarske šole v Borovljah in ustanovitev posebnih vzporednic na tej šoli, posojilo 200.000 S skladišču strojev v Borovljah, gradnja mostu Borovlje—Podljubelj, poprava in vzdrževanje ceste h kolodvoru Podroščica in Št. Jakob, razširitev nevarnega ovinka na cesti Miklavčevo —Galicija nad Miklavčevem, izboljšanje ceste Št. Pavel—Lipa za avtomobilski promet, poprava ceste Vovbre—Djekše, subvencija za Li-beliško cesto, prevzetje mostu Labud—Libeliče v upravo dežele, ureditev ljudskih knjižic v vseh jezikovno mešanih občinah, ustanovitev podpor za dvojezične srednješolce, posebno za učiteljiščnike, bogoslovce in gojence kmetijskih in gospodinjskih šol in vstvaritev jubilejskega sklada za vzdrževanje in gradnjo novih šol v glasovalnem ozemlju.
V	drugi razred so uvrstili: Prizidavo zavoda k šoli za strojedelstvo in elektrotehniko v Celovcu, izboljšanje ceste Braca—Št. Jakob, zvezo s Kožentavro, podržavljenje Podkoren-ske ceste, izboljšanje ceste okrog Baškega jezera, ceste Vrba—Št. Ili—-Bilčovs z mostom pri Drevljah in od tam na St. Jakob, gradnjo ceste Ledince—Baško jezero, asfaltiranje državne ceste skozi mesto Velikovec, izboljšanje ceste Šmarjeta—Borovnica—Apače—Galicija, asfaltiranje ceste v Pliberku in Železni Kapli, razširjenje ceste Galicija—Grabštanj, poprava poti Vovbre—Kabon, oziroma Olšenica, poprava ceste Važenberg—Trušnje—Poreče, poti Gre-binbinj—Krčanje, regulacijo Bele itd.
V	tretji razred so blagovolili vtakniti : Garnizijo v Pliberku, razne poprave na zveznih cestah, kakor Celovec—Velikovec itd., pozidavo osrednjega poslopja za urade v Velikovcu, preložitev garnizije v Velikovec, telefonsko zvezo Velikovec—Št. Peter na Vašinjah, moderni rešilni avto za Velikovec, prevoz preko Drave pri Suhi in Št. Petru, podpore raznim društvom itd. K temu pridejo še pobožne želje glede železnic: drugi tir na progi Celovec—Beljak, izboljšanje prometa na progi Beljak—Podroščica —'Celovec, elektrifikacija Turske železnice in motorne vozove v Labudski dolini.
Deželni kulturni svet je predlagal, da se uvrsti v prvi razred pospeševanje kmetijske izobrazbe, mlekarstva in izsuševanja; v drugi razred pospeševanje poljedelstva, sadjarstva, živinoreje in zadružništva. Da se dobijo poceni krediti za kmete in obrtnike glasovalnega o-zemija, so predvideni posebni koraki. Melioracije bi obsegale naslednja močvirja: Škocijan, Blato—Sv. Martin, ob Dravi pri Velikovcu, Št. Vid v Podjuni, Sele; regulacijo Lrbuškega potoka skozi Pliberk, Globačnice in Vajnkarta, nekako 50 malih načrtov za posamezne kmete; vodovodi: Pliberk, Labud, Žvabek, Šmihel pri Pliberku in Podljubelj. S tem je gospodarski odbor zaenkrat svršil svojo nalogo.
Z dežele. Slabo izgleda na deželi, posebno na slovenskem ozemlju propadajo kmetije in stradajo delavci, ker ni dela. So delavci, ki so delali do 40 let v tovarnah in bili končno vrženi na cesto, ker proizvodov ni mogoče spraviti v denar. Vsi so plačevali brezposelno zavarovanje, tudi oni, ki imajo lastno kr>čo in nekaj zemljišča. Nekaj časa so dobivali brezposelno podporo, pozneje pa jim je bila ustavljena. In kako se postopa z nami? Šmo državljani druge vrste, to čuti vsak izmed nas. Povsod se nas prezira in zapostavlja, celo otroci v šoli morajo to občutiti. Značilno je. da se je „K. Tag-blatt“ obregnil celo ob klubovo sobo Koroške
slovenske stranke v deželnem dvorcu. Iz tega sklepa, da so Nemci pravični. Nam se pa le zdi. da nam niti tega prostora ne privoščijo, ker je za zastopnike Slovencev dober mogoče tudi hlev. Protestirajo proti pevski prireditvi v Vrbi, ko je bila pred kratkim uprizorjena v Bocnu na južnem Tirolskem nemška staroavstrijska opereta „Hotel Stadt Lemberg" in ko morejo imeti Nemci v Jugoslaviji nemoteno svoje prireditve, ki jih posečajo celo oficirski krogi. Najleoši spomenik bi si postavili Nemci letos, če bi se otresli nazora, da smo Slovenci manj vredni državljani in če bi nam dali naravne in s pogodbami zajamčene manjšinske pravice. Tako pa puščajo učiteljem, da na svojo roko vstvarjajo ljudsko mnenje in izpodrivajo slovensko knjigo iz šol. Ozrli naj bi se enkrat , na otroke v nekaterih krajih, ki so jim pobrali Abecednike, sicer najslabšo učno knjigo, ki ji ni najti para v vsej Evropi, a vendar še nekoliko slovensko. Vsi starši dobro vedo, kako morejo napredovati v šoli otroci, ki ne razumejo niti besedice nemški, pri popolnoma nemškem pouku, nočejo pa vedeti tega nemške šolske oblasti, in nemški narod protestira samo tedaj, kadar se pripeti kaj sličnega kaki nemški manjšini. Šolski referent se zanima za vsakega nemškega otroka, da bi se v verouku ja ne poučeval v slovenskem jeziku, ne vidi pa, koliko slovenskih otrok se mora učiti veronauk v nemškem jeziku. Priporočali bi dr. Angererju, da bi se pustil obvestiti tudi o tem, na katerih šolah so izginili Abecedniki in tudi latinica. To bi slovensko javnost zelo zanimalo, da bi vedela, kje je slovenska deca tako nesrečna. Mi ja vemo, da bodo Nemci kljub temu rekli, da se nam ne godi nikaka krivica.
Radiše. (Spominska plošča.) V vojni padlih vojakov iz naše občine smosse spominjali v nedeljo, dne 16. t. m. s skromno cerkveno slo-vestnostjo, po kateri so domači pevci zapeli krasno žalostinko „Qj, Doberdob ..Marsikatero oko se je solzilo ob spominu na nepotrebne žrtve svojih sorodnikov in na vojna leta. Da se ohrani trajen spomin na svetovno vojno it imena iz naše občine med vojno padlih, smo v soboto prej vzidali pri cerkvenih vratih spominsko ploščo in jo blagoslovili. Že pred letom je bila spominska plošča izgotovljena in smo se morali dozdaj’boriti, da smo dobili dovoljenje za vzidavo. V službo gonje proti temu so se postavile predvsem celovške „Fr. Stimmen“ iz edinega razloga, ker nosi spominska plošča slovenski napis. Na eni strani so pisale o nemško-koroški zemlji, na drugi strani pa povedale, da govorijo v občini razen treh ali štirih družin vsi bindišarsko. S tem so priznale, da je občina čisto slovenska. Saj še nikdar ni bilo slišati, da bi se v nemških družinah govorilo slovenski. List s tem priznanjem postavlja na laž ljudsko štetje, ki je ugotovilo v občini Radiše 355 Nemcev in samo 228 Slovencev, dočim je bilo še pred tremi leti dejansko v radiški občini 632 Slovencev in samo 11 Nemcev, seveda pravih Nemcev. Po mnenju tega lista sta napravila naša dva kmeta strašansko pregreho, ker sta samolastno naročila spominsko ploščo padlim vojakom in poleg tega še imena nemško mislečih (kdaj so bili to Nemci? Op. ur.) padlih poslovenila, Breznikar mesto Wressnigger (čujte! Ur.). List se je obregnil tudi ob našega g. župnika, da je na „lastno pest“ dovolil, da se sme plošča vzidati, a je višje mesto to preprečilo-Na ljubo resnici naj omenimo, da je bil kamen jeseni vzidan in da smo ga morali na ukaz ško-1 fijstva odstraniti. G. župnika ne zadene nobena krivda, ker so vzidavo zahtevali samo kmetje, pozneje pa naši bratje, ki se imenujejo Nemce, da se plošča ne sme več vzidati, ker bodo pustili izgotoviti svojo, namreč nemško. Hodih smo potem od Poncija do Pilata in se je nam reklo, da moramo tako' dolgo čakati, da bo tudi nemška plošča gotova. In smo čakali dozdaj, dokler ni pisalo škofijstvo, da smemo ploščo vzidati in blagosloviti, obenem pa tudi nemško, če ima kaj katoliškega na sebi, to se pravi, če ima katoliško lice, in če tega nima, naj jo denejo kam drugam. Pa je niso vzidali, ker m imela niti križa. Kam jo bodo sedaj dejali, nas ne zanima. Najžalostnejši pojav pa je, da so naši bratje, kil so nemškega mišljenja, izvolili za predsednika tega odbora protestanta, ki je tujec in druge narodnosti. Svetovali bi jim, da se y bodoče držijo gesla, ki so ga postavili sainj, »Koroško Korošcem!" Upamo, da bodo imel' tedaj več vspeha. Omenili bi še, da so prvotno razen treh darovali vsi za slovensko ploščo, a
Pozneje proti nji protestirali (značaji!). Zanimivo je tudi, da se brambovci niso udeležili cerkvene slavnosti, kakor doslej vsako leto. Ko so izvedeli, da je bila dan prej vzidana plošča, so ostali doma in s tem dokazali, da plava požarna bramba čisto v političnih vodah.
v Grebinjski Klošter. (Razno.) Pusto in dolgočasno se je zdelo mlademu Žalekarju samsko življenje. Zato je šel iskat življensko družico k svojemu najbližjemu sosedu p. d. Tužaku, in Pzav je imel. Zakaj hoditi v tuje kraje, ko je coma dovolj poštenih nevest. — Na god sv. olaža si je peljal mladi Lipi svojo Jerico k oltarju, kjer sta si podala roki z obljubo, da hočeta pogumno in veselo hoditi po tej grbasti zemlji in si slajšati zakonske križe in težave, ‘'ia ženitnini je bilo vse prav veselo:	petja,
Mesa in smeha dovolj ; drugi dan pa sta bila pri apravilu za nevestinem očetu, nakar so se vsi razšli. — Da je domače to najboljše, je pokazal {adi Hojnikov Miha v Klečah, ki je šel le nekaj brakov po Pavljevo Barbo ter si jo odpeljal na pustni pondeljek na svoj zapuščeni dom, da mu modro in krepko vodi gospodinjstvo. — Dne ^ svečana smo pokopali ob asistenci čg. Josipa yrdlika 781etno Apolonijo Šltojsnik, gostjo v Mančkovem mlinu, ki se je šele po novem letu Preselila k svoji hčerki, kovačinji v Kloštru, zjer je po lepi pripravi za smrt mirno v Gospodu zaspala. — Dne 13. svečana je bil pokopan delavčev otrok v Št. Jakobu, 1 in pol leta star, M je umrl vsled opeklin. Matere, pazite na Svoje malčke in priporočajte jih vsak dan njiho-v*m angelom varhom! — Ne škodilo bi nekoliko vcč narodnega ponosa tudi v onih hišah, ki so Dcej slovele ali še zdaj slove po svoji narodni zavednosti ; mlačnost in skoraj že mrzlota se izjeda povsod bolj in bolj, da se tega mogoče ?ami še ne zavedajo. Takorekoč v kri in mozeg je že nekaterim prišla nemškutarija, akoravno h?čejo še na zuhaj veljati kot slovenski narod-?.laki. Ce se že naši posili Nemci ponašajo s svoji? izdajstvom, ali se naj potem mi vsaj kockaj čuteči Slovenci potuhnemo? Ako že na zunaj ne smemo kazati svojega narodnega pre-''MČanja, vsaj v svojih lastnih hišah bi se ga ne smeli sramovati. Tako daleč vendar še ne sega jemška moč, da bi nam mogla prepovedati kaj jakega. Če sami sebe zaničujemo, ali smemo po-L6? pričakovati, da nas bodo drugi spoštovali, gospodarsko itak propadamo, ali bomo še ti ye najdražji svetinji: vero in materin jezik, ki zlasti pri nas neločljivo združena, vrgli od Naši nemški sosedje imajo brezdvomno 'oliko ljubezen do svojega maternega jezika in smatrali vsakega narodnega odpadnika za jUČvrednega človeka. Kar velja pri njih, bo go-Jovo veljalo tudi za nas. 'Proti naravi bi bilo, če 0l slovenski starši govorili s svojimi otroci tuniški, enako je proti naravi, če otroci slovenskih staršev pišejo svojim roditeljem v blaženi Ucrnščini. Ne zavračajmo vso krivdo na našo U°nemčevalno šolo, s katero se ponašajo naši Jjusprotniki, da izvrstno izpolnjuje svoj namen, uutnreč ponemčevanje naše dece, temveč tudi yttii skesano potrkajmo na grešna prša ter po vzgledu izgubljenega sina v evangeliju pre-JUišljujmo naš žalostni narodni položaj, obža-ujuio svojo dosedanjo narodno mlačnost in skle-nino trdno, da bomo storili svojo narodno dolžnost. Potem smemo upati na boljše čase.
Drobne koroške novice. V tednu pred 8. U'Urcom se je število podpiranih brezposelnih Koroškem znižalo za 260 na 10.480. V tednu ?red 15. t. m. za 410 na 10.071. — V lanskem pu je obiskalo Koroško 222.766 tujcev. Ce-°vec pri tem ni upoštevan. — Letos bo na Koškem mnogo velikih prireditev. Po izjavi ••Usi. dr. Zeinitzerja na zadnji seji prireditve-jjcga odbora se smejo stroški za prireditve «ziti tudi z vsoto 50.000 S, ki jih je vpostavila ^užela v proračun. Podpirale se bodo tudi jj|ahjše prireditve v coni A z denarjem davko-ulačevalcev. Kakor so izračunali, bi stala izvedba celotnega gospodarskega programa, ki y ie postavil za lOletnico plebiscita, 20 milijo-
S, to je nekako toliko, kolikor bi stala izhodna železnica. — Vzpenjača na Kanzel je ala v lanskem poslovnem letu 30.343 S čistemu dobička. — Avstrijski Landbund je imel svoj zoor 14 do 16. t. m. v Celovcu. Strankinega T-tora so se udeležili tudi zastopniki kulturnih ?n državne eksekutive, kar drugače ni j°ičajno. Prvi dan se je vršil zbor koroškega j-undbunda. Dosedanji načelnik koroškega undbunda, Zepej Glančnik, je užaljen odložil v°Je mesto, ker višja mesta niso upoštevala
| njegovih gospodarskih zmožnosti in mu niso prisodila položaj, ki si ga je želel. Njegovo mesto načelnika je zasedel dež. svetnik Kem-maier. — Sejmi v aprilu: 7. Grebinj, Šmohor, Malošče, 8. Svincec, 16. Beljak, 22. Grebinj, 23. Djekše, Beljak, 25. Št. Janž na Mostiču. — Nemci postajajo nestrpni, ker so Italijani po sklepu prijateljske pogodbe z Avstrijo tako malo nudili nemški manjšini na Tirolskem : nad 8 Nemci je bilo dvignjeno policijsko nadzorstvo, 1 pa se je smel vrniti z Liparskih otokov. Mi bi Nemcem te nestrpnosti ne zamerili, če bi bili pravični vsaj napram svojim manjšinam in jim puščali stare pravice. Še nista dva meseca od tega, ko smo tudi mi bili prikrajšani za eno zelo važnih starih pravic. — V šolskem odboru je prišlo do izraza mnenje, da si je izbralo veliko preveč žensk učiteljski poklic. To visoko število tvori veliko nevarnost, ker jih je že toliko, da morejo priti šele po treh ali štirih letih do službe. — Beljak dobi kot prvo mesto svoj avtomobilski kolodvor. Zgradba bo stala okrog 100.000 S. Avtomobilski kolodvor bo last občine, graditelj pa bo imel pravico uporabe prostorov. — Zasebni detektiv Le-dicnik je bil obsojen na 3 mesece zapora radi izsiljevanja in javnega nasilstva. — Cirkus Krone, največji cirkus Evrope, pride v Celovec. Pozorišče bo 60 m dolgo in 20 m široko. Šotorišče bo tako obsežno, da bo sprejelo 25 tisoč gledalcev. Stalno osobje cirkusa šteje 1200 oseb. Videti bo vsa mogoča človeška ple-
Nje san
o neodvisnem bogastvu, o resnično zadovoljni premožnosti ---- zdaj se ima izpolniti Nova, znatno izboljšana
23. avstr, razredna loterija daje po velikanskih glavnih dobitkih in posebni pomnožitvi srednjih dobitkov (1000 do 20.000 šilingov) vsakomur upravičeno upanje, da postane dobitelj prece|šnje vsote, če ne postane z enim udarcem bogat. Naročitev srečk potom pripete naročilnice danes priloženega prospekta pri : Geschàtts-stelle J. Prokopp, Losversand ffir die Bundeslànder, Baden, N.-Oe.	56
mena. Za prevoz tega podjetja so potrebni 4 posebni vlaki. Med živalmi je 25 slonov, 40 sibirskih in bengalskih tigrov, 30 levov, 28 medvedov, 30 velblodov, 285 konj itd. V Ce-lovcu bo ostai samo nekaj dni. __
| DRUŠTVENI VESTNIK"
Razstave In prireditve. V Zahomcu se
otvori pri Hrepcu v nedeljo dne 30. marca ob osmih zjutraj razstava izdelkov kmetijsko-gospodinjskega tečaja in traja do šestih zvečer. Ob šestih se vrši istotam večja prireditev Z) bogatim in lepim sporedom, ki ga izvajajo v prvi vrsti tečajnice. Eventualni čisti dobiček je namenjen kritju tečajnih stroškov. — V Št. Janžu se vrši v nedeljo dne 30. marca v župnišču razstava kuharskih izdelkov. Traja od osmih zjutraj do šestih zvečer, med prireditvijo se prekine. Ob treh popoldne je pri Tišlarju zaključna prireditev z nastopi tečajnic z deklamacijami, pesmimi in prizori. Sodelujejo domači tamburaši in kotmirški pevski zbor. — Občni zbor izobr. društva v Podravliah se vrši v nedeljo dne 30. marca v Vošpernikovi dvorani. Začetek je točno ob treh popoldne. Na sporedu je poleg običajnega sporeda še tamburanje, govor č. g. dr. Ogrisa iz sveta paragrafov in skioptično predavanje o razvoju moderne tehnike (železnica, letalstvo in zrakoplovstvo).
Vrba ob jezeru. (Pevski koncert združenih pevskih zborov iz Loge vasi in Bilčovsa.) Naša domača pesem je dala fantom pevcem in vrlemu pevovodji korajže dovolj s svojo lepoto in krasoto, da so se drznili nastopiti v dvorani Pippanove gostilne v Vrbi ob jezera. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana do zadnjega napolnjena. Največ poslušalcev je dala okolica.
Bilo je tudi pričakovati, da bo ta naša pesem združila vse, kar še čuti količkaj pristne domovinske ljubezni. Sicer se je pred vhodom postavil ribniški Lanner s svojo gardo v nadi, da bo s preprečitvijo te naše prireditve mogel splesti toliko potrebni lovorov venec svojemu „Hei-matschutzu“ in še posebej svoji osebi. Z veseljem pa pribijemo resnici na ljubo dejstvo, da je navzoče orožništvo bolje znalo ceniti pomen te naše prireditve in je zato svojo nalogo brezhibno vršilo. Tako se je prireditev izvedla v mira in je razumljivo dosegla uspeh, ki ga je zbor naših fantov res zaslužil. Vedeli so pevci in poslušalci, da so dali tako duška pristni svoji ljubezni do domače zemlje in domače melodije. In pokazali so svojo strpnost napram nemškemu sosedu s tem, da so stavili v svoj program tudi tri pesmi nemškega besedila. Vse pesmi brez izjeme je zbor izvajal v vsestransko zadovoljnost; pa saj je imel sigurnost nastopa še izza boroveljske prireditve in turneje po Dravski banovini. Zbora in pevovodje ne bomo danes dalje hvalili, naj bo to stvar navzočega kritika. Končni aplavz in navdušenje poslušalcev ob venčku „Pojdamo v Šk’ufče“ je zboro-vo prvovrstnost itak najbolje dokazalo. Šaljivo-politični del sporeda je pomenil kuplet „2upan*‘ pd. Janšeja. Naj se danes omeni samo še naša misel : dati se mora naši pesmi več prostora na solncu in za Borovljami ter Vrbo se bo nekoč moral celoCelovecdiviti lepoti in milini preproste naše slovenske narodne pesmi. — Tem "otom se zahvaljujemo županstvu za njegov objektivni nastop in uvidevnost, da naj se pravica okolišanov ne krši tudi ne v pesmi, četudi bi to bila želja mnogih krogov, ki nosijo pečat „der Heimatliebe“. Istotako gre hvala g. Pippanu, ki nam je svoje prostore radevolje dal na razpolago.
Št. Vid v Podjuni. (Občni zbor in igra.) Letošnji občni zbor je torej za nami ; in z njim! pregled dosedanjega društvenega delovanja. Pogled naprej mora biti vedno lepši nego ta nazaj. Novemu odboru predseduje sedaj naš Aleš Smolnik in z njim vred društvu še vrsta mladih in korajžnih odbornikov ter odbornic. Brezdvomno bo novi odbor skušal z delom agilni stari odbor še nadkriliti. Po občnem zboru so gostovali pri nas igralci Škocijanskega izobr. društva z igro „Na dan sodbe“. Da niso slabi igralci, tega se zavedajo sami in zato jih ne bomo hvalili. Ocene pa naj ne zamerijo! Vloga Toneta Cestnika je bila v dobrih rokah. Njegov glas pa je morda premonoton: tudi govorjena beseda naj ima svoji vsebini m kretnji primerno noto in barvo. Uspeh igre pa je bila največ njegova zasluga. Najnaravnejša in najbolj občutena je bila vloga Tonetove žene. Debeljakova je ugajala v prvi vrsti v prvem dejanju; v dragem in tretjem dejanju pa leži povdarek in vsebina iste vloge bolj v notranjem občutenju. To vlogo mora igralka docela notranje doživeti. Smolarji in ostali gozdni postopači so bili tipi. Oni gluhi je nekoliko pretiraval. Sodni zbor je bil dober; naj bi bil morda še bolj dostojanstven in častitljiv, v prilog besedam, ki tvorijo jedro te igre: Kjer govori ljubezen, tam naj molči pravica. Kajti konec igre ni več paragraf in bi bila taka sodba po njem nepravilna. Kaj, če bi državni pravdnik bil vložil ničnostno pritožbo? Morda bi naš sodnik bil v strašanski zadregi. Občinstvo je predstavo globoko zajelo in živelo ter se oddahnilo šele na končno opazko malega fantička, ki je odgovoril gluhcu, ko ga je ta vprašal po tem, kaj se sedaj govori: 2e zopet solnce sije. Hvala vam, fantje in dekleta škocijanskega društva za vašo lepo predstavo in še posebej vašemu zbora za vašo pesem! — Na tukajšnjo poštno upravo pa si dovoljujemo sledeče vprašanje: Zakaj se »Koroški Slovenec", ki je vendar dospel na našo pošto že v petek in ga je redno sprejel, tudi č. g. župnik, ni razpečal kot navadno že v soboto? Morda z ozirom na inserat igre pri Voglu?
»Slovenski krožek na Dunaju" priredi svoj letošnji veliki koncert v soboto dne 5. aprila ob 8. zvečer v češkem Narodnem domu, v XV. okraju, Turnergasse 9 (čez Gurtl nad Gumpen-dorferstrasse). Spored bo prav bogat: mešani zbor, možki zbor, oktet, trije solisti gg. operni pevec Ado Darian, koncertna pevca Zlatko Bisail in Milan Janovski. — Spored se bo delit pri blagajni. Vstopnina od 3 do 1 šilinga. — Po sporedu domača zabava ob petju in godbi. Vsi na Dunaju živeči rojaki so vljudno vabljeni. Vsi na slovensko zabavo!
4. božja zapoved: Spoštuj očeta in mater! Spoštuj tudi jezik, zemljo in dom, ki si ga prejel od očeta in matere!
GOSPODARSKI VESTNIK
Štetje obratov. Vlada je odredila, da se v svrho statistike popišejo kmetijski in gozdarski obrati in obrti. Zadnje tako štetje se je izvršilo leta 1902, ki pa sedanjim razmeram ne odgovarja več. Popis hoče ugotoviti, v katerih rokah se nahaja posest (oseba, dežela, občina, družba, zadruga itd.), kolik je obseg posesti, koliko je od tega dano v najem in koliko je najemnikov. Ugotoviti se hoče, v katere svrhe se svet porablja: gozd, travnik, vrt, njiva; koliko površine se poseje z ržjo, pšenico, deteljo itd. — Za tako natančno štetje se mora kmet pripraviti. Predvsem si mora oskrbeti, po zakonu najkasneje do 17. maja 1930, posestni list (Grundbesitzbogen) pri pristojni davkariji. Posestni list stane najmanj 1,50 S, pa tudi več, kolikor je pač parcel. Na podlagi posestnega lista bo mogel kmet ugotoviti, ali še uporablja parcele v isto svrho, ki je navedena v posestnem listu. Vpisati bo moral potrebne spremembe. Ugotoviti pa bo moral tudi, koliko površine poseje s pšenico, ržjo, deteljo itd. To se da izračunati po množini posejanega žita. Popisalo se bo dalje število sadnih dreves, gozdne razmere, delovne razmere (domači, posli, dninarji), izobrazba posestnika in drugih njegovih delavcev, število živine, oprema Obrata s stroji, servituti, lovske in ribolovne pravice, postranske obrti kmeta itd. Omenjeno bodi, da
zakon prepoveduje, da bi se uporabljali podatki iz štetja obratov v davčne svrhe. — Občinski uradi so dobili nalog, da vpošljejo do 26. aprila 1930 politični oblasti seznam vseh kmetijskih in gospodarskih obratov in obrti v občini. Ta popis se prične 6. in traja do 13. aprila. Odredba pravi, da je pozvati vse posestnike in obrtnike, da si oskrbijo posestne liste, najemninske pogodbe in obrtne liste. Posestniki morajo izračunati površino posejanega polja v hektarjih po vrsti žita.
Cenitev dajatev v naturi. Po zakonu o zavarovanju kmetijskih delavcev ceni vsako leto deželna vlada na podlagi cenitev, ki jih vpošljejo posamezne občine in v sporazumu s prizadetimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev, dajatve v naravi, ki služijo za izračunavanje zaslužka posla in za odmero prispevkov. Polna preskrba na dan je cenjena na 1,70, celodnevna prehrana 1,40 S, poldnevna prehrana 70, obed in večerja 50, zajutrek ali mala južina 20, prenočišče s kurjavo in razsvetljavo 30, prenočišče samo 15, kurjava sama 10, razsvetljava sama 10, liter mleka 30 g; obleka moška 60, ženska 50, obleka iz modrega tiska 20, delovne hlače 10, delovni čevlji 20, klobuk 7, podplatenje čevljev 4, garnitura perila 10 S. Posebno važna je cenitev obleke, ker bodo pri prepirih med delojemalci in delodajalci občine lažje razsojale.
Velikovški trg. Konji 500—800 S; biki 0,90 do 1,20, pitani voli 1,40—1,60, vprežni voli 1,30 do 1,40, junci 1,10—1,30, molzne krave 1,10 do 1,40, pitane krave 0,90—1,20, telice 1,20—1,40, teleta 1,80—2, plemenske svinje 3,30, zaklani prašiči 2,60—2,80, plemenski prašiči 3,30—3,60,
ovce 0,90—1,10 S za kg žive teže. Jajce 11 12 g, kg sirovega masla 4—5,60 S. Žito: pšenica 20, rž 23, oves 18, leča 42, konoplje 50, ajda 26, krompir 9 g, slanina 2,60—2,80 S. — V lanskem letu je bilo na velikovški trg prignanih: 54 konjev, 102 bika, 208 pitanih volov, 396 vprežnih, 202 junca, 1098 molznih krav, 651 pitanin, 122 telic, 82 telet, 641 ovc, 23 koz, 1469 pl|' menskih prašičev, 453 plemenskih svinj in 772 zaklanih prašičev.
Borza. Dunaj, 25. marca 1930. Dinar 0,124; lira 0,371; dolar 7,07; švicarski frank 1,368; francoski frank 0,276; češka krona 0,209; nemška marka 1,689 šilingov. __________________
Za tiskovni sklad so darovali: Miha R°' višnjak, Št. Peter, 2; Tomaž Fajnik, Sveče, L ( Janko Ogris, Bilčovs, 1; Gozdni mož v Št. Jakobu 2; Franc Piante v, Velikovec, 15; Janez Vaiar, Loče, 1 ; Karel Jiša, Novy Jàchymov* 4,50; Karl Dobernik, Grabštanj, 1; W. v Beljaku za koroške rojake 2; Srečko Zulechner, St. Lipš, 2; Janez Walar, Dobje, 2; zbrano na občnem zboru izobr. društva Podljubelj dne 16-februarja 13,66; neimenovan v Celovcu 2,50: neimenovan iz Struge 1; Fran Katnik, Gorje-2,40; Pavel Žnidar, Želuče, 1; Apolonija Juji-Vetrinj, 1; Štefan Bayer, Loga vas, 3,72; Josip Poglič, Spodnji Breg, 1; Silvester Ripič, Sinča vas, 14; dr. Franc Zeichen, Pliberk, 4; F. C., Celovec, 1; Marica Hebajn, Šmartno, L Arnejc-Weber, Rožek, 4; Hranilnica in posojilnica v Borovljah 50 S; Terezija Trampič, Celovec, 50; neimenovan iz Žihpolj 50; neimenovan 50; neimenovan iz Kotmare vasi 50 2-Vsem darovalcem najprisrčnejša hvala!
VABILO
OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice Šmarjeta v Rožu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši
v nedeljo, dne 6. aprila 1930 ob 11 uri dopoldne v posojilničnih prostorih s sledečim DNEVNIM REDOM:
1. Poročilo načelstva. 2. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3. Potrjenje računskega zaključka — 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti	59
Ako občni zbor ob navedeni url ne bi bil sklepčen, se vrši pol nre nato drngi občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov
NAČELSTVO.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
:
:
♦
♦
♦
:
:
♦
♦
♦
♦
♦
♦
!
♦
♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Kupi se
dobro ohranjen, ne predrag,
harmonij
za malo sobo. — Ponudbe na upravo lista.
Proda se
ali pa da v nafem kajža, ki obstoji iz zidane hiše, obokanega hleva in kleti. Rediti se more ena krava Prav posebno je primerna za rokodelca. Hiša je v Breznici 3 v St. Lipšu, p. Eberndorf.	57

VABILO
>	na	'j
! REDNI LETNI OBfNI ZBOR i
| Hranilnice in posojilnice za Št. Janž in okol co, ]
i regisirovane zadruge z neomejeno zavezo, (
,	ki se vrši	i
[ v nedeljo, dne 6 anrila 1930 ob 3. uri po- i i poldne v zadrugini pisarni pri Tišlarju i [	v Št. Janžu.	]
DNEVNI RED:
i 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega ( i občnega zbora — 2 Čbanje re izijskega po- ] 1 ročila. — 3. Poročilo načelstva m nadzorstva. —	]
!	4 Pregled in o obriiev računskega zaključka <
i za leto 1929. — 5. Razdelitev čistega dobička — J |	6. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. ~	,
i	7. Slučajnosti	(
•	Opomba: Ako ob določeni url ni navzočih zadostno 1 število zadružnikov, se postopa po § 35 zadružnih
•	pravil.
I K obilni udeležbi vabi 53 NAČELSTVO.
1
Na prodaj
je gostilna z malim posestvom v Rožu. Gospodarsko poslopje je celo zidano, zraven nekaj polja, travnikov, gozda in večji sadni vrt. Cena 16.000 S. Odda se lahko takoj. — Ponudbe na
Franca Arnejca v Veliki vasi, pošta St. Jakob im Rosentale.
3ktztUidna maga
pri pranju s periino pripravo
Z njo si prihranite mnogo dela in časa in gospodinja je
brezskrbna in veselal
ZcMia
priprava obsega kotel za pranje, pralni stroj in mongo. Plačilne olajšave. Zahtevanje še danes prospekti
%aMia
posnemalniki, parilniki za krmo, strojne pinje.
D A H LI A SEPARATOR
Gesellschaft m. b. H.
Wien, Xll./a., Wagenseilgasse 4/47.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦
♦
♦
♦
:
!
X
♦
!
♦
:
«
VABILO.
izobraževalno društvo v Globasnici ponovi iz povesti znano prelepo igro
GENJVEFA
na odru izobr. društva v Dotarli vasi v nedeljo, dne 30. marca 1930 ob 3. uri popoldne.
Prijazno vabljeni vsi od blizu in daleč !
ODBOR.
♦
♦
♦
:
!
NOVI MODEL
originalnega
Melotte jeve* J
posnemalnika
pripraven za ročn pogon.
Neprekosljiv na konstrukciji in trpežnosti! N® slišen tek!
Originalno Melotte-jevo
brabantsko oralo
Najboljše oralno orodje sedanjosti.
Ugodna plačila na obroke.
Ceniki zastani.
MELOTTE-WERKE, witw. ul mYE»H0FG.iJ
Zastopnik : Valtntin Lassnlg, posestnik, Nova Vat, P. Foderlacli.
15 do 18 let staro deklico, nepokvarjeno in pridno, ki ima veselje do kmetijstva in bj postregla starejši vdovi. Po poizkušnji dedščina zagotovljena. — Priglasiti se je pod „Adoptacija‘‘ na upravo lista. 55
Za prodajo
kmetijskih strojev, kakor tudi bencinskit1 motorjev, sprejme tovarna neposredno gospode, ki imajo najboljše zveze s km®**’ za okoliše proti dobri proviziji pri takojšnjemu izplačilu provizije. Vprašati je P0° »Nur tuchtige Verkaufer 18963“ »f „Oesterreichische Anzeigen-Gesellscha“ ' Wien, L, BrandstStte 8.
jj Inserirajte v Koroškem Slovencu! J
■ ■■■■■■■■■■a aaaaaaaaaaaaaaaaagaaa*^f
Lastpik: Pol. in gosp. društvo za Slovence *a Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9-Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.