91 Številko.
v umnom,«torek, zl aprila 1000.
xu. leto.
{shaja vsak dan^zvečer izvzemal nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ograka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfnbllano s poiiljanjeiu|na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, m en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vsa druge deželo in Ameriko 19Jo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpoilljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo fca upravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34. Posamezne številko po 10 k. Upravništva telefon št 85.
Volilci! Meščani!
I
Politični zavednosti ljubljanskih volilcev je pripisovati, da je zastopstvo mesta Ljubljane v državnem in deželnem zboru v rokah narodnonaprednih poslancev; v volilnih bojih, sosebno o priliki zadnjih državnozborskih in deželnozborskih volitev ste, Častiti someščani, skupno z drugimi volilci s Svojim neustrašenim nastopom javnosti dokazali, da 'e in ostane Ljubljana po odlični veČini svojega prebivalstva slovensko narodnonapredno središče, slovenska narodnonapredna trdnjava, ob katero zaman {butajo požrešni valovi breznarodnega reakcijonarstva in v katero se zaman zaletavajo naši nemški sovražniki v zvezi z vsemi ostalimi našimi tihimi in javnimi nasprotniki. Ljubljana je ostala cista, slovenska narodnonapredna; tako naj tudi ostane!
Pred durmi so občinske volitve; v Vaših rokah leži usoda uprave bele Ljubljane. Dosedanji razvoj in procvit mesta Ljubljane je jasen dokaz, da Vam je izvrševalni dbor narodnonapredne stranke vsikdar priporočal kandidate, ki so imeli voljo in sposobnost žrtvovati svoje moči metropoli slovenski.   Tudi v prihodnjem Času Čakajo važne aloge rešitve in zategadelj se zopet obrača na Vas izvrševalni odbor narodnonapredne stranke, da se polnoštevilno udeležite volitev in s tem znova jasno dokumentirate, da ]e in ostane Ljubljana navzlic vsem vročim željam združenih klerikalnih, nemških in vseh drugih novodobnih nasprotnikov slovensko  narodnonapredno  središče, ob atero se skupni naši nasprotniki zaman zaletavajo. — Komur je napredek našega mesta na srcu, naj glasuje za kandidate narodnonapredne stranke! Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke je postavil
za III. volilni razred, ki voli 22. aprila, naslednje kandidate:
Engelbert Franchetti,
brivec,
Anton Likozar,
rt adu Čl tel j,
Josip Turk,
posestnik in trgovec,
Ivan Pavšek,
posestnik In gostilničar,
Josip Vidmar,
posestnik in trgovec
Urban Ušeničnik,
C. kr. poštni poduradnik;
za II. volilni razred, ki voli 24. aprila, naslednje kandidate
Jakob Dimnik,
mestni nadučitelj,
Karel Meglic,
posestnik in trgovec,
Ivan Milohnoja,
c. kr. ftnandni komisar;
za I. volilni razred, ki voli 27. aprila, naslednja kandidata
dr. Karel vitez Bleivveis-Trsteniški,
posestnik in ravnatelj deželne bolnice v p.
Anton Gorše,
posestnik in kantiner.
Brezbrižnost ni na mestu in se lahko maščuje, zato Vas poživljamo, da se v Čim največjem številu udeležite volitev in volite priporočane kandidate. Njih imena dajejo am poroštvo za to, da lahko z mirnim srcem polagate upravo mesta v njihove roke.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1908.
Izuraolni odbor norodno-napredne stranke.
LISTEK.
Premaganci.
Novela; spisal Fr. Remec. (Dalje.)
V.
Bil je lep jesenski tUm. Solne« .]e smejalo na zemljo in je s svojo ploto vse poživelo. Veseleč se tega ;nega dne, je Kotnik počasi koraki od mestnega trga naprej mimo ofi je in tamkaj zagledal Zoro av v trenotku, ko je stopila iz stol-<*erkve.
»Gospodična Zora — vi bodite v rkev?« je začudeno vzkliknil, ko se je približal. »Toda oprostite mi to )fašanje; ni bilo umestno. Jaz sem f*r   svobodomislec   a respektirani »o prepričanje.«
Zora mu je smehljaje podala ko.
->0, nikar ne mislite, da sem kle-alka,« je rekla z veselim glasom, teer še nisem nikdar razmišljala o ^skih stvareh, in celo midva, ki a vendar že prerešetala vsa mogo-vprašanja, nisva še nikoli o teh areh govorila, a to vam moram ■ati, da včasih rada stopim v kev, dasi duhovnikov kar nič ne
»Da, vam priznani resnico, gospodična Zora,« je rekel Kotnik, »vam moram povedati, da tudi jaz nisem kdo ve kako poučen o teh stvareh. Tehnik sem in ne filozof. Včasih sem pač poskušal, napraviti si svoje prepričanje o verskih stvareh, a rekel sem si, če bom vedno izpolnjeval svoje dolžnosti kot človek, kolikor mi bo mogoče, potem se nimam bati nobene sodbe, naj se življenje že neha s smrtjo ,ali naj nas onkraj groba čaka novo življenje. Cerkvenih naukov ne morem verjeti, priznam pa, da so ljudem, ki verujejo, lepa tolažba. Duhovnikov seveda tudi jaz ne maram, ker niso nič drugega kot služabniki organizacije, ki izrabljajo verski čut v posvetne namene. Rim hoče gospodovati in gospoduje s pomočjo duhovnikov tudi nad Sloveu-ei. Kakor je vsak Nemec sovražnik slovenskega naroda, tako je v mojih očeh tudi vsak Rimec, naj sc» tudi pretaka v njegovih žilah slovenska kri.«
»Kako čudno, da midva v vseh stvareh enako misliva,« je rekla Zora. »Kar ste vi zdaj povedala, mi je bilo že mnogokrat v mislih,samo reči se tega nisem upala, ker nisem vedela, če imam prav.«
»In zakaj hodite v cerkev t« je vprašal Kotnik, ki je bil opustil pot in je zdaj korakal z Zoro nazaj proti mestnemu osredju.
»Sama ne vem,« je odgovorila Zora. »Nikdar nimam potrebe, da hi molila, a kadar vem, da je cerkev prazna, stopim rada vanjo. Tudi v cerkvi ne molim. Spominjam se pa svoje umrle matere, spominjam se svojih mladih dni in srce se mi umiri, če je razburjeno, in potolaži, če je žalostno. Vem, da stori to ti nota in velečastje cerkve.«
»Zanimalo bi me izvedeti, kakega mnenja je v tej stvari gospa Ru-čigajeva,« je rekel Kotnik. »Če se namreč ne motim, hodi pridno v cerkev.«
»Samo ob nedeljah in samo če je lepo vreme,« je odgovorila smeje se Zora. »In še takrat čita v svojem molitveniku samo molitev za umrle otroke. To je njeno maščevanje, ker sploh ni otrok imela. In pomislite, ta žena je bila svoje dni tako verna, da je redno vsak dan hodila k maši.«
»Ni mogoče! Kaj je provzročilo to premembo?«
Bile so neke volitve in* k teti je začel hoditi neki duhovnik, ki jo je nagovarjal, naj strica pripravi do tega, da bo volil s klerikalci. Ta duhovnik je teti rekel, da je bolj zaslužno voliti klerikalca, kakor pa moliti in hoditi k masi. Tedaj je začela teta razmišljati o verskih stvareh. Celo omaro ima knjig, ki jih je Vreči tala. Več mesecev je trpela težke muke, to sem dobro videla, dasi
je teta le malo govorila o tem svojem duševnem boju. Naposled pa je nekega dne snela vse svete podobe, kar jih je bilo v hiši in jih je vrgla v peč in od tistega dne hodi samo ob nedeljah in samo ob lepe vremenu v cerkev molit za umrle otroke, ki jih ni imela.«
»In o verskih stvareh ne govori z vami nikdar?«
»Nikdar in z nikomer. Ko se je stric nekoč jezil zaradi kuharice, ki je vedno tičala v cerkvi, ga je teta zavrnila. Rekla je: Pusti jo; kdor more verjeti, temu je vera lahko dobra opora. To je bilo vse, kar sem slišala iz njenih ust od tistega dne, ko je bilo v hiši i>oziganje svetih podob.«
Počasi sta hodila Zora in Kotnik po mestu in vedno sta imela o čem govoriti. Ustavljala sta se celo pri prodajalnieah in debatirala o ženskih modah. Prehodila sta že vse mogoče ulice in nista se spomnila, da sta imela vsak svoj cilj, ko sta se se-šla. Srečavali so ju znanci, in zmajevali z glavami, čudeč se, da hodi Žva-nntova nevesta sama z drugim moškim po mestu, in neznanci so se ozirali za njima ter dejali: lep par je to in rada se morata imeti.
Naposled sta vendar pri veslala do Ručigajeve hiše.
»Čas je, da greste, čislani kavalir.«
»Vi me podite od sebe?« »Da!«
»Ali vidiva se še!« »To je zelo verjetno.« »Kdaj ?«
»Čez dve uri,  če vam  je prav. Pridite k nam na večerjo.« »Pridem.«
Segla sta si v roke, še en pogled, jasen in vesel, in razšla sta se.
Zora je prepevaje polglasno prišla domu. Nekako žarela je. Vse njene kretnje, vse njeno govorjenje je gospo Ručigajevo presenetilo, ker je bilo v očitnem nasprotju z vsem, kar ji je Zora šele pred nekaj dnevi zaupala. Postala je radovedna, kaj naj to pomeni in tudi vznemirjala se je.
»Čuješ, Zora,« ji je rekla in ji položila roko okrog pasa, »Danes te je komaj spoznati. Danes si vesela, kakor že dolgo ne. Ti si ne moreš misliti, kako ljubo mi je, da te je zapustila tista nesrečna melanholija, ki te je morila prav zadnje dni.«
»Ah, saj me lahko vsak treno-tek prevzame, tista melanholija,« je vzdihnila Zora, »a danes hočem vse pozabiti, danes hočem biti vesela in upam, da bomo preživeli zabaven večer.«
»Žvanut pač pride?«
»Ah — Žvanut — da, seveda, Žvanut pride,«je rekla Zora,a povabila sem tudi Kotnika.«
(Dalje prihodnjič.)
Računski jaMlufek mestne hranilnice ljubljanske in {. Prosenc.
Slovenec" je v sredo urbi et orbi naznanil znamenit govor, ki ga je čital g. Prosenc v zadnji seji občinskega sveta pri razpravi o računskem zaključku in bilanci „ Mestne hranilnica Ijubljamke1 za I. 1907. oe hoče g. Prosenc še kdaj kot kritik o takih rečeh nastopiti, m i svetujemo, da najprej prouč« za srstavo bilance merodajna načela, potem pa tudi natanko pregleda bilanco, s kojo se ravno bavi Načela in koncem leta završene računske postavke ne pripu šČajo nobenega samovoljnega zavijanja, Če ne se pokažejo takoj napačni rezultati. Oblika bilance j e lahko različna, toda uspehe v aktivih in pasivih bistveno spreminjati ne gre. če je računski zaključtk tudi za javnost namenjen, tedaj naj bo toli pregleden, da ga lajik v knjigovodstvenih predpisih lahko razume. Prosenc je v svojem govoru trdi*, da izkazuje uvodno poročilo k računskemu zaključku imenovane hranil -nilnice za 1 1907. na eni strani Čistega dobička za to leto 118.430 K 69 h, na drugi strani pa se bere, da se ie hranilnično premoženje v letu 1907. zvišalo le za 54.904 K 96 h; jasno je torej, da m^ra biti tu pomota bodisi glede na izkazani čisti dobiček ali pa glede na izkazani prirastek. Če je znašal Čisti dobiček 118 430 K 69 h, se je moralo hranilnično premoženje ravno za to vsoto pomnožiti, a pomnožilo se je le za 64.904 K 96 h. Gosp. Prosenc praša, kako je to prišlo, in odgovarja: od tod, ker se je pozabilo odbiti od iz kazanega dobička 118430 K 69 h kurzno izgubo iz upravnega imetja v znesku 63.177 K 20 h in ono splošnega rezervnega zaklada v znesku 348 K 53 h, skupaj 63.525 K 73 h. Po odbitku te kurzne izgube se dobi čisti dobiček 54.904 K 96 h, in ta znesek — poslušajte — soglaša do vinarja natančno z izkazanim prirastkom hranilnic neg a premoženja v znesku 54.904 K 96 h. Gosp. Prosenc pravi, da je to pomota, in da je tej kriva napačna bilanca upravnega imetja, kar tako-le utemeluje: med imetjem (aktiva) bilance upravnega imetja so izkazani prodani in izžrebani papirji v vrednosti 104.093 K, k temu imetju*) se je pripisala kurzna izguba 63.177 K 20 h, skupaj torej 167.270 K 20 h. Ako se je tedaj vpisala med aktivo cela kurzna izguba, morala bi so med dolgove (pasiva) vpisati cela kurzna rezerva iz prejšnjega leta v znesku 66.426 K 4 h. To pa se ni zgodilo, temveč se je od te kurzne rezerve odpisala izguba za leto 1907. v znesku 63.177 K 20 h in samo ostanek 3258 K 84 h vpisal med dolgove, če bi se bila bilanca pravilno sestavila, potem bi izkazani dobiček iz rezervnega imetja ne znašal 94.594 K 39 h temveč 31.417 K 18 h. Pri dohodkih splošnega rezervnega zaklada v znesku 32.397 K 80 h se je odpisalo za inventar 5331 K 57 h, za nepokrito kurzno izgubo 9594 K 47 h, skupaj 14.926 K 4 h, ter se na ta način izkazal dobiček 17.471 K 76 h. Od tega dobička pa se ni odpisala II. kurzna rezerva v znesku 348 K 53 h. Če se to stori, znašajo pravi dohodki tega zaklada 17.123 K 23 h, ne pa, kakor je izkazano 17471 K 76 h. Končno je prišteti k dohodkom Še pokojninski zaklad v znesku 1364 K 55 h. To zaaša skupaj 49.904 K 96 h. K temu dobičku se mora prišteti še od splošnega dobička pri upravnem imetju odstopljena vsota 5000 K za hipoteČno rezervo. Tako tedaj znaša v resnici celi dobiček 54.904 K 96 h. In glejte spaka, ta znesek zopet soglaša z onim, ki ga izkazuje bilanca sama. Ker je torej rezultanta na obeli straneh popolnoma enaka, ni g. Prosenc dokazal drugega, kakor da sta računski zaključek in bilanca v najlepšem redu. Iskal je las v jajcu, našel ga ni, pokazal pa je svoje čudno popisovanje o sestavi bilance. Gosp. Prosenc je z dokazom, da se končni efekt ne razlikuje na nobeni strani, sebe na laž postavil, ko je trdil, da se v bilanci najdejo pomote in da je bilanca upravnega imetja napačna. Ako bi to slednje bilo,, bi seveda ne mogel soglašati končni rezultat. Torej se je g. Prosenc prav znamenito blamiral. Ker je pa v svojem govoru omenjal tudi drugih napak, mu moramo tozadevne njegove pomote nekoliko popraviti.
Najprvo hočemo dokazati, da je v uvodnem poročilu od mestne hranilnice izkazani Čisti dobiček vsega hranilničnega poslovanja za leto 1907. v znesku 118.430 K 96 h popolnoma pravilno izračunan. Pripomniti moramo namreč najprej, da mora dobri hra-nilnični upravi vedno jasno biti, na kolike dohodke more tekom enega
leta računati, da temu primerno uravnava potrebščine za režijo ter skrbi za zalaganje svojih rezervnih zakladov. Glavno vlogo pri tem igrajo pri upravnem imetju aktivne obresti od posojil in pasivne obresti od vlog vložnikov. Na tej podlagi se izračuna prebitek za 1. 1907 takole: Aktivne obresti,
pri hipotekah . . 718.910 K 86 h, pri obč. in dež. posojilih .... 195 653 „ 69 pri zalogah. . . pri menicah . . pri vrednostnih papirjih .....
na tekočem računu zamudne obresti .
skupaj   .   1,123 902 K 87 h, Pasivne obresti, vložne obresti 949 470 w 16 w.
Čisti prebitek   .     174 432 K 71 h. Iz tega se pokrije režija.   .   .   .   .       74.838 , 33 „.
Ostane torej čistega dobička .... Tukaj odbijati še kurzno izgubo 63 177 K 20 h vendar ne gre, ker se pokriva iz I. kurzne rezerve.
1.413 „ 22 [\ 15.509 „ 12 m
100 196 „ 08 „, 77,517 „ 71 m 14.702 I 19 „,
99 594 K 38 h.
Ako prištevamo še Čisti donos splošnega rezervega zaklada v znesku in oni pokojninskega zaklada v znesku    .   .   . .
17.471 „ 76
1.364 „ 55
to
znaša Čisti dobiček vsega hranilničnega poslovanja, kakor ga izkazuje poročilo
118.430 K 69 h.
Glede splošnega rezervnega in pokojninskega zaklada je pripomniti, da se je pri prvem za pokritje neugodne kurzne diference 9943 K porabil lanski ostanek II. kurzne rezerve v znesku 848 K 53 h, tangenta 9594 K 47 h pa pokrila iz splošnih dohodkov tega zaklada. Istotako se je morala pri pokojninskem zakladu neugodna kurzna razlika 99 K §0 h, in sicer docela, pokriti iz splošnih dohodkov tega zaklada, ker nima no • bene kurzne rezerve. Taka in nič drugačna je stvar. Drugo pa je, če hočemo vedeti, za koliko se je premoženje Mestne hranilnice v minolem letu pomnožilo, in se tu oziramo na oni del kurzne izgube, ki se je pokril iz kurzne rezerve pri upravnem imetju in pri splošnem rezervnem zakladu.
Pri prvem znaša pokrita izguba .   .   .   63.177 K 20 h, pri drugem pa .   .   .       348 „ 53 „.
Skupaj   .   63.525 K 73 h.
Ako odbijemo to vsoto od zgoraj izkazanega skupnega Čistega dobička, nam preostaja.....
Za ta znesek se je torej pomnožilo premoženje, in to nam tudi pove poročilo, to nam pove g. Prosenc.
Popolnoma napačno pa je, kar trdi gosp. Prosenc glede pripisa kurzne izgube 63.177 K 20 h v aktivih pri upravnem imetju. Naj bi bil kritik Prosenc nekoliko bolj preštudiral bilanco, pa bi vse drugače govoril. Ta izguba se vendar ni pripisala k imetju, ampak se je odpisala od imetja. Bilanca upravnega imetja izkazuje na strani aktiv ta-le račnn vrednostnih papirjev:
Stanje koncem leta
1906 .... 2,354.636 K 20 h. Nakupljeni papirji
54.904 K 96 h.
leta 1907 .
*) Prodani papirji vendar ne morejo biti več imetje.
47.051 „ 80 „.
Skupaj   .   2,401.688 K — h. Prodam in izžrebani vrednostni papirji 104.093 K —h. Kurzna izguba 63.177 s 20 h 167.270 „ 20 w.
Ostane koncem leta   2.234.417 K 80 h.
Ali se ne vidi na prvi pogled, da seje kurzna izguba odpisala? Če se je torej znesek 63.177 K 20 h odbil od vrednosti papirjev, moral se je nekje vzeti. Vzel se je iz I. kurzne rezerve To tudi izkazuje bilanca sama. Na strani pasiv stoji tale račun I. kurzne rezerve:
Stanje koncem 1.1906.   . .
Odpis v pokritje kurzne razlike leta 1907 .   . .
66.436 K 03 h.
63.177 m 20
1»!
Ostane koncem leta 1907    3.258 K 83 h, znesek, jeki vstavljen med pasiva upravnega
imetja.
Ravno tako napačna je Prosen-čeva trditev, da se pri splošnem rezervnem zakladu čisti dobiček ni izkazal pravilno, kar pravi, da se pri izračunanju dobička 17.471 K 76 h ni odbila porabljena n. kvarna re serva v znesku 348 K 53 h. Račun dobička in izgube pri tem sakladu pove to-le:
Dobiček znaša: na obrestih pri vrednostnih papirjih na  dohodkih hranilničnega poslopja na dohodkih zemljišč na diskontu neobrest-ljivega potresnega posojila .... Prišteje se Še II kurzna rezerva.....
Skupaj Izguba znaša: Kurzna izguba pri vred • nostnih papirjih
9 943 K — h, pri   hranilničnem poslopju 1% odpis za obrabo 2.973 K 11 h, l0°/0  odpis pri inventarju . 2 358 K 46 h
16 868 K 63 h,
15 172 „ 32 n> »a 13,
354 „ 72 „.
348 „ 53 „. 32.746 K 33 k.
Skupaj   .   15 274 „ 57
Gombinando ostane čistega dobička   .   .   17.471 K 76.h.
To je vendar pravi Čisti dobiček, če bi se morala odbiti od njega II. kurzna rezerva v znesku 348 K 53 h, tedaj bi bilo pač boljše, da bi je ne prištevali k dohodkom, in bi jo sicer morala hranilnica izkazati v bilanci splošnega rezervnega zaklada med pasivi; ali z drugimi besedami, ona bi se ne bila porabila za delno pokritje kurzne izgube.
Summa su mm aru m, to, kar trdi g. Prosenc, je deloma prav Čudno zavito, deloma pa popolnoma napačno. Namen govora je prozoren, a govor nik naj se prime za nos.
Državni proračun.
Dunaj, 20. aprila. Ministrski svet je že dognal skupni proračun za leto 1909. Proračun v splošnem ne izkazuje poviška v primeri z letom 1908., rasno vojnega ministrstva, ki zahteva znesek za zvišanje~plač častnikom in za zgradbo novih bojnih ladij, in sicer znašajo potrebščine za vojno mornarico 78 milijonov proti 56 milijonom za tekoče leto.
Češka odločnost.
Praga, 20. aprila. Osemdeset čeških okrajnih in mestnih zastopov je sklenilo, da odklonijo vse nemške dopise, dokler nemški sodniki v nemških pokrajinah ne bodo reševali čeških vlog.
Po umoru gališkega namestnika.
L v o v , 20. aprila. »Dziennik Polski« poroča, da je bil Sičinskega atentat dogovorjena zarota ter je srečka zadela Sičinskega, da je moral izvršiti smrtno obsodbo nad namestnikom grofom Potockim. Dan pred atentatom je bilo med maloru-skimi dijaki opažati nenavadno gibanje. On 12. uri so se zbrali v neki kavarni, kamor navadno niso zahajali ter so z očitnim nemirom pričakovali nenavadnega dogodka. Ob 2. uri, ko je padel gro i Potočki, je pritekel v kavarno nek. lijak ter zakli-eal: »Že!« nakar je takoj zopet izginil. Kakor na povelje >o zapustili vsi dijaki kavarno. Dva dijaka sta se kmalu nato peljala po ulicah, kjer so se tovariši sprehajali v gručah ter jim z roko namignila, nakar so se vsi porazgubili.
Zvišanje častniških plač.
Budimpešta, 20. aprila. Radikalni madžarski časopisi strastno napadajo ministra Aehren-t h a 1 a in S c h 6 n a icha ter zahtevajo, naj oba ministra odstopita, ker sta v avstrijski delegaciji dala glede zvišanja častniških plač take obljube, ki jim Madžari nikoli ne pritrdijo. V merodajnih političnih krogih pa ne odobrujejo takšnega radikalizma, temuč računajo na kompromis, ki ga je sprožil minister Aehrenthal. V začetku meseca maja bodo na Dunaju skupne ministrske konference v ta namen, h katerim pridejo tudi ogrski ministri Wekerle, Kos-suth in Andrassv. Pri teh konferencah se določi, kdaj se skliče j o delegacije. Konferenc se udeleži tudi cesar, in sicer prvič po bolezni.
„Srbska propaganda" v Bosni in Hercegovini.
Sarajevo, 20. aprila. Slavo-fobsko časopisje, kateremu se je pridružil tudi naš »Slovenec«, poročajo zadnje čase neprestano o nevarni srbski propagandi, o kateri pa trezni politiki v Bosni in Hercegovini ničesar ne vidijo in ne slišijo. Nameni so prozorni. Za celo bajko tiči v prvi vrsti hrvaški ban Rauch, ki išče pretveze, da bi se maščeval nad neljubo mu hrvaško-srbsko koalicijo. Njegovi verni pomočniki so Frankovci, za vsemi pa stoji nestrpni klerikalizem s svojim vodjem dunajskim županom dr. Luegerjem. Tem ljudem je skrajno neljubo, da se pravoslavno prebivalstvo v Bosni in Hercegovini rajši približuje inohamedanoni, kakor pa katoličanom.
Konflikt med Italijo in Turčijo.
Rim, 20. aprila. Kakor znano, je italijanska vlada sklenila, da ustanovi v vseh večjih turških mestih svoje poštne urade. Turška vlada je na tozadevno noto odgovorila, da bo ustanovitev italijanskih pošt z vsemi sredstvi preprečila. Iz merodajnih turških krogov se je eelo izvedelo, da misli turška vlada pred italijanske pošte postaviti svoje vojake, ki bodo vsakomur zabranili vstop v poštne urade. Vsled tega je sedaj italijanska vlada sklenila, da pošlje v turška pristanišča tri divizije bojnih ladij, ki bodo pripravljene na vsako eventualnost v obrambo italijanskih pravic in italijanskega ugleda. Obenem pošlje italijanska vlada noto velesilam in turški vladi, da dokaže, da je turška vlada kršila mednarodne pogodbe.
Boji na rusko-perzijski meji.
Petrograd, 20. aprila. Po vseh pokrajinah blizu Kaspiškega morja se je razvilo nevarno pansisla-mistično gibanje. 400 ruskih kozakov s topničarstvom je prekoračilo perzijsko mejo. Bilo je več spopadov, pri katerih je bilo mnogo Kurdov ubitil«. Ruske čete so začele bombardirati perzijske vasi: pri tem je bilo tudi mnogo nedolžnih ljudi ustreljenih. Prebivalci beže v gore. Poveljnik ruskih čet je brzoj a vil svoji vladi, da ostane na perzijskih tleh, kjer se utabori. Obenem je prosil, naj se mu nujno pošlje pomoč iz Baku j a. Tudi na turški meji se nevarno širi panislaniistično gibanje. Tja je poslan znani junak rnsko-japonske vojne general M i š č e n k o z dalekosežnim] pooblastili.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 21 aprila.
— Volilci! Jutri, v sredo stopajo na volišče volilci III. razreda, da si izbero svoje zastopnike v občin skem svetu. Klerikalci in Nemci se ofieialno ne udeleže teh volitev, ni pa dvomiti, da bodo na tihem podpirali kandidate, ki so jih v tem razredu postavili socialni demokraije. T:i naj volilci, somišljeniki narodno-n: predne stranke uvažujejo in se u leleže volitve v čim največjem številu, da se ne zgode kakšna presene-č; nja. Zato pozivamo svoje pristaše, da store svojo strankarsko dolžnost in pridejo na volišče kolikor mogoče v največjem številu.
— Lov na meščanstvo. Klerikalci vedo dobro, da se pri volitvah glasovi pač štejejo, v praktičnem kakor tudi v političnem življenju pa se glasovi tehtajo. To se pravi: Klerikalci imajo pač na kmetih večino, ker duhovniki z zlorabo vere in zakramentov kmečke ljudi terorizirajo, ali vzlie temu je vendar meščanstvo mogočen faktor v deželi, preko katerega ne more nobena vlada in nobena deželnozborska večina priti na dnevni red. Od tod izvirajo vsa prizadevanja klerikalcev, zavo-jevati in zavzeti mesta. Volilna reforma prinese klerikalcem najbrž popolno večino v deželnem zboru, toda dokler so mesta napredna, dotlej klerikalcem tudj s to večino in z zvezo z Nemci ne bo dosti pomagano. Zavzeti mesta, to je zdaj poglavitna skrb klerikalcev. Videli smo pri zadnjih državnozborskih in deželnozbor-skili volitvah, kakšnih sredstev so se posluževali V ta namen. Zvezali so se z vlado, z nemčurji in z Nemei, in z vsemogočimi štreberji. prodali tudi najsvetejše narodne interese in zapisali bi se bili tudi hudiču, samo da bi bili iztrgali narodno-napredni stranki nekaj mestnih mandatov in oslabili moč in veljavo meščanstva. Bili m> poraženi na celi črti. Zavedno meščanstvo jih je vrglo ob tla. Zdaj poskušajo svojo srečo na drug način. Potom časopisja bi radi meščanstvo preparirali za svoje namene. Ker uvidevajo, da na »Slovenca« noben meščan nič ne da in ker tudi gla-silce njihovih najbližjih zaveznikov nima nič vpliva in nič čitateljev, zato so ustanovili nov list. Imenuje se »Slovenski Meščan« in poslali so ga vsem naprednim meščanom, kar jih je na Kranjskem, za piruhe. V meščanskih krogih so ta list sprejeli s presrčnim smehom. Duševno ubo-štvo tega lista je kar čudovito in smeh je bil opravičen. Škoda truda in stroškov. Meščanstvo se ni dalo ujeti v nobeno klerikalno past, kar mu jih je bilo doslej nastavljenih in tudi ne bo sedlo na te limanice. S takim lističem loviti napredno meščanstvo v klerikalne zanke, je samo smešno.
— Meščanska organizacija. Ljubljansko meščanstvo se je začelo organizirati. Klerikalce peče to kakor živ ogenj. Ničesar se tako ne boje, kakor trdne organizacije meščanov, dobro vedoč, da se morajo ob meščanski organizaciji razbiti vsi njigovi name-
ni. V svoji onemogli jezi napadajo zdaj posamične meščane, ki se udeležujejo te organizacije, ki svoj čas in svoje moči posvečujejo delu za meščanske koristi. Za dotične meščane je samo častno, da jih »Slovenec« napada, ne škodujejo pa ti napadi nikomur, ker so ljudje že davno spoznali, da na »Slovenčeve« napade nihče nič ne da, niti klerikalci, ki jih je v mestih tako malo, da sploh n<« pridejo v poštev. Značilno pa je to napadanje, ker priča, kako spoštujejo klerikalci osebno svobodo in kako bi radi z brutalnim terorizmom dosegli, da hi se nihče ne ganil proti njim. (e je klerikalcem tako bojeva nje po volji, znamo tudi mi seči po takem orožju in sodimo, da bo kleri kalee vse drugače bolelo če vzamemo mi v delo dr. Dolšaka ali dr. Levični ka ali dr. Pogačnika ali kakega klerikalnega obrtnika.   Torej — pozor!
— Nekaj opazk glede računskega  sklepa   »Ljudske  posojilnice« v Ljubljani za upravno leto 1907. Objavljen računski sklep obsega marsikaj zanimivega. Že to je zanimivo, da ima ta zadruga tudi nemško inu »VoIkskredit». Zakaj je neki to po-| trebno bilo? Poročilo pove, kako obrestuje zadruga   hranilne vloge, zamolči pa, kaka obrestna mera veljal za posojila. To je previdno! Poročil konstatira,   da je novi posojilnični| dom že pod streho! Radovedni srn.,, ali bode  mariborski »Slovenski (J< spodar« tudi to stavbo tako obgriztlj kakor je pred kratkim opljuval »Narodne dome« na Štajerskem! »Slov. Gospodarja«  in  njegove  patrone |.-opozarjamo na dejstvo, da »Ljud-
posojilnica« »načeloma« ne dovoljuje podpor, ampak da nabira rezer\ zalogo.    Zaradi   nabiranja rezen zaloge so morale stare štajerske |X> sojilnice Sehulze - Delitschevega -stava že marsikatero neumno in hudobno kritiko slišati. Med kritiki -bili  vselej   štajerski   klerikalci naj glasneji, pa tudi najbolj zabiti. Na-eelstvo »Ljudske posojilnice« pa pravi v svojem poročilu: »Vendar umestno, da se z nakopieenjem pri-j merno  visokih  rezervnih  zalog neJ omejeno obvezane   zadružnike zavi ruje proti  vsakteri  možnosti dopla cevanja tudi za slučaj najskrajnejj šib primeri j a jev.« Slovenske štajer) ske posojilnice, ki so delovale ie pre 20 ali -5 leti ali še prej, pa so bil naravnost    prisiljene ,   nabirati n zervno  zalogo v prid zadrnžnikon ker so bile začetnice   na   tem polju| ker so morale   delovati pod staraju neugodnimi razmerami, ker so si nio rale zaupanje in denar z lastnim krt ditom korak za   korakom pridobiti In   dandanes  'očitajo žurnalistici fan talini   tem   starim posojilnicau ker so ledino orale, ker so nam pi magale do boljših gospodarskih ra mer, da so gojile  ali   tirale odei štvo.  ker so skrbele  ves čas za n zervno zalogo in danes >e te skrbi : so opustile! Sedaj se lahko ti zavuj sklicujejo   na besede dr. Šusterširi načelnika   »Ljudske posojilnice« Ljubljani. In če ^a vodi denarni | vod po tistih načelih, katera so 1 ljala pri slovenskih štajerskih p< jilnicah že takrat, ko dr. Susterši in »Ljudske posojilnice« niti ni hilj morajo biti načela pametna in z<lr| va, četudi jih danes zametujejo i>rj tlikavci   zbrani   okoli »Slovenske^ Gospodarja« v Mariboru, ali kje dri god, naj si bodo ti pritlikavci duhoj niki dr. Korošec, Hohnjee, Jero\>n Matek, ali posvetnjaki dr. Vrstovšel BenkoviČ in drugi. Vsak denarni J vod, četudi sloni na neomejeni za\[ zi. je dolžan skrbeti za primerno soko rezervno zalogo; če tega ne -ri, greši zoper gospodarska načeli zanemarja" naravnost prvo in glav dolžnost nasproti neomejeno obve nim zadružnikom! Slovenske štajq ske posojilnice pa niso skrbele le rezervno zalogo, ampak so vršile | di humanitarni poklic, delile se svojih skromnih močeh ves čas u| razne   podpore  iz svojih sredstef Glede te točke nastopa dr. Suste drugo  stališče in »Ljudska posoj niča« se ravna po njem. Tu velja i čelo: Ničesar dati, ničesar dovoliti posoj ilničnih   sredstev zaradi zervne zaloge. To načelo more vel ti le do gotove meje. »Ljudska p«1 j ilnica« pa izkazuje »lastne glavi ce« 354.645 K!  Tu sega skrb z;i zervno zalogo predaleč, tu se že e| no greši  proti  humanitarni mi1 posojilnice. Tu pa so zahteve, ki morajo   izpolnjevati,  katere se smejo prezirati. Zalibog, da to d« nost zanemarja Ljudska posojilu in večina   slovenskih posojilna* Štajerskem in Kranjskem! To se i| ra najostreje grajati! To je greh.I se bode v bodočnosti hudo kazm"] Priznati se mora, da sodelujejo računskem sklepu »Ljudske posel niče« pravi mojstri! Ti razumejo[ kar Nemec  imenuje »Verschleief res izborno. Evo par izgledov iz mirnega prometa«. Račun neprei nin: Plačila in investicijski strt Račun pro diversi: Razna izplat|
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" SI 93, dne 21. aprila 1908.
Račun upravnih stroškov: Izdatki! Kaka so to plačila za nepremičnine! Koliko je teh, koliko spada na investicije? Kaj spada ali se skriva pod »raznimi izplačili«, ki znašajo kron 203.072? Upravni stroški so znašali 40.639 K. Kaj vse obsegajo, to se nikjer ne pove. Radovedni smemo biti, če bode »Slovenski Gospodar« ali dr. Vrstovšek te izdatke odobraval ali grajal! — Poročilo govori o posebnem rezervnem zakladu za pokritje morebitnih takih glavničnih izgub iz hipotekarne kupčije, ki se ne dado prikriti iz tekočih upravnih dohodkov dotičnega leta, v kojem bi se taka zguba pripetila! Tu pač velja: Dunkel ist der Worte Sinn! Kaj je hipotekama kupčija pri Ljudski posojilnici! Ali spadajo kupčije sploh v delokrog Ljudske posojilnice? Ali se to nanaša na zgnbo pri Regorscheggovih posestvih, na katera je spravil Regorschegg »Ljudsko posojilnico« s pomočjo dr. Suster-šiča.
— Hrvaška in federalizem. Glasilo »Hrvaške stranke prava«, najmočnejše stranke v koaliciji, »Hrvatska«, je prijavilo vrsto uvodnikov o »Ideji federalizma v avstro-ogrski monarhiji«. Razloživši zgodovinski razvoj tega vprašanja z ozi-rom na Hrvaško, pravi uvodničar končno, da Hrvate sili današnji položaj, iz tega zgodovinskega razvoja izvajati konsekvence. Dualizem je istotako nezdrav pojav kakor centralizem, ker za pravo ni nič drugega, nego dvojen centralizem. Mi Hrvati smo poleg vse nagodbe danes žrtva madžarskega centralizma, ki se mu moramo oteti. Madžarski centralizem je mnogo slabši od avstrijskega, ker so Madžari narod nekulturen, azi-jatski. Nadovezujoč na besede A. Starčeviča bomo rekli, da bi bilo Hrvaški prihranjenih mnogo nesreč, ako bi bila stopila v zvezo avstrijskih dežel — najsi bi to v sebi bilo zlo in nesreča — z garancijami in avtonomijo, katero nam daje nagodba. Avstrija bi kot evropejska država tudi spoštovala s pogodbami določena prava. Danes nam je edina nada »samostalnost in zjedinjenje Hrvaške v okviru monarhije«, a to znači federacijo vseh narodov pod žeslom Njegovega Veličanstva. Ko bi nam bilo voliti: ali federacijo z Madžarsko ali federacijo z deželami, zastopanimi v državnem zboru, bi bila naša dolžnost, se uvrstiti v kolo naših bratov preko. Tam bi zajedni-ški posli bili faktikčno zajedniški, a ne madžarski in uvaževal bi se naš položaj na morju. Tam je večina naših bratov Slovanov, ki jih v nobenem slučaju ne smemo prezreti. Ne smemo se podajati praznim nadam, da bi oni karkoli svojega žrtvovali za nas, a ne bodo iz nacionalnega egoizma imeli povoda, biti proti nam. Tam je provedena vseobča volilna pravica, če tudi ne na las pravično, pa s priličnim uvaženjem po-edinih narodov. Madžari ne bodo nikdar svojim narodom dali te pravice, kakor so jim jo dali v Avstriji. Še moramo tudi upoštevati činjenico, da so v Avstriji naši bratje po krvi in imenu, Hrvati Dalmacije in Istre, ako nočemo tu vračunati tudi Slovencev. Mnogo lažje bi se dalo provesti zedinjenje hrvaških dežel. Bosno samo bi bili prisiljeni pripojiti Hrvaški radi geografskega položaja. Ako še dodamo vse gmotne prednosti, ki bi jih imeli na trgovinskem, obrtnem in prometnem polju, tedaj je očito, da nam najbolj škodi današnji dualistični sestav, nam bolj nego Češki, premda imamo mi državnopravno svobodo na papirju. Politika vseh narodov in kraljevin pod žeslom Njegovega Veličanstva se mora tako urediti, da dovede v sklad težnje krone s težnjami in cilji poedinih narodov. Krona zahteva, da monarhija očuva svoj vele-vlastni položaj na zunaj, da bode jaka. Jakost monarhije smatra ona njenim skupnim interesom.To je večkrat sporočila tudi našemu saboru. Kot uvet te moči monarhije smatra krona edinstvo vojske, edinstvo v odnošajih napram ostalim državam (torej vnanjih poslov), edinstvo carine radi trgovinskih pogodb. To edinstvo izvira iz prvega. Te težnje krone se dado lepo zložiti s težnjami kraljevine Hrvaške. Mi moremo vse to, kar smatra krona potrebnim za vele vlast ni položaj monarhije, prepustiti edinstvu celokupne monarhije, ker mi ne težimo iz okvira monarhije. A edinstvo vojske, diplomacije in carine ne izključuje provede-nja našega programa, to je, ujedinjenja hrvatskih, eventualno tudi slovenskih dežel v eno državno telo. Nam je od mnogo večje koristi, ako smo v takem federativnem odnosa j u z ostalimi deželami Njega Veličanstva, nego ako smo povsem posebna država ter smo primorani, imeti tudi lastno vojsko in lastno diplomacijo. V tem slučaju bi morali zahtevati od Evrope garancijo nevtralitete. Zediniti se v eno telo v okviru ogrske ali Štefanove krone bi nam (ne glede na to, da je pač neizvedljivo
ob madžarski »lojalnosti in poštenju«, ob njihovi ljubosumnosti in nacionalni megalomaniji) za naše prilike daleč ne nudilo toliko koristi, koliko ob istih uvetih živeti v okviru celokupne monarhije. To je naša teza, ki jo bomo izkušali dokazati ob vsaki priliki. Po tej tezi treba danes urejati vso našo politiko. Vemo, da to ni politika momenta... to je politika bodočnosti, a zelo bližnje bodočnosti. Za to politiko moramo biti pripravljeni... Mi moramo izrabiti položaj ter se ne predavati v današnji borbi (z Madžari) v nikako paktiranje, ki bi moglo učvrstiti dominu-joči položav Madžarov.
— Deželnovladna modrost. Za velikonočne dni je bilo v kinematografskem gledališču napovedano predstavljanje Kristusovega trpljenja. Take predstave dajo povsod, kjer je še kaj občinstva, ki se zanje zanima. Pri nas pa se je zgodila, da je deželna vlada te predstave prepovedala. Ne vemo, kaki nagibi so jo vodili; deželnovladna modrost je tako neskončna, da je dostikrat ni mogoče uganiti. Dejstvo je, da so bile predstave prepovedane, dasi so podobe vseskoz dostojne in jim ni mogoče niti najmanj ugovarjati. Najbrž je bila prepoved izdana, ker hoče imeti škof monopol v takih stvareh in je smatral predstave za konkurenco. Značilno pa je, da med tem,ko je vlada prepovedala dostojne predstave v kinematografskem gledališču, so na veliki petek pijanci v v Unijonski kleti tako razgrajali in razsajali, kakor bi bil pustni torek, v tistem »Unionu«, čigar glavni ak-cijonar je škof, in kjer je vladni policijski svetnik Wratschko vsakdanji gost. »Podedovane« unijonske akcije v škofovi blagajni so se morale od groze nad takim početjem kravžlati. Najlepše pa je, da vlada sploh nima nobene pravice prepovedati kinematografske predstave. Vlada lahko odreče in eventuvalno lahko vzame podjetniku koncesijo, predstav samih pa ne sme prepovedati, ker ji postava ne da za to nobenega pooblastila. Pri naši deželni vladi seveda postav niti ne poznajo in če že katero poznajo, se zanjo ne menijo. V tem slučaju je odločilno samo nepoznan je zakona, da je vlada nekaj prepovedala, česar sploh nima pravice prepovedati.
— Klerikalne vžigalice. Na veliki teden je obrtna oblast segla klerikalcem v lase in jih opozorila, da veljajo postave tudi   za klerikalce.
Krščanskosocijalna zveza, hoteč o-škodovati družbo sv. Cirila in Metoda, je izdala svoje užigalice, dasi po svojih pravilih ne sme in ne more izvrševati nobenega obrta in dasi ni imela obrtnega dovolila, je vendar ne meneč se za postavo, začela kup-čevati z vžigalicami. Dočim je druž-sv. Cirila in Metoda, ki tudi ne sme delati takih kupčij, izročila razpečevanje svojih vžigalic trgovcu, ni tega hotela storiti kršč. soc. zveza, nego je samo izvrševala obrt prodajanja. Obrtna oblast jo je kaznovala na 10 K in obenem ustavila prodajanje vžigalic. Zdaj kršč. soc. zveza ne sme prodajati vžigalic,dokler ne dobi trgovca, ki to prevzame.
— Narodni svet češki za slovanski shod v Pragi. Narodni svet češki razpošilja tole pismo: »Narodni češki svet je v skrbi za vse narodne koristi razpravljal o predlogu, če bi ne bilo primerno sklicati shod zastopnikov slovanskega prosvetnega delovanja, na katerem bi se obravnavalo o skupnih potrebah in nujnih sodobnih vprašanjih in bi bili morda ukre-njeni primerni sklepi v prospeh vzajemnih slovanskih interesov. Podpisanemu odboru je bilo naročeno, da bi ta predlog natančneje uvaževal, preiskal, česa je potreba in izvršil nujne priprave za shod, ako bi se pokazali ugodni pogoji za posreče-nje. Sklenilo pa se je dobiti predvsem naklonjenost onih krogov, od katerih bi bila vsa stvar odvisna in obračamo se radi tega do vseh slovanskih središč za svet. Hvaležno se spominjajoč vašega zaslužnega delovanja v duhu slovanske ideje, dovoljujemo si priti k Vam z vljudno prošnjo, da bi blagovolili s svojo iniciativo delati na to, naj se priredi v vašem mestu zaupno posvetovanje poklicanih krogov odličnih sotrudni-kov iz vseh kulturnih strok, korpo-racij »institucij in raznih narodnih delovateljev, na katerem bi o stvari razpravljali, svoje nazore, sklepe, predloge ali želje naj bi pa blagovolili sporočiti podpisanemu odboru na naslov Narodnega sveta češkega v Pragi, ali pa naj bi se morda takoj na tem posvetovanju določil poseben odbor, ki bi bil poverjen, se sporazumeti z našim odborom glede nadalj-nega obravnavanja. V prospeh stvari same bi bilo morda koristno, priložiti k vašemu povabilu radi boljše idejne orientacije eksemplar »kratkega obsega ankete o slovanskem po-stopu.« Prosimo za kolikor mogoče neodlašajoče prijazno poročilo o vašem stališču ali korakih, ki jih mislite podvzeti. Narodni svet češki za
odbor Slovanskega shoda v Pragi dr.
Josip H e r o 1 d , predsednik, dr. Vratislav Č e r n y , podpredsednik, prof. Ivan H r a s k y , referent za slovenska vprašanja.«
— Vojaške vesti. Začasno sta šla v pokoj podmaršal pl. D i 11 m a n n in višji štabni zdravnik v Pragi dr. Anton Stare. Zadnji se naseli v Ljubljani. — Premeščen je polkovni zdravnik dr. K. S t e r n od 27. bram-bovskega polka v Ljubljani v Gradec, a v Ljubljano pride k imenovanemu polku zdravnik dr. J. Z e i d -1 e r iz Litomišlja in nadzdravnik dr. Gvido B e y e r z Dunaja.
— Iz finančne službe. Kancelist pri primorski finančni direkciji Ad. S m u c je imenovan za pisarniškega oficijala in nameščen kot ravnatelj pomožnih uradov^
— Iz šolske službe. Učiteljica gdč. Marija Mlakar na Vrhniki je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja gdč. Ivana Mesec iz Polhovega gradca. Učitelj g. Anton Dra-š č e k pri D. M. v Polju je istotako dobil dopust in pride na njegovo mesto izprašana učiteljica gdč. Gabrijela Šimenc kot suplentinja.
»Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« je darovala »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev« v Ljubljani 100 K ter s tem prišla med društvene ustanovnike. Društvo se za velikonočno naklonjenost naj prisrčne j še zahvaljuje.
»Dramatičnega društva" izredni občni zbor bode v svrho volitve odbora v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 8. zvečer. Opozorimo že danes društvenike na važno zborovanje.
Napredno gospodarsko društvo za Št. Jakobski okra] ima
svoj ustanovni občni zbor v četrtek dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih pri Blagajn na Št. Jakobskem trgu. Na dnevnem redu je sprejem novih članov, razpravljanje o pomenu gospod, društva, volitev odbora in slučajnosti.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. Fran Polšak iz Sive riča 12 K in sicer B K preplačila ob razpečavanju družbenih razglednic, še posebej pa so navrgli odjemalci 7 K za pirhe. Živeli!
Računske listke so nadalje naročili pri družbi sv. Cirila in Metoda sledeče tvrdke: Ant. Vrbančič gost., Čatež pri Velki Loki; Ida Žilihova tajnioa žen. po dr. v Gorici; Ivan Ma-selj, prof. blag. podr. Novo mesto; restavracija „Seidel" v Ljubljani; Ant. Zrimšek, gost. Koseze; I. Kmoveo gost. pri Lipi, Ljubljana; Ivan Glesčič Gorica, Nunska ulica 7; Mici Lampe gost. pri „Križu", Ljubljana; Ivan Bencina Stari trg pri Ložu; hotel pri MaliČu, Ljubljana; FanČi Boštjančič, gost. pri „Pepetu", Kolodvorske ulice; Kališek, Fužine; A. Skarja, Mirna, Dolenjsko; R. Salaba BraslovČe: Ana Stopar, hotel Ilirija, Ljubljana; gostilna pri Čonžku, pod Rožnikom; gost. pri „Roži", Ljubljana; Nežika Podrekar „Narodni dom", Ljubljana; Ivana Perne, gostilničarka pri Bastlu v Tržiču; Mici Somrak, blagajničarka podr. Vel. Lašče; gost. Zaje, Rimska cesta, Antonija Novak; gost. Spodnji Rožnik, g. Cad; Fran Zupančič gostilničar, Rakovnik; moška podružnica Idrija; hotel „Lloyd", Ljubljana; Rezika Jaklič, gost. Zupanova Ljubljana. —
Pogreb pokojnega g. Frana Kollmanna je bil včeraj popoldne ob 3. z Mestnega trga na pokopališče pri Sv. Krištofu. Ob vseh cestah, kjer se je pomikal sprevod, je bilo na tisoče oseb, ki so gledali veličasten pogreb, kakršnega še ni imel zlepa kdo v Ljubljani. Truplo je blagoslovil škof Jeglič, pevsko društvo „Slaveo" je pa zapelo pred hišo v srce segaj očo žalostinko, nakar se je jel pomikati sprevod na čelu s „Sokolom" ter pevskima društvoma „Slavec" in „Ljubljana", katera društva so se udeležila pogreba z zastavami. Med udeleženci sprevoda smo opazili zastopnike Mestne hranilnice, trgovinske in obrtne zbornice, Ljubljanske kreditne banke, raznih oblastni) in korporaoij, mnogo trgovcev in obrtnikov — sploh občinstvo iz vseh slojev, kar je dokaz, da je blagi pokojnik užival vse simpatije vseh. — G. Franc Kollmann je bil rojen 17. septembra 1839 v Begunjah na Go renjskem kot sin urar j a Franoa Kollmanna. 1869. je ustanovil sedanjo trgovino s steklenim blagom na Mestnem trgu. Odi. 1873 je bil cenzoravstr.-ogr. banke, od leta 1884 svetnik trgovske in obrtniške zbornice in dolgo vrsto let njen podpredsednik. Bil je tudi predsednik Mestne hranilnice in bil v njenem upravnem svetu od njene ustanovitve. Od leta 1883 do 1886 je bil obč. svetnik, več let je bil član komisije za odmero vojaških taks in sodnik-lajik pri trg. sodišču G. Kollmann je bil mož izredne delavnosti ter dobrosrčna duša napram vsem. Kdor se je zatekel k njemu, vsakomur je pomagal. Njegov sin, gosp. Robert Kollmann, ni mogel lepše počastiti spomin svojega očeta, kot da
je daroval ie zadnjič pri nas omenjene svote v narodne namene. -Gosp. Franu Kollmanu ostane s tem trajen spomin v Slovencih!
Praznovanje goda sv. Jurja na llnbllanskem Orado. V zgodovinski kapelici sv. Jurja na ljubljanskem Gradu, glede katere je že cesar Friderik IV. ustanovil branje vsakdanje sv. maše, praznoval se bode praznik sv. Jurja v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. dopoldne s slovesno sv. mašo in pridigo. Zgodovinsko legendo
0 tej kapelici in druge podatke, kako se je še pred kakimi 30 leti vršilo slavje tega praznika na Gradu, priobčimo v eni prihodnjih številk.
Zdravniška VOSL Dr. Demeter vitez Bleiweis-TrteniŠki je odpotoval na mednarodni laringološki kongres, ki zboruje od 21. do 25. t. m. na Dunaju.
Državna subveneja Za poljedelski pouk za I. 1908 je dobil dež. odbor 4800 K državne podpore.
„Promet in gostilna11 je naslov novemu Časopisu, ki bode po enkrat na mesec izhajal kot uradno glasilo deželne zveze za promet s tujci. Naročnina znaša za celo leto 5 K.
Občni zbor zadružne pomočniške bolniške blagajne se dne 8. aprila vsled nezadostne udeležbe ni mogel vršiti, zato bo v smislu § 12. pr. v sredo dne 22. aprila nov občni zbor ob 3. pop 5v hotelu Ilirija z istim dnevnim redom.
Občni zbor go stilniškozadružne mojstrske bolniške blagajne se dne 9. aprila vsled prepičle udeležbe ni mogel vršiti, zato se bo vrŠd v smislu § 21. pr. nov občni zbor na dan sv. Jurja, dne 24. aprila ob 3. popoldne v dvorani „Mestnega doma" s prejšnjim dnevnim redom.
Pevskemu društvu .Ljubljanski Zvon11 so do 31. marca t. 1. vposlaii oziroma darovali za društveno zastavo, katera se bo razvila dne 28. junija t. 1. sledeči rodoljubi: gg. Iv. Hribar, župan ljublj. in drž. poslanec 25 K, Fr. Kollmann 10 K, Iv. Knez 10 K, svobodomiselna žena 50 K, A. Hudovernik 3 K, Jos. LenČe
4 K, ga. Fr. dr. Tavčarjeva 20 K, ga. J. Naglas 3 K, ga. Možina 5 K, gg. Iv. Mejač 5 K, M. Šarabon 10 K dr. V. Krisper 5 K, dr. D. Majaron
5 K, dr. A. Kokalj 5 K, A. Gorše 5 K, Lev Pogačnik 10 K, Venier 1 K, J. Perhauo 10 K, A. Vodnik 4 K, vesela družba v gostilni pri Sokolu
9 K 20 v, na ženi to vanju g. V. Magistra nabrano 18 K 34 v, pri vrtni veselici preplačil 15 K 10 v, vsi v Ljubljani, gg. J. Gruden iz Nabrežine
10 K, Jos. Močnik v Kamniku 4 K, Iv. Jenko v Litiji 5 K, Jos. Arko v Ribnici 2 K, Fran Burger 2 K, Dore Betriani 1 K, Jos. Medica v Št. Petru
1 K, Fr. Konšek v Trojani 2 K, Jos. Globočnik v Železnikih 5 K, Josip VerbiČ iz Trebenj 4 K, A. Novak v Senožečah 1 K 6 v, Fr. Žagar z Rakeka 4 K, po društvenih Članih na bloke nabrano 263 K 34 v. Srčna hvala vsim požrtvovalnim rodoljubom! Živeli! Tse druge narodne in napredne rodoljube pa vljudno prosimo, da posnemajo že tu navedene darovalce ter s tem pripomorejo do financiranja zastave. Darovi naj se blagovolijo vpošiljati na gospo Marijo pl. Trnkoczy, soprogo lekarnarja in obč. svetnika v Ljubljani, ali pa na naslov: Slov. pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Vsi darovi se bodo izkazali v „Slov. Narodu."
Abonnement na državnih železnicah. Kar imajo po drugih deželah, kjer teko državne železnice, že zdavnaj vpeljano, dobimo letos tudi pri nas na Kranjskem. Društvu za promet tujcev na Kranjskem se je posrečilo, doseči pri državni železnici časovne vozne liste z veljavnostjo za petnajst in trideset dni. Ti vozni listki se bodo izdajali od 1. maja do 30. septembra in se bo mogoče voziti poljubnokrat po sledečih progah: Št. Vid na Glini — Celoveo (glavni kolodvor) — Trst (drž. kol.) — Divača, Št. Vid na Glini — Beljak (juž. kol.)
— Trbiž — Pontabelj, Trbiž — Ljubljana (juž. kolodvor), Beljak (juž. kol.)
— Podrožca, Ljubljana (drž. kolodvor) Kamnik, in Podklošter — Šmohor. Listek velja seveda tudi za vožnjo nazaj po vseh imenovanih progah. Stane pa ta vozni listek sledeče: za 15 dni: za I. razred 66 K, za II. razred 46 K in za III. razred 26 K; za 30 dni: za I. razred 98 K, za II. razred 66 K in za III. razred 40 K. Za prtljago težko 30 kg se bodo istotako izdajali časovni vozni listki in sicer za 15 dni za 6 K, za 30 dni pa za 9 K. Teh bonitet se bodo gotovo posluževali zlasti naši trgovoi, ki bodo lahko z letovišč v naši predivni Gorenjski in Koroški vsak ali vsak drug dan prihajali domov. „Društvu za promet tujcev na Kranjskem" moramo biti hvaležni, da nam je doseglo take udobnosti za pet poletnih mesecev.
Dva nova osebna vlaka Zidani most-Zagreb. Južna železnica namerava vpeljati dva nova osebna vlaka, od katerih bi eden odhajal iz Zagreba zvečer in bi imel v Zidanem mostu zvezo  proti jugu in severu;
ob 11. zvečer bi ta vlak odhajal zopet z Zidanega mosta v Zagreb. Večerni mešaneo se baje opusti.
Stekli pes. Neki inžener v Ljubljani je dobil iz Nemčije temno-rjavega psa volčje pasme. Pretečeni teden je pes od doma zginil in se Šele vrnil čez 5 dni. Ves ta čas se je klatil po okolici Vič, Dobrava in kakor se čuje mnogo psov poki al. Ni pa znano, ako je razen svojega gospodarja Še druge ljudi ogrizel. Pes je v soboto poginil za stek-lostjo, katera bolezen se je uradno dognala. Torej pozor na pse!
Umrl le na Mirkah pri Vrhniki posestnik g. Karel Kotnik, v starosti 59 let. Pogreb bo jutri popoldne. Bodi spoštovanemu možu prijazen spomin!
Inkvizicija v Stari Loki ali kako Je Blažeškovo mamo osa
pičila. Pred kratkim je prišel v sve-tovnoznano gostilno BlažeŠkove mame v Stari Loki tudi neki čevljar. Ta mož je imel pri sebi majhno knjigo, v kateri je tičal neki list in je, ko je odhajal, knjižico pozabil na mizi. Kdo bo zameril ženski radovednosti, ako povemo, da so BlažeŠkova mama takoj po odhodu čevljarja planili nad knjigo in to in njeno prilogo temeljito pregledali, saj je bil čevljar tujec, in taki ljudje so vedno sumljivi, posebno če knjige nosijo seboj. — Pa kdo popiše presenečenost in strah pobožne ženice, „ko zagleda med platnicami knjige številko „Ose" in v njej krasno sliko našega prevzvišenega knezoškofa v boju s Prešernovo muzo! Strah in trepet, poželjivost in zavist tarejo obširni život BlažeŠkove mame. In kako so se jej še le razširili oči, ko zapazi v knjižici nekaj zapisanega, kar po njenem mnenju jasno dokazuje, da more pregrešni lastnik teh peklenskih hudobiji biti le „mežnar", to je novi staroloŠki or-ganist. Ta mož pa nima milosti v očeh BlažeŠkove mame, baje zato, ker ni tako vrl gost in vabnik, kakor njegov prednik. — Pri bogoljub-nem delu se ne sme obotavljati, misli si BlažeŠkova mama in za to zakliče z žarečimi očmi nad deklo: „Hitro teoi v župnišče! Dekan in gospod kaplan naj takoj prideta, da bosta videla, kaj ima organist in po „fariu okolu posojuje." V kratkem Času prikoraka res po dekanu odposlana duhovska komisija in pregleduje strme oorpus deli c ti. Pa vse premišljevanje in maj a nje z glavami ni ničesar pomagalo, „Osa" ostala je „Qsa" in potreba je le še zločinca zaslišati. Komisija koraka tedaj v mežnarijo in stavi ubogega organista na odgovor. Ta odločno taji in pri vseh svetnikih prisega, da „Ose" še nikdar ni videl. Njegov zagovor obudi dvom o resnici obtožbe in komisija sklene, se še enkrat k Blažeški podati in stvar natančneje preiskati. BlažeŠkova mama, v globocino srca užaljena, ker se njeni premetenosti ne zaupa, 'pokaže komisiji s ponosom v knjigi za pisano ime, češ, da drugih dokazil o tem več treba ni. Komisija pa v svoji slepoti ne najde niti organisto-vega imena niti besede „mežnar", na katero se je ves naglas p okla dal, — pač pa priimek „Mežnareo" ali temu podobno ime in ko v istem hipu še Čevljar po svojo knjigo pride in izpove, da mu je to knjigo in eno številko „Ose" posodil neki delavec tega imena — bilo je široko obličje častite BlažeŠkove mame — zrelo za „Oso". Tako se je končala ta za naše razmere značilna preiskava. — Mi pa čestitamo pokojni „Osi" k takim sijajnim uspehom in le obžalujemo, da več ne izhaja in ne more ilustracije objaviti, kako da je osa pičila Blažeškovo mamo.
Gasilno društvo v Ribnici priredi plesno veselioo dne 26. aprila v prostorih A. Arkota.
Na velikonočno nedeljo je umrl v Leskovcu pri Krškem tamošnji nad-učitelj g. Janko Rupnik. Pokojnik je bil izvrsten učitelj, navdušen Sloveneo in zvest pristaš narodnonapredne stranke. V svojem kraju in vsi okolici je užival splošen ugled in spoštovanje, posebno priljubljen pa je bil v krogu svojih stanovskih tovarišev. Rajnik je bil v soboto še zdrav, v nedeljo popoldne pa ga je zadela kap, ki ga je šele 57 let starega iztrgala iz rok njegove obitelji in les-kovške šolske občine. Pogreb blagega pokojnika je bil danes popoldne. Bodi vrlemu možu ohranjen blag spomin!
Čebelarska podružnica v Ilirski Bistrici ima prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. ob 4. popoldne v prostorih tovarnarja g. Antona Ž ni dar-šiča svoj letošnji redni občni zbor.
Celjski Nemci oziroma ponem čenči se silno jezijo, ker jim je naš list povedal glede njihovega občinskega gospodarstva i. dr. v slednjem času par bridkih, a resničnih. Resnica pač v oči bode! — Ljudje pri oelj-ski „Waohti" se tolažijo s tem, da bode naš list kot nekdanja „Siidstei-risohe Post", — prenehal. . . No, mi nimamo kar nič proti temu, ako jim je ta up — tolažba. A prepričani naj bodo pisači okoli „vahteroe", da bodemo prej ko slej imeli prav pazno
oko na vse, kar se vrši v Celju, Čeravno smo „ein krainisohes Blattu, ter da bodemo tudi v bodoče neizprosno ožigosali, kar bodemo v to smatrali za vredno in — potrebno.
Znani upravitelj celjske deželne bolnišnice Smartschan je prestavljen v tisti lastnosti v Boten-mann na Gor. Štajersko. Na njegovo mesto pride Tem meri, svoj čas upravnik deželne hiralnice v Vojniku pri Celju.
Umrl |e v Ptuju okrajni glavar E. Prahl pl. Thalfeld star 48let. Svoje premoženje je zapustil graški mestni občini.
Visoka starost. V Št. Petru v Savinski dolini je umrl Ivan UŠen, star 97 let. Bil je najstarejši človek v občini.
V vodnjaku ubit Adolf Petek je v Trebetnioi pri Ptuju popravljal vodnjak. 191etni kočarjev sin Alojzij Sirk mu je pomagal zgoraj, pri tem mu je pa zdrknila deska v vodnjak in priletela Petku naravnost na glavo, da je vsled tega umrl. Sirk je bil pred mariborskim sodiščem zaradi prestopka proti varnosti življenja obsojen na pet dni zapora.
Smrtna nesreča. V Vogričevoih pri Ljutomeru je imel posestnik Frano Kramperger snažiti vodnjak; delo je prevzel neizkušeni fant Viktor Klemene ič, star 21 let. Ko je delo dokončal, je stopil v vedro, da bi se peljal na prosto. V tem trenutku se je pa vodnjak sesul ter v globočini 10 klafber pokopal mladega fanta. Štiri ure je močno klical na pomoč, da se je glas daleč okrog slišal. Ker pa ni bilo pomoči, je moral umreti. Žalostno je bilo gledati prizor: Mati je klicala zunaj, sin pa v žrelu vodnjaka. Šele četrti dan zjutraj ob 3. so ga ubitega potegnili iz vodnjaka.
— Veliko zaslugo si je pridobil orožnik g. Sli var, ki se je peljal v glo-boČino vodnjaka ter je skrbel, da se je fant naložil^ in spoštljivo pripeljal iz vodnjaka, čudno pa je za gospodarja, ki zna, kako slabo reč ima in pošlje tako neizkušenega Človeka naravnost v smrt.
Detomor. V Beljaku so našli na pokopališču truplo novorojenčka, ki je bil umorjen že pred meseci. Ne ve se čisto nič, kdo je njegova mati.
Umrl le 7 "letni Jos. Faganel, bivši deželni poslanec goriški in župan v Oseku.
Glavni občni zbor „Zveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev11 se vrši dne 6. 7. in 8. septembra v Gorici. 6. in 7. so zborovanja, 8. je izlet v Čedad in Videm (Udine), kakor tudi na rojstni dom Simona Gregorčiča.
Za Gregorčičev dom« Oglas radi Gregorčičevih „Poeziju ni ostal brezuspešen. Gospa Ivanka Eržen v Trstu, velika ljubiteljica in oboževa-teljica toliko omiljenega in vsemu narodu tako priljubljenega pesnika, je darovala I. in II. zvezek. Načelnik železniške postaje na Prošeku, gospod Drago Komao, vrl narodnjak in zaveden rodoljub, pa je daroval I. zvezek. Obema darovateljema izrekam v imenu Gregorčičeve hiše najprisrč-nejšo zahvalo za ta požrtvovalni in res idealno lepi čin. In meseca maja, ko bo zarajala mlada Vesna v vsej svoji pestri razkoŠnosti, ko se bo ogrnil planinski raj v slikovito in čarobno odejo bogate planinske zbore
— takrat pa ponesemo knjige na dom pesnika, ki nam je tako ganljivo odkrival krasoto slovenske zemlje in jo ovekovečil v nedosežnih poezijah. Pri tem izletu bi vsaj onih ne pogre šali radi, ki ljubijo prijeten in zabaven izlet, najmanj pa obeh darovatelj ev, gospe Ivanke Eržen in gosp. Drago Komaca. čim več nas bo, tem lepše bo to za Vesno in za nas. Katero nedeljo v maju poletimo v planinski raj, to bom mogel v kratkem objaviti. — Ivan Zoreč, uradnik pri ravnateljstvu c. kr. drž. železnic, oddelek VII. v Trstu.
Smrtna nesreča« V Trstu je padel z zidarskega odra 5 5 letni zidar Ivan Novak in priletel z glavo na oster kamen. Pripeljali so sicer še Živega v bolnico, a ni nobenega upanja, da bi ozdravel.
Razburljiv prizor v cerkvi. V Skednju je med cerkvenimi obredi na veliki petek 14letni božjastni Jos. Vouk zgrabil lesen križ, ki je ležal na stopnicah pred velikim altarjem ter hotel ž njim oditi. V cerkvi je nastal hrup, nakar je prišel iz zakrstije v ornatu kaplan Zavrdnik, ki je vzel dečku križ ter ga položil nazaj pred alt ar. Dečka je napadla božjast, da je z divjim krikom planil na kaplana, ga bil s pestmi ter mu trgal obleko. V cerkvi je nastala velikanska panika, dokler nista prišla dva policaja, ki sta dečka odvedla.
Umor v blaznosti. V Cerju pri Žminju v Istri je 301etni kmet Ivan Bo žao v blaznosti umoril svojega 4ietnega otroka.
Cirkus Colosseum v Latter-
mannovem drevoredu je v vsakem oziru vreden najlepšega obiska, kajti nudi v resnici interesantno s ti, ki jih v drugih sličnih podjetjih ne dobimo. Posebno telovadne vaje stoje na višku
umetnosti. — Zato priporočamo ta oirkus vsakomur.
Slovensko društvo nUpaM v Zagrebu ima v nedeljo 26. t. m. ob 4. popoldne svoj I. redni občni abor v prostorih restavracije „Kolau na Vseučiliškem trgu. Zagrebški Slovenoi se vljudno vabijo, da se tega občnega zbora udeleže polnoštevilno.
Delniška družba Singer v Ljubljani priredi počensi z 21. t. m. v hiši gosp. Košaka v Grosupljem brezplačni pouk v šivanju in vezenju.
Tepež. V soboto ponoči so se v neki gostilni štirje vojaki in več civilnih oseb zaradi neke zadeve sporekli iz česar nastal nato tepež. Civilne osebe so zbežale iz gostilne, le Fran Simončič se je bil skril v kuhinji, kjer so ga vojaki zasledili in ga hudo pretepli. Intervenujoči stražnik je napravil mir. Pri tepežu so razbili za 20 K vrčkov in steklenic. Ranjen je bil le Simončič in en vojak. Zadeva se bode obravnavala pri vojaški in civilni oblasti.
Aretovalo je orožništvo v Vod-matu služkinjo Jožefo Medvedovo, rodom iz Trbovelj, ki je na Jesenicah pod tujim imenom ogoljufala neko stranko za 40 K. Navedenka je bila zaradi nepoštenosti že predkaz-novana.
Ponesrečena nakana. V soboto zvečer se je že nič manj kakor 31krat predkaznovani Ljubljančan Mihael Komar splazil na južnem kolodvoru na streho tovornega vlaka in hotel na ta način brezplačno odbrenčati v Trst, a so ga pravočasno opazili in izročili tam službujočemu stražniku. Mesto v Trstu, brenči Komar sedaj v zaporu tukajšnjega okrajnega sodišča.
V Kranju je izgubila v nedeljo zvečer neka dama črno ročno torbico, v kateri je imela ključek in nekaj denarja. Pošteni najditelj naj blagovoli svoj naslov prijaviti naselim uredništvu.
Kolo ukradel je dne 18. t. m. izpred hiše v Levstikovih ulicah št. 13 dosedaj še neznan tat delovodju »Kranjske stavbne družbe« g. Antonu Nachtigalu. Kolo je tvrdke »Premier«, ima belo policijsko številko na črnem polji 1303 in je bilo vredno 140 K.  Pozor pred nakupom.
Pes ugriznil je Mahrovega slugo Antona Toča j a. Popadel ga je za levo roko in ga lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je neznan.
Kri je hotel videti v soboto v Kotnikovi gostilni na Opekarski cesti brezposelni mizarski pomočnik Anton Lampič. Spri se je bil z nekim gostom in ga hotel slednjič uklati z nožem. Ko ga je poklicani stražnik odstranil, je kričal, da mora videti kri in naj potem že spi na Žabjaku ali doma. Ker je le želel po krvi, je prišel pozneje še enkrat nazaj in vpil, da ne bode preje dal miru, da bode tekla kri, je prišla zopet policija v akcijo.
Prijet poštni defravdant. Kakor že znano, je poštni oficijant pride-ljen na filijalki na južnem kolodvoru Ciril Požar minoli mesec poneveril 3584 K uradnega denarja in izginil iz Ljubljane. Policija je storila v svrho izsledbe vse potrebne korake, kar je imelo pozitiven uspeh. V soboto popoldne je došla iz Basela brzojavka, da je Požar, ki je bil namenjen v Ameriko, tam aretovan in da ima pri sebi še 2096 frankov. Lahkomiselnega mladeniča privedejo tukajšnjemu deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 12 Macedoncev. Predvčerajšnjem je prišlo nazaj 281 Slovencev in Hrvatov. V soboto jih je prišlo nazaj 60, 22 Macedoncev je prišlo s Koroškega, 12 Hrvatov se je odpeljalo pa v Krems.
Izgubljene in najdene reči. Izgubila je Marija Brankovič, kuha-rica,staro sivkasto denarnico z manjšo svoto denarja. Našel je posestnik Mihael Schrev rjavo denarnico z manjšo svoto denarja. Pismonoša Franc Gubane je našel dežno pelerino. Na južnem kolodvoru je izgubljena oziroma najdena stara barvasta srajca, siv platnen kovčeg, črn površnik z baržunastim ovratnikom, višnjeva deška obleka, siva suknja, dva dežnika, bel namizni prt, kmetska suknja, nož in 1 K 26 v denarja, in otročji dežnik. — Zgubila je neka gospa v petek očala in sicer od frančiškanov do nunske cerkve. V soboto pa od nunske cerkve do Florijanskih ulic brošo v obliki podkve. Pošteni najditelj izvoli oddati te stvari v našem upravništvu.
Drobne novice.
— Pasivna resistenca na južni
železnici. V soboto so pričeli železničarji na vseh hrvaških in ogrskih progah južne železnice s pasivno re-
sistenco.
— Avstro - ogrska trgovinska bilanca izkazuje za januar in februar t. 1. uvoza za 408 milijonov, izvoza pa 329 milijonov tako da je pasivna za 7 milijonov.
— Zbesneli sloni. V londonskem
predmestju so se vsled neke eksplozije splašili v menažeriji sloni, ki so se iztrgali ter pohodili po ulicah več ljudi. Največji slon je pridivjal v hotel, podrl neko damo ter prebodel tri može z zobovoma. Nevarno je ranjenih nad 20 oseb.
Rožne stvnrL
* Prošnja na novorojenčka. Ko
se je cesarju Napoleonu rodil sin, ki je dobil takoj naslov rimskega kralja, naslovila je mlada vdovica, ki ji je mož padel v boju, na novorojenčka prošnjo za pokojnino sebi in svojim peterim otrokom. Cesar se je smejal od srca ter šel v spremstvu svojih dvorjanikov k zibeli novorojenčka, mu prebral glasno celo prošnjo, nato nekoliko počakal, potem pa sinčka poljubil rekoč: »Kdor molči potrjuje«. In pokojnina je bila dovoljena.
* Celibat profesorjev. Pretekli mesec je minulo sto let, odkar je Napoleon I. dovolil francoskim vseuči-liščnim profesorjem ženitev, za kar so se stoletja borili. Nad 250 let se je sukal strasten prepir okoli vprašanja, ali more vseučiliščni profesor združiti s častjo svojega stanu, da stori največjo človeško slabost s tem, da se oženi. Se leta 1452. je izjavila medicinska fakulteta, da ni mogoče zapustiti celibata, ne da bi se pokazalo nizkotno mišljenje. Juridična fakulteta se je bojevala 150 let za pravico zakona in šele leta 1600. je priborila svojim profesorjem tako pravico. Toda jezikoslovci, humanisti in logiki so se morali še nadalje tolažiti s samevanjem. Tolažili so jih s Ciceronovimi aforizmi, da mož ne more istočasno pripadati svoji ženi in znanosti. V 16. stoletju se je zgodilo nezaslišano ,da sta se dva profesorja literature oženila. A zasledovalo ju je zato splošno zaničevanje. Njuna dela je učeni svet zaničeval. Pa tudi po Napoleonovi naredbi iz 1. 1808. so bili ravnatelji in cenzorji cesarskih licejev in ravnatelji ter profesorji na gimnazijah še nadalje obsojeni k celibatu. Le s posebnim dovoljenjem »z najvišjega mesta« so se smeli oženiti.
* Maroška smodniščnica. V sultanovem dvorcu v Marakešu so bila tajna vrata, ki jih nihče ni upal odpreti. Žene iz harema so trepetaj e zrle na ta vrata, češ, za tem zidom se gotovo skriva grozna tajnost. Včasih se je katera haremska lepotica prikradla do vrat ter čitala nad njimi napis: »Smodniščnica za sveto vojno«. Vrata so ostala vedno zaprta. Ko je meseca februarja prišel Mule v Hafid v Marakeš ter se tam proglasil za sultana na mesto svojega brata Abdula Azisa, je tudi zvedel za tajno smodniščnico ter rekel svojemu finančnemu ministru: »Pravijo, da je v tem stolpu smodnik in municija«. Obenem mu je tajno namignil, kje bo našel zarjaveli ključ od tajinstve-nih vrat. Minister Si Taleb Tazi je res našel zarjaveli ključ ter z velikim naporom odklenil ključavnico. Komaj pa je odprl vrata, so vsi spremljevalci pobegnili, tako da je minister stal sam sredi velikega prostora, kjer je bilo več velikih zabojev. Minister je previdno odprl zaboj, a v njem ni bil smodnik, temuč suho zlato. In tako so tudi ostali zaboji bili napolnjeni, skupno jih je bilo za 20 milijonov kron. In tako je dobil Mulej Hafid dovolj sredstev za sveto vojno.
* Izstop češkega profesorja iz katoliške cerkve. Češki profesor dr. Ditrich v Tfebonu je priobčil v svobodomiselnih čeških časopisih sledečo izjavo: »Dobil sem uradni poziv, naj se pri šolskih mašah prekrižam. Ker sem mnenja, da se tak ukaz sme dati človeku v moji starosti le tedaj, ako pripada kategoriji kaznencev, se pritožim od instance do instance. Ker pa z ozirom na ugled pred svojimi učenci ne maram počakati na razsodbo vseh instanc, prestopil sem s svojo rodbino k protestantom.«
* Zamorci v Ameriki. Kandidat za ameriško predsedništvo, sedanji vojni minister Taft, je velik prijatelj zamorcev ter se sploh bavi z zamorsko statistiko. L. 1865. še niso imeli zamorci v Ameriki nobenega doma, a v 35 letih so si postavili v južnih državah 372.000 domov. Leta 1900 so zamorci obdelovali 746.000 farem, a leta 1908 je dognano, da imajo zamorci obdelanega sveta v vrednosti 300 milijonov. Taft iz tega dokazuje, da jim je bodočnost zasi-gurana, a pridobiti jim je treba le enako pravico in obrambo zakona. Le na ta način je mogoče rešiti zamorsko vprašanje.
* Talinstvena mrtvaška rakov.
Na pokopališču majhne francoske vasi so prišli na sled zagonetnemu dogodku. Pred 22 leti je prišel iz francoskih kolonij mlad častnik, ki je kmalo na to umrl. Sedaj so grob prekopali, ter našli ie precej dobro ohranjeno rakev, toda rakov je bila napolnjena s mavoem. Oblasti so takoj
zašele preiskovati zagoneten slučaj. Častnik je umrl leta 1886. Truplo so položili v dvojno krsto ter ga prepeljali v rojstni kraj. Že takrat se je nekaterim častnikom, ki so pokojnika poznali, zdelo čudno, da je bila krsta tako majhna, dasi je bil pokojnik zelo velik in močan. Kaj se je zgodilo z mrtvim častnikom, se dosedaj ni moglo dognati. Splošno se misli, da so zdravniki porabili truplo v medicinske namene.
* Sako v Ameriki vabijo v OOrkve. V Njujorku je polno cerkev za raznovrstna veroizpovedanja in sekte. Vse te cerkve tekmujejo med seboj za pristaše. Pri tem si duhovniki izmišljajo vsakovrstna privlačna sredstva. Škofijska cerkev metodi sto v je ravnokar poravnala svoj dolg 70.000 dol. in predstojništvo je razglasilo, da se bo dolžno pismo po maši n?ed godbo slovesno sežgalo. Centralna presbiterijanska cerkev napoveduje predavanje „o solnčai strani Kitajske". Predavanje se bo spremljalo s s tereosk optični mi slikami. Reformirana cerkev vabi vernike k predavanju o sveti deželi, istotako s slikami. Predstojništvo unitarijatske cerkve obeta vernikom predavanje o politiki lorda Cromerja v Egiptu. Duhovnik Goodman v Atlantic City pa je prekosil vse svoje sovrstnike, ker je začel prirejati božjo službo le za moške, kjer sinejo odložiti suknje ter kaditi. Za zabavo je naročil — bio skop v cerkev. — Morda pridejo še tudi k nam časi, ko bo sedaj tako objestna duhovščina še potrebovala kinematografe in gramofone za pri-vabljenje vernikov v cerkev.
* Spanje po dnevi in spanje pO noši. Mnogo je stanov, ki morajo zaradi poklica delati po noči in so torej prisiljeni, da spe po dnevi, kakor peki, nočni čuvaji, razni prometni in policijski uradniki in uslužbenci. Pogosto je torej nastalo vprašanje, če je podnevno spanje enako vredno z nočnim in če se Človek s podnevnim spanjem istotako okrepča, kakor s spanjem ponoči. Vnaprej se to ne da določiti, ker da Človek globoko in okrepčujoče spi, mora biti izključeno vsako ropotanje itd, kar je seveda ponoči mnogo preje mogoče kot podnevi. Francoski zdravnik dr. Vachede je v akademije znanosti poročal, da je opazoval 41 oseb, od katerih jih je 20 vsled poklica spalo po dnevi in delalo ponoči. Našel je pri zadnjih, da je njih spanje mnogo površneje in manj enakomerno kakor po ponoćnih spaloih. Spanje je pa tudi v fizi-ologičnem oziru karakterizirano po spremembah telesnih funkcij. Žila bije bolj počasi, kar znači odpoBivanje srca. Tudi dihanje je počasnejše, izloči van je ogljikove kisline pa zmanjšano vsled konstantne gorkote postelje, teme, manjkajoče delavnosti mišic in ker se ne uživa nobena jed. Gibanje želodca in Črev je prenehalo. Temperatura telesa pada trajno in je najnižja od 2.—6. zjutraj. Vsega tega je vzrok zmanjšanje delavnosti dotičnih živčnih centrov in je zato potrebno okrepčanje in odpočitek telesa po zdravem, globokem spanju. Dr. Vaohede je dognal, da se pri podnevnom spanju ne zmanjša delavnost sroa in dihal v tisti meri kakor pri ponoČnem. Tudi če je spalni prostor čisto miren in temen, je bil vseeno razloček. Spaloi po dnevi se ne ču tijo vobče okrepčane in tudi navada ne izenači vsega, ampak nastopi sploh šele po tednih in mesecih.
* Nova sibirska železnica. Sibirska železnica vodi od postaje Man-žurija naprej po severni Manžuriji do ruske trdnjave Vladivostok ob tihem oceanu, torej po kitaiskih tleh. Po rusko-japonski vojni bi ta proga v slučaju vojske s Kitajem in Japo-nijo bila zaprta za rusko armado. Vlada je torej predložila dumi zakon, s katerem se pooblašča, da na ruskih tleh ob reki Amur zgradi železnico do Vladivostoka. Proga je 2000 km dolga, bo stala 300 milj. rublje v in bo v treh letih dodelana Duma je sprejela predlog z veliko večino, proti so bili le socijalni demokrati in socijalni revolucij onarji, ki sploh oponiraj o vsakemu vladnemu predloga, naj bo še tako koristen in državi potrebn. Po zgradbi te železnice bodo kmalu vsi ob Amuru ležeči kraji, dozdaj le malo obljudeni zasoljeni od ruskih priseljencev, katerih je lani šlo v Sibirijo nad pol miljona, letos pa vsaki teden po 20 do 25 tosoč.
Književnost.
— »Primož Trubar in naša reformacija«. Kulturno - historična študija. V Ljubljani 1908. Knjižnica »Svobodne Misli« št. 2. — Pisatelj se je postavil v svoji študiji na pov-vsem pravilno stališče: ne slika Trubarja v prvi vrsti kot reformatorja, ampak kot prvega kulturnega delavca na narodnem polju. »Slaveč spomin velikega moža, ne proslavljamo prote8tanstva, ki je danes za nas premagano stališče, ampak pred vsem: 1. moža,   njegovo   silo in
energijo, ki je ž njo vodil veliko delo, ki ga danes imenujemo: kulturno in versko prerojen je Slovencev; 2. duha, protirimskega, proticerkve-nega, narodnega, ki je vodil nazaj k narodu, k samostojnosti in samozavesti; 3. dobo novih sil in novega življenja, ki je nam postala za vse čase zgled trdega dela, neomajano volje, velike sile. To nam je Trubar in to vidimo v njem in v naši reformaciji. Pravim v naši reformaciji, kajti naša je bila, slovenska, narodna. Ni bila samo odmev časa, sama je izrasla iz razmer, iz nas samih, bila je samostojna sila, plodna in plodeča, iz nas je izšla in je bila namenjena nam.« S tega stališča presoja pisec študije življenje in delovanje Primoža Trubarja. Študija je pisana vrlo zanimivo in jo bo brez dvoma vsakdo, ki se zanima za najsijajnej-šo dobo v naši domovini, čital z velikim užitkom. Priporočamo torej vsem svobodomiselnim Slovencem, naj pridno segajo po tej interesantni knjižici. Cena brošuri — 50 vinarjev je tako nizka, da si jo lahko naroči vsakdo. Dobiva se v »Narodni knjigarni« v Ljubljani.
-7 „Slovenski Trgovski Vest-nik11 ima v 4. številki to-le vsebino: 1 ) Kako izvršujemo svoj program ? 2.) Slovenska trgovska Šola. 3.) Ekskurzije na polju knjigovodstva. 4) Gremij trgovcev v Ljubljani. 5.) Načrt zakona o ureditvi počitnega časa in zapiranja kupcijskih prostorov v trgovinah. 6.) Pravni red ustanovljenja delniških družb. 7.) Raznoterosti: Nekoliko statističnih in drugih podatkov o razvoju družb z omejeno zavezo v Avstriji 1. 1937. — Davek na pivo. — Preosnova upravnega postopanja v Avstriji. — Novo slovensko podjetje v Doberli vasi na Koroškem.
8. ) Slovensko trgovsko društvo v Celju.
9. ) Slovensko trgovsko društvo v Mariboru. 10.) Društvene vesti. ll.)Trgov-sko-obrtna zadruga v Ljubljani. 12.) Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. 13.) Književnost. 14) Oglasi.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjiga r« ni« na Jurčičevem trgu št. S.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem.
Tat  cerkvenih nabiralnikov.
Dvajset cerkvenih nabiralnikov in sicer na Kranjskem, Koroškem in Tirolskem je izpraznil že petkrat zaradi tatvine kaznovani Henrik Zoreč, pristojen v Veliko Nedeljo, knjigovez brez stalnega bivališča. Prisvojil si je pri tem 121 K 83 v. Obdolženec je bil dne 8. aprila 1906 izpuščen iz prisilne delavnice v Messendorfu. Pri odhodu je dobil izplačanega na zaslužku 37 K 84 v. S tem denarjem se je podal na Hrvaško iskat dela, a kakor sam pravi, je bila pot brezuspešna. Klatil se je brez posla in brez denarnih sredstev po omenjenih kronovinah ter sistematično kradel iz cerkvenih nabiralnikov in kar je najbolj značilno pri tem, je dejstvo, da je vsak posrečeni plen si zabiležil v žepno knjižico. Po takem delu so ga zasačili in prijeli v Kamniku. Zo-reo je bil na podlagi dokazov in lastnega priznanja obsojen na dve leti težke ječe, po prestani kazni se bo pa stavil pod policijsko nadzorstvo.
Eamen v vlak vrgel. Bodi si iz hudomušnosti ali nagajivosti je vrgel 19 let stari Juri Košir, hlapec na Dovjem, za jajce debel kamen v osobni vlak, ki je prihajal iz Kranjske gore na postajo Dovje. Kamen je priletel v voz tretjega razreda, razbil šipo in zadel nekega potnika v glavo, ne da bi ga bil ranil. Košir se zagovarja, da je to storil iz nagajivosti. Obsojen je bil na 5 meseoev težke ječe.
Drzna tatica je že opetovano kaznovana Julij ana Novak, delavka na Brdu, ki se je v razne hiše v Ljubljani vtihotapila in izvršila nekaj tatvin. Zasačena pa je bila v poselski sobi tukajšnjega trgovca Oroslava Dolenca v v trenutku, ko je nameravala odnesti žimnico, odejo in rjuho. Novak je skušala dejanje tajiti, kar se ji ni posrečilo. Obsojena je bila na 4 meseoe težke ječe.
Cinkasto pločevino so kradli. Pri tukajšnem krovcu Teodorju K o r n u je bila izmaknjena večja množina cinkaste pločevine. Tatje so to tvarino prodali, denar si pa med sabo razdelili. Prizadeta škoda znaša okoli 80 K. Preiskava je dognala, da so to tatvino izvršili 17 let stari France Bernard, delaveo, 15 let stara Marija Bernard, agenta hči, 161etni Viktor in 171etni Karol Šulo, vsi iz Ljubljane, 171etni Frano in 161etni Karel Bojt in 161etni Karel Gasperšič, vsi trge na PredoviČevem selu. Obdolženci tatvino priznavajo. Obsojena sta bila na 1 meseo Gasperšič in Frano Bernart, na 3 tedne Karel Šulo in Bojt, ostali trije pa po 14 dni ječe.
Telefonska in brzojavno poročila.
Snežni zameti
Dunaj, 21. aprila. Oba velikonočna praznika je snežilo po vseh alpskih deželah. Posebno silni sneini viharji so bili na Tirolskem in Gornjem Avstrijskem, tudi na Nemškem je močno snežilo. Po nekaterih železniških progah so ustavili promet. Ponekod na Tirolskem je padlo pol metra snega.
Shod čeških mest.
Praga, 21. aprila. Praški župan dr. Groš ustanovi ligo čeških, oziroma slovanskih mest, ki bo naperjena proti shodu avstrijskih mest. Ustanovni shod bo 29. septembra. Cehi pričakujejo, da se jim pridružijo tudi Poljaki, S1 o -venoi in Hrvatje in da se poljska, slovenska in hrvaška mesta ne udeleže shoda avstrijskih mest. Češki umetniki ne gredo na Dunaj.
Praga 21. aprila, fieški vpodob-IjajoČi umetniki so sklenili, da se z ozirom na to, da so Nemci onemogočili češke predstave na Dunaju, ne udeleže nobenih jubilejnih prireditev na Dunaju.
Češko-ne i ski dogovor.
Praga 21. aprila. Bivši češki minister-ruj ak Ran da brzoj a vi ja iz Opatije, da za časa njegovega ministrovanja ni bilo nobenega dogovora med Čehi in Nemci glede uradniških imenovanj pri sodiščih na češkem.
Zatvoritev Ivovske univerza.
Lvov 21. aprila. Z ozirom na grozeče konflikte med poljskimi in malo ruskimi dijaki namerava učna uprava tukajšnje vseučilišče za nekaj časa zatvoriti.
Social nedemokratski kongres v Pešti
Budimpešta 21. aprila. Včeraj so imeli tu ogrski socialni demo-kratje kongres, na katerem so razpravljali o uvedbi splošne in enake volilne pravice. Na shodu je govoril tudi Avstrijec Skaret.
Nova VVahrmundova brošura.
MonakoVO, 21. aprila. Tu je izš'a nova Wahrmundova brošura. Vsebina te knjižice je vseskozi polemična.
Italijansko-turški spor poravnan.
Rini 21. aprila. Konflikt med Italijo in Turško je poravnan. Turška vlada je dovolila, da sme Italija ustanoviti na turškem ozemlju zahtevane pošte.
Rim 21. aprila. Italijanska vojna eskadra je že odplula v turško vodovje. Ker je Turčija med tem izpolnila italijanske zahteve, je del eskadre dobil ukaz, da se usidra v zalivu Sada, drugi del pa da se vrne domov.
Prevrat na Kreti? Carigrad 21. aprila. Iz Kataneje javljajo, da namerava bivši guverner princ Juri vprizoriti na Kreti državni prevrat in proglasiti sebe za vladarja. V posamnih krajih mu je baje ljudstvo že priseglo zvestobo.
Grof Šuvalov.
Petro grad, 21. aprila. V Jalti je umrl bivši ruski poslanik v Bero-linu grof Šuvalov. Šuvalov se je udeležil rusko-turške vojne in je bil dlje časa generalni guverner v Varšavi. Kot tak se je zavzemal za sporazum-ljenje med Rusi in Poljaki.
Svila za neveste
od 86 kr. do gld. 1135 meter v vseh barvah. Franko in ze ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo pošto. Tovarna za avllo Hennrbrn, £iirl«h. 3 90 -3
Umrli so v Ljubljani.
Dne 10. aprila: Marija Tavčar, delavka, -47 let. Radeckega cesta 11. Dementia con-genita.
Dne 11. aprila: Ivana Oblak, posestnika hči, 7 mes. Tržaška cesta 22. Atrophe. — Ivan Jeršek, tkalec, 63 let. Poljanska cesta 47. Srčna hiba.
Dne 13. aprila: Cirila Lotrič, voznika elek. železnice hči 2 mes. Škofje ulice 11 b življenske slabosti. — Alojzija Mate, črevljar-jeva hči 14 let. Prečne ulice 2. J etika. Marija Klun, posestnikova žena 73 let. Hrenove ulice 3. Ostarelost — M. Jožefa Dominika Dereani, uršulinka 40 let. Kongresni trg 18. Jetika.
Meteorolojlčno poročno.
Vitina nad morjem 206. Srednji zraćni tlak 736 9 mm.
I iprlla |	Čas Opazovanja	Stanje ! barometra ▼ mm	l o s g	Vetrovi	Nebo
17.	0. zv.	7314	10-6	sl. jzahod	jasno
18.	7. zj. 2. pop.	727 5 724-3	68 151	sr. svzhod sl. szahod	• oblačno
*	9. zv.	721-3	lil al. jzahod		•
19. ■	7. zj. 2. pop.	717-7 719*1	7-6 i al. vzh. 7-8 si. j vzhod		dež
Srednja temperatura od petka in sobote: 117 mm in lit)* mm; norm.: i00° in 10*2°. Padavina v 24 urah 0 0C mm in 0.0, mm
FRANC JOZEFOVA
GRENKA V0DA!PMfl?IS
Dan*'
97 75 9945
97 70 11615
93 60 11135
9775 10010
99 50
98 80 97 95 97-95
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani1
Uradni kuni dun. borzo 21. aprila 1906.
# Halomalpapia.^7^ 4*2«f majska renti. . # # 4*2v o srebrna renta . • • 4% avstr. kronska renta. • 4*/0 „ zlata „ . • 4*v, ogrska kronska renta • 4*jf, 0 zlata , . 4*/t posojilo dež. Kranjske 41/,*/, posojilo mesta Spi jat
4V.ft/o     -       r Zadar 4V/» bos.-herc. železniške posojilo 1902' .  . • 4% Češka dež. bank* k. o.
-      -      - *• 4V.*/o zast. pisma gai del
hipotečne banke . . 47i*/« pešt. kom.  k. a. z
10°. pr......
4*/«*/« zast. pisma Innettt.
hranilnice.....
4*/i*/o zast« pisma ogr. centr.
dež. hranilnice .   . ,
4Vi°/o z. pis. ogr. hip. ban.
4,/,°/0 Obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
4*/i°.„ obl. češke ind. banke
4°/„ prior. lok. želez. Trst-Poreč......
4°/0 prior, dolenjskih žel. .
3°/0 prior. juž. žel. kup. Vi V?
41/>°,„ avstr. pos. za žel. p. O.
Srečke.
Srečke od 1. 18601', .  . . „    od 1. 1864 ....
„ tizske......
_    zem. kred. I. emisije
.      ■      .    H- -
,    ogrske hip. bankt .
„    srbske a fvs. 10O—
„ turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne „ ...
Inomoške »    • • •
Krakovske „ ...
Ljubljanske w ...
Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. „ „ , . . . Rudolfove „ ...
Salcburške „ ... Dunajske kom.   9 ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske
Zivnostenske n . . Premogokop v Mostu/Brux) Alpinske montan . " . . Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . ^vstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
98 50
99 25
98 25
99 75
99 90 98 20 294 75 98 75
21375 26175 146 50 273 50 269 50 248 10150 186 — 20-453-108 — 119 -64-50 50 75 27 80 66'— 110-496 —
9790 99 65
97 90 116 35
93 80 111 55
98 75 10110 »0050
99 80
98 25 9815
100 70
103 50
99 50
99 50 100-25
99 25 100 75
99 20 296-75 99 75
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo k sebi poklicati našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, tasta, starega očeta in strica, gospoda
Karla Kotnika
posestnika na Mirkah
danes, dne 20. aprila t. 1. po dolgi, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 60. letu njegove dobe. 1431
Pogreb bo v sredo, dne 22. aprila ob troh popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Verdu, kjer se polože ostanki rajnika v rodbinsko rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Na Mirkah pri Vrhniki, dne 20. aprila 1908.
Žalujoči ostali.
Valute.
C. kr. cekin . . 20 franki . . . 20 marke . . . Sovereigns. . . Marke .... Laški bankovci . Rublji .... Dolarji ....
506 —
137 75 683 25 1744-635 — 746'— 239 — 716 — 689 ^0 2680-— 555*50 286* -560 50 176-
1133 1912' 23 49 23 97
117-65! 95-65
251 25 480
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 21. aprila 1908. Termin
Pšenica za april
Pšenica za oktober
Rž za april .
Koruza za maj
Koruza za julij . Oves   za april .
za oktober
Oves
za 50 kg K za 50 kg K za 50 kg K za 50 kg K za 5C kg K za 50 kg K za 50 kg K
11-28 9 47 970 634 6 44 7-22 6 62
10—15 v. višje.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš prelj ubij eni soprog in predobri oče, gospod
3van ftupnik
nadučitelj v Leskovcu pri Krškem
na Velikonočno nedeljo, 19. aprila t. 1. ob 5 uri popoldne po kratki mučni bolezni v starosti 57 let mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega rajnika se polože v torek, dne 21. aprila na pokopališču v Leskovcu k večnemu počitku. 1424
Maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi v Leskovcu.
Žalujoča rodbina Rapnikova.
(Mesto vsakega drugega obvestila).
Krajni Šolski svet v Leskovcu pri Krškem naznanja tužno vest, da je na velikonočno nedeljo j po kratki, mučni bolezni previden s sv. umrl nadučitelj, gospod
3van ftupnik.
Pogreb bo v torek dne 21. aprila ob 10. uri dopoldne.
Leskovec, dne 20. aprila 1908.
Bledi,
1428 načelnik.
Svečano mrtvaško opravilo
za pokojnega gospoda
14S9
Frana Kollmanna
bo Jutri, v sredo, 22. aprila ob dovolili dopoldne v stolni
cerkvi j  o  čemer se a  tem obveščajo pokojnikovi prijatelji in
drugi pobožni verniki.
V občini Smlhel pri it Petru na Krasu namerava gospod župnik Karel Lenassl na tamošnjih obSirnih skladih apnenca postaviti
tovarno za portland-cement
in hoče ustanoviti, v dosego potrebnega kapitala, društvo.
Vse predpriprave sa novo industrijsko podjetje, kakor analise in pre-skušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir so že svršeni.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje e a u imaj o in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak Četrtek in nedeljo dopoldne od 9.—12. v hotelu Union v Ljubljani, pritličje, desno. 1432—1
Županstvo občine šmiftel
„0krala* posofilnica" in »Centralna posoillnlca" v Erikem
naznanjata tužno vest, da je na Velikonočno nedeljo umrl nagle smrti zaslužni član načelništva obeh zavodov, gospod 1422
Ivan Rupnik
nadučitelj v Leskovcu
Pogreb blagega rajnika je v torek, dne 21. aprila na ondotno pokopališče.
Priporočamo ga v blag spomin.
Zahvala.
1427
Za vse dokaze srčnega sočutja
povodom bolezni in smrti svoje edine, nepozabne hčerke, gospodične
eujenlje Puder
učiteljice
kakor tudi za častno spremstvo drage pokojnice in za darovane krasne vence izrekam tem potom prijateljem in znancem srčno zahvalo.
Posebno se tudi zahvaljujem škofjeloškim gg. učiteljem, ki so se s šolsko mladino udeležili sprevoda, kakor tudi drugim njihovim kolegom in koleginjam iz okolice.
Škofja Loka, 20. aprila 1908.
Ivana Pader.
Knjigovodja
ali knjigovodinja popolnoma zmožen sestavljanja bilance in dvostav-nega knjigovodstva, se sprejme za
neko tvornico v bližini Ljubljane.
Ponudbe pod „stev. 1426" na
j uprav. „Slov. Naroda". 1426—1
Prostovoljna prodaja!
Posestvo
v Pudobu na Notranjskem, katero obsega enonadstropno hifto, ob deželni jako prometni cesti, v kateri se nahaja že mnogo let dobro obiskovana gostilna, kovačija, kolarnioa, prostoren obokan hlev gostilniški in sadni vrt, nekaj njiv in 8 oralov gozda, se radi odsotnosti lastnika pod ugodnimi pogoji  proda, event.
(odda v najem 1316-2 Natančnejša pojasnila dajeta gg. Ivan Vigele in Ivan Kandaro v Danah, p. Stari trg pri Rakeku.
1 ......~ ~
Izurjen
brivski pomočnik
so takol aprefme pri g. Ivanu Potniku« brivou v Kranlu. 1335—3
Učenca
ne izpod 14 let starega, sprejme Fr. Novak, brivski mojster na Jesenicah, Gorenjsko. 1420—1
Dva dobra
1430
za veliko in malo delo so sprejmeta takoj Delo je stalno.
J. N  POTOČNIK v Kamniku
Dobro idoča
opekarna
(oiglarna) se da pod ugodnimi pogoji takol ▼ najem. Natančnejša pojasnila   daje dr. Ferdo Kunci v Št. Petru pod Sv. gorami na Štajerskem. 1425
Več spretnih
kroj. nomočnlkou
sprejme v trajno delo Josip Bojina,
krojaški mojster v LJubljani.  1419 -1
Istotam se sprejmeta
2 učenca
BlMoine, _
proti požaru in vlomu, „Foxtt pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Ilica 22. 34*4—84
Prirodna arzenoieleznata voda
RONCEGNO
Prav uspešna ob malokrvnosti, kotnih, živčnih, ženskih boleznih, zdravniško
jako  priporočena. Zdravljenje doma
(s pitjem) pripravno za vsak čas. Naprodaj po vseh lekarnah in zalogah voda. Znamenito kopališče in zračno zdravilišče (Južno tirolsko l1/« ure železnične vožnje od Tridenta). Zdraviliški dom Grand hotel de bains in parki. Odlične hiše 1. vrste v prekrasni leži (535 m) z velikimi 150.000 štirj. metrov obsežnimi jelo-vimi gozdi. Impozanten pregled čez dolomite. Milo planinsko podnebje. 1293 —4 Sesija od 1. maja do oktobra.
j
h U
1 s
TinsKi zaton
(z dne 12. aprila 1907.)
vožen zo vsakega vlnotržca
je iišel v slovenskem jeziku in se dobiva v
Janja hijigaroi"
Sprejme se takoj spreten
poslovodjo
— za kleparsko obrt. =
Ponudbe je pošiljati na g. Ano Čuier, Gorica, ulica Sv. Antona
Št. 7. 1423-1
tU
Zobni proiek ires
v avto-pušici.
Aftotnotisko odda-
Idealni izdelek naj nežnejše finosti, kar sl Je misliti moči
Vs»k lonček obsega okoli
6t porcij, mado.ti M a meseca.   Cena K 1s0.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrainovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga savarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživele in imrt s manj&ajoSfani se vplačili.
Vaak elan ima pa pretoka potih pravico do dividende.
let
ee
SLAVI J A"
-  -  -  -  vzajomno zavarovalna banka v Pragi.   -  -  - -Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kepitelije 91.936.993*72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
»■1 «lo«antk«-narodno
Vsa pojasmila daje:
čigar pisarne so v laitnej bančnej hiši
Zavaraj e poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjoje takoj in najkolantneje. Ušiva najboUii sloves, koder posloje.
Dovotyuje iz čistega   dobička isdatae podpore v   narodne  in občnokoriatne namene.
^^^n^n^ni
IVAN & NIKOLAJ ŽIC
trg-o vina z, viri o m. na velijo
Ladje: „Domitila" & „&telani|a"
1 jia, ^ Zatari
prodajata vina:
Teran (obran)    .   . . Muškat (bel, sladki) ,     (črni sladki) .
Refoško.....
Maršala.....
Peliakovec ....
Vino a Vi»a, črn
• m n *>M1° Istrlianec, črni
beli . Daluiatinec, črni a beli Šiljer, (Opolo) .
liter po 40 in 42 h
n n 48 „ 6 • ,
h n '4 36 .
t, n 36 „ 3S „
n n 24 „ 36 „
» . 4o . 42 .
n - 34 _ 36 _
liter po — in <*0 t
n   . 66  „ 60
.   „ 56  „ 6. ,
,   „ K 1-60
•   „ . 1*40
.   - .  1 20
franko kolodvor Pulj v izposoienih posodah, ki se ne uračunijo, pa jih je treba čimprej vrnil traakO kolodvor Pulj Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodno* ovojih vin popolnoma jamčiva. 895—4
»kri
osa leno
te : in
ivnoat 1«
xam obraz
ote:
„Germandree*'
Idealno lep vonj, ae dobro dril in malo pozna, daje koil zdravje - in lepoto. -
o v izvirnih zavojih v boljših trgovinah.
* parfumer
s. 1185-3
Na|ael|al
la ■atamoearaajel
KLOBUKI
vaehvrst v aalboaa-teiaiUeriaefLI-10
% l^j iat»t|» nf pri
Klobuki ao spreleanajo v popravo.
rutina u hoae sprejme mlade spretne
fužinske kovače
pod ugodnimi pogoji takoj v trojno delo.
Prošnjiki naj se obračajo na -fužino Zeilinajer v Hlmrnelbergu na Koroškem, i ?28 -12
Najbolj
ZELEZNATO VINO
lekarnarja
Gabrijela Piccoli #
v £jubl|ani
c. in kr. dvorni zalaga t elj in .papežev zalagatelj
izvrstno učinkujoče, ima v sebi ieleiov preparat, kateri lahno prebavi janje pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam, bledlcnlm
in slabotnim otrokom. Ena pollitrska stekl. K 2"—. Poštni zavoj s 3 stekl. K 6*60 franko zaboj in poštnina.
Wmr JfaroSila so točno izvrše proti povzetju.
H K If Anaiflff zdravstveni svetnik in Ur. nUpriVU mestni fizik v Ljubljani je zapisoval okrevajočim in malokrvnim vedno z najboljšim uspehom teleznato Vino lekarnarja PlCCOliJa v LJabliaaL
c. kr. okrajni zdravnik v Lj ubij ani, j e v slučaj ih bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim uspehom uporabljal teleznato vino lekarnarja Plccoliia v Ljubljani.
štabni zdravnik v Gorici zapisoval je osebam, ki ki so že delj časa bile nervozne, teleznato Vino lekarnarja Plccolija v LJubljani in
sicer vedno z najboljšim uspehom.
n« P /vOlAAV praktični zdravnik v Ljuti T. 1- UKIjtl bljani, dosegel je z telesna tim vinom lekarnarja PiccoUls v LJubljani izvrstne uspehe. I; 43—46
Dr. DeCrancesdil s^^™
Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z uspehom železnetega vina lek. Piccolija v Ljubljani zelo zadovoljen.
Dr. S. Sterjer
Dr. L. Ffirber
Denar
samo ne osreči, ampak zdravje. Zakaj, kaj koristijo  človeku  celo  milijoni,  ako pa se čuti bolnega, slabotnega in bednega. Komur torej ni dano, da bi se veselil zlatega zdravja, kogar mučijo nadležne in dolgotrajne bolezni kakor   nervoznost,    ne« rt« »ten J a. bolečine v Url iu In glavobol, želodčne In freieme boteetne, oluboatl *rea in sploh oniaiie okii «ueh «r»t, vsak tak naj poizkusi od največjih tukajšnjih in inozemskih profesorjev   preizkušen el(
glektro-Pitalizer
avstr. p. 23912,   ogr. p. 34972,   n. d. p. 181785
s katerim se lahko vsak brez pomoči tujih oseb doma elel&trlzlra in številna zahvalna pisma sijajno potrjujeio zdravilnost tega aparata.
Zahvalno pismo.
0 Hngon Poni, zasebnik, Mftglltz, SchiUerfe ra cesta 45 na tforavskem
piše 27. februarja 1908: Preteklo leto sem kupil od Vas elektriški Vitalizer-aparat in sem tako zadovoljen z dosežinimi zdravilnimi uspehi pri mojem dolgotrajnem raznovrstnem trpljenju, da vsakemu sotrpinu toplo priporočam, da se posluži tega izvrstnega zdravinega načina. Trpel sem na slabila žlveth, bolečinah * Itn že In v atla«l, utripanju In v tesnobi irea, kratki napi, re« matlzmu, tresenju rob Iti no**, pomanjkanju spanja in še drugih težavah, ki jih povzroča razdrapljeno živčenje. Vse te navedene bolezni so v primeroma kratkem času Izarinlle ultoro popolnoma.
Trdno sem prepričan, da pridem še po nadaljnem pridnem elektriziranju popolnoma do zdravja, ker imam že doslej tako lepe zdravilne uspehe.
Zahvaljujem se Vam, cenjeni gospod doktor, za Vašo požrtvovalno pismeno ordinacijo najtopleje in najvdaneje in Vas pooblaščam, da objavite te vrstice z mojim podpisom.
Kdor se torej zanima za to velikansko zdravilno metodo, naj vpoilfe in
dobi takoj po pošti našo 64 strani obsežno ilustrirano
brezplačno knjigo
1421
rasprava o moderni elektroterapiji gratis in franko
ElektroterapeotRka ordinacija, T
J M., Iteurr BI »rit t 14 Mil.lr  •«■•". «1.
% 3(apoa za brexpU2a« k*)lf».   21- /,v-l9°8-
S Elektrot erapevtiška ordinacija na Dunaju I., Neuer Marki 14,1., odd. 61.
i
I Ime:—
m Naalov:
Prosim, pošljite mi knjigo elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Za dame specialna Jamska
srajce
belo in barvaite, za gospode
—   so s znamko „labud" —
.". izdelane v lastni šivalnici. .-.
Priporoča jih 934—11
Anton Šare
Sv. Petra cesta it 8 v L|nbl|ani.
3strijanske
vinske kleti
firmo
Metra Rocco&Comp.
v Rovinju
priporočajo vina lastnega pridelka, terana, moška te, refoiko in relo-
ŠkatO najfinejše kakovosti ter najfinejši, najčidči vinski tropiaovec, orrant v SOdcih od 56 litrov naprej
franko na postajo ali kopališče Rovinj po najkulsntnejših, najnižjih cenah.
Vzoroi na zahtevo zastonj.
Pod ugodnimi pogoji ae da v najem ali pa tudi
restavracija
Josip Ažman
v Bohinj. Bistrici.
Restavracija leži ob novi železnici, ima 2 veliki gostilniški sobi in 13 sob za stanovanje, hlev, prodaj al-nico za mesarja, več zemljišča in gozd. Posebno pripravno je tudi za fijakarijo.
Kupci naj se obračajo naravnost na gospodarja. 1245—8
Kutama
MERKUR
vsako sredo, soboto in nedeljo
oso noč odprta.
Proda ao tudi
bilja r d
Mi priman u h deželo, flktor Izlakar.
Jrfoderna svila za blu^e
in nakit baršuni, plisi, čipkasto blago, čipke, vložki, svilene vezenine, •*• •'•   .. pajčolani, čipkasti ovratniki, modni trakovi.       .-.   ..
II
1128 4
/fovosti vedno v največji izbiri pri
P. JV(agdić, JLjubljana, Prešernove ul. T.
TL&radi pozne sezije prodaja najnovejšo damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno iooi-27
O. Bernatovfč
»Angleško skladišče oblek"::
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Z
Opozarjam
da sem v svoji parni pralnici in svetlolikalnici uvedel popolno nov sistem, prevzame se neoprano perilo in se izdeluje kakor bi bilo novo. — Prevzemajo se srajce, ovratniki, bluze, zastori in tudi drugo fino perilo. Ml M
Za točno in najboljšo postrežbo jamčim ter prosim za mnogobrojno udeležbo K
J^nton Sare
svetlolikalnica, Jfolodvorske ulice št- 8. Gospicam se daje v svetlolikanju pouk- Vajenke se sprejmejo.
Oeo. kr. avotrljoke
državne železnice.
izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 1. oktobra 1907 leta
aoaoet v Ljubi!ano las. sel. s
Odhod Is Musil ane las. seLi
r-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
t-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
»*oe predpoldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
ii*40 predpoldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žeL, Trs drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
■oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
s.4a popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
r-io zvooor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
'•35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
o-40 penooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odkod is Mafctlaaa dri. kolodvori
r-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. t-OO popoldne. Osebni vlak v Kamnik f'\0 zvooor. Osebni vlak v Kamnik oeo ponoOl. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
9-68 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka jui
žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. IM5 predpoldno. Osebni vlak   Iz Praee,
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic 2-32 popoldne.  Osebni vlak iz Kočevja,
Straže Toplic Rudolfovega. Grosuplja. a-se popoldne. Osebni vlak iz Beljaka
juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čes
Podrožčico) Gorice dri. žeL, Trsta dri.
žel. Jesenic, o-eo zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca,
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 8-45 zvooor. Osebni vlak iz Beljaka juž
žel- Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsta drž, žeL Gorice drž. žel.t
Jesenic.
IIOO ponoOl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Tri!s drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v Llubljano dri. kolodvor t
e-48 zjutraj. Osebni vlak is Kamnika, 10*50 predpoldno. Osebni vlak iz Kamnika ©••o zvooor. Osebni vlak is Kamnika. 9*09 ponoOl. Osebni vlak iz Kamnika. (3aa>« ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi In dohodi so naznačeni v srednjo evropejskem času.)
G. ur. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn
Razglas.
Jadajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoilesalek
V smisla § 43 prenarejenih, z razpisom o. kr. deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 1. aprila 1908, it 6406
potrjenih pravil »Mestne hranilnice ljubljanske''
naznanja podpisano ravnateljstvo nastopne izpremembe ozir. nove določbe
teh pravil:
1. Pokojninskemu zakladu za usložbenoe Mestne hranilnice ljubljanske se sme z dovoljenjem politične oblasti iz vsakoletnega upravnega dobička prispevati k večjemu 5% tega dobička. Pokojninski zaklad, v kolikor obstoji iz takih dotacij, je del rezervnega zaklada (§ 4).
2 Hranilnica obrestuje vloge, vložene 1. In 16 V meseca, takol od tistega dne, vloge, vložene v dneh 2. do vštetega 15. in v dneh 17. do vštetega zadnjega, pa od 16 istega, odnosno od 1. prihodnjega meseca (§ 8).
3. V slučaju sodnijskih preodkazov ali zapuSčinsko-oblastvenih pri-sojil hranilničnih vlog se izplačajo vložena glavnioa in obresti le, ako se doprinese poleg branilnične knjižice tudi sodnijski predodkazni sklep, odnosno prisojilna listina. (23. nov. 24)
4. Hranilnica je tudi upravičena: a) da naloži rezervni zaklad do 10% njega iznosa iznosa v delnicah „Usredne bankv českvoh sporitelenu v Pragi, za kai pa mora v vsakem posebnem slučaju prositi posebnega dovoljenja pri predstojnem političnem deželnem obl as t vu b) da do tuje poseben zaklad kot posojilnico za osebni kredit zaupa vrednim malim posestnikom in obrtnikom is 5% vlog presegaj očih sredstev rezervnega zaklada (§ 24 nov. 25).
5. Pri izžrebnih papirjih se posojila ne sme dati nad s/4 najmanjšega dobitka, ki se po odbitku pristojbin pokaže po Črtešu za žrebanje. (§ 25 nov. 26\) 1374-3
Obenem se naznanja, da so prične obrestovale vlog po določbi § 8 pravil i dnom L malnika 1908
Ravnateljstvo Jjghj Hrmllnlce l]abl]awteM.
in ank .Narodne