Leto XLIII, št. 452, 25. september 2017 w Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 30. oktobra. Gradivo bomo zbirali do 17. oktobra. Vkorakali v novo šolsko leto Dobrova - Polhov Gradec - Prag osnovne šole je prvič prestopilo 91 šolarjev. Foto: Nadja P. Verbič Vstop v prvi razred je pomemben mejnik v življenju, verjetno nam je vsem ostal v spominu. Da bi bil čim lepši, poskrbijo zaposleni v šolah in vodstvo občine za - recimo temu - mini svečan sprejem prvošolcev in tudi njihovih staršev. Na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, kjer delujeta dve osnovni šoli in dve podružnični, je njihova vrata prvič prestopilo 91 šolarjev; trije so prvič prestopili prag POŠ Črni Vrh, šest POŠ Šentjošt, 51 pa jih je prvič zakorakalo skozi vrata dobrovske osnovne šole in 31 polhograjske. Več o tem si lahko preberete na dobrovsko-polhograj-skih straneh. --> Log - Dragomer Nova zobozdravstvena ambulanta Izberite si osebnega zdravnika Zdravstveni dom Vrhnika je po več kot dvajsetih letih dobil težko pričakovani program zobozdravstvene ambulante za odrasle - za starejše od 19 let. Delovala bo v Osnovni šoli Log -Dragomer, in sicer v istih prostorih kot šolska zobna ambulanta. Z delom bo začela 3. oktobra. V ambulanti vas bosta prijazno sprejela zobozdravnik Boris Petrič, dr. dent. med., in asistentka Andreja Breskvar. Več o tem na ložansko-dragomerskih straneh. L9 Vrhnika Pri šoli gradijo prizidek Prostorski stiski šteti dnevi V septembru je občina začela graditi prizidek pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, v katerem bo osem dodatnih učilnic. Dela naj bi bila končana do spomladi prihodnje leto. Občina želi tako nekoliko omiliti prostorsko stisko šole, ki jo tarejo zadnja leta, posledično pa imajo oddelki svoje prostore na različnih koncih Vrhnike. O Horjul Slovesno odprtje Stare ceste Napredek v kraju Ob uspešno končanem projektu ureditve vodotoka Stojanšek in obnove spodnjega dela Stare ceste v Horjulu sta bila 31. avgusta svečano odprtje in predstavitev del zainteresiranim občanom. Projekt je bil pogoj za širitev prostorskega načrta. -- > 6. OBERFEST NA VRHNIKI Sobota, 7. 10., od 18. ure naprej. Športni park Vrhnika Klapa Šufit Ines Erbus Modrijani Vstopnine ni! Borovnica Krivolov v jamah Lovijo zavarovane jamske hrošče Okoljska inšpekcija in policija sta pred nedavnim v jami Jamovka pri Pokojišču našla epruveto, ki je bila očitno namenjena nezakonitemu lovu na zavarovane jamsk hrošče, kar je lahko donosen posel. „> © « Politika v Našem časopisu Pri objavi vsebin, ki izvirajo izpod pisala političnih strank ali list, bo v Našem časopisu veljal nov red. Le-te po novem ne bodo smele več objavljati, razen če ne bo plačana objava ali pismo bralcev. Zakaj? Ne gre za kaprico uredništva, ampak opozorilo Računskega sodišča, ki se sklicuje na Zakon o političnih strankah, ki v 25. členu prepoveduje financiranje političnih strank. Financiranje pa ne pomeni zgolj plačilo denarnega prispevka, marveč tudi vsako darilo ali drug nedenarni prispevek. Na podlagi navedenega objava kolumn, stališč... političnih strank (list) ne more biti brezplačna. Ne glede na zapisano to še ne pomeni, da Naš časopis sme zavrniti pismo bralca (poslanca, svetnika). Takšno pismo je dovoljeno zavrniti le, če ni v skladu s programsko zasnovo ali če je na primer žaljivo. Odzivi na to pravilo so različni - že na seji Komisije za izdajanje glasila Naš časopis, kije sprejela besedilo nove Programske zasnove, se je razvila živahna debata: eni so menili, da se bo tako še bolj okrepila moč pozicije, drugi pa so menili, naj bodo tudi stranke na trgu in tekmujejo kot vsi drugi pravni subjekti za priljubljenost med ljudmi. Ne glede na mnenje upam, da bomo našli srednjo pot v korist celotne lokalne skupnosti. Gašper Tominc Besede Cankarja Marsikaj se človek nauči; kar se mene tiče, sem se naučil pretiravati. Kmetom bom odpravil sploh vse davke, dal jim bom odpisati vse dolgove, doživeli bodo raj na zemlji, če me bodo volili. Če vsi lažejo, ne morem jaz edini govoriti resnice in bilo bi tudi neumno! ,. , /i. t jr^ t S S Ivan Cankar v pismu Štefki Loflerjevi, 10. aprila 1907 NflS Občina Vrhnika 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obvestilo Sem član in nisem sam! Verjetno najpametnejša izbira za profesionalne voznike! Krajevna skupnost Breg Krajevna skupnost Center Krajevna skupnost Vas Oddamo v najem prostor v izmeri 20 m2 v prvem nadstropju na Tržaški 11 na Vrhniki. Informacije na telefonsko številko: 041 220 839 in 041 760 397. ARAG - PRAVNA ZAŠČITA EVROPA vrhunska, celovita pravna In kazenska zaščita (karenca 3 mesece): - odvetniški & sodni stroški, takse, varščina do 100.000C - potni in drugi stroški za sojenje v tujini, mediacije..., - splošna pravna in kazenska zaščita, - delovno pravo: mobing, neizplačan regres, odpovedi, - socialno področje: neplačani prispevki ZPIZ, ZZZS - 2 pravna posveta po 30 min. ne glede na tematiko - in še več... TRIGLAV - ZDRAVSTVENA ASISTENCA V TUJINI (Evropa razen Slovenije) - stroški nujne zdravniške oskrbe do 25.000€ - prevoz poškodovanca do 5.000€ - vse poti do max. 60 dni v tujini Članstvo PRO-ZZŠAM za profesionalne voznike ČLANSKA SOS KARTICA: identifikacija, SOS številke ARAG & TRIGLAV NALEPKA ZA STRANSKO STEKLO .dober učinek na policiste In carinike" ČLANARINA ZA ZVEZO IN ZDRUZENJE + 2 STROKOVNI REVIJI V ENI, 8x LETNO aktualno branje + elektronska oblika „to go" ČITALEC KARTICE VOZNIKA + PROGRAM za preverbo delovnega časa voznika in prekrškov = nujno za vsakega voznika! Članstvo PRO za samo IE evrov mesečno prinaša vse to in še več! Zveza združenj šoferjev In avtomehanlkov Slovenije ZŠAM VRHNIKA msemsam.si IZMENJAVA PODARIM DOBIM Izmenjava sezonskih oblačil za otroke in odrasle, knjig, otroške opreme in igrač, uporabnih in okrasnih predmetov. Stvari naj bodo čiste, uporabne in delujoče. KDAJ: SOBOTA, 14. OKTOBER 2017 9:00 - 12:00 KJE: KULTURNI CENTER VRHNIKA TRŽAŠKA CESTA 32, PREDDVERJE RAZSTAVIŠČA MOJA LJUBLJANICA Več o dogodku: http://bit.ly/izmenjava-vrhnika Organizira Skupina mamic Sončnice v sodelovanju z razstaviščem Moja Ljubljanica in Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Kakovostna ALU in PVC VHODNA VRATA po dostopnih cenah! Izdelava in montaža: I^^^^S ♦ ALU in PVC okna/ vrata ♦ zimski vrtovi II^HH II F7 II I^P^H ♦ ALU fasade ♦ zasteklitve balkonov, vetrolovov Vjllfl II I f H IBfl ImI ♦ protipožarna in garažna vrata \jfdiffi jI. f 1 I I !j UHH IPWII|HWH» žeza 75Q EU* Ml I IA MIH Vojsko 8,1217 Vodice, e-mail: info@alu-remskar.com 031/886 970 www.alu-remskar.com NflS Občina Vrhnika 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prve novice Po gradbeno dovoljenje za čistilno napravo na Dobrovi S projektom nove idejne zasnove povečave čistilne naprave na Dobrovi, ki ne predvideva širitve, pač pa bi jo dogradili v okviru obstoječega zemljišča, so se že seznanili odgovorni na občini, trenutno pa je v reviziji pri upravljavcu fekalne kanalizacije, javnemu podjetju VO-KA. Hkrati projektantsko podjetje Alpeng pripravlja projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, in sicer trenutno pridobiva soglasja. Na občini optimistično odgovarjajo, da če ne bo zapletov s soglasji in revizijo, bo gradbeno dovoljenje izdano še letos. iHT"j ik |L I.H"I -.:-■ :II HA\ i| \ JELOVČAN Tradicija, skrb, zanesljivost- Ha bqste vjd&i^SSJfl in Izgnali kramo, opti ka i n oreinStfinaij ia Jel ov li ■■ wiv f/.of n^i-i n lovc an Ct>M i 0] „■' - ns Širitev javne razsvetljave 'AGM DEBEVEtf .j ^ * sfc Za vas izvaja: -ra^ne izkope, rušenje objektov -urejanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti ■izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, čistilne oaprave) -kipflr i n kombi prevoze __v . __- info@agm-debovec.Gom PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Občina Horjul se bo še letos lotila širitve javne razsvetljave v zaselku Graben na Vrzdencu, kjer bo postavila deset svetilk ter uvedla novo odjemno mesto, na Lesnem Brdu pa bo novo naselje v spodnjem delu dobilo dve novi svetilki, dograjena bo tudi javna razsvetljava na Vrzdencu v Maln. Tako bo zagotovljena dodatna varnost vseh udeležencev v prometu na omenjenih odsekih, prihajajo pa tudi dolgi temni večeri, ko bo vidljivost še kako pomembna. Športfejst poskrbel za druženje, šport in rekreacijo Občina Log - Dragomer je v sodelovanju z lokalnimi društvi in organizacijami izpeljala tradicionalno športno-zabavno prireditev Športfejst, ki združuje vse, ki jim veliko pomenita gibanje in skrb za zdravo telo v dobri družbi ob glasbi, jedači in pijači. Zanimive aktivnosti so potekale od jutra do poznih večernih ur, ko sta zbrane v Športnem parku Dragomer zabavala Daniel Rampre in Andreja Čamernik. Borovniški sadjarji so jo mahnili v Gornjo Radgono Člani Sadjarskega društva Borovnica so se tudi letos odpravili na Kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornjo Radgono. Kot so zapisali, so videli marsikaj zanimivega, od vzorčnega vrta do različnih pripomočkov za dom in okolico. Izpustili niso niti hlevov, kjer so predstavljali slovenske in plemenske živali posameznih pasem. Posebno ponosni pa so bili na svojega člana Rudija Ferkolja, ki je ravno tistega dne ponovno prejel zlato priznanje sejma za trud pri pridelavi gozdnega medu. Dan so izkoristili tudi za ogled zanimivosti, ki jih ponujata Gornja Radgona in njena okolica, na poti nazaj pa so se ustavili še v Žalcu pri fontani piv. Več o tem v prihodnji številki Našega časopisa. & --> Proizvodnja inprevzem: Verd 107, ' ^ Vrhnika (nekdanji LIKO). S NflS Občina Vrhnika 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Avtorica razglednice: Lana Osredkar V minulem šolskem letu so si učenci 7. B razreda OŠ Antona Martina Slomška pod vodstvom razredničarke Joži Krvina zadali projekt, da vsak bo od njih naredil razglednico z motivi okolice šole: Tisti s skalnjakom, mlako, mini arboretumom in drugimi posebnostmi mladim fotografom ponuja veliko različnih pogledov skozi objektiv. »Namen projekta je bil v objektiv ujeti trenutke in izgled šole ter njene okolice takšne kot je danes. Namreč, dobili bomo nov prizidek in s tem se bo podoba šole za vedno spremenila,« je dejala Joži Krvina in dodala, da fotografije zajemajo vse letne čase. »Razglednice smo dali natisniti in tudi povečati na format A3 za razstavo, ki septembra krasi našo avlo. Projekt je financiral - fotokopije in tisk razglednic - Gašper Petkovšek,« je še dodala sogovornica. (gt)a. Z regijsko garancijsko shemo hitreje in ugodneje do kredita Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je nedavno objavila drugi javni razpis garancij za bančne kredite podjetjem v okviru regijske garancijske sheme v osrednjeslovenski regiji. V garancijskem skladu je slabih 600.000 evrov, razpis je odprt do porabe sredstev oz. najpozneje do 15. maja 2018. S pomočjo sheme je moč pridobiti garancije za bančne kredite mikro, malim in srednje velikim podjetjem, upravičena so tudi socialna podjetja. Podjetnikom v osre-dnjeslovenski regiji se tako odpirajo nove možnosti za še hitrejše in lažje pridobivanje kreditov, namenjenih za nove poslovne enote ali razširitev zmogljivosti obstoječe, poroča Sta. V okviru sheme lahko podjetnik pridobi garancije za posojila za nakup strojev in opreme, zemljišča, za pokritje stroškov komunalnega in in-frastrukturnega opremljanja zemljišč, gradnje in/ali nakupa objekta in nematerialnih investicij, kot so prenos tehnologije z nakupom patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja. Prav tako lahko podjetniki s pomočjo regijske garancijske sheme laže pridejo do posojila za poplačilo stroškov najema poslovnih prostorov in opreme, promocijskih aktivnosti, priprave in izdelave razvojnih, investicijskih in drugih dokumentacij ter študij in drugo. Iz garancijskega sklada, v katerem je 572.500 evrov, bo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije izdajala garancije v višini 50 do 80 odstotkov vrednosti kredita, preostalo vrednost kredita pa bo zavarovala banka po svojih pogojih. Najnižji znesek kredita je 8000 evrov, najvišji pa 500.000 evrov za investicije in 200.000 evrov za obratna sredstva. Rok za prijavo je odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15. maja 2018. Vloge je treba poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno oddati na naslov RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. Javni razpis je sicer objavljen na spletni strani razvojne agencije. Do omenjenih bančnih kreditov v okviru garancijske sheme so upravičeni podjetniki v občinah Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Logatec, Log - Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Mestna občina Ljubljana, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. (gt) Pri Slomškovi šoli gradijo prizidek Vrhnika, 18. september - Občina bo pri Osnovni šoli Antona Martina Slomška zgradila prizidek (625 m2), s katerim bo šola pridobila 8 dodatnih učilnic in manjši kabinet. Hkrati s tem se bo povečala tudi knjižnica in kabinet za dodatno strokovno pomoč. Projekt je ocenjen na 915 tisoč evrov z DDV, pri čemer se občina nadeja tudi pomoči države. Na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je oddala vlogo za skoraj 190 tisoč evrov povratnih in 126 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Izvajalec del mora z deli zaključiti do 21. marca prihodnje leto, učenci pa bodo v nove učilnice lahko sedli jeseni z novim šolskim letom. (gt) Izdali tiralico in ga ujeli že čez nekaj dni Policija je sredi septembra izdala tiralico za nekdanjim direktorjem Zdravstvenega doma Vrhnika Emilom Židanom in ga čez nekaj dni tudi prijela. Zdravstveni dom je oškodoval za 160 tisoč evrov. Za nekdanjega direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika Emila Zidana, ki se po leta 2015 izrečeni dveletni zaporni kazni zaradi zlorabe položaja ni zglasil v zavodu za prestajanje zaporne kazni, je ljubljansko okrožno sodišče odredilo razpis tiralice. Uradna govornica sodišča Mateja Jazbec je za Slo- venske novice pojasnila, da so Zidanu 3. julija lani izdali poziv na nastop prestajanja kazni, v zaporu pa bi se moral zglasiti 9. septembra 2016. Zidan je 31. decembra 2016 sodišče obvestil, da je odpotoval v Rusijo. Vročanje sodnih pisanj v tujini je bilo neuspešno, tuji varnostni organi pa so slo- venskim sporočili, da obsojenega ni v njihovih evidencah ter da sporočeni naslov ne obstaja. Zidana so iskali tudi na naslovu stalnega prebivališča v Sloveniji, a ker ni bilo mogoče ugotoviti, kje je, sodišču pa ni sporočil spremembe prebivališča, je bil odrejen razpis tiralice. Naj spomnimo, da je leta 2009 Zidan v vlogi direktorja vrhniškega zdravstvenega doma iz njegove blagajne posodil gradbenemu podjetju Eurogra-dnje 160 tisoč evrov. Za kredit ni zahteval zavarovanja, podjetje pa je po poročanju medijev sredstva porabilo za izpolnitev Zidanovih zasebnih obveznosti. Ko je šlo podjetje kasneje v stečaj, je Zidan dolg prevzel nase. Iskanje Zidana ni trajalo dolgo po objavi tiralice. Policisti so ga našli 13. septembra v Ljubljani v Novem Polju na podlagi anonimnega obvestila. Zaradi zdravstvenega stanja je bil predan v bolnišnično oskrbo. Zupan Stojan Jakin je za časnik Dnevnik, da je to pirova zmaga, saj občina oziroma zdravstveni dom teh 160 tisočakov verjetno ne bosta nikoli videla. Zaradi tega je imel Zdravstveni dom Vrhnika pred časom tudi nekaj likvidnostnih težav. Sicer so Zidanove nepremičnine na dražbi, a ker je upnikov skupaj z zdravstvenim domom več (slednji ni prvi na čakalni listi), je upanje za pridobitev denarja zelo malo. Denar bi prišel sedaj, ko se bo gradil nov prizidek še kako prav. Gašper Tominc Martin Krpan vpreže kobilico. Na voz z vrhniškim lesenim kolesom naloži vrhniški drevak. Vzame kij in mesarico in se odpravi proti Piranskemu zalivu. »Za sol se gre,« si reče. Vid Drašček NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na železniški postaji Verd iztiril tovorni vagon Vrhnika, 17. september - Ob 20.16 je na železniški postaji Verd iztiril vagon tovorne kompozicije. Vagon je podrl portal električne napeljave, drugega močno poškodoval, nazadnje pa zgrmel prek ograje v globino. Tovor se je pri tem razsul in delno padel v večjo globel. Po podatkih Policije naj bi šlo za tovor sipke rude oz. fosfata, ki ni nevarna snov. Na kraj dogajanja so se nemudoma podali gasilci Gasilske brigade Ljubljana ter prostovoljni gasilci PGD Stara Vrhnika, Vrhnika, Verd in Borovnica. Izvedli so varnostni protokol, pregledali razsuti tovor, odvzeli vzorec in ugotovili, da je pH nevtralen. Do odstranitve poškodovanega vagona in vzpostavitve normalnega delovanja je bil železniški promet začasno ustavljen v obe smeri. (dd) Poletni vklop - športne počitnice 2017 Dnevno prihajalo po 130 otrok Konec poletja, konec Vklopa. Zadnji petek avgusta smo, za nas naporne za otroke pa bogate, z izletom zaključili še ene športne počitnice. Zadnji izlet je tako naznanil konec poletja, konec brezskrbnih šolskih počitnic, ki pa so bile tudi zaradi nas za marsikaterega vrhniškega otroka zanimive in nepozabne. Na Zavodu Ivana Cankarja se že enajsto leto trudimo, da osnovnošolcem pripravimo pester in bogat športni program. Poletni vklop je tako projekt, katerega pomembnost z obiskom pokažejo otroci in starši, ki so največji podporniki projekta. Pri načrtovanju Poletnega vklopa za leto 2017 smo izhajali iz dobrih praks prejšnjih let. K sodelovanju smo povabili vrhniška društva, ki so se z vese- ljem odzvala vabilu in sodelovala pri izvedbi programa. Otroci so spoznavali različne športne panoge, razvijali svoje talente v ustvarjalnih delavnicah, se namakali v bazenih in morju, se učili nemščine in španščine ter poleg vsega še sklepali nova prijateljstva. V Zavodu imamo vodilo, da služimo ljudem, zato se trudimo, da je program prijazen tudi do socialno šibkejših družin. Tudi v prihodnje načrtujemo brezplačne počitnice, ki pa bodo mogoče samo, če bodo projekt poleg Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika še naprej podpirali OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Fundacija za šport, ob- čine Horjul, Borovnica in Vrhnika. Glede na lani smo zabeležili skoraj 20-odstotno povečanje povprečnega števila udeležencev, saj se je vklopa dnevno udeležilo 135 otrok. Največje število smo zabeležili 6. 7., ko je bilo na Poletnem vklopu rekordno število otrok, to je 188. Število vseh vpisanih otrok pa je bilo 546, na kar smo seveda ponosni. Svoj delež je pristavilo 24 otrok iz Borovnice in 16 iz Horjula. Njihov delež sta sofinancirali občini Horjul in Borovnica. Vse to je bilo mogoče zaradi vrhunskih animatorjev, ki sta jih vodila Lina Celarc in Gašper Stržinar. Za zavod Ivana Cankarja Vrhnika strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati Nova podoba športne dvorane Po dolgih 38 letih je športna dvorana doživela večjo sanacijo košarkarskih košev. Zaradi dotrajanosti nosilne konstrukcije in zaradi nefunkcionalne konstrukcije stranskih košev, smo bili na zavodu primorani ukrepati. Zamenjali smo glavne koše z možnostjo nastavljanja višine ter stranske koše, ki se enostavno dvigajo in spuščajo. Sedaj lahko na vseh koših vadijo tudi mlajši šolarji in košarkarji. Poleg tega lahko lokalni košarkarski klub organizira tekmovanja tudi za mlajše selekcije. Po 38 letih smo zamenjali tudi prvotne luči, ki so jih nadomestili moderni in varčni LED reflektorji. Da pa je delo v dvorani prije- tnejše smo obnovili tudi vse letvenike in s svetlejšo barvo pobelili stene. Upamo, da bodo nove pridobitve služile tako dolgo, kot prejšnje. Za Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati Zaživeli so večgeneracijski centri V začetku letošnjega leta je v Sloveniji začelo delovati 15 večgeneracijskih centrov (VGC), ki bodo v naslednjih petih letih predstavljali osrednji prostor zbiranja in srečevanja v lokalnem okolju. Njihov namen je druženje, ohranjanje in širjenje socialne mreže ter zadovoljevanje potreb različnih ranljivih skupin, družin ter posameznih družinskih članov v vseh življenjskih obdobjih. Cilji, h katerim je usmerjeno delovanje VGC, so dvig kakovosti življenja, spodbujanje socialnega vključevanja, dostopnost do kakovostnih in raznovrstnih vsebin, opolno-močenje z znanji in veščinami za samostojno in kvalitetno življenje, informiranje in svetovanje, medsebojno druženje in srečevanje, medgeneracijsko in medkulturno povezovanje ipd. V posameznih večgenera-cijskih centrih se bodo vsakodnevno na več lokacijah v regijah izvajale brezplačne vsebine, namenjene socialnemu vključevanju, izobraževanju ter medkulturnemu in medgene-racijskemu povezovanju. Ak- tivnosti bodo zasnovane tako, da bodo čim bolj pestre, zanimive, naravnane na pridobivanje uporabnih, kakovostnih, aktualnih spretnosti in znanj za potrebe dela in vsakdanjega življenja. Dva večgeneracijska centra sta odprla svoja vrata tudi na Vrhniki. Prvi, Skupna točka, ima svoje prostore na Cankarjevem trgu 4, drugi - N'š plac - pa v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Njun program poiščite na straneh Našega časopisa. Gašper Tominc NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Emil Nanut, direktor Kemisa »Zaupanje bomo gradili z dejanji« Emil Nanut, človek ki je bil v drugi polovici maja večkrat na televiziji kot predsednik države. Razlog je znan vsem: bil je in je še vedno v vlogi direktorja Kemisa, kjer se je sredi maja zgodila po mnenju nekaterih največja ekološka nesreča v samostojni Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o sanaciji okolja, mešetarjenju z zemljišči, meritvah, zaupanju občanov, gradnji »novega« Kemisa, pa tudi o tem, ali je bila nesreča vir zaslužka za Kemis in ali bo kot direktor odstopil s tega mesta. Začniva z zadnjega konca: s sanacijo Tojnice. Ribiči so imeli pripombe, da ni bila pobrana brežina, v pismih bralcev je bilo celo zaslediti, naj bi novinarje kontrolirali. V sklopu sanacije struge smo postrgali mulj z bre-žin in dna Tojnice v dolžini cca 170 m. Nadomestili smo tudi onesnaženo zemljino na mestu, kjer je požarna voda iztekla v potok Tojnica. Naš cilj je bil, da saniramo območja, kjer je bilo ugotovljeno prekomerno onesnaženje. Pri sanacijskih delih na Tojnici smo po požaru zbrali z vodne površine 35 m3 oljne gošče. V avgustu pa smo iz prazne struge Tojnice pobrali 10 m3 trdnih onesnaženih ostankov ter 85 m3 onesnaženega mulja. Del zbranih odpadkov, kot je oljna gošča, smo že odpeljali na sežig, del odpadkov pa še čaka, da ga odpeljemo na sežig, ko dobimo iz Ministrstva za okolje in prostor novo soglasje za odvoz v tujino. Travnate ruše na brežini nismo pobrali, ker smo upoštevali strokovno mnenje, da je primarno nujna odstranitev onesnaženega mulja iz Tojnice in ker rezultati travine in zemljine v okolici niso pokazali prekomernega onesnaženja. Vsem novinarjem, ki so se napovedali, da želijo biti v času napovedane sanacije zraven, smo to tudi omogočili. Smo pa v času sanacije območje okoli struge potoka Tojnica označili kot gradbišče, kar pomeni, da so za to območje v času sanacije veljali dodatni ukrepi zaradi varnosti tako obiskovalcev, kot tudi tistih, ki so sanacijo izvajali. V času pripravljalnih del je bilo zelo pomembno, da se prepreči dodatno dvigovanje mulja v sami strugi, ker bi se lahko začel mulj premikati dol-vodno. Tudi zaradi sanacije je bilo slišati nekaj pripomb, daje načrt zanjo nepopoln... Veliko pripomb je bilo s strani različnih strokovnih in tudi nestrokovnih komentatorjev. Pripombe oziroma zahteve so bile tudi nasprotujoče. Dejansko smo Sanacijski program pripravili skupaj s podjetjem Ekosfera v časovni stiski, ker v poletnih mesecih ni bilo mogoče dobiti strokovnjakov, ki bi imeli v tem obdobju čas za aktivno sodelovanje. Nekaj razgovorov s strokovnjaki smo opravili, upoštevali smo tudi njihova mnenja. Sanacijo Tojnice pa smo morali opraviti pred jesenskim deževjem, ki bi zelo otežil ali pa sploh onemogočil tisti del sanacijskega programa, ki se je nanašal na odstranitev onesnaženega mulja. Iz tega vidika je kratek rok, ki ga nam je naložilo Ministrstvo za okolje in prostor, razumljiv. Sedaj, ko smo onesnažen mulj izčrpali, čakamo na rezultate analiz preostalega mulja v Tojnici, ki bodo pokazali, kako uspešni smo bili s prvo fazo sanacije. Računam na to, da bomo na osnovi rezultatov analiz dopolnili oziroma izboljšali program druge in tretje faze sanacije, ki je predviden za leti 2018 in 2019. Na osnovi vlog za vstop v postopek odreditve sanacijskih ukrepov, bo v postopek vključeno večje število udeležencev od Občine Vrhnika, nevladnih organizacij do lastnikov zemljišč. Računam, da bodo vključeni tudi strokovnjaki z različnih področij, tako da bomo prišli do dopolnjenega sanacijskega programa, ki bo ob ekonomsko vzdržnih stroških zagotovil, da bo Tojnica v nekaj letih spet takšna, kot je bila pred požarom v Kemis-u. Glede Tojnice je mogoče slišati nasprotujoče si izjave. Po eni strani govorijo, da je bila vedno čista, po drugi pa je tudi dejstvo, daje tik zraven nje odpad z vsemi mogočimi odpadki. Javno je bilo večkrat povedano, da pred požarom v Kemisu na področju Vrhnike, tako kot v večini drugih mest po Sloveniji, nihče ni preiskoval onesnaženosti zemljišč. Po meni znanih podatkih tudi kemijskega monitoringa Tojnice nihče ni izvajal, ker gre za premajhen potok. ARSO izvaja državni monitoring kemijskega stanja Ljubljanice. Po požaru je bila ugotovljena prekoračena koncentracija onesnaževal tako v Tojnici kot v Ljubljanici. Pri meritvah teden dni po požaru v Ljubljanici pri Ribiškem domu mejne vrednosti onesnaževal niso bile več prekoračene. Iz razgovorov z domačini sem izvedel, da je bila Ljubljanica pred več kot 20 leti mrtva reka, da so bili v Tojnici pogosti pomori rib zaradi izcednih voda iz zaprte deponije odpadkov v bližini. Tojnica se je s svojo samočistilno sposobnostjo vedno sama vrnila v življenje. V času delovanja Kemisa na novi lokaciji na Tojnicah, to je od leta 2009 ni bilo v potoku Tojnica, po nam znanih podatkih, nobenega pomora rib. Po navedbah ribičev so bile v Tojnici po požaru mrtve ribe, kar je bila posledica iztoka onesnažene požarne vode. Smo pa v Toj-nici na lokaciji Kemisa po dveh tednih po požaru videli prve ribe, čeprav so bile napovedi nekaterih »strokovnjakov«, da bo Tojnica zaradi požara več let mrtva reka. Začelo seje deževno obdobje, posledica katerega bo tudi razlivanje po Barju. Ali bo to pomenilo dodatno onesnaženje; vemo, da je bila brežina Ljubljanice dolvodno onesnažena zaradi Tojnice. Dejstvo je, da ima potok Tojnica v sušnem obdobju, ko so bile opravljene meritve, zelo nizek pretok, okoli 30 l/s. V Ljubljanici so bile koncentracije onesnaževal že pri meritvah teden dni po požaru v dovoljenih mejah. Od takrat je minilo tri mesece, izvedena je bila prva faza sanacije, s katero smo izločili mulj iz najbolj onesnaženega dela potoka Tojnica. Zato lahko z vso gotovostjo trdim, da prihajajoča deževja in morebitne poplave ne bodo onesnažile polj ter travnikov na Barju. Trditev, da je bila brežina Ljubljanice onesnažena zaradi Tojnice, nima osnove, saj rezultati analiz mulja v Ljubljanici ob ribiškem domu ne kažejo onesnaženosti. Največkrat vam očitajo, daje bila eden od izvirnih grehov volumensko premajhna lovilna posoda za onesnažene oziroma požarne vode? To, da je požarna voda odtekla v Tojnico, je dejstvo. Zadrževalni volumni za požarne vode le-te niso zadržali v celoti, ker je bila poraba vode zaradi hlajenja požarne stene večja od predvidene. Kemis je imel večjo lovilno posodo, kot jo je zahtevala zakonodaja, vendar zaradi porabljene količine vode, ki je nihče ni predvidel, zadrževalni bazeni niso bili dovolj. Neprepustne talne površine, ki smo jih imeli v Kemisu zaradi zaščite podtalnice, so vso to vodo zadržale na sami lokaciji in zaradi dvigovanja gladine se je prelila čez robnik in tako je je del iztekel v Tojnico. Večkrat je slišati, da ste zaslužili s tem, ko so vaši odpadki zagoreli. Posledično vam jih namreč ni bi bilo treba odpeljati na uničenje. To so res zlobna natolcevanja. Dejstvo je, da je v požaru zgorelo in ali se razlilo okoli 270 ton odpadkov, od tega 40 % nevarnih. Strošek, če bi te odpadke odpeljali na sežig v tujino, bi bil nekaj 100.000 EUR. Škoda, ki jo je Kemis utrpel na objektu in opremi, pa znaša več milijonov EUR. Škoda je še veliko večja, ker ne moremo normalno poslovati in posredno seveda tudi zaradi izgube ugleda v lokalni skupnosti. Kot sem že večkrat dejal, je bil požar za Kemis poslovna katastrofa, ki bi bila še večja, če bi bil kdo huje poškodovan pri gašenju požara. Vsaj malo smo si lahko oddahnili, ker takih poškodb ni bilo in tudi zdravstveni pregledi udeležencev pri gašenju požara, naših zaposlenih in vseh tistih, ki so sodelovali pri sanaciji, niso pokazali akutnih zdravstvenih okvar. Vaše podjetje sedaj ne miruje, če prav razumem? Vi trenutno, malce poenostavljeno rečeno, opravljate samo transportne posle, skladišče pa miruje? Kemis ne miruje, ker smo polno zaposleni s sanacijskimi aktivnostmi. Vzporedno pa poskušamo ohraniti čim večji delež našega osnovnega poslovanja s posredniškimi delovanjem. To pomeni, da odpadke iz podjetij, kjer nastajajo večje količine istovrstnih odpadkov, odvažamo neposredno v predelavo ali odstranitev. Dejstvo je, da je tak način poslovanja organizacijsko zelo zahteven, ker nimamo možnosti medfaznega skladiščenja ter predobdelave odpadkov. Ampak na dvorišču podjetja so vendarle vaši ljudje? Seveda, mi moramo več mesecev loviti padavinsko vodo in jo odvažati na uničenje. Kaj se bo sedaj zgodilo z objektom? Kot sem že povedal, sedaj delamo na sanaciji objekta. V prvi fazi bomo sanirali del, ki je na- menjen ravnanju s tekočimi odpadki ter del skladiščnih boksov. Ta del sanacije je lastnik odobril, oprema je naročena in računamo, da bo ta del objekta v uporabi do novembra. Za drugi del objekta smo, na osnovi raziskav primernosti jeklene konstrukcije ter betonskih delov, naročili izdelavo načrta sanacije. In ko bo le-ta zgrajen, boste takoj začeli z delom ali potrebujete še kakšno okoljevarstveno dovoljenje? Kemis ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje. Z odločbo imamo izdano prepoved dovažanja odpadkov na lokacijo podjetja, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja. Kaj pa požarna varnost? Kako boste zagotovili, da bo bila boljša kot prej? Bodo lovilniki odpadne in požarne vode večji kot prej? V sklopu sanacije objekta je glavno delo povezano ravno s požarno varnostjo. Takoj po požaru smo s Sintal-om uvedli 24-urno varovanje lokacije. V sklopu tehničnih požarnovarnostnih ukrepov so predvideni naslednji dodatni ukrepi: celotna površina skladišča in obdelave odpadkov bo pokrita z avtomatsko gasilno napravo, na področju manj nevarnih odpadkov bodo vgrajene dodatne protipožarne stene, z izbiro gasila pa se bo količina vode, ki je potrebna za pogasitev požara, bistveno zmanjšala. Ali menite, daje področna zakonodaja, ki ureja požarno varnost, ustrezna? Imajo v tujini to res bolje urejeno kot pri nas? Nisem sicer strokovnjak za požarno varnost. Vendar ocenjujem, da je naša tehnična zakonodaja na nivoju evropske. Videl sem veliko objektov za ravnanje z odpadki in zanje ni »standardne« tehnične protipožarne urejenosti. Različna podjetja imajo vgrajene različne kombinacije tehničnih rešitev. Dejstvo je, da vsak večji požar v določeni dejavnosti povzroči pregled sprejetih ukrepov, ponovne ocene tveganja, analize ustreznosti vpeljanih ukrepov in na koncu vgradnjo izboljšav. Menim, da izboljšave požarnega varstva niso toliko povezane z razvojem zakonodaje kot z razvojem tehnike in tehnologije gašenja. Ali bo nov objekt, bolje rečeno saniran objekt, kakorkoli večji in ali boste povečali svojo dejavnost? Ne, saniran objekt bo ohranil sedanjo velikost, količino skladiščenih odpadkov bodo prav tako ostale nespremenjene, kajti veljavno okoljevar-stveno dovoljenje nam dovoljuje skladiščenje do 1430 ton odpadkov. >> NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> Občinski svet se je sicer izrekel, da morate oditi iz občine, kar je bolj kot ne samo izjava na papirju. Recimo, ker vse tako kaže, da boste ostali. Kje vi vidite sedaj po vsem, kar se je zgodilo, možnost sodelovanja s krajani, civilnimi iniciativami? Omenjalo seje, da v kraju Kemis nima nima več zaupanja... Zavedamo se, da smo na Vrhniki pri veliko ljudeh izgubili zaupanje. Sanacija izgubljenega zaupanja bo trajala daljše obdobje kot sanacija objekta. Splošno je znano, da zaupanje zgubiš zelo hitro, pridobiti nazaj pa ga je težko. Zaupanje bomo gradili z dejanji. Pospravili smo objekt in odpeljali večino odpadkov v sežig, opravili smo prvo fazo sanacije Tojnice, doni-rali smo določena sredstva za gasilsko opremo in zdravniške preglede gasilcev. Ves čas od požara odkrito komuniciramo z mediji in smo se pripravljeni tudi odkrito pogovarjati z vsemi, ki so pripravljeni na dialog, odgovarjamo na vsa vprašanja. Ze kmalu po požaru smo na občinskem svetu občine predlagali, da bi ustanovili skupino, ki bi jo sestavljali predstavniki lokalnih prebivalcev za nadzor, ki bi bdela nad po-požarno sanacijo Kemisa ter kasneje tudi nad rednim njegovim delovanjem. Zal predlog ni bil sprejet. Na vsak način smo pripravljeni sodelovati z lokalno skupnostjo, se pa zavedamo, da bo povrnitev zaupanja v Kemis ena težjih nalog zaposlenih v Kemisu. Mnogi ne zaupajo meritvam, kijih izvajajo državni laboratoriji, češ, ker ste vi preko Gorenja v državni lasti in ker zasedate izredno pomembno mesto v slovenski odpadkarski industriji, meritve zemljin ali muljev ne bodo nikoli verodostojne. Jaz verjamem analizam, pa naj bodo slabe ali dobre. Komu pa lahko verjamemo, če ne lastni državi. Laboratoriji analizirajo praktično večino stvari, ki nas obdaja ali s katerimi živimo (od okolja, hrane, zdravil ...). Po tej logiki nejevernega Tomaža nas ves čas vlečejo za nos? Kot rečeno, sam meritvam popolnoma zaupam. Se pa moramo nekaj zavedati: Vrhnika ima veliko starih grehov, ki izhajajo še iz prejšnjih industrijskih dejavnosti. Kot primer: kmetje in vrtičkarji so nekoč raztrosili po svojih travnikih, njivah in vrtovih na tone stranskih produktov iz usnjarne, ki so bili onesnaženi s težkimi kovinami. In to se danes ugotavlja na osnovi analiz, ki so bile izvedene zaradi požara v Kemisu. Delo poteka v smeri, da bi bile narejene neodvisne meritve, torej meritve neodvisnih laboratorijev. Jaz verjamem v analize akreditiranih slovenskih laboratorijev, ki dajejo neodvisne rezultate analiz. Ne vem, kaj smatrajo drugi kot neodvisen laboratorij. Sem ne nasprotujem, da se vzporedno vzorčuje tudi za druge laboratorije in nato primerja rezultate. Kritiki Kemisa pravijo, da ste prišli do zemljišča z, recimo temu, mešetarjenjem. Ne bo držalo, sam sem prišel v Kemis leta 2001, ko je bilo del zemljišča že kupljen, mislim, da leta 1997. Povabil me je, zdaj žal pokojni gospod Lipovšek, ki je bil lastnik Kemisa. Prepričan sem, da je bil nakup z njegove strani for-malno-pravno povsem korekten. Tudi kasnejši dokupi zemljišča so potekali v skladu z veljavno zakonodajo. V letu 2004 nas je kupilo Gorenje s ciljem poskrbeti za izdelke bele tehnike po načelu od zibelke do groba. Zato smo načrtovali, da bi imeli dve proizvodnji: SPPC - za nevarne odpadke in reciklažni center za belo tehniko. Projekt v začetku ni dobil zelene luči na občinskem svetu. Ko je Kemis kupilo Gorenje, pa je bilo zaupanje sveta večje in tedaj se je svet strinjal s projektom. Projekt bele tehnike smo kasneje opustili, ker se je izkazalo, da ni dovolj rentabilen. Območje Tojnic je bilo znano kot degradirano območje. Vsi stari Vrhničani vedo, da je tu še vedno deponija, sicer zaprta, različnih odpadkov in da so bili zaradi izcednih voda iz deponije pogosti pomori rib v Tojnici. Ravno zaradi degradiranega območja je bilo območje Tojnic predvideno za dejavnosti ravnanja z odpadki, odpadnimi vodami . Nekateri menijo, da bi morali zaradi te nesreče nemudoma odstopiti. Če bi odstopil takoj po požaru, bi tako nakazal, da sem kriv in da je Kemis kot tak kriv. Še vedno trdim, da je bila nesreča in ne malomarnost ali nepravilno delo. Ne glede na to je moja naloga, da poskrbim za sanacijo okolja, da postavimo nazaj še boljši, varnejši Kemis, šele nato lahko razmišljam o odstopu. Torej najprej sanacija okolja, obnova tovarne, potem pa bo čas za vse drugo. Gašper Tominc Zbor občanov Soglasno za odhod Kemisa Vrhnika, 20. september - V Cankarjevem domu je potekal drugi zbor občanov na temo posledic požara v Kemisu v pomenu nekakšnega končnega poročila. Srečko Šestan, vodja sedaj že ukinjene medresorske delovne skupine, je povedal, da je bila po požaru res zmeda in so se iz situacije veliko naučili, kar se je že pokazalo pri boljšem ukrepanju v požaru v Ljutomeru. Joško Knez, prvi mož Agencije RS za okolje, je predstavil analize tal in zraka, ki po njegovem mnenju kažejo, da nesreča ni imela daljnoročnega vpliva na okolje in zdravje ljudi - razen seveda v primeru onesnaženja Tojnice, ki bo potrebovala večkratno sanacijo. Ivan Eržen, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je prav tako omenil slabo krizno komuniciranje ter hkrati izpostavil meritve tal, ki kažejo na onesnažnost s kadmijem in kromom, kar pa je posledica usnjarske dejavnosti oziroma njenih odpadkov in ne Kemisa. Jernej Drofenik iz Uprave za varno hrano je dejal, da so odvzeli 27 vzorcev na krmi in živilih živalskega izvora, od katerih je bil le eden pozitiven - v neposredni okolici Kemisa. Metka Filipič iz Nacionalnega inštituta za biologijo je sicer izrazila rahlo razočaranje, ker se pri meritvah ni nihče obrnil nanje, zato so vzeli vzorce na lastno pest in preverjali toksičnost v algah in vodi v Toj- nici in jo izmerili dolvodno od Kemisa, a hkrati tudi pred samim Kemisom, kar kaže na bližino nekdanje deponije. Go-razd Pretnar, mikrobiolog, je brez dlake na jeziku dejal, da se z izjavami predhodnikov ne strinja in primer označil, da gre za »deep state«, torej ko država sama sebi krije hrbet na račun državljanov. Po njegovem mnenju je v primeru Kemisa šlo vse narobe, za kar pa bi moral tudi kdo odgovarjati. Franci Lobnik, ki je več kot štiri desetletja proučeval slovenska tla, zadnja leta pa tudi varstvo okolja, je menil, da je umeščenost Kemisa neustrezna, saj je v urbanem središču. Okoli sebe bi moral imeti betonsko ogrado ali pa bi moral biti v depresiji, da ne bi nastal izliv požarnih vod. Spregovorila je tudi Metoda Dodič Fifak iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa o zdravstvenih pregledih 283 gasilcev, pri katerih niso odkrili povišanih vrednosti težkih kovin. Krvna slika zaenkrat ne kaže posledic požara, vprašanje pa je, kot je dejala, če iščejo prave vzroke oziroma indikatorje, zato so jim odvzeli kri in jo zamrznili za morebitne kasnejše raziskave, ko se bodo morebiti pokazali novi indici. Občani so postavili veliko vprašanj, še posebno o monito-ringu otrok in drugih občanov. Večina prisotnih strokovnjakov je menila, da je le-ta nesmiseln, ker je bila izpostavljenost v premajhnem časovnem obdobju. Občani so izrazili željo o reviziji okoljevarstvenega dovoljenja in se ga Kemisu po možnosti odvzame. Strokovnjak iz Arsa je odgovoril, da bodo to vsekakor storili, a vse v okviru zakonov. Pretnar je še predlagal, naj v prihodnje neodvisna agencija opravlja monitoring nad vplivom na okolje, račun pa mora plačati onesnaževalec - Kemis. Ob koncu triurnega zbora so občani soglasno z dvigom rok podprli zahtevo, naj Kemis zapusti Vrhniko. In kaj se je iz vsega tega naučila država? Šestan je pojasnil, da so na okoljskem ministrstvu ustanovili skupino, ki je začela pregledovati pridobljena okolje-varstvena dovoljenja podobnih objektov po državi, kot je Kemis, podrobneje naj bi pregledali tudi njihove objekte na terenu, da ne bi več nastal podoben primer, kot se je zgodil na Vrhniki. Gašper Tominc Dobrodelni koncert Lions lclub Vrhnilca-Notranjska Ansambel Saša Avsenika, Ylenia, Eva Hren, Alex Volasko, Anika Horvat, Družina Juvan, Norina Radovan, Blaž Vrbič, Darja Švajger in Alenka Godec Za glasbo v živo bo posltrbel Lions band: Miran Juvan - klavir, Vid Cepič - klaviature, Aleš Strajnar - kitara, Jože Hauko - bas kitara in Peter Ogrinc - bobni ter godalni kvartet Quartissimo, ki deluje v okviru Glasbene šole Vrhnika. Izkupiček od prodanih vstopnic bo namenjen Glasbeni šoli Vrhnika za plačilo šolnine učencem iz socialno ogroženih družin. NflS Občina Vrhnika 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Bogatejši še za štiri defibrilatorje V maju smo v Občini Vrhnika namestili dodatne štiri javno dostopne AED (avtomatski eksterni defibrilator) za nudenje prve pomoči v primeru srčnega zastoja. AED so nameščeni na zunanjo stran objektov PGD Vrhnika, PGD Ligojna, KS Blatna Brezovica in župnišča na Zaplani. Občina Vrhnika je v sklopu Civilne zaščite začela s preventivnim in načrtnim opremljanjem Občine Vrhnika z AED leta 2013. Ker smo omejeni s finančnimi sredstvi, opremljanje z AED-ji poteka postopoma ter v skladu s sprejetim Programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in požarnega varstva za obdobji 2011— 2015 in 2016-2020. Lokacije AED-jev v Občini Vrhnika: fakultete v Ljubljani. Ogledate si jih lahko na povezavi: www.aed-baza.si_ter na spletni strani Občine Vrhnika pod zavihkom CZ dostopno na povezavi: www.vrhnika.si. Našo mrežo AED se trudimo vsako leto dopolnjevati, zato bomo tudi v prihodnje nadaljevali z opremljanjem z javnimi AED na potrebnih območjih. Zelimo si opremiti še Verd, Staro Vrh- Objekt Naslov/lokacija Dostopnost/namestitev AED zunaj/znotraj 1. Zavod Ivana Cankarja Tržaška cesta 9 ZUNAJ 2. Koča Star maln Betajnova 80 ZUNAJ 3. Zavetišče Planina nad Vrhniko Stara Vrhnika 145 v zimskem času ZNOTRAJ/poleti ZUNAJ 4. PGD Padež Pokojišče Zavrh Padež 6 ZUNAJ 5. PGD Drenov Grič-Lesno Brdo Drenov Grič 25 ZUNAJ 6. PGD Bevke Bevke 17 ZUNAJ 7. PGD Podlipa-Smrečje Smrečje 7 ZUNAJ 8. PGD Zaplana Prezid 1 ZUNAJ 9. Župnija Zaplana Zaplana 5 ZUNAJ 10. PGD Ligojna Mala Ligojna 18 ZUNAJ 11. KS Blatna Brezovica Blatna Brezovica 12 ZUNAJ 12. PGD Vrhnika Jelovškova ulica 3 ZUNAJ 13. PGD Stara Vrhnika Stara Vrhnika 10 ZNOTRAJ 14. PGD Verd Verd 100 ZNOTRAJ 15. ZOB, d.o.o. (zasebnik) Stara cesta 7 ZNOTRAJ (ključ je v Hotelu Mantova) Kljub obstoju in možnosti uporabe AED je treba ob zastoju srca takoj poklicati na številko 112. Doslej smo z javnimi AED opremili dvanajst ključnih lokacij v občini in pokrili območja: Pokojišče, Padež, Zavrh, Bevke, Drenov Grič, Podlipa -Smrečje, Star maln, Planina nad Vrhniko, center Vrhnike, Zaplano, Ligojno in Blatno Brezovico. Prvotni cilj je opremiti oddaljena naselja in tako skrajšati čas nudenja temeljnih postopkov oživljanja v primeru srčnega zastoja do prihoda reševalcev (gasilcev) oziroma enote nujne medicinske pomoči. Vsi AED-ji so vneseni tudi v mrežo o ozaveščanju javnosti o AED, ki jo vodijo študenti Medicinske človeku ob srčnem zastoju ter boljši in učinkovitejši mreži AED v naši občini. V naši občini vse leto poteka ozave-ščanje, izobraževanje in usposabljanje laikov s področja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo AED v vrtcih, šolah in na lokacijah za občane. V sodelovanju z gasilskimi društvi (PGD Vrhnika, Verd, Stara Vrhnika, Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Drenov Grič - Lesno Brdo, Ligojna, Podlipa - Smrečje, Zaplana in Pokojišče, Padež), Zavrh, OZ RK Vrhnika, ZD Vrhnika in krajevnimi skupnostmi potekajo javne delavnice s področja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo AED-ja, katerih koordinator je CZ Občine Vrhnika. Delavnice so izvedli: - PGD Drenov Grič - Lesno Brdo (15. februarja 2017 v gasilskem domu) - PGD Podlipa - Smrečje (7. aprila 2017 v gasilskem domu) - PGD Stara Vrhnika (8. aprila 2017 v gasilskem domu) - OZ RK Vrhnika (22. aprila 2017 v Trgovskem centru Mercator Vrhnika) - ZD Vrhnika (12. maja 2017 v Parku samostojnosti - Dan zdravja) - OZ RK Vrhnika (13. maja 2017 v Trgovskem centru Spar na Vrhniki) - PGD Vrhnika (9. septembra v gasilskem domu) - PGD Zaplana (18. maja 2017 v gasilskem domu ) Ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje laikov s področja TPO z uporabo AED bodo potekala tudi v prihodnje. Termini in lokacije izvedbe izobraževanja bodo objavljeni na spletni strani Občine Vrhnika. Obveščanje krajanov bo potekalo tudi preko KS in lokalnih PGD-jev. Vabljeni, skupaj lahko rešujemo življenja. CZ Občine Vrhnika V a b i l o Vabimo vas NA DELOVNO AKCIJO OB AJDOVSKEM ZIDU NA ZAPLANI 30. septembra 2017. Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Na VGC Skupna točka Vrhnika smo zamenjali prostore, in sicer se po novem nahajamo na Cankarjevem trgu 4 v prvem nadstropju. V mesecu oktobru nudimo nekaj delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako učno pomoč ter bralni kotiček sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše storitve so brezplačne, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Vrhnika PON - PET 8.00 - 16.00 v prostorih VGC na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, email: eva.licof@ zpmmoste.net tel: 064 259 033 Oktober: Torek, 3. 10. ob 10.00: Predstavitev Večgeneracijskih centrov (Skupna točka, N'š plac) Cankarjeva knjižnica Torek, 3. 10., 10. 10., 17. 10., 24. 10. in 31. 10. ob 17.00: Brezplačne Dramske urice z Ano Arh. VGC Skupna točka Cankarjev trg 4. Četrtek, 28.9., 5.10, 12.10,19.10 in 26.10 ob 18.00: Brezplačna Delavnica za mir. Klub Vrhniških študentov, Tržaška 11. Program aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna točka Vrhnika Projekt sofinancirata Republika Slovenija - MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. niko in Sinjo Gorico. V naslednji fazi pa je načrt postaviti prometno signalizacijo za opozarjanje na lokacijo javno dostopnega AED-ja. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo MOTO KLUBU NAUPORTUS za prejeto donacijo v višini 500,00 evrov za nakup AED, ki je nameščen na gasilskem domu PGD Vrhnika. Veseli bom vsake pomoči vrhniških podjetij, kot so gostinski lokali, večji gospodarski obrati, trgovski centri itn., ki se bodo samoiniciativno odločili, da bi svoje objekte opremili z javnimi AED in tako pripomogli k pomoči so- ■3 MiLtrrcb ■ SUCftfPrtP . H>YJJXA Zbirno mesto: pri avtobusni postaji Cesarski vrh na Tržaški Začetek: ob 9. uri Predviden zaključek: ob 13. uri Oprema: terenska oblačila in obutev, delovne rokavice, drobno orodje, ki ga imate doma (škarje za obrezovanje, grablje, vejniki, žage ...), nekaj orodja in rokavic bomo priskrbeli tudi mi. Pridružite se nam pri odkrivanju rimske dediščine v gozdu na Zaplani. Skupaj bomo skrčili dostop do Ajdovskega zidu na Cesarskem vrhu, kjer v Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika v okviru projekta Claustra+ načrtujemo trasiranje nove pohodniške poti. Za kosilo in pijačo bo poskrbljeno v bližnjem Gostišču Mesec. V primeru dežja bo akcija teden pozneje, 7. 10. 2017. Zaradi lažje organizacije se prostovoljci in prostovoljke javite na telefonsko številko 031 605 350, kjer boste dobili tudi vse dodatne informacije. iMg Claustra ^^ALril.Al HnLARLIH NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Blagajane podeljene Stari maln, 10. september - Deževno nedeljsko jutro je napovedovalo turoben in moker dan. Še posebno je bilo to videti in občutiti v Starem malnu. Tam je potekalo srečanje članov Turističnega društva Blagajana Vrhnika in podelitev vsakoletnih priznanj blagajana. Vendar so neutrudni člani TD Blagajana pripravili veselo in zabavno srečanje, kar je premagalo slabo in deževno vreme. Zbrane je prva nagovorila predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik, ki je poudarila pomen urejanja okolice svojih hiš in drugih objektov. Prav to daje Vrhniki neko čarobno turistično podobo. Nato je spregovorila tudi predsednica komisije za lepše okolje Anita Čretnik, ki je celotno prireditev tudi vodila. Med drugim pa je poudarila: »TD Blagajana je eno najstarejših društev na Vrhniki. Prvotni namen društva, ki se je v začetkih delovanja imenoval Olepševalno društvo Vrhnika, je bil poskrbeti za urejenost kraja. Tudi v preteklosti so člani Komisije za lepše okolje pripravili spisek vseh občanov Vrhnike, ki so se trudili, da bi bilo na Vrhniki prijetno tudi na pogled. V letih okoli leta 50. so tako dobili občani skromno denarno nagrado za svoj trud, kasneje, po letu 60 pa so se dogovorili, da bodo nagrajenci namesto finančne nagrade prejeli lično diplomo. Tudi danes se Komisija za lepše okolje trudi na poseben način spodbujati ljudi k urejenosti hiš, vrtov, kotičkov in drugih, tudi javnih zgradb. Letošnje leto nam je bilo vreme na terenu naklonjeno, čeprav pa je kasneje, v večjem delu Vrhnike klestila toča. Vsem članom Komisije za lepše okolje se na tem mestu iskreno zahvaljujem. Tako kot vsako leto tudi letos nagrado podeljuje naš zvesti sponzor podjetja UNICHEM, s katerim sodelujemo že vrsto let. Podjetje Unichem, skupaj s klubom ljubiteljev vrtnarjenja, Klubom Gaia, že skoraj desetletje v naši občini podpira lepo urejeno okolico in veselje do vrtnarjenja. Podjetje verjetno domačini že poznate, saj ga je v Sinji Gorici težko spregledati, vseeno pa naj povemo, da je njegova glavna dejavnost proizvodnja kakovostnih izdelkov za prehrano in varstvo rastlin, ki jih na policah prepoznate pod imenom Plantella in Bio Plan-tella.« Za zanimiv kulturno --zabavni program so poskrbele ljudske pevke Trlce iz Ligojne, moški trio iz Žažarja in Smiljan Ogorelec na svoji harmoniki. Letošnje blagajane je podelila predsednica TD Vrhnika pa tudi praktične nagrade, ki sta jih prispevala sponzorja Uni-chem in Vrtnarstvo Hlebec. Blagajane za najlepše urejene hiše so prejeli: Viktorija in Anton Slabe, Smrečje 58, Družina Malovrh in Pristovnik, Na Klisu 22b, Milena in Miro Herauer, Blatna Brezovica 35 a, Družina Cvelbar, Drenov Grič 17, Anica in Jože Nagode, Ob progi 4, Marija in Darko Janša, Robova cesta 25, Majda in Andrej Treven, Pot na Košace 7a, Alenka Stružnik, Pot k studencu 1, Minka in Igor Žilavec, Čolnarska 21 in Jana in Ivan Končan, Bevke 33. Zbor Mavrica . H. ustanavlja OTROŠKI PEVSKI ZBOR "M LADA M A VRfC A" Zbor bo vodila Darinka Fabiani. Vaje bodo imeli enkrat tedensko v popoldanskih urah. Zbor bo nastopal na koncertih v organizaciji Mavrice in Simfonike ter drugih priložnostnih prireditvah. Vpis za otroke stare od 6 do 12 let bo v ponedeljek, 2. oktobra in v ponedeljek, 9. oktobra 2017, ob l8h, v Glasbeni sobi Cankarjevega doma, vhod zadaj, i. nadstropje. Za preizkus naj vsak otrok pripravi eno pesem v slovenskem jeziku. ' i Če pa niste več otrok, ste dobrodošli v »starejši« Mavrici. Torej, otroci, pripeljite starše/strice/tete/sosede ... s sabo. Vaje MePZ Mavrica so vsak ponedeljek in sredo ob 20h, prav tako v Cankarjevem domu na Vrhniki. Naše pevske skupine želimo pomladiti, da bo Vrhnika še dolgo pela, pela ... Informacije: Darinka Fabiani 040 232 790 m darihka.fabiam@9maii.c0m mepzmavrica.blogspot.si Blagajana za najlepše cvetoči balkon: Marija in Anton Mihevc, Drenov Grič 16. Blagajano za ohranjanje sakralne dediščine v letu 2017 prejmejo: kapelica v Veliki Ligojni, kapelica na Lesnem Brdu, kapelica v Verdu, kapelica v Bevkah. Blagajano za ohranjanje kulturne dediščine v letu 2017 prejme: Ankina kašča, Anka Grom, Stara Vrhnika 28. Blagajana za najlepše urejen večstanovanjski objekt z okolico v letu 2017 prejmejo stanovalci stanovanjskega blo- ka: stanovanjski blok - Koče-varjev vrt, Jelovškova 10, in stanovanjski blok - Kočevarjev vrt, Jelovškova 11. Blagajano za najlepše urejen poslovni objekt v letu 2017 prejmejo: Bar Levček, Ljubljanska cesta 16, Gostilna in pizzerija Nibi, Sinja Gorica 109, Gostilna Bajc s prenočišči, Sinja Gorica 12 a, Cvetličarna Karmen, Jelovškova ulica 1, Slaščičarna Berzo, Stara cesta 1, Gostilna Turšič, Voljčeva cesta 3, Hotel Mantova, Cankarjev trg 6 in Gostilna s prenočišči Mesec, Zaplana, Jerinov Grič 44. Blagajano za najlepše urejen javni objekt v letu 2017 prejme: PGD Vrhnika, Jelov-škova ulica 3. Blagajano za najlepše urejeno tematsko pot v letu 2017 prejme: Tematska pot Rupniko-va linija Zaplana. Čeprav je vseskozi deževalo, je prireditev uspela, mogoče s premalo obiska, saj je le približno polovica nagrajencev prišla po priznanja. Vsi preostali bodo nagrade in priznanja prejeli naknadno, seveda pa brez dobrega pasulja in palačink. Simon Seljak Ob prihajajočem oktobru Drevesno deblo bodo odele v roza tkanino Vrhnika, 9. september - Park samostojnosti v središču Vrhnike so zasedle članice skupine Kva kvačkaš in ljubiteljice kvačkanja. Roza delavnica, kot so poimenovale tokratno srečanje, je potekalo v organizaciji Europa Donna, ki je potekalo v številnih slovenskih mestih, odziv pa je bil izjemen. »Kvačkale smo v rožnatih odtenkih, da bomo v začetku oktobra z rožnatimi tkaninami objele deblo bližnjega drevesa ob Tržaški cesti ter na ta način osveščale vse mimoidoče o nevarnosti bolezni raka dojk in ženske opominja- le na pravočasne preventivne preglede,« je povedala Martina Kališek iz skupine Kva kvačkaš, o kateri smo pred meseci že pisali v Našem časopisu. Tkanina, s katero bodo odeli deblo, bo ostala na njem celoten oktober, od mimoidočih pa pričakujejo, da bodo ohranili do nje spoštljiv odnos. »Res prosimo, da mimoidoči ne bi poškodovali tkanine ali jo celo odstranili. Odstranile, očisti- le in shranile jo bomo me na koncu oktobra,« je še dejala sogovornica. Ker postaja kvačkanje vedno bolj priljubljeno, se je skupina Kva kvačkaš dogovorila z vodstvom knjižnice, da bo imela srečanja enkrat na mesec v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. Srečanja - prvo bo v soboto 7. oktobra med 10. in 12.30 uro - bodo brezplačna, na njih pa boste našle kopico idej, predvsem pa mirno kvačkanje v dobri družbi. Gašper Tominc, foto: Kva kvačkaš l \ L ■ Í4 flE JT^BL iflMIH ~ jf' ¿ iTp XH^B^J1- ■ ^^r ■c t H Sij "j J --■ ■IEIjW ^^ A1 jT^HUj^l irl A NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 105 let PGD Bevke V 105 letih, kar obstaja tudi Prostovoljno gasilsko društvo Bevke, se je rodilo, živelo in umrlo kar nekaj rodov Bevčanov. Vsi, ki so se zavedali pomena imeti znanje in opremo za varstvo pred požari, so bili tako ali drugače vpeti v delovanje društva. Najprej so imeli glavno besedo možje, sedaj se v društvo vključujemo tudi ženske, mladina in otroci. Včasih sta bili najpogostejšii intervenciji požar ali neurje. V minevanju let smo si pridobili izkušnje in se naučili obvladati ogenj in poplave. Pred nami pa se pojavljajo novi izzivi v obliki žleda, zmrzali, obsežnih gozdnih požarov, neurij in požarov novih materialov ter strupenih snovi, ki so produkt sodobnega načina življenja. Gasilec ni več nekdo, ki vstane, ko zazvoni alarm, se obleče in prime za ročnik. Gasilec postaja oseba, ki mora imeti poleg želje pomagati široko znanje, veliko število vaj, ogromno izkušenj ... V vseh 105 letih ostaja isto samo to, da dober gasilec potrebuje srce na pravem mestu. Ko smo prebirali gradivo, ki so nam ga zapustili naši predhodniki, si nismo mogli kaj, da se ne bi globoko priklonili vsem, ki so si upali in začeli zgodbo bevškega gasilstva. Bili so pio- nirji, ki so iz nič ustvarili veliko. Vedno je primanjkovalo denarja, prišli sta dve vojni, v vasi je vedno nekaj gorelo, ljudje so se priključili in odhajali, vozila so se kupovala in zaradi nedelo -vanja prodajala naprej . Bila so leta, ko se je gradilo, in leta, ko je delovanje v društvu skoraj zamrlo. Pa vendar bevško gasilsko društvo še vedno živi in v polnosti deluje. Ker smo za naše naslednike želeli ohraniti utrip o nastanku, razvoju in delovanju društva, smo izdali nov Zbornik. V njem je poleg krajšega povzetka o delovanju društva med letoma 1912 in 2012 podrobno opisano življenje, ki se je v njem dogajalo v zadnjih petih letih. Aktivnosti je bilo zelo veliko: od rednega vzdrževalnega dela, intervencij, otroških in mladinskih aktivnosti do delovnih torkov, dnevov odprtih vrat, noči v gasilskem domu in letovanj podmladka. Namen Zbornika je, da ponese informacijo med ljudi. Zato lepo povabljeni vsi, ki želite imeti svoj izvod, da se obrnete na nas. V soboto, 9. septembra, smo visoki jubilej počastili tudi s slavnostno akademijo. S svojo prisotnostjo so nas počastili: član Upravnega odbora GZ Slovenije tov. Uroš Gačnik, član Upravnega odbora GZ Slovenije in predsednik GZ Vrhnika tov. Vinko Keršmanc, poveljnik notranjske regije tov. Rok Leskovec, častni poveljnik GZ Slovenije in član PGD Bevke tov. Matjaž Klarič, poveljnik GZ Vrhnika tov. Benjamin Svenšek, direktorica Občinske uprave Občine Vrhnika ga. Vesna Kranjc, poveljnik CZ občine Vrhnika, g. Viktor Razdrh in svetovalka za zaščito in reševanje Občine Vrhnika ga. Nataša Čož. Program je povezoval Robert Ajlec. Za zabavne vložke so pod vodstvom treh prizadevnih mentoric (Ane Jereb, Tjaše Trček in Katarine Smuk) poskrbeli člani Otroške dramske skupine iz Bevk. Posebno ponosni smo, da smo lahko podelili državna priznanja za dolgoletno aktivno delo in pripadnost društvu kar trem našim članom. Člana Jože Keršmanc in Milan Nartnik sta prejela gasilsko odlikovanje prve stopnje, Franci Perko pa gasilsko plamenico prve stopnje. Hvala vsem trem za korektno sodelovanje, nesebično pomoč, številne delovne akcije in pripravljenost pomagati vedno in povsod. Za konec pa še misel: 105 let je za nami, koliko jih je pred nami, ne ve nihče. V PGD Bevke pa smo si enotni, da pred nami niso težave, temveč novi izzivi. Z veseljem jih pričakujemo. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Predsednica PGD Bevke, Andreja Lenarčič Tudi vaš otrok je lahko na cesti! Kolone konec avgusta napovedujejo, da se končuje čas počitnikovanja in dopustniškega lagodja. To je mogoče občutiti tudi na naših vrhniških cestah, saj pokajo po šivih zaradi preobremenitve. Za to sta krivi tako občina kot država. Prepotrebnih obvoznic, ki bi razbremenile jedro, očitno še lep čas ne bo. Ob nesrečah na avtocesti je vse še toliko slabše! Mislim, da bi bili protesti veliko bolj potrebni za urejanje prometne infrastrukture kot pa za nedavno ekološko nesrečo! V samo zgodbo prometne varnosti se vključujemo tudi člani ZŠAM Vrhnika. V sodelovanju s PP Vrhnika, občinskim redarstvom in prostovoljci smo poskrbeli, da so otroci varno zakorakali v šole in vrtce. S ponosom smo sprejeli izziv in pospremili v največjo osnovno šolo v Sloveniji, Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika, kar 1161 otrok, v Osnovno šolo Antona Martina Slomška pa 500 otrok, v vse vrhniške vrtce je vstopilo tisoč nadebudnežev. Varovali smo tudi učence Podružnične šole Log - Dragomer, v Bevkah. Letošnje varovanje je zaznamovalo predvsem deževje, ki še poslabšuje vozne razmere na cesti. Nestrpnosti voznikov, vožnje v rdečo luč, pa mladih kolesarjev in motoristov brez čelad in nestrpnih staršev, ki ob vljudnem opozorilu postrežejo s kopico pripomb in nesramnosti, je bilo kar nekaj. Ali je potrebna res represija policije in redarstva? Prometna vzgoja se začne na domačem dvorišču ob pomoči staršev in skrbnikov otrok. Letos smo obiskali vse otroke na šolskih avtobusnih linijah in bomo akcijo ponovili skozi šolsko leto. O pomembnosti privezovanja, pravilne namestitve šolske torbe, obnašanja na avtobusu ter vstopanja in izstopanja iz njega smo člani podajali med vožnjo na vseh relacijah. Zal ne smemo kriviti le voznika, ki ima polne roke dela že s samo vožnjo, če otroci ne upoštevajo pravil. K redu lahko pripomoremo vsi, vključno s starši, učitelji, policijo in našimi člani ZŠAM Vrhnika. Pristojne organe pozivam, naj uredijo in označijo avtobusna postajališča, kjer poteka šolski promet. Zal v večini primerov le-teh ni! Po- zivam tudi dolgoprstneža, naj vrne triopan oznako Otroci na cesti! Zal se dogaja tudi to. Letošnje varovanje, ki je potekalo sedem delovnih dni, od 1. 9. 2017 do 11. 9. 2017, v dopoldanskih in popoldanskih urah, smo podaljšali na ključnih točkah do 15. 9. 2017. V varovanje je bilo vključenih sedemnajst prostovoljcev. To je naš aktiven prispevek k večji varnosti v prometu v Občini Vrhnika in nanj smo lahko ponosni. V prihodnjih dneh in mesecih bomo člani ZŠAM Vrhnika, ob sodelovanju s PP Vrhnika, izvajali preventivne akcije nadzora privezanosti otrok v vozilu in uporabe avtosedežev za otroke. Obiskali bomo okolice vrtcev v Občini Vrhnika in preverili, kako poskrbite za svoje nadebu-dneže. 9. in 10. oktobra bomo v sodelovanju s SPVC, policijo, ZD Vrhnika in drugimi sodelujočimi izvedli akcijo Dan brez avtomobila, ki bo potekala na igrišču Osnovne šole Antona Martina Slomška in v Športnem parku na Vrhniki. Zanimivo bo. Vabljeni! Sodelovanje s Policijsko po- stajo Vrhnika, Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom Vrhnika ter prostovoljci, ki so priskočili v pomoč projektu Varovanje, je bilo dobro, za kar se jim zahvaljujem in pričakujem njihovo pomoč tudi v prihodnje. Zahvala tudi Občini Vrhnika, SPVC Vrhnika, Osnovni šoli Ivana Cankarja, Osnovni šoli Antona Martina Slomška in Gostilni pri Kranjcu za podporo ob izvedbi naloge. Svoj trud in čas smo v naši akciji s sloganom Aktivni za varnost v prometu v prvih septembrskih dnevih vložili: Marija Zemljič, Ignac Ze-mljič, Karol Jurjevčič, Slavko Jereb,Janez Šuštaršič, Nace Jerina, Anita Čretnik, Milan Jeršin, Jože Mesec, Anton Ber-glez, Dušan Rodošek, Tone Tomšič, Jure Jakopič, Ahmed Ždralic, Jože Keršmanc, Milan Nartnik, Irinka Štefančič in Franjo Čretnik. Iskrena hvala za vaš trud. Vsem voznikom želimo strpno vožnjo in ne pozabite na pravočasen odhod na pot. Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si »Visok komunalni prispevek privablja elitne investitorje« Kot so nas že seznanili mediji, namerava japonska družba Sumitomo Rubber Industries v Sloveniji zgraditi visokotehnološko tovarno za izdelavo elastomerov za medicino, ki bo zaposlovala približno dvesto ljudi. Naložba je po sporočilu spletnih Financ, ki so prve poročale o tej investiciji, vredna 34 milijonov evrov, zanjo pa bodo potrebovali okoli 30.000 kvadratnih metrov zemljišč, na katerih bodo zgradili tovarno, veliko 12.000 kvadratnih metrov, dodana vrednost na zaposlenega pa bo znašala več kot 100.000 evrov. Po izjavi gospodarskega ministra gospoda Zdravka Po-čivalška bo začetna naložba v vrednosti 32 milijonov evrov, ki pa se bo v treh letih povečala do 48 milijonov evrov brez DDV-ja. In kje naj bi ta tovarna stala? Neuradno najverjetneje v sosednjem Logatcu, saj gre po mnenju župana Občine Logatec za »idealno« lokacijo med Ljubljano, Luko Koper in Trstom. Take informacije se lahko le razveselimo, z vsem navedenim pa strinjamo. Konec koncev Občina Logatec znatna sredstva namenja komunalnemu opremljanju zemljišč, ki jih nato pod ugodnimi pogoji prodaja domačim, pa tudi tujim podjetjem, ki lahko v tej občini nato uspešno poslujejo. Seveda bi bili veliko bolj veseli, če bi bila verjetna lokacija za tako investicijo v Občini Vrhnika, vendar je treba za kaj takega tudi kaj narediti. Kot lahko preberemo v dopisu OOZ Vrhnika z naslovom Mačehovski odnos do obrtništva in podjetništva, naslovljenim Občini Vrhnika, v katerem so žal zgolj in izključno le dejstva, je Občina Vrhnika zaradi kratkoročnega in nesistemskega pristopa postala spalno naselje in center »smetarjev«, v kateri ni posluha za gospodarski razvoj in privabljanje novih investitorjev, saj s takim odnosom še teh, ki so s svojo uspešno dejavnostjo začeli na Vrhniki, ni uspela zadržati in so se zaradi prijaznejšega poslovnega okolja preselili v sosednji Logatec. In zakaj? Ker jim Občina Logatec ponuja bistveno boljše, pa tudi drugačne možnosti za njihovo delo in razvoj, tudi s ponudbo komunalno opremljenih zemljišč pod ugodnimi pogoji, ki so v urejeni poslovno-obrtni coni. Taki ugodni pogoji pa so poleg ponudbe infrastrukturno opremljenih parcel po ugodni ceni tudi subvencioniranje komunalnega prispevka in znižanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v primeru, da podjetnik dejavnost ali investicijo odpre oziroma izvede v občini ter če zaposli več občanov, kar je seveda dolgoročna korist za vse: za podjetje, ki svojo investicijo in dejavnost odpre v občini, ki mu za to ponuja ugodne in spodbudne pogoje, za občana, ki je pri njem zaposlen,in za občino, ki tako podjetje pridobi v svoje okolje. Žal vsega tega v naši občini ni. Ni ponudbe infrastrukturno opremljenih parcel po ugodni ceni, ki bi bile v urejeni poslov-no-obrtni coni, imamo pa visok komunalni prispevek in visoko nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki sta ena najvišjih v tem delu notranjsko-kraške regije. »Treba je razumeti, da visok komunalni prispevek privablja elitne investitorje,« je na tretji redni seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo izjavil aktualni župan Občine Vrhnika potem, ko sta se predstavnika Liste za razvoj vrhniškega podeželja in LO Slovenske ljudske stranke, oba občinska svetnika v Občinskem svetu Občine Vrhnika, pri obravnavi osnutka Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in osnutka Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju Občine Vrhnika žal neuspešno zavzemala za način, ki bi v skladu s predpisi omogočal odmero komunalnega prispevka v višini, ki bi bila prijazna in sprejemljiva tako za občanke in občane Občine Vrhnika kot tudi za investitorje novih gradenj stanovanjskih in poslovnih objektov v občini. Očitno tako razmišljanje ni prepričalo japonskega investitorja, da bi med verjetno lokacijo za svojo investicijo izbral Občino Vrhnika. Upamo lahko samo, da bo v primeru, da bo svojo tovarno res zgradil v sosednjem Logatcu, ki ima za to očitno dovolj potrebnega potenciala, od predvidenih dvesto delavcev izbral tudi kakšnega Vrhničana, za svojega poslovnega partnerja pa katerega podjetnika in obrtnika, ki še deluje na območju Občine Vrhnika. http://lista-za-razvoj-vrhniskega-podezelja.org Lista za razvoj vrhniškega podeželja In kakšna sta nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in komunalni prispevek v Občini Vrhnika in Občini Logatec? Poglejmo! Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017: VRHNIKA 0,003546 eur/m2 LOGATEC 0,0024 eur/m2 Na Vrhniki je vrednost točke za dobrih 47 % višja od logaške. Obračunski stroški (OS) na enoto mere za odmero komunalnega prispevka (ceste, vodovod, kanalizacija): VRHNIKA LOGATEC OS za m2 parcele 32,30 evrv 9,745 evra OS za m2 objekta 66,98 evra 38,587 evra Na Vrhniki so OS za m2 parcele 3,31-krat višji od logaških (oziroma za 231 %), OS za m2 objekta pa za 74 %. Osnova za višino komunalnega prispevka v občini je višina obračunskih stroškov za posamezno vrsto komunalne opreme na m2 parcele in m2 tlorisne površine objekta. Na tej podlagi in ob upoštevanju tudi drugih predpisanih elementov pa se komunalni prispevek izračuna po formuli iz državnega predpisa. Vrhniška sramota Biser vrhniške naravne dediščine stoji na koncu poti grškega junaka Jazona oziroma na izviru reke sedmerih imen. Reke, zaradi katere je Vrhnika postavila celo muzej s stalno razstavo Moja Ljubljanica, kjer je na ogled delček najdenih zakladov. Na največji eksponat, to je drevak, ki bi moral biti razstavljen že dobro leto, na žalost še čakamo. Mimogrede, dvig drevaka in notranja ureditev muzeja je stala približno 1.300.000,00 €. Velika sredstva smo in še vlagamo v to, da kažemo, kaj je nekoč bilo in kaj se je dogajalo v naši bližini. Popolnoma drug odnos pa imamo do tistega, kar je dejansko osrednja nit vseh teh vlaganj. Poleg tega, da dovoljujemo kemične obrate ob biseru, ki je državnega pomena, občina po mojem mnenju nima pravega odnosa do bistva naše zgodbe, to je do izvira v Močilniku. Zdi se, da je ta postal vrhniška sramota. Črna pika na zemljevidu. Nekoč obljuden in obiskan kraj Vrhničanov, plezalcev, sprehajalcev, šolskih otrok in ostalih gostov, ki so občudovali naravo, je postal kraj divjega zaraščanja in »divje zabave« v »wellnes centru«, kateremu so, mimogrede, pred časom podaljšali obratovalno dovoljenje do zgodnjih jutranjih ur. Večkrat smo spraševali kdo je kriv, zakaj se nič naredi in zakaj občina gostinskega dela ne odkupi, da bi lahko pripeljala takšno dejavnost, ki bi bila sprejemljiva širšemu krogu obiskovalcev. Na lanskoletni seji občinskega sveta sem predlagal, da občina odkupi gostinski objekt (450.000,00 €). Odgovor občine je bil pričakovan in sicer, da ni sredstev v proračunu. Že mogoče, a po drugi strani »se najdejo« sredstva za pravljično pot v Bevkah v višini 80 tisoč evrov, leta 2018 pa naj bi v tem kraju obnovili še vaško tehtnico v višini 160 tisoč evrov. Kot pravim, lahko da v danem trenutku občina res ni imela sredstev, vsekakor pa bi občina lahko uveljavljala predkupno pravico za omenjeni objekt. Večina okoliških parcel je v zasebni lasti g. Briclja, o katerem sem večkrat slišal, da se moti in da ni pripravljen sodelovati s predstavniki lokalnih društev in oblasti. Sam sem se pozanimal in izvedel, da je omenjeni gospod dobil vse sodne spore z lokalnim društvom. Kdo se potlej moti? Hkrati mi je predstavil tudi idejne rešitve Močilnika, ki bi po mojem mnenju resnično pripomogle k povečanju turistične dejavnosti na tem območju. Pripravljen je investirati v avtokamp, glamping, plezalne stene, adrenalinski park, sprehajalne poti... , če mu bo občina seveda to dovolila. Upam, da mu bo čimprej prisluhnila in da se tako kočno poslovimo od sedanjega stanja v Močilniku, ki res ni nikomer v ponos - prej v sramoto. Za OO SDS Daniel Cukjati PREJELI SMO Močilnik in Maroltova domačija v Verdu sta vrhniški sramoti ... Ko si do kraja odpočije in odsanja voda Močilnikova, stopi v ozko strugo ter se napoti polagoma proti ravnemu polju in svetlemu soncu. (Ivan Cankar, Brlinčkov Miha in Tičkov Grega. Književni jug, 1918, 175) Lepo je o vrhniškem biseru pisal naš največji pisatelj. Močilnik, urejena zelena oaza z lepo pokošeno travo ob vodi, z drobnim belim peskom posuti sprehajalni poti okoli izvira in oskrbovanim gozdom, ki ga obdaja, z očiščeno strugo reke Ljubljanice. Nekoč priljubljena točka turistov, ki so se ob koncu tedna pogosto ustavili, nekaj dobrega pojedli v tamkajšnjem gostišču in se sprehodili po okolici, za srečo pozvonili pri sv. Antonu in se povzpeli na Drčo, kjer je prelep razgled na Vrhniko in okolico. Priljubljeno zbirališče mladih, ki smo se ob vikendih radi zavrteli v disko ritmih v tamkajšnjem klubu, ljubitelji žive glasbe pa v gostišču. Vse to so samo še spomini. Danes je Močilnik zanemarjen, času in vremenu prepuščen košček narave. Loka ob vodi je zaraščena, trava že več let ni bila pokošena, stezica okoli izvira ostaja samo še zaradi nas rekreativcev, ki jo iz dneva v dan utrjujemo, da je ne zarastejo plevel, grmičevje in trnje. Struge reke se sploh ni videti, saj je povsem zaraščena. Dobro, da ima vsaj nekdanje gostišče novega lastnika (pa četudi gre marsikateremu Vrhničanu v nos, ker je lokal namenjen obrti, ki je moralno sporna), ki skrbi za zgradbo, sicer bi bila tudi ta v razpadajočem stanju. Morda mineva dve leti, kar so čez Ljubljanico zgradili nov most. To je pa tudi vse. Kaj pa pasja stranišča? Ali psi ka-kajo samo v Retovju, kjer sta dve pasji stranišči? V Močilniku ga ni. Ob poti na Drčo je bil pred časom pri klopici smetnjak. Ni ga več. O tem, kakšno svinjarijo pustijo za sabo mladi, ki se zbirajo pri spomeniku, ne bom izgubljala besed. Morda pa bi pločevinke, prazne cigaretne škatlice, papirčke . metali v smetnjak, če bi bil nameščen. Pot na Drčo je po žledolomu februarja 2014 v zelo slabem stanju. Prvih nekaj mesecev nismo mogli gor, potem smo plezali čez podrto drevje in se sklanjali pod njim in tudi to je trajalo mesece. Zdaj pa nas na zimsko katastrofo spominja še vedno podrto drevje in dve korenini, ki sta se zajedli v pot, da je na tistih delih preozka. Dvakrat na leto je pot na Drčo pograbljena, listje pospravljeno s poti. To je pred prvim novembrom in pred vrhniškim občinskim praznikom. Vsa pohvala tistim, ki za praznike poskrbite za to. Ali zemljišče okoli Močilnika nima lastnika? Druga »znamenitost« pa je nekdanja razkošno urejena in lepa Maroltova domačija z okolico v Verdu. Ne morem verjeti, kaj je ljudem dovoljeno. Zdajšnji prebivalci dozidavajo balkone iz siporeksa, vgrajujejo neka improvizirana okna, okolica je zanemarjena. Ali stavba ni pod spomeniškim varstvom? In še eno vprašanje si vedno znova postavljam. Nova mogočna večstano-vanjska zgradba, ki stoji na mestu nekdanje konjušnice. Ali res sodi v vaški urbanizem? Najbolj graje vredno pa je dvorišče pred stavbo, na katerem se kopiči stara avtomobilska pločevina. Žalostna, jezna in zdaj že besna sem na to, da nihče ničesar ne naredi, da bi se to odstranilo. Verjamem, da so na občinskem nivoju službe, ki jih omenjena problematika zadeva in želim, da se tovrstna degradacija okolja konča. Upam, da nisem edina, ki mi je mar. Agata Smrekar NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Festival Vrhnika ponudil pester program i Drugo leto zapored je v cerkvi sv. Trojice potekal festival klasične glasbe in zborovskega petja, imenovan Festival Vrhnika. Organizator, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, želi z njim ponuditi obiskovalcem uživanje v kakovostni ponudbi, ki vklju- čuje domače in tudi izvajalce iz drugih koncev Slovenije. Primož Malavašič, ki se je tudi letos podpisal kot umetni- Cello Atacca! ški vodja prireditve, je tridnevni program sestavil na način, da so bili obiskovalci deležni vsak dan inštrumentalne in vokalne glasbene poslastice. Festival je začel ansambel violončel, ki ga sestavljajo zdajšnji in nekdanji dijaki prof. Karmen Pečar - Cello Atacca! Večer so sklenili domači člani Okteta Raskovec. Soboto so svojimi glasovi obarvale Škofjeločanke, združene v Ženskem zboru Grudnove Šmi-kle, njim pa so sledili nežni zvoki harfe Erike Frantar. Festival se je poslovil v nedeljo z nasto- pom Komornega zbora Ipavska in čembalistke Eve Dolinšek. Obisk je bil večji kot lani, kar kaže, da obiskovalci cenijo dober program in da ima festival še svetlo prihodnost. Če ste festival slučajno zamudili, potem pokukajte v Koledar prireditev, Grudnove Šmikle ki ga vsak mesec izdaja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in ga najdete v TIC, pa tudi na nekaterih lokacijah. Med pestro ponudbo boste zagotovo našli nekaj, kar bo zadovoljilo tudi vaš okus. Gašper Tominc, foto: GT Izmenjava - prijazna do zdravja in okolja Ste že opazili, da so naša stanovanja prepolna stvari in oblačil? Da vsak dan na veliko polnimo smetnjake in prav tako veselo kupujemo nove stvari. Kaj pa če bi stvari, ki so še uporabne in lepo ohranjene, preprosto izmenjali? V soboto, 14. oktobra, bo na Vrhniki v prostorih razstavišča Moja Ljubljanica vrata ponovno odprla Izmenjevalnica oblačil in stvari z imenom Podarim dobim. Odprti dogodek že tretjič pripravljamo skupina mamic Sončnice, ki ob druženju in prijateljskem spodbujanju najdemo čas za organizacijo kakšnega dogodka ali predavanja na temo, ki nas trenutno nagovarja. Izmenjevalnica Podarim dobim je prav tako nastala iz podobnih potreb - nad njo smo se navdušile organizatorke, ker nam je hoja po trgovinah odveč (otroci namreč res hitro rastejo), hkrati pa nam je mar za okolje, zdravje družine ter stanje v denarnici. Zgodovina take izmenjave sicer sega desetletje nazaj, ko jo je v Ljubljani prvič organizirala prav tako skupina mamic, Domačice. Po Sloveniji je dandanes že precej izmenjevalnic, posebnost te (Podarim - dobim) pa je v njeni preprostosti - obiskovalec prinese tisto, česar ne potrebuje, prineseno s pomočjo organizatork razvrsti po mizah, potem pa sam pregleda razstavljeno in nabere, kar želi. Pravilo je torej povsem enostavno, da nekaj prineseš in odneseš, kar potrebuješ. Pogosto se zgodi, da po samem dogodku stvari tudi ostanejo - podarimo jih naprej Karitas Vrhnika in Depo Vrhnika. Tokrat smo se povezali tudi s Cankarjevo knjižnico Vrhnika, zato bodo preostale knjige in nekaj igrač romale v njihovo stalno izme-njevalnico (Knjigobežnica in Izmenjevalnica igrač). Poleg dobrodelne note dogodka želimo poudariti predvsem zavest o ponovni uporabi. Na izmenjavi je po navadi največ otroških oblačil in igrač, potem tu še nosečniška, ženska, moška oblačila, knjige, okrasni, uporabni predmeti, manjši gospodinjski pripomočki ... Sicer pa pridite in se pustite presenetiti. Letos so nam prostor prijazno ponudili v razstavišču Moja Ljubljanica (Kulturni center Vrhnika, Tržaška cesta 32, Vrhnika). Sam koncept izmenjave se namreč lepo povezuje z delom razstave, ki govori o skrbi za okolje - ločeno zbiranje odpadkov in ponovna uporaba. Pripravili smo tudi lepo presenečenje za vsakega, ki bo na izmenjavo prinesel vsaj eno stvar in se bo ob tem napisal na seznam. In sicer bo lahko na dan dogodka izkoristil 50 % popust za vstopnino (posamezna vstopnica ali družin- ska) za ogled razstave Moja Ljubljanica. S tako kupljeno vstopnico se boste lahko udeležili tudi javnega vodstva po razstavi ob 11.00. Veselimo se lepega sodelovanja z vsemi vključenimi v organizacijo dogodka in vašega obiska, saj ne dvomimo, da bosta izmenjava in koncept ponovne uporabe navdušila tudi vas. Prisrčno vabljeni! Če se izmenjave ne boste utegnili udeležiti, bi pa radi prinesli nekaj stvari, jih lahko oddate na blagajni razstavišča Moja Ljubljanica od torka, 10. oktobra, do petka, 13. oktobra (med 10.00 in 18.00), in bodo tam počakale do sobote, ko bodo na voljo za izmenjavo. Več podrobnosti lahko preberete na Facebook strani organizatork: Skupina mamic Sončnice. I.H. Del skupine mamic Sončnice na lanskem dogodku Podarim - dobim Noj Občina Vrhnika 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Spomin na Čukove godce Obletnice prebudijo spomine; spodbudili so me, da zapišem in pošljem v uredništvo ta zapis. V teh dneh namreč mineva sto let od rojstva Mihaela Malovrha in 107 let od rojstva Frančiška Malovrha. God sta praznovala le nekaj dni narazen. Bila sta ljudska godca druge generacije Čukovih godcev, ki je takrat oblikovala vsakodnevno in praznično življenje, hkrati pa je svojevrsten zgodovinski biser krajevne glasbene preteklosti. Propadajočo kmetijo v Smrečju Pr Čuk je leta 1901 kupil moj ded Jože Malovrh z ženo Frančiško za par volov. Bil je razgledan mož. Med služenjem vojaščine na Češkem se je naučil nemško in češko. Zelo ga je pritegnila njihova glasba. je ta, na kateri je sedem godcev - ded Jože Malovrh in šest sinov -, ki so igrali na različne inštrumente: moj ata Franc klarinet, harmoniko, trobento in bariton; Venc klarinet in bas; Jože bas (felihorn); Tine bas in klarinet; Miha in Janez pa harmoniko. Glede na to, da je na fotografiji Tine, ki je bil med drugo svetovno vojno ubit, in Franc, ki je prišel iz vojske okrog leta 1930, je mogoče sklepati, da je nastala med letoma 1935 in 1940. vrnili domov šele v sredo. Večkrat so igrali tudi na več koncih hkrati po dva in dva. Včasih so se jim pridružili tudi bližnji godci. To je za današnji čas nerazumljivo. Moj oče je povedal, da ga je večkrat prišel iskat kak godec iz sosednje vasi, da bi mu prišel »pomagat s klarinetom« igrat na ohcet, kjer se je zmenil. Tega po navadi ni hotel, po daljšem prigovarjanju pa je le privolil, ker je dobro igral tudi na harmoniko in se je na tak način lahko zelo dobro izvlekel, če ta ni bil zanesljiv. Pogosto so godci doma v nedeljo popldne igrali na travniku pred hišo in glasbo so slišali daleč naokoli. To je bilo v času, ko še ni bilo radia in televizije, prav posebno doživetje. Nato je odšel v Ameriko zaslužit denar, da bi zgradil nov hlev in hišo. Ze kot pastir se je učil igrati na star klarinet. V Ameriki je prišel skupaj s češkimi godci, ki so ga sprejeli medse in pri njih se je veliko naučil; predvsem brati note in zelo dobro igrati klarinet. V času bivanja tam je pisal domov ženi, naj pride za njim v Ameriko, vendar se je kasneje premislil, ker so se razmere nekoliko spremenile. Tam je bil šest let. Ob vrnitvi domov je prinesel s seboj nekaj notnega gradiva, ki si ga je prepisal v Ameriki, in tudi klarinet. Doma je kmalu začel igrati na ohce-tih. V letih od 1909 do 1926 se jima je rodilo še dvanajst otrok. Skupaj sta jih imela trinajst; po letnicah rojstva: Janez, Marija, Antonija, Frančišek, Jožef, Vin-cencij, Albin, Mihael, Zofija, Valentin, Frančiška, Stanislav in Ivanka. Tri mandate, od leta 1912 do 1924, je bil župan šen-tjoške občine. Obnavljal je domačijo in navduševal ter učil sinove igranja na različne inštrumente. Franc, ki je bil med starejšimi, je dobil harmoniko pri sedmih letih. Dokaj kmalu je začel igrati na ohcetih. Naslednji dan je v šoli zaradi utrujenosti zaspal. Ko je povegal učitelju, mu ni verjela. Fotografij, ko so bili godci mlajši, ni ohranjenih, ohranjena pa Za tiste čase je bila to zelo kakovostna »godba«. Igrali so po veselicah, sejmh in bili znani po dokaj velikem okolišu za tedanji čas: od Ljubljane, Škofje Loke, Notranjske do Cerknice. Na večjih prireditvah so igrali v polni zasedbi in tam je bilo po navadi mnogo ljudi. V tistem času je bila celo navada, da so se godci morali sami ponujati, da so igrali na ohcetih. Ni pa pripovedoval o tem, da bi Čukovi godci to prakticirali. Ker so bile ohceti v predpustnem času in po navadi v ponedeljek, je bilo zelo naporno premagovati razdalje v snežnih razmerah in hoditi peš. Oče mi je velikokrat povedal, da na ohcet ne smeš iti lačen; iz preprostega razloga, ker je bilo treba iti tudi dve uri ali več peš do ženinove domačije, potem pa skupaj z njim po nevesto do druge domačije. Ob neki priložnosti je stric Miha povedal, kaj je premišljeval, ko je hodil od ženinove domačije do nevestine. Namreč, kako mora biti lepa, da je šel ponjo tako daleč. Hodili so več ur in ko so po poroki prišli na ženi-novo domačijo, kjer je bila svatba, je bil že večer. Svatje so bili utrujeni in nič kaj preveč navdušeni za ples. Zato pa so bili »šeškarji« po navadi bolj živahni in so »držali ohcet gor«. Svatbe so trajale več dni. Godci so se Od leve: Matevž, Franc, Miha, Roman ton ali obratno. Zaradi bolezni obeh je zasedba v osemdesetih letih nastopala le na prireditvah, ki so predstavljale in negovale slovensko ljudsko godčevstvo. Ohranilo se je kar nekaj posnetega gradiva v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Zadnji odmevnejši nastop je bil dvorani v Podlipi novembra 1994, ko je v založbi ZKO Vrhnika izšla kaseta Ču-kovi godci, na kateri so viže, ki smo jih igrali najpogosteje. Tisti večer je na podlipskem odru za- igrala tudi skupina Čuki, katere zgodovina je bolje znana. Da glasba Čukovih godcev ne bi utonila v pozabo, upam, da bo poskrbel četrti rod, ki je in še nabira znanje ter veščine igranja na različne instrumente na Glasbeni šoli Vrhnika, sodeluje v orkestrih in pevskem zboru šole in pevskih zborih v Šentjoštu. Da se zasliši pravi zven »Čukovih viž«, pa občasno poskrbiva z sinom Rokom, ki igra klarinet, na kakšni kulturni prireditvi v Šentjoštu. Starejši krajani po nekaj taktih prepoznajo melodijo, ki jo nosijo v srcu in spominu iz mladih let, ko so veselo plesali ali samo poslušali godce na ohceti ali ob drugi priložnosti, kjer se je pelo in plesalo. Stric Miha mi je, ko je že ostarel in ni mogel več igrati na harmoniko ter se je udeležil srečanja ostarelih faranov, s solzo v očeh rekel: »No, pa s n le še slišel Galop polka, fajn sta jo zašpilala.« Marjan Malovrh Na tleh Janez in Miha, sedijo od leve: Franc, Vinko, Jože starejši, Jože in Tine Iz fotografije je razvidno, kakšni so bili inštrumenti. Moj oče je doživel obe svetovni vojni. Predvsem druga mu je pustila globok pečat. Mislim, da se je to poznalo obema. Tine je bil žrtev revolucije, Jože pa je po vojni odšel v Ameriko. Tako je bilo godcev vse manj. Leta 1958 je umrl ded Jože Malovrh. Franc in Miha pa sta še naprej igrala na ohcetih in drugih prireditvah. Godca, ki sta se jim večkrat pridružila, sta bila klarinetist Matevž Malavašič (tudi iz Smrečja) in baritonist Roman Dolinar iz Šentjošta. Sčasoma je bilo vabil na ohce-ti manj, ker se je začela razvijati sedanja narodno-zabavna glasba in je nastalo v okolici tudi nekaj novih ansamblov. Čukovi godci so obdržali raven ljudskega godčevstva. Ko se je ob žegnanju sorodstvo zbralo na Čukovi domačiji, se je pelo in igralo vse popoldne pozno v noč. Sorodniki so se poslavljali veseli in zagorelih lic. Na take dni sem tudi sam vzel v roke harmoniko in gostom zaigral prvo pesem, ki sem se jo naučil kot sedemletni fantič. Z očetom in Mihom sem kot baritonist, star dvanajst let, prvič zaigral na ohceti Pr' Janešc na Podpe-sku. Sicer pa sem največ igral kot harmonikar v duetu z očetom. Kadar pa je klarinet v roke prijel moj brat Janez, je oče vzel v roke harmoniko, jaz pa bari- Pohod po obronkih podlipske doline v soboto, 7. oktobra 2017. Zbirno mesto je pred gasilskim domom v Podlipi ob 8. uri. Trasa: Podlipa - Rihar - Podpesek - Smrečje (cerkev) - Samija - Celarje - Podlipa Čas hoje s postanki: 5 ur. Primerno tudi za družine. Priporočeni prispevek za prigrizek v Celarjih je 4 EUR. Hrana in pijača: iz nahrbtnika. Info: Boštjan Trček 041 362 375, Jože Malovrh 031 794 038 Pohod na lastno odgovornost. NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Center za socialno delo Vrhnika Laična učna pomoč na domu Na Centru za socialno delo Vrhnika že več let v okviru projekta Zavoda za zaposlovanje Slovenije in ob podpori Občine Vrhnika izvajamo program z naslovom Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin. V okviru omenjenega programa nudimo laično učno pomoč otrokom na njihovem domu. Otroke obiskujemo v popoldanskem času in jim po navadi dvakrat na teden pomagamo pri domačih nalogah, utrjevanju učne snovi in pripravi za šolo. Z otroki in mladostniki se družimo ter jim pomagamo pri kakovostnem preživljanju prostega časa. Z njimi se igramo in pogovarjamo. V šolskem letu 2016/17 je bilo v program vključenih 41 otrok. Od februarja 2017 naprejla-ično učno pomoč na domu nudita Gordana Stojnic in Domen Repnik. Vsi sodelujoči v programu imamo na Centru za socialno delo Vrhnika redne tedenske razgovore oz. sestanke. Pogovorimo se o posameznih otrocih, o morebitnih težavah pri delu, stiskah, ki se porajajo pri delu. Skupaj oblikujemo načrt dela za naprej. V okviru programa sodelujemo tudi s starši, šolskimi svetovalnimi delavci in pedagoškimi delavci, ki so nepogrešljiv sogo- vornik pri delu z otroki. Poleti, ko imajo naši otroci počitnice, pa se pridružimo projektu Poletni vklop, ki ga izvaja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. V novem šolskem letu želimo našo dejavnost popestriti z ustvarjalnimi delavnicami, na katere bodo poleg otrok iz našega programa vključeni tudi otroci iz rejniških družini Prvo delavnico zavijanja šolskih zvezkov in učbenikov smo že izvedli. Naslednja bo v času jesenskih počitnic. Gordana Stojnic in Domen Repnik sta o programu, ki ga izvajata, napisala svoja opažanja. »Svoje delo vestno opravljam in se trudim po svojih najboljših močeh, da bi učenci dosegli boljše rezultate in osvojili več znanja. Delo je popoldansko, ko učenci končajo s poukom in pridejo domov, kar pomeni, da moje delo poteka na terenu in sem vsako uro na drugi lokaciji. Pri vsakem učencu sem običajno 2x krat tedensko. Pomagam otrokom, katerim starši ne morejo pomagati ali so pri tem zaradi najrazličnejših razlogov manj uspešni. Upravičeni so otroci od 1. do 9. tega razreda. Posvetimo se predvsem domači nalogi, sprotni učni snovi, pripravam za teste in ustna spraševanja. Velikokrat je tudi pogovor zelo pomemben, saj imajo otroci najrazličnejše stiske ( slabši uspeh v šoli, slaba samopodoba, nacionalna pripadnost, medvrstniški konflikti). Pogovori otrokom pomagajo pri uspešnejšem vključevanju v skupino vrstnikov in pri oblikovanju zdrave samopodobe. Če je otrok zadovoljen s samim seboj, mu to pomaga da je uspešen in učinkovit na vseh področjih življenja, ne samo v šoli.« Gordana »Različni programi nudenje učne pomoči otrokom, potekajo v različnih delih Slovenije. Na Vrhniki se program izvaja s pomočjo ZRSZ in Občine Vrhnika ter v sodelovanju z osnovnimi šolami. Otroke, ki so vključeni v program predlagajo osnovne šole oz. se v njega vključijo preko Centra za socialno delo glede na zmožnosti, ki so v koledarskem letu na volj o. S kolegico sva se v program vključila v sredini februarja. Prevzela sva vsak svojo skupino otrok, ki so bili v program vključeni že od začetka šolskega leta, vendar so v prvem delu delali z najinima predhodnicama. V prvi fazi smo se dogovorili za spoznavne sestanke, ki so potekali v domačem okolju ali pa v prostorih CSD-ja skupaj s starši in otroci. Nadaljnje pa smo poskušali skupaj ugotoviti, na katerih področjih in na kakšen način je pomoč potrebna in začeli program izvajati tudi praktično. Spekter otrok je zelo velik, prihajajo iz različnih okolij in potrebujejo pomoč na različne načine. Včasih je potrebno zapolniti večje ali manjše luknje pri določenem predmetu, drugič pa je dovolj le redno tedensko delo. Nekateri ocene popravljajo, drugi pa le zvišujejo ali potrebujejo dodatno spodbudo. Največ dela pa se pri vseh pojavi ob koncu ocenjevalnega obdobja in še posebej ob koncu šolskega leta. Z novim šolskim letom z nekaterimi otroci nadaljujemo, drugi, pa se bodo v program vključili na novo.« Domen Na Centru za socialno delo Vrhnika poleg omenjenega programa družinam pri najrazličnejših težavah in stiskah, ki jim jih prinaša življenje, ponudimo še druge možnosti, ki nam jih omogoča zakonodaja. V okviru javnih pooblastil družinam pomagamo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, to so otroški dodatek, državna štipendija, subvencija najemnine, denarna pomoč in izredna denarna pomoč. Družinam in njihovim posameznim članom lahko na Centru za socialno delo Vrhnika ponudimo strokovno pomoč še s svetovanjem v obliki storitve prva socialna pomoč in storitve osebna pomoč. Pri delu z ljudmi v stiski so nam v pomoč tudi različne do- V a b i l o nacije, ki otrokom omogočajo, da zakorakajo npr. bolj brezskrbno v šolo, bolje opremljeni na letovanje, da se bolj veselijo praznikov, da doživijo nekaj novega ... Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki omogočajo in podpirajo naše delo. Center za socialno delo Vrhnika Velika skavtska zbiralna akcija starega papirja Skavti bomo tudi letos zbirali star papir. Letošnje leto je za naš steg nekaj posebnega, saj praznujemo dvajset let delovanja na Vrhniki. Zbrani denar bomo namenili zaključni prireditvi in skupnemu taboru. Pri tem nam lahko pomagate tudi Vi! Vabljeni vsi, da star papir pripeljete v soboto, 21. 10. 2017, med 9. in 13. uro na parkirišče pri pokopališču na Vrhniki. Za podarjeni star papir se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo! Argonavti - skavti z Vrhnike ANDREJ CERNELC kantavtorski večer ANDREJ ČERNELČ JE KANTAVTOR IZ BISTRICE OB SOTLI, IDILIČNE VASI Z VZHODA SLOVENIJE. LEPOTA NARAVESEVELIKOKRATPRETAKASKOZI NJEGOVA BESEDILA, ČEPRAV GA ŠE BOLJ ZANIMAJO NOTRANJE POKRAJINE UUDI. SKLADBE SO AKORDNO BOGATE IN RAZNOVRSTNE, ODPETE PA DOŽIVETO IN SKORAJ BOLEČE ISKRENO.VORFEJU BO PREDSTAVIL PESMI IZ PRVENCA, KRATKE PLOŠČEVZORCI, PA TUDI DRUGE PESMI IZ NJEGOVEGA AVTORSKEGA REPERTOARJA. HTTP://WWW.SOLO.SI / I / : v v «a'." ' j y KULTURNI KLUB ORFEJ sobota 7. oktober 2017 Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje in KUD Podlipa - Smrečje prirejata PROSLAVO S KULTURNIM PROGRAMOM V POČASTITEV 90-LETNICE IVANA MALAVAŠIČA in razstavo njegovih del v petek, 6. oktobra 2017 ob 18. uri v Gasilskem domu Podlipa - Smrečje SINJA GORICA 87, VRHNIKA, 400m naprej od trgovine UDL Vstopnina: PROSTOVOLJNI PRISPEVEK, Kontakt: 040/937-316, FaceBook: Klub Orfej Vljudno vabljeni! NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prvega julija se je pohoda, na katerem se spominjajo dogodkov iz leta 1991, podalo kar 76 pohodnikov. O tem je v prejšnji številki obširno pisal Jožef Molk. Pomotoma je izpadla skupinska fotografija udeležencev pohoda, ki jo objavljamo tokrat (nč). Pohod Triglavk Bolnica Franja-Razdrto Pred nami je predzadnja etapa Slovenske planinske poti. Parkirišče pred šolo krasijo potovalke, ki so obilne, saj jih bo vozil Marjan. Na drugem kupčku pa so nahrbtnički za čez dan. V njih ni stvari, ki bi bila odveč. S temi se bomo oprtale pri Bolnici Franji, kjer bomo letos začele petdnevni pohod po SPP. Prevoz do tja hitro mine ob kavici in klepetu. Tu pa se začne zgodba o Bogdanu in Marjanu. Razgrneta zemljevid, izmenjata nekaj besed, si pokimata, potem pa je vse prepuščeno njuni navigaciji. Vedno jima uspe, občudujem ju na vsakem pohodu, bravo! Letos bo dogovorov več, ker trasa dopušča več srečanj na dan. Poskrbimo za prvi žig, oglasi se piščalka in že krenemo proti Ermanovcu. Dosegle naj bi ga v treh urah in pol, nato pa nadaljevale preko Bevkovega vrha na Mrzlik, kjer nas čaka zaslužen počitek. Ves čas hoje na svoj način doživlja pohod Ivi, ki v objektiv lovi vse lepo in zanimivo. Takole pravi: »Naš prvi dan je v znamenju modre barve. Modre so naše majice in modro je nebo nad nami.« Na kmetiji Na ravan, pod Bevkovim vrhom, imamo kosilo. Tu se nadaljuje Irenina zgodba, ki se je začela pri njej doma že en teden prej, ko je kuhala obroke za vseh pet dni. Za prvi dan nam je pripravila pečenko, štruklje in solato. Zelo je okusno, najemo se preveč, težko je začeti s hojo v hrib. Vesele smo, ker nam uspe še pred nevihto priti na Mrzlik. V prijetni koči utrujenost hitreje mine, občudujemo mavrico, v daljavi vidimo celo Ljubljanski vrh. Zbudimo se v prelepo jutro, začenja se dan za zeleno. Zelene so naše majice, pašniki, travniki in gozdovi. Po žigu na Sivki nas čaka spust v Idrijo, nato pa vzpon preko Hleviške planine na Vojsko. Ugotavljamo, da so spusti težji kot vzponi, če pa so tla spolzka, moraš imeti veliko sreče, da se ne znajdeš na tleh. Nekaj nas ni imelo te sreče. Pri-leže se kavica po takem naporu. Dobro nam gre do kosila pod Hleviško planino. Makaroni z mesom in solata; ni boljšega, zopet se prepozno vključi občutek za sitost. Vojsko, prihajamo! Samo tri ure nas ločijo do tam. Niti si ne bomo mogle vsega novega povedati, zato govorimo kar dve ali pa tri hkrati. Po dveh urah smo že bolj kulturne, zmanjkuje nam tem, gruča začne počasi razpadati, tri so potegnile naprej, dve sta šli na minus, eno moti kamenček v čevlju, zamenjati je treba mokro majico ali pa narediti požirek ali dva. Vsem bi se prileglo, da bi bile že na cilju. Hoja po asfaltu je zelo utrujajoča. Končno zagledamo zvonik vaške cerkve, naša odrešitev, in potem nagrada - Irenino sladko zelje. Sledilo je še presenečenje večera. Vaška kulturna skupina nas je povabila na generalko, da jo bodo bolj zares vzeli. V prijetnem narečju so prikazali, kako mladi in stari preživljajo dan. Sliši se nekako takole: »Pa ne pavidat naprej! Ma ni govara. No mrbit sam ta najbliz'm sasidam.« Tretji dan so na vrsti vijolične majice. Vojsko ostane za nami, hodimo mimo pašnikov, čez senožeti, skozi gozdove, na gosto posute z večjimi in manjšimi skalami, mimo zanimivega javorja, prisopihamo na oba Golaka. Na prehodu med vrho- voma skoraj prepozno zagledamo planike. Presenečene smo, navajene smo jih opazovati na večjih višinah. Razgled z vrha pa je nagrada za trud. Opazujemo lahko Triglav in morje. Naša Slovenija je res en mali biser. Po spustu mimo Iztokove koče nas čaka kosilo. Dobrodošlo in okusno, kot vedno. Enolončnico z mesom slastno zajemamo z žlico in prikimavamo druga drugi. Do večera moramo priti do dve uri oddaljene Koče A. Bavčarja na Čav-nu. Uspe nam - veselo zase-demo klopi pred kočo. Večerja je grofovska, skoraj nam je teklo od komolcev, ko smo zagrizle v dobro pečene mini svinjske krače. Pokamo od zadovoljstva, Dušica pa ne bi bila to, kar je, če ne bi poskrbela za glasbo in ples. Utrujenosti ni, plešemo in lepo nam je. Četrti dan, v zelenih majicah zapustimo Čaven, spustimo se do Predmeje, občudujemo spomenik Materi Gori, potem pa stopimo na prekrasno Pot po Robu z razgledi po Vipavski dolini. Za kratek čas postojimo pri Kamnitem polžu, ki je lepo obnovljen in vreden ogleda. V bližini si ogledamo tudi Otli-ško okno. Nadaljevanje poti do Sinjega vrha nas preseneča z lepimi razgledi in zanimivim rastlinjem. Na Sinjem vrhu se sestajajo različni umetniki, ustvarjajo, svoje izdelke pa podarijo v dobrodelne namene. Tu smo se srečali z Vrhničanom Ludvikom, ki pozna okolico. Spremil nas je do svojega vikenda, kjer smo pojedle čudovite nadevane paprike. Seveda jih je tudi skuhala Irena. Do Pirnato-ve koče na Javorniku je pet ur. Naši vodniki so se odločili, da nam pot malo olajšajo. Sončni zahod opazujemo že z Javorni-ka. Oskrbnica nam odpre kočo, postreže z večerjo in odide v dolino. Večer mine v živahnem klepetu z obujanjem dogodkov s prehojene poti in načrtovanjem zadnje etape Slovenske planinske poti, ki nas čaka drugo leto. Ves čas na obzorju lah- ko opazujemo naš Triglav. Zjutraj odidemo, še preden pride oskrbnica. Zopet smo v modrem. Čaka nas razgibana pot do Podkraja, zavetišča pri Abramu, Vojkove koče na Nanosu, nazadnje pa še spust do Razdrtega. V vseh dneh nas je spremljalo lepo, ne prevroče vreme. Vsaka pohodnica je pohod doživljala na svoj način. Med celodnevno hojo je lahko občudovala stvari, ki so ji všeč - od rož, kamenčkov, zanimivih hiš ali pa je pobožala prijazno živalco, se pogovarjala z domačini in občudovala njihovo narečje. Irena je prav gotovo uživala ob pogledu na zadovoljne, kimajoče glave, ki so se sklanjale nad vabljive porcije hrane. Marjan in Bogdan sta vsak dan večkrat žarela od sreče, ker jima je dogovor uspel. Jože je samozavestno prevzel vodenje. Cilka, naša šefica, se ni veliko jezila, kar pomeni, da je bila z nami zadovoljna, me pa z njo. Največ potrpljenja smo mora- le imeti zaradi Štefke in Ivi, ki sta nas kar naprej hoteli imeti na kupu, in to vesele in prijazne. Upamo, da bo kaj koristi od tega. Ob večerih nas je razvajala Mateja mlajša; ni besed, to moraš doživeti. Hodimo vedno ves dan, z daljšimi ali krajšimi počitki. Letos smo prehodile 130 km in premagale 2800 višinskih metrov. Najbolj žalostno je, da smo vse pridobile na teži. Mislim, da rešitev ni v gibanju, ampak v reku »manj žri«. K našemu uspešnemu pohodu so na svoj način pripomogli tudi: Telekom Slovenije, D. D., Žito, D. D. P. C., Pekarna Vrhnika, g. Robi Vehar, SGV Sinja Gorica, Žganjekuha Jože Šušteršič - Gozdni Joža, Fortrade, d. o. o., J.p.K.p. Vrhnika, ŠD Povž Stara Vrhnika, Športna trgovina KI-BUBA in seveda možje Triglavk: Dusice, Mateje in Pavle. Vsem najlepša hvala za podporo. Triglavki Ivi in Mateja NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nova odkritja o kapelici na Sveti Trojici V novembrski številki Našega časopisa 2016 je bil objavljen članek Gašperja Tominca, nastal ob blagoslovu obnovljene kapelice sv. Antona Padovanskega in pod njo skrivnostne votline Antona Puščavnika na južni strani Trojice. Tudi sama sem se udeležila tega dogodka, da bi kaj izvedela o zgodovini votline, v kateri sta dve marmornati plošči: ena zapisana v arabskem jeziku, druga z enako vsebino v slovenščini, Na tabli piše: V zahvalo za tu prejeto milost je postavil to votlino in ta kip Sv. Antonu Puščavniku (Tebajde 356) iskreno hvaležni Anton Cilia iz Ale-ksandrije v Egiptu. Na Vrhniki 16. avgusta 1909. Za začetek so mi za drobne informacije pomagale članice iz Društva aleksan-drink iz Prvačine. Povedale so, da je Anton verjetno italijansko govoreči, številka 356 pa pomeni leto smrti Antona Puščavnika v Tebah. V prejšnji junijski številki Našega časopisa sem na kratko opisala namen in rezultate raziskave in vse danosti ter naključja, da sem po korakih izvedela za vso zgodbo. Želela sem izvedeti, kdo je bila oseba, ki se mu je tu zgodila »milost« ob Antonovem zvončku, kako se je pisala ženska, Vrhničanka, ki ga je pripeljala na Trojico, ter ali je mogoče še kaj izvedeti za zgodbo pred dobrimi sto leti. Že leta 2009 sem bila seznanjena za posebnost kapelice in jo fotografirala. Leta 2011 sem po elektronski pošti preko Janeza Žitka, od Gregorja Koblerja, zbiratelja razglednic, dobila dve črno-beli fotografiji: eno s slovesnosti odprtja kapelice in z votlino z datumom 15. 8. 1911. Na drugi fotografiji je ženska na ograji zgornje kapelice z dvema otročičkoma z datumom 12. 8. 1921. Vsi trije datumi so bili okoli praznika velikega Šmarna. Zapisa na zadnji strani mi ni posredoval. Gospo Betko, ki že 25 let skrbi za kapelico, sem obiskala, če ve za razlog postavitve spodnje votline. Vprašala je tudi svojo 96 let staro teto Ano Nagode, po domače Lezgajevo, pa ni vedela kaj več, kot da je bila to neznana ženska aleksandrinka in je zadela na loteriji. Spraševala sem različne starejše znance, krajane Vasi, družino Grampovčan. Povedali so, da je za kapelico vse življenje skrbela Jurjeva teta Anči Grampovčan (1896-1974), po domače Zajcova, doma ob Beli, in razne informacije »doživete milosti«, da jo je nek človek, ki je podpisan na tabli, postavil, ker je zadel veliko denarja na loteriji. Nič kaj bolj otipljivega. Anica Igl (86 let, frizerka), poročena Mole iz Kačje vasi se takole spominja sv. Antona: »V kapelico so vse ženske metale denar v dar sv. Antonu, da bi se prašički dobro redili. Fantje pa so s smolo namazali palico in z njo iz kapelice kradli denar.« Gospa Betka se je spomnila, da ji je Jože Turk iz KP Vrhnika povedal, da je parcela za kapelico še vedno v lasti družine Cilia. V arhivu je dokument z datumom 11. 8. 1909, »Izjava«, da je podpisani g. Matevž Japelj, po domače Žamperharjev, Veliki klanec 88, s pogodbo 26. 8. 1909 prodal parcelo, travnik z novo številko 2279/2, in za kupnino prejel 140 kron od ga. Katarine Cilia, trgovčeve soproge v Aleksan-driji, Via Atterini, št. 54 v Egiptu. Torej sem izvedela, da je bil Anton Cilia njen mož, da so se tisti čas zadrževali na Vrhniki. Mož je bil trgovec in verjetno ni imel potrebe, da bi zadel na lotu. Izris parcele pokaže, da je za parcelo v velikosti 585 m2 še bedno (2017) napisana lastnica Katarina Cilia. Po njej ni bilo dedovanja. Sedaj vsaj vem, da ji je ime Katarina, predvidevam, da je doma z Vrhnike, kako se je pa pisala? Ali bom kdaj izvedela? Porajalo se mi je vprašanje, kako da ima g. Gregor Kobler razglednici svečanosti na Trojici iz leta 1911 in ali bi mi povedal oz. pokazal, če in kaj piše zadaj. In seveda piše: »Na svečanosti 15. 8. 1911, v italijanskem jeziku napisano in podpisan sam g. Blagoslov kapelice 15. 8.1911. Razglednico hrani Gregor Kobler. Anton Ciglia, brez naslova, prevedeno: Posvetitev kapele sv. Antonu, ki jo je dal zgraditi p. g. r. (per gracia ricevuta, kar pomeni Okoli 1907- 1909, Aleksandrija: Antonio in Kati Cilia že z Vinkom Kettejem v naročju. za naklonjeno milost, oziroma v zahvalo za prejeto milost) A. Ciglia. Na drugi fotografiji stoji ob ograji ženska z dvema majhnima otrokoma do ok. pet let starosti, neodposlana in naslovljena na gospodično Almiro Kette v Trst. Piše v italijanščini: Pridi nas obiskat čim prej, da te bomo fotografirali. Pogled v delno narejen rodovnik Kettejev 2008 (g. Hawlina je raziskal in sestavil družinsko drevo Kettejev, ki je v rodo-slovni bazi, v Zadrugi) pokaže, da je Almira Kette, rojena okoli 1907 (kraj rojstva ni napisan pri nobenem otroku), kot dvanajst, najmlajši otrok Karla Ketteja, rojenega na Vrhniki 4, in Ane Žnidaršič, oba umrla v Trstu. Na spletu piše, da je bila Almira profesorica glasbe. Razlog več, da sta se fotografiji s kapelico našli na bolšjaku v Trstu. Nadaljnje razgledovanje po rodovniku imen in priimkov Kette je pokazalo tudi ime Katarina Kette, rojena 1873, Vrhnika, najmlajša kot zrinajsti otrok. Z očetom Almire Kette, Karlom, bi si bila bratranca. Nisem želela prehitro sklepati, da bi lahko bila to Katarina, ki jo iščemo. Proti koncu marca sem pomislila na izkušenega kolega rodo-slovca, poznavalca rodoslovne baze in interneta Roberta Fondo iz Ljubljane, če bi mi lahko poiskal gradivo s tema podatkoma: Katarina in Anton Cilia, Aleksandrija, Egipt. Iz spleta je pridobil deset družinskih fotografij s podatki, ker je leta 2013 gospa Deanna DeBono iz Amerike po spletu iskala družino Cilia iz Aleksandrije, ker je njen ded John (Giovani) DeBono živel v Aleksandriji. Fotografije Katarine, Antonia (skoraj povsod z cigaro v roki) in sina Vincenta Cilia ter Edwarda Camilleri (morda posvojenec, napiše g. Robert) ter družine DeBono so z datumi in oseba- mi iz obdobja 1910,1916, 21, 25, 29, 31, 37. Lepe fotografije z lepo oblečenimi osebami, sedaj poznamo tudi njihove obraze. Kaj lepšega, g. Robert najde tele podatke: Anton Cilia naj bi se rodil okoli leta 1880 ali 1860 v Aleksandriji, imena staršev ni našel, sled pelje na Sicilijo in na Malto vsaj dva rodova nazaj. Kraj poroke s Katarino ni znan. Vir pravi (Ash Shatibi Al Iskan-darijah, Alexandria, Egipt), da se jima je verjetno okoli leta 1906 rodil edini sin Vincent, ki je na fotografiji še s sinom Ramle-hom leta 1931. Kasneje sem dobila informacijo, da je po drugi svetovni vojni Vincent odšel v Brazilijo. Fotografije družinskih dogodkov družine Cilia so za spomin po letu 1892 potovale v Ameriko. Potem se je v začetku aprila 2017 pojavila zopet nepričakovana informacija, kot bi »nekdo >> NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> skrbel«, da bi zgodbo pripeljali do konca po koščkih, kot sestavljanko. Slavist g. Jože Kurinč je bil tudi pri blagoslovu prenovljene kapelice. V letu 2015 in 2016 so prenavljali župnišče na Vrhniki. Zadolžen je bil za selitev knjižnice. Pri prenašanju knjig mu iz je knjige »slučajno« padlo pismo, seveda namenjeno delnemu napredku naše zgodbe. Bilo je z datumom 3. 3. 1968 in oporoko, kjer je pisalo: »Prilagam oporoko Vinka Ketteja kot pravega naslednika Antona Cilia, ki je pred 55 leti dal sezidati kapelico sv. Antonua pri Sv. Trojici. Katarina Cilia kot njegova teta, njegov stric Antonio iz Malte. Oporoko pa zadržite, prosim. Tako sem rodoslovno iskala Vinka Ketteja iz Vrhnike. Lahko je bila teta po mamini ali očetovi strani. Priimka Kette ni več na Vrhniki. Dekan Blaž Gregore je oiskal edinega v abc--kartoteki morebitnega Vinka Ketteja, rojenega 1910. Ustno smo izvedeli, da je bil Vinko pek na Vrhniki okoli leta 1950, da je imel prvo parno peč v Rotarjevi hiši, zdaj Stara cesta št. 7. April. Na spletu rodovnikov MyHeritage vtipkano ime Vinko Kette mi je pokazalo nagrobno ploščo Mirogoj v Zagrebu, na kateri piše, da je bil rojen leta 1904, poleg so zapisani še Vje-koslav, Lidija, Alojz Kette. Našla sem izkaznico (izdano na brazilski ambasadi v Kairu leta 1946) s podatki, da je Vinko, rojen v Trstu, 16. 7. 1904, Jugoslovan, trgovec komercialist, stanovanje Hruševečka št. 30, Zagreb. Na izkaznici sta zapisani imeni staršev Luis Kette in mati Fanny Mihelič. Torej Ketteji še živijo v Zagrebu. Ali tam še kdo ve za našo zgodbo, kako do njih? Cvetka Koderman je predlagala, da bi na spletu poiskala poštne naslove in telefonske številke v Zagrebu še živečih Kettejev. Našla je tri in vprašala, če jih imam pogum poklicati. Poklicala sem drugo številko in oglasila se je ga. Lada Kette -Bendekovic, ki je povedala, da ji ni veliko znano o prednikih Kettejev, da pa mi lahko da številko očeta Borisa Ketteja, rojenega 1940, ki se bo zelo rad pogovarjal o tem, da pa ga mogoče trenutno ni doma. Dobila sem ga zjutraj, moj klic je že pričakoval in je bil zelo vesel. Poročal je na hitro tisto, kar je že leta nosil v glavi. Poznal je zgodbo o kapelici, Katarini in Antoniu Cilii iz Aleksandrije. V Zagrebu je poznal in živel s starim očetom Alojzem Kettejem, rojenim 1877-1958. Alojz je bil brat Katarine Cilia. Boris je povedal, da uporablja tudi internet in tako se mi je zdelo, da je odprta še zadnja pot, da si bova lahko dopisovala. V juniju mi Boris prinese na Vrhniko, dva albuma, v Alojzovi beležki so zapisani rojstni podatki družine 15 bratov in sester, in njihovi predniki iz Vrhnike. Ohranjenih je preko 20 družinskih fotografij in 130 razglednic v albumu, večina od družine sestre Kati poročena Cilia, Mi-helič iz Kamnika, bratov, sester Kette. Pregledava in mi arhiv zaupa do jeseni. Hiša družine Cilie v Aleksandriji okoli leta 1922 Kapelica danes in skrbnica Betka Smodiš. Foto: Ema G. Prvo pismo g. Borisa iz Zagreba, 27. 4. 2017 - prepis informacij iz e-pošte po časovnem zaporedju, kot sem jih prejemala. Začne z Alojzem Kettejem, rojenim 1877 kot desetim otrokom svoje mame Jere ter štirinajstim otrokom svojega očeta Jožefa Ketteja na Vrhniki. Kot 14-letnik, 6. oktobra 1891. leta Alojz odide v šole v Trst, da bi se izučil za kotlarja s parnimi kotli. Kasneje dela v pražarni kave, še kasneje na železnici v delavnicah, v remontu lokomotiv. Leta 1904 se poroči s Frančiško Mi-helič, rojeno okoli leta 1881 v vasi Nevlje pri Kamniku. V Trstu v občini Roiano se jima rodijo sinovi: Vinko, 1904, Pep,i 1907, Adolf, 1910 in Vje-koslav, 1913. Alojz Kette je posebno navezan na sestro Katarino, ki morda bolj skrbi zanj kot ostareli starši. Alojz in Frančiška živita v Trstu dokaj težko in siromašno življenje in prvega sina Vinka dajo Alojzovi sestri Katarini, ki ni imela otrok, a je bila poročena z bogatim trgovcem z Malte. Oni so živeli v Aleksandriji v Egiptu, navezani na močno kolonijo Italijanov. Na koncu prve svetovne vojne, okoli leta 1919, je bila družina Alojza Ketteja razbita in Alojz je zapustil Trst. Tam je 4. januarja 1919 za menigitisom umrl sin Pepi. Frančiška je z otroki odšla v Ljubljano, kjer jo je začasno sprejela in ji pomagala rodbina (sestre in bratranci) velike družine Mihelič, morda večje kot Kettejeva. Alojz je obšel razne kraje in iskal mesto zase in za družino. Takoj po vojni so v Zagrebu naseljevali mnoge begunce iz zahodne Slovenije in Istre, ki jo je zasedla Italija. Jugoslavija jim je nudila delo na železnici. Alojz je dobil delo, nalagal premog na lokomotive in to delal do okoli leta 1937, ko je dobil penzijo. Okoli leta 1920 je žena Frančiška z otroki prišla v Zagreb. Okoli leta 1935 sta Adolf in Vjekoslav začela delati in zaslužila sta dovolj, da je družina kupila parcelo in zgradila za tisti čas solidno hišo na Hruševečki 30, Trešnjevka, tedaj periferija Zagreba; vselili so se okoli leta 1937. Okoli leta 1940 se je Vinko Kette (rojen 1904) v Aleksan-driji poročil z Marijo. Ona je bila iz kolonije Italijanov v Ale-ksandriji. Marija je bila izrazito slaba, drobna in bolehna oseba. Vinko in Marija nista imela otrok. Okoli 1950. leta sta se zaradi arabske revolucije naselila v San Paulu v Braziliji. Vinko in Marija sta tedaj deset let živela v hotelu. »Bogastvo« (pretihotapljeno zlato) v Braziliji ni bilo cenjeno in se je hitro topilo. Tako sta prišla na prag siromaštva. Vinko je začel delati za znano ameriško firmo Remington. Deset let je delal v tem podjetju in Vinko se je vračal v srednji razred. Počasi se je staral, zapustil delo in odšel iz San Paula. Vinko in Marija sta kupila in se preselila v stanovanje v prvem nadstropju ob plaži v Santosu. Ostanek življenja sta preživela tam. Marija je umrla okoli leta 1974, Vinko pa 29. 11. 1984. Ze ko je bil Vinko vdovec, je dvakrat prišel v Zagreb. Ob tej priložnosti sta brata Vinko in Vjekoslav šla skozi in se ustavila na Vrhniki (pri kapelici Kette), a čas je naredil svoje; postala sta tujca na zemlji dedov in prade-dov in zemlji, kjer se je rodil oče. Glede lastništva nad kapelico na Vrhniki in kakršnikoli parceli zemlje v Zagrebu nikoli ni bilo kakšnega spominjanja. Bilo je znano, da je teta Kati sodelovala pri gradnji kapelice in se spominjalo kot »Kettejeva kapelica«, ampak ne v pomenu lastništva. Iz vsega, kar je gospod Boris doslej pregledal in spoznal, izstopa samo ta »milost«, zaradi katere sta Katarina in Antonio zgradila kapelico: to je končni dogovor z Alojzem in posebno s Fani (Frančiško), da jima dajo v posvojitev svojega sina Vinka. Priznati je treba, da darovati svojega sina, res ni lahka stvar. To so se morali dogovarjati v obdobju 1908/9. To morda potrjuje tudi razglednica Stare Vrhnike, poslana iz Vrhnike 20. 8. 1909 bratu Alojzu, kjer se Kati zahvaljuje za poslana pisma »cajtenge« in telegram; »Lahko si misliš da smo bili taziga Telegrama zelo veseli«. To je bilo štiri dni kasneje, kot je napisan datum na plošči v kapelici. V tem času je že bil Vinko z njima v Egiptu. Iz Vrhnike pa Katarina 9. avgusta 1911 vabi in sporoča bratu Alojzu v Trst, da je kapelica pripravljena za blagoslov. Iz razglednic od Kati je razvidno podrobno poročanje staršem v Trst: o Vinkovem zdravju, napredovanju v šoli, učenju jezikov, potovanju na Malto, vse do 192. leta. Iz razglednic 1931. leta je razvidno dvomesečno potovanje po Sloveniji in Evropi. Katarina in Vinko zaključita v Zagrebu, da se Vinko po 20 letih sreča s staršema, bratoma Adolfom in Vjekoslavom. Nastaneta dva družinska posnetka. Tedaj je Antonio Cilia že pokojni. Leto kasneje - 1932, je Kati s fotografijo iz Aleksandrije v Zagreb sporočila, da se je ponovno poročila s Hilomrisom-Grkom. Kati umre 5. 6. 1938, stara 65 let. Vinko za njo deduje, a pozabijo na parcelo za kapelico. Da, bilo je zanimivo potovanje; dano mi je bilo veliko več, kot sem lahko pričakovala, tudi v širino zgodbe. Spoznala sem, da imam preko raziskovanja zgodovine Stare Vrhnike in okolice veliko znanstev in vezi, da so informacije preko pogovorov prihajale do mene. Vse je že čakalo pripravljeno pri raznih osebah, zbiralcih, v arhivih, knjigah, rodovnik, spletu, z raziskovanjem sem koščke sestavila, povezala vse niti in tako sestavila zgodbo, ki je stekla. Ema Goričan Stara Vrhnika, avgust 2017 Ob balinanju tudi druženje Sinja Gorica, 26. avgust - Društvo invalidov Vrhnika je za konec vročih poletnih dni pripravilo in izvedlo tradicionalni balinarski turnir s prelepim letošnjim nazivom Spoznavanje in druženje invalidov Slovenije. Turnirja se je udeležilo dvanajst moških in enajst ženskih ekip iz Logatca, Ilirske Bistrice, Cerknice, Idrije, Dornberka, Pirana, Kopra, Domžal, Radovljice, Zirov, Pivke in Vrhnike. Vrhniko so zastopale štiri ekipe (moški in ženske), Društvo invalidov Vrhnika in Društvo upokojencev Vrhnika. Odprtje turnirja in zaključek sta potekala na baliniščih ŠD Sinja Gorica. Zbrane sta nagovorila predsednik DI Vrhnika Ciril Podbregar in župan Vrhnike Stojan Jakin. Nato so se številne ekipe podale še na balinišče Društva upokojencev Vrhnika in pri Gostilni Pr' Kranjcu. Zaključek in podelitev pokalov prvim štirim ekipam sta potekala v Sinji Gorici. Pri moških je slavila ekipa MDI Cerknica - Loška Dolina - Bloke, sledili so jim DI Dornberk, DI Koper in MDI Radovljica. Pri ženskah je tretje mesto zasedla vrhniška ekipa društva upokojencev. Tako je bil naslednji vrstni red: 1. DI Piran; 2. DI Logatec; 3. DU Vrhnika; 4. DI Ilirska Bistrica. Razglasili so tudi dva najboljša balinarja v bližanju. To sta postala Veronika Fuks - DI Piran in Vrhničan Miro Mla-denovič (DI Vrhnika). Samo tekmovanje je potekalo brezhibno in v pravem športnem vzdušju, za kar veljajo čestitke in zahvala članom DI Vrhnika. Zahvala velja tudi lastnikom balinišč, na katerih so balinarji igrali. Za dober pasulj je poskrbel Cankarjev hram, sendviče pa je prispevalo Mesarstvo Blatnik. Simon Seljak NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Dragi naši in vsi, ki berete naš kotiček September je tukaj in z njim vse dejavnosti, ki potekajo vse leto. Vabim vas, da si preberete, kako so uživali pohodniki na dvodnevnem pohodu v krasnem vremenu v avgustu. Če ponovimo, da se je že začela telovadba s Tino ob ponedeljkih in sredah, celoletna delavnica ročnih del ob petkih, v oktobru se bodo prvič zbrale klekljarice, izletniki so tri dni uživali v Pragi, pripravljamo pa že Martinov kostanj na Štajerskem, mešani pevski zbor ob sredah pridno vadi za nastop v Ljubljani, balinarke trenirajo ob ponedeljkih, sredah in petkih, pikado mečejo vsak ponedeljek, prostovoljke so razvozile 40 humanitarnih paketov ... Sicer pa vas vabimo, da sproti gledate na oglasne deske, saj se bodo pojavljala vabila na različne dejavnosti, ki pa jih sedaj še ne moremo omenjati. Če še slučajno niste poravnali članarine, to storite, prosimo, čim prej. Ostanite zdravi, razgibani in zadovoljni. Vsak dan se večkrat na- smejte drobnim stvarem, saj je smeh večkrat na dan pol zdravja! Kaj načrtujemo: - v oktobru pripravljamo Martinov kostanj (en avtobus 54 sedežev) - zdravstveno predavanje - obisk Festivala za tretje življenjsko obdobje, kjer bo nastopil naš pevski zbor - že 9. novembra vas vabimo h Kranjc na družabno srečanje z živo glasbo. Pridite v veselo družbo, ne ostajajte osamljeni doma. Druženje, pogovor in dobra glasba so zdravilo za mnoge bolezni! - v novembru bodo delavnice za izdelovanje novoletnih voščilnic Novopečene upokojence vabimo v društvene prostore, kjer vam bomo predstavili naše dejavnosti; morda boste našli kaj zase. Morda pohode, saj je le še nekaj mest, ali kaj drugega. Vabljeni! Vabimo pa tudi vse preostale, da pridejo kdaj v pisarno in morda predlagajo kaj novega, kar bi bilo zanimivo še za druge . Pa nasvidenje! Za UO, Elica Brelih Družabno srečanje starejših Konec poletja Društvo upokojencev Vrhnika že vrsto let organizira srečanje starejših od 75 let. Članice in člani socialne komisije ter prostovoljke projekta Starejši za starejše začnejo pripravljati srečanje že junija in obveščajo starejše, ko jih obiskujejo na domovih. Tudi letos smo bili z obiskom zadovoljni, pa še vreme nam ni nagajalo. Po krajšem pozdravnem nagovoru Elice Brelih, predsednice, se je predstavil Ansambel Presenečenje z Drenovega Griča, ki ga sestavljajo sami upokojenci s pevcema Ireno in Miranom. Po zelo dobrem bograču in štruklju so se obiskovalci razvneli in zaplesali ter peli znane viže skupaj s pevcema. V odmorih pa so se pomešali med seboj in obujali spomine na mladostna leta. »Veste, po dolgih letih sem srečala sošolca iz osnovne šole. Veliko sva si imela povedati,« mi je hitela pripovedovati gospa. Starejši gospod, dober plesalec, pa me je nekajkrat vprašal: »Kako dolgo bodo igrali, da se bom naplesal?« Dva lepa šopka sta proti koncu romala v roke najstarejšima udeležencema, ki sta zaplesala solo ples, vsi pa so jima ploskali. Poslovili smo se z željo, da bi se ob letu osorej spet poveselili na podobnem srečanju. Besedilo: E. Brelih, foto: Leon Novak Sončki od Osankarice do Ruške koče na Pohorju Sončki smo se odpeljali proti Pohorju skozi Slovensko Bistrico, do hribovske vasi Veliko Tinje. Ob občudovanju zelenih pobočij s samotnimi vasmi in kmetijami pod nami, smo prispeli do zaselka Trije kralji in na Osankarici začeli s hojo v želji, da prehodimo našo četrto »pohorsko etapo.« Kako samosvoji so pohorski gozdovi, sem se spomnila takoj, ko smo stopili na lesene podeste v smeri Črnega jezera, naravnega rezervata, ob-danega z značilnimi travami visokega barja. Obstali smo ob njegovem robu, pod smrekami, ki so se zrcalile na mirni površini temnega jezera. Za trenutek nas je objela tišina, kot, da je vsem zastal dih, nato pa se je kolona razpotegnila naprej v gozd. Vse je dišalo po vlagi in smrekah, ki so se v dolgem vročem poletju naužile toplote in oddajale to dopoldne v okolico svoj vonj, ki smo ga dihali s polnimi pljuči. Spustili smo se do potoka Lobnica in ga prečili na področju Bajgot, kjer se odcepi strma pot k slapovoma Lobnice v pragozdu Šumik, 57 ha velikemu gozdnemu naravnem rezervatu. Krenili smo desno mimo oznake za pragozd, se rahlo dvigali čez poseke naprej pod visoke smreke in se le ponekod umikali nizkemu vejevju bukev. Oči pohodnikov so bile nemalokrat uprte v tla, v želji, da bi med številnimi gobami našli tisto pravo. Urejene planinske poti slovenske planinske transverzale so dajale občutek varnosti, sama bi se sicer prav lahko izgubila v prostranosti teh gozdov, večinoma poraslih s travo, ki je obsijana s soncem trepetala v hladnem vetru in dajala navdih pravljičnosti, da sem si zlahka predstavljala hudobne in dobre vile ter škrate iz Toma-žičevih Pohorskih legend, priljubljenega branja v času mojega otroštva, a cerkev sv. Areha s kapelo sv.Lovrenca je bila resnična pravljica sredi travnika na Arehu na Ruškem Pohorju. Tam nas je čakal tudi avtobus, v Ruški koči, najstarejši pohorski planinski postojanki, pa okusen pohorski pisker. Nazaj grede so pogovori potihnili. Sanjala sem v odtenkih zelene 13,6 km dolgo pot in ko je nekdo omenil Kačurjevo, menda pelje naravnost, mimo enajste šole nekam levo, sem se v trenutku zbudila, saj bi skoraj pozabila izstopiti. Hvala planinski vodnici za skrbno načrtovani prvi pohod v novi sezoni in tudi šoferju, ki nas je spretno in varno pripeljal domov - če bi jaz vozila pohorske ovinke z avtobusom, ne bi šlo tako gladko. Marija Dolinar, fotografija Tatjana Rodošek Okrogli jubileji v septembru Anton Lenarčič, Cesta Gradenj, Vrhnika (1923) Terezija Nagode, Na Livadi, Vrhnika (1923) Marija-Majda Opačič, Na Zelenici, Vrhnika (1926) Marjana Opeka, Verd, Vrhnika (1926) Branko Fabjan, Vrti, Žužemberk (1927) Ana-Marija Lešnjak, Dobovičnikova, Vrhnika (1932) Stane Šventner, Na Klisu, Vrhnika (1932) Marija Japelj, Verd, Vrhnika (1937) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so septembra praznovali rojstni dan. NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Vandrovke obiskale Šijo in Kofce Začela se je jesen in tudi Vandrovke smo težko čakale na 5. september, ko bomo občudovale Košuto, pogorje v Karavankah. Obetal se je čudovit dan za obisk gora. Jutranja kavica ob avtocesti nam je zbistrila zaspane glave in že smo se zapeljali proti Tržiču, ki leži v kotlini med Dobrčo in Kriško goro. Ob Tržiški Bistrici smo se peljali po Dolžanovi soteski do Jelendola, kjer smo se poslovili od asfalta. Cesta je postala ozka, makadamska in razdrapana zaradi številnih neurij. Toda naša dva minibusa sta vztrajno vlekla naprej in nas pripeljala nad obsežno planino Pungrat. Tam smo izstopili in se najprej malo razgledali. Kako je lepo! Kako obsežne planine in koliko krav! Nato smo pot nadaljevali proti planini Šija. Narava že kaže jesenske znake, a krave še vedno mulijo borno travo. Tudi nekaj konj smo srečali. »Kako daleč v strme bregove so zašle krave, da bi pomulile še zadnje grižljaje sočne trave!« smo se čudili. Planinsko cvetje se je v glavnem že poslovilo, le svilničasti svišč je razkazoval modrino cvetov. Tudi resasti svišči, pa šopasti sviščevci so se nastavljali soncu. Prispeli smo do zavetišča na planini Šija na višini 1528 m. Tam smo se malo okrepčali in si ogledali okolico, ki je neizmerno lepa. Od tam vodijo planinske poti na dvatisočake grebena Košute. Po kratkem postanku in okrepčilu smo pot nadaljevali proti planini Kofce, kjer stojita planšarija in planinska koča. Nezahtevna pot nas je vodila po lepi planinski naravi. Kar prehitro smo bili na Kofcah, na višini 1488 m. Ker je bilo lepo vreme, je pogled segal daleč na vse strani. Gorski mir, tišina in zrak so nas prevzeli. Prijazni oskrbniki so nas lepo postregli in tudi malica iz nahrbtnika je prijala. Čas je hitro mineval, zato smo se po isti poti vrnili na Šijo, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Zahvalili smo se prijaznima gospodinjama za gostoljubnost, nastala je še ena lepa skupinska fotografija in že nas je pot vodila v dolino. Doživeli smo lep dan, ki ne bo nikoli pozabljen. Zahvala Elici in Milanu za vodenje in nasvidenje v oktobru. Fani Šurca Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO--1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12- ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO), v povezavi s 35. členom Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15), je župan Občine Vrhnika sprejel SKLEP o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Kovinarske na Vrhniki 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1) Pobuda za pripravo in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) za območje Kovinarske na Vrhniki je bila podana, ker želi investitor graditi nove poslovne, proizvodne oz. skladiščne objekte, urediti zunanje površine ter zgraditi vso potrebno prometno, komunalno, energetsko in drugo infrastrukturo. 2) Območje spada po Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Obči- ne Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - popr., 71/14 - popr., 92/14 - popr., 53/15, 75/15 - popr. ) v območje gospodarskih con - IG, v enoto urejanja prostora VR_1447, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. 3) Na območju že velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovino Lidl v Sinji Gorici (Ur.l. RS, št. 14/08). Navedeni odlok določa merila in pogoje za gradnjo in druge posege za ožje območje (ki obsega območje trgovine Lidl) ter širše območje (ki obsega območje podjetij Kovinarske Vrhnika, d. o. o., Sumina, d. o. o., Blem, d. o. o., in UCS, d. o. o.). S sprejemom novega OPPN se delno razveljavijo določbe odloka za trgovino Lidl, ki se nanašajo na širše območje. 4) Pobudo za pripravo in sprejem OPPN je podal investitor Kovinarska Vrhnika, d. o. o., Sinja Gorica 106, Vrhnika. 2. člen (območje OPPN) 1) Območje leži na severovzhodnem delu Vrhnike in zajema zemljišča oz. dele zemljišč s parc. št. 3075/4, 3075/22, 3075/31, 3075/19, 3075/21, 3075/25, 3075/29, 3075/30, 3075/32, 3075/33, 3075/34, 3075/27, 3075/11, 3075/12, 3075/35, 3075/28, k. o. Blatna Brezovica. FAZA OKVIRNI ROKI Sklep o začetku postopka junij 2017 Osnutek prostorskega akta julij 2017 Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora avgust - september 2017 Obvestilo o CPVO Izdelava strokovnih podlag september - oktober 2017 Dopolnitev osnutka prostorskega akta november 2017 Javno naznanilo december 2017 Javna razgrnitev in javna obravnava januar 2018 Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti februar 2018 Priprava predloga prostorskega akta februar 2018 Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora marec - april 2018 Predložitev usklajenega predloga prostorskega akta odboru in občinskemu svetu v sprejem maj 2018 Sprejem prostorskega akta ter objava Našem časopisu maj 2018 2) Območje se lahko v postopku priprave spremeni. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi : - prikaza stanja prostora, - Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - popr., 71/14 - popr., 92/14 - popr., 53/15, 75/15 - popr. ), - investicijskih namer investitorja prostorskega akta, - smernic nosilcev urejanja, - drugih strokovnih podlag, če se izkaže potreba. 2) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okolj-skega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave OPPN se vodi v naslednjih fazah: (glej preglednico) 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana; 2. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana; 3. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Lan-gusova ulica 4, 1000 Ljubljana; 4. Ministrstvo za obrambo, Upra- va RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana; 5. Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana; 6. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana; 7. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana; 8. Komunalno podjetje Vrhnika d.d. (Javna kanalizacija, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin), Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika; 9. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika; 10. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo 11. Drugi nosilci urejanja prostora, če bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v povezavi s financiranjem priprave OPPN) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag in prostorskega akta ter stroške objav zagotavlja investitor Kovinarska Vrhnika, d. o. o. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi na spletni strani Občine Vrhnika in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi v Našem časopisu. Št: 3505 - 5/2017 Vrhnika, 23. 6. 2017 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Številka: 352-11/2017 Datum: 11. 9. 2017 Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, na podlagi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04-ZVKSES, 47/06-ZEN, 45/08-ZVEtL, 57/08, 62/10-ZUPJS, 56/11-odl. US, 87/11 40/12-ZUJF in 14/17-odl. US), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in Pravilnika o oddajanju profitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 16/94 in 74/94), objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO TRŽNEGA STANOVANJA V NAJEM 1. Predmet razpisa Predmet razpisa sta dve tržni stanovanji v mansardi poslovno-stano-vanjskega objekta Cankarjev trg 11, Vrhnika: a) stanovanje v velikosti 78,30 m2 - ID 2002-559-8. Stanovanje obsega kuhinjo in bivalni prostor v površini 36,40 m2, sobo v površini 16,12 m2, kabinet v površini 10,19 m2, kopalnico z WC v površini 8,34 m2, predsoba v površini 5,80 m2 ter kletni prostor v površini 1,45 m2, b) stanovanje v velikosti 67,53 m2 - ID 2002-559-6. Stanovanje obsega kuhinjo in bivalni prostor v površini 37,26 m2, sobo v površini 15,37 m2, kopalnico z WC v površini 8,20 m2, predsobo v površini 5,16 m2 ter kletni prostor v površini 1,54 m2. Stanovanji sta obnovljeni, primerni za takojšnjo vselitev in se oddajata ne-opremljeni. >> NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> Stanovanji se oddajata v najem za določen čas, za obdobje petih let - z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe. Izbranima ponudnikoma bosta oddani v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen, in sicer predvidoma 1. 12. 2017. Najemnina za tržno stanovanje se določi z najemno pogodbo in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša za stanovanje pod točko a) 391,50 evra/mesec ter stanovanje pod točko b) 337,65 evra/mesec. Najemnina se začne zaračunavati z dnem podpisa pogodbe. Poleg najemnine bo moral najemnik plačevati tudi vse obratovalne stroške, ki so kakorkoli povezani z uporabo in obratovanjem stanovanja, ki jih plačuje neposredno dobaviteljem, in stroške za obratovanje skupnih delov objekta, ki jih plačuje upravitelju občinskih stanovanj, stroške tekočega vzdrževanja, stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oz dajatve, ki izhajajo iz naslova nastalih obveznosti na podlagi zakona, ki bo urejal davek na nepremičnine. Stanovanje zavaruje najemodajalec, strošek pa enkrat na leto poravna najemnik. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 013400100001093, sklic na št.: 18 764067103026-10234217, Občina Vrhnika. Varščino v višini dveh mesečnih najemnin, ki znaša za stanovanje pod točko a) 783,00 evrov, za stanovanje pod točko b) 675,30 evra mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji tržnega stanovanja v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine. Če izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovični znesek položene varščine. Najugodnejši ponudnik mora skleniti najemno pogodbo najkasneje v roku 8 dni od prejema sklepa župana Občine Vrhnika. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v določenem roku, se šteje, da od ponudbe odstopa. Občina Vrhnika lahko pozove k podpisu pogodbe naslednjega najugodnejšega ponudnika ter zadrži vplačano varščino. 2. Razpisni pogoji in merila Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve tržnega stanovanja, so naslednji: - državljanstvo Republike Slovenije, - da je prosilec plačilno sposoben za poravnavo tržne najemnine in drugih obveznosti iz najemnega razmerja, - da ima prosilec in osebe, ki bodo skupaj z njim uporabljali stanovanje, poravnane vse obveznosti do Občine Vrhnika. Če bo interesentov za najem stanovanja več, bo pri oddaji stanovanja poleg splošnih pogojev upoštevano merilo: višina ponujene najemnine. 3. Vsebina pisne ponudbe za dodelitev profitnega stanovanja Ponudba mora vsebovati: - podatke o ponudniku in družinskih članih (ime, priimek, naslov stalnega bivališča, EMŠO, davčno številko, državljanstvo, število oseb, ki bodo z njim prebivale), - ponudnikovo telefonsko številko in elektronski naslov, - navedbo stanovanja, za katerega kandidirajo (a, b), - ponujeno višino najemnine, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne najemnine, - lastnoročni podpis ponudnika, - zahtevane priloge. Vlogi za dodelitev tržnega stanovanja mora prosilec priložiti: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o stalnem prebivališču in številu družinskih članov, - najemno oziroma podnajemno pogodbo, če jo je prosilec sklenil, - potrdilo o zaposlitvi vlagatelja, - dokazila o prejetih neto dohodkih in prejemkih prosilca in drugih članov družine, ki bodo živeli s prosilcem v skupnem gospodinjstvu, v zadnjih šestih mesecih pred objavo razpisa za vsak mesec posebej, - izpise bančnega računa prosilca ter drugih članov gospodinjstva za zadnjih šest mesecev pred oddajo vloge, - zadnjo odločbo davčnega organa o odmeri dohodnine za prosilca in druge člane gospodinjstva, - dokazilo o vplačani varščini, - izjavo ponudnika, da je seznanjen in se strinja s pogoji, navedenimi v razpisu. 4. Postopek izbire najugodnejšega ponudnika Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami do 6. 11. 2017. Za pravočasno ponudbo se bo štela ponudba, ki bo prispela najpozneje do 6. 11. 2017 do 12. ure. Nepopolnih vlog ter vlog, ki ne bodo vložene pravočasno, ne bomo upoštevali in jih bomo vrnili ponudniku. Ponudniki morajo oddati pisno ponudbo priporočeno ali osebno v zaprti ovojnici s pripisom: »Ponudba za oddajo tržnega stanovanj CT11 - ne odpiraj« na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Na hrbtni strani kuverte je treba navesti poln naslov pošiljatelja. Ponudbe bo po poteku roka odprla komisija. Sklep o dodelitvi tržnega stanovanja sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo sodelovali na razpisu, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o dodelitvi profitnega stanovanja. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne bo sklenila najemne pogodbe. 5. Informacije Vse informacije in pojasnila v povezavi z oddajo lahko zainteresirani v času razpisa dobijo po telefonu št. 01/755-54-21 (Erika Červek). Ogled stanovanj, ki sta predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru s predstavnikoma Stanovanjske zadruge Vrhnika, g. Andrejem Guze-ljem na tel. št. 01/750-21-44 ali 041357-818 oz. g. Matjažem Habičem na tel. št. 01/150-21-44 ali 041-724-628. OBČINA VRHNIKA Župan Stojan Jakin, univ. dipl. inž. grad. l. r. Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07- ZUJIK - UPB 1, 56/08 in 4/10, 20/11, 111/13 in 68/16) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1) je Občinski svet Občine Vrhnika na 20. redni seji dne 21. 9. 2017 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2018 1. člen Letni program kulture Občine Vrhnika za leto 2018 opredeljuje dejavnosti, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V letu 2018 se iz proračuna Občine Vrhnika predvideva sofinanciranje naslednjih področij: nepremične kulturne dediščine, knjižničarstva in založništva, umetniških programov, ljubiteljske kulture, medijev in avdio-vizualne kulture, drugih programov v kulturi. 3. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 bodo na področju ljubiteljske kulture predvidoma naslednja sredstva: Postavka 18012 Ljubiteljska kultura v predvideni višini 80.192 EUR: sredstva se namenijo predvidoma za: 041200010 delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin (55.000 EUR), 041200011 sofinanciranje programov območne izpostave JSKD (9.060 EUR), 041200012 tekoči transferi - Pihalni orkester Vrhnika (9.269 EUR), 041200015 tekoči transferi - Društvo Orkester Simfonika Vrhnika (6.863 EUR). V primeru, da bodo postavke v sprejetem proračunu drugačne, velja zapisano v proračunu. 4. člen S sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin se bo sofinancirala naslednja redna dejavnost in projekti: 1. Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavnosti (delovanje) ljubitelj- skih kulturnih društev in skupin, znašajo 40 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 2. Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sofinanciranje projektov poteka na naslednjih področjih ljubiteljske kulture: O Glasbena dejavnost 0 Gledališka dejavnost 0 Plesna dejavnost 0 Arheološka, muzejska dejavnost 0 Ostalo Sofinanciranje projektov bo potekalo z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: Sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 32 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 6 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, muzejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 9 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju ostale dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 5. člen Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje v 40 dneh po sprejemu Letnega programa kulture objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2018. Zavod izračuna vrednost točke glede na predvideno višino sredstev iz proračuna v skladu s 15. členom Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje kulturnih programov in projektov za Občino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika. V primeru, da se za izvajanje določene vsebine, ki so naštete v drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2018 na Javni razpis ne prijavi noben kandidat, se sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, razdelijo v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v drugi točki tretjega člena. Številka: 610-1/2017 (3-01) Datum: 21. 9. 2017 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis (Uradni list RS št. 92/2015 UPB 1), Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05-UPB, 103/07, 99/13), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/2015) in Poslovnika Občinskega sveta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na 20. redni seji dne 21. 9. 2017 sprejel PROGRAMSKO ZASNOVO GLASILA NAŠ ČASOPIS Splošne določbe Namen izhajanja Našega časopisa (v nadaljevanju »glasilo«) je preko različnih novinarskih zvrsti obveščati javnost o dogodkih v občini, kjer je sedež ustanovitelja, in v ostalih občinah so-izdajateljicah ter o hotenjih in interesih prebivalcev teh občin (občanov). Glasilo si bo prizadevalo h krepitvi dobrih odnosov znotraj omenjenih lokalnih skupnosti in k njihovi uspešnosti, rasti ter razvoju. Splošna načela ustvarjanja glasila so: svoboda izražanja in nedotakljivost, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, prost pretok informacij, odprtost za različna mnenja in prepričanja, spoštljiv odnos do lepe slovenske besede. Glasilo mora ohranjati nacionalno in lokalno kulturno identiteto. Programske vsebine temeljijo na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti, svobodnem pretoku informacij, odprtosti za različna mnenja, avtonomnosti urednika in uredniškega odbora ter avtorjev besedil pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in kodeksi ter na osebni odgovornosti avtorjev prispevkov za posledice njihovega dela. Odgovorni urednik ima pravico zavrniti objavo programske vsebine, če je v nasprotju z Zakonom o medijih ali prej navedenimi določili. Temeljna vsebinska izhodišča Naš časopis poroča o dogajanjih v občinah ustanoviteljici in soizdajate-ljicah. Naš časopis poroča o delovanju občinskih uprav, o ekonomskih, gospodarskih, zdravstvenih, upravnih in socialnih temah. Poroča o športu, kulturi in turizmu, zgodovini, etnologiji. Naš časopis poroča tudi o društvih, klubih in zvezah, ki ne sodijo v prej našteta področja, o družabnem utripu omenjenega območja, o posameznikih, naravnih in drugih posebnostih lokalnih okolij. Del prostora namenja tudi oglaševalskim, razvedrilnim in splo-šno-informativnim vsebinam. Naš časopis je kronika časa lokalnega okolja. Cilji izdajanja glasila Cilj glasila je objavljanje objektivne in celovite informacije o vseh področjih življenja in dela v občini ustanoviteljici in občinah soizdajateljicah, obenem pa je tudi javna demokratična tribuna prebivalcev teh občin. Glasilo spoštuje različnost mnenj, pri čemer pa je odgovorni urednik zavezan le k objavi tistih prispevkov, mnenj oz. odgovorov, pri katerih so izpolnjeni pogoji, ki jih določa Zakon o medijih. Organizacijska struktura Izdajatelj glasila je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Soizdajateljice so NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si občine Borovnica, Horjul, Dobrova--Polhov Gradec in Log-Dragomer. Krovni organ glasila je Komisija za izdajanje glasila Naš časopis, kamor vsaka od omenjenih občin predlaga po dva člana, razen Vrhnike, ki predlaga tri. Naloge v zvezi s pripravo in izdajo glasila Naš časopis izvaja oseba zaposlena na sedežu izdajatelja, ki ima to v opisu delovnih nalog. Izhajanje Glasilo izhaja predvidoma vsak zadnji ponedeljek v mesecu, enajstkrat na leto (poleti ni izida številke). Enkrat letno, predvidoma avgusta, izide tudi priloga. Glasilo in prilogo prejmejo vsa gospodinjstva občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer, Horjul in Dobro-va-Polhov Gradec brezplačno. Obseg Časopis izhaja praviloma na formatu 318 x 455 mm in se tiska na -45gramski ali po kvaliteti primerljiv papir. Urejanje in dopisovanje Za zapisano vsebino odgovarja odgovorni urednik, imenovan s strani Komisije za izdajanje glasila Naš časopis. Odgovorni urednik je pri svojem delu samostojen in neodvisen, delovati mora v skladu s programsko zasnovo. Poslovni proces glasila in novinarsko delo vrši oseba zaposlena na sedežu izdajatelja, ki ima to v opisu nalog. Zaradi obsega dela se po občinah vzpostavi mreža dopisnikov, ki jih izbere urednik samostojno. Tako dopisniki kot oseba zaposlena na sedežu izdajatelja, morajo spoštovati novinarski kodeks, zakon o medijih ter to programsko zasnovo. Pri svojem delu so avtonomni, a hkrati morajo zagotavljati verodostojnost svojih prispevkov. Prispevki Nenaročeni prispevki morajo biti praviloma dolgi pol tipkane strani A4 - približno 2100 znakov s presledki. Za daljše članke si urednik pridružuje pravico do krajšanja. K vsakemu prispevku praviloma sodi ena fotografija. Urednik določa glavne teme glasila in prispevke posameznih sodelavcev glasila. Pri svojem delu in izboru obravnavanih tem ter načinu njihove obdelave je na podlagi programske zasnove, zakonodaje in kodeksa novinarske etike neodvisen in samostojen. Urednik lahko objavo zavrne, če prispevek vsebuje nespodobno ali potencialno žaljivo vsebino oziroma če ni skladen s programsko zasnovo ali zakonodajo, o čemer je dolžan obvestiti avtorja najkasneje do izida številke, za katero je bil prispevek pripravljen. V časopisu ni dovoljeno objavljati vsebin, ki bi spodbujale k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti; k nasilju ali vojni, ali ki bi izzivale sovraštvo in nestrpnost. Anonimnih prispevkov (brez podpisa avtorja in njegovega naslova) se ne objavlja. Redakcija Prispevki, ki prispejo po datumu, določenem za sprejemanje prispevkov, niso upravičeni do objave, razen če se urednik ne odloči drugače. Pisma bralcev Del prostora v glasilu se namenja mnenjem bralcev in komentarjev na objavljene vsebine. Mesto za to se zagotovi pod rubriko »Mnenja«. Pisma bralcev so lahko dolga največ 3000 znakov s presledki, to je približno % strani A4 (velikost črk 12, medvrstič-ni razmik 1). Praviloma »pisma bralcev« ne vsebujejo fotografij. Mnenjski prispevki in komentarji ne smeji biti žaljivi, nespodobni ali v nasprotju z vsebinskimi izhodišči glasila, sicer jih lahko odgovorni urednik zavrne, avtorja pa o tem obvesti do izida številke, za katero je bil prispevek pripravljen. Avtor ali če je več avtorjev, morajo biti poimensko navedeni, s polnim naslovom. Dodan mora biti tudi telefonski kontakt. O isti temi lahko pisci mnenj skih prispevkov razpravljajo največ dvakrat. Če je več mnenjskih prispevkov na isto temo, se objavi prvo prispeli prispevek. Iskanje nasprotnega mnenja V primeru objave mnenjskega prispevka ali komentarja, ki nedvoumno naslavlja osebo ali pravni subjekt, ter mu pripisuje izjave, stališča in ravnanje, ki lahko ogrozijo njegov interes, pravico in dostojanstvo, mora odgovorni urednik zaprositi za mnenje nasprotno stran še za isto številko izdaje glasila. Tak mnenjski prispevek ali komentar mora nujno prispeti v uredništvo do zaključka redakcije, sicer ga ima odgovorni urednik pravico prestaviti v naslednjo številko. Pravica do popravka Pravico do popravka in pravico do odgovora na objavljeno informacijo se ureja na podlagi veljavnega Zakona o medijih. Nadaljevalni članki Uredništvo daljših člankov, ki bi se nadaljevali v več številkah, praviloma ne objavlja. Politične stranke, lokalne liste Najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu mora glasilo določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov oziroma predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju. Zaporedje volilnih vsebin sledi časovnemu zaporedju prejema gradiva. Glasilo mora volilne oglaševalske vsebine objaviti z navedbo naročnika. Glasilo mora pri objavi besedil političnih strank in list smiselno upoštevati Zakon o političnih strankah, ki prepoveduje neodplačne objave strank in list. Cenik za objavo besedil političnih strank je identičen ceniku komercialnih oglasov, ki ga sprejme Komisija za izdajanje glasila Naš časopis. Oglaševanje Komercialno oglaševanje v glasilu ne sme preseči 25% njegove vsebine. Cenik za oglaševanje sprejme Komisija za izdajanje glasila Naš časopis in je objavljen na spletni strani izdajatelja. Ob volitvah in referendumih stranke ter liste storitev oglaševanja plačujejo po ceniku Cenik volilnih in referendumskih objav, ki ga sprejme Komisija za izdajanje glasila Naš časopis. Sprememba programske zasnove Ta programska shema velja do sprejema nove ali dopolnjenje oziroma popravljene. Za spremembe ali dopolnitve programske zasnove Našega časopisa je potrebno soglasje Komisije za izdajanje glasila Naš časopis. Številka: 013-5/2011 (1-02) Datum: 21. 9. 2017 Zupan OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Občinski svet Občine Vrhnika je na podlagi 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) na 20. seji dne 21. 9. 2017 sprejel T E H N I Č N I P O P R A V E K Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta -Cankarjev trg) 1. člen S tem tehničnim popravkom se popravi Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta - Cankarjev trg) in njegov sestavni del Konservatorski načrt za prenovo - na-črtovalski del. 2. člen V 27. členu odloka se v tabeli »Park pri Mlečni« črta sledeče besedilo: »Moteča in likovno nekvalitetna je postavitev lesene skulpture, ki bi jo bilo potrebno odstraniti.«. 3. člen V Konservatorskem načrtu za prenovo - načrtovalski del se v poglavju 2.4 Način prenove naselja, v usmeritvah za enoto urejanje prostora VR_1874 (namenska raba: ZP) - park pri Mlečni črta sledeče besedilo: »V poletju 2015 je bila v območju parka pri Mlečni postavljena lesena skulptura. Skulptura je likovno nekvalitetno rezbarsko delo, postavljeno na monumentalen betonski podstavek in bi jo bilo potrebno odstraniti.«. 4. člen Ta tehnični popravek začne veljati dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 3505-8/2017 (5-08) Datum: 21. 9. 2017 Zupan OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I in 14/15 - ZUJFO), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 20. redni seji dne 21. 9. 2017 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2017 V Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2017 se za tabelo NAČRT RAZPOLAGANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA - dodajo naslednje vrstice ZAP. ŠT. NASLOV, PARCELNA ŠTEVILKA IN KATASTRSKA OBČINA OKVIRNA VELIKOST oz. PREDVIDENA POVRŠINA (m2) VRSTA NEPREMIČNINE PREDVIDENA METODA RAZPOLAGANJA PREDVIDENA SREDSTVA EKONOMSKA UTEMELJENOST P29 Drenov grič 156, 1360 Vrhnika Občina Vrhnika parc št. 1788/27, k. o. Velika Ligojna ID znak stavbe: 1998-228 527 stanovanjska hiša - dvojček s pripadajočim stavbnim zemljiščem neposredna pogodba ali zbiranje ponudb 74.500,00 Odsvojen bo solastniški delež občine, ki predstavlja V celotne nepremičnine. P30 Kabelska kanalizacija Vas - Dobovičnikova 1.091 (m) Infrastruktura - kabelska kanalizacija javna dražba 47.817,10 Cena izgradnje kab. kanal. je bila ugodnejša za cel sklop infrastrukture, sedaj bi bila le-ta odsvojena zaradi stroškov. P31 Kabelska kanalizacija Lošca III 330 (m) Infrastruktura - kabelska kanalizacija javna dražba 20.159,85 Cena izgradnje kab. kanal. je bila ugodnejša za cel sklop infrastrukture, sedaj bi bila le-ta odsvojena zaradi stroškov. P32 Kabelska kanalizacija Lošca 100 (m) Infrastruktura - kabelska kanalizacija javna dražba 6.122,36 Cena izgradnje kab. kanal. je bila ugodnejša za cel sklop infrastrukture, sedaj bi bila le-ta odsvojena zaradi stroškov. Dopolnjen Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2017 je sestavni del Rebalansa proračuna Občine Vrhnika za leto 2017 in začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine. Številka: 01-4) 2016/46-410) Vrhnika, dne 21. 9. 2017 ZUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (URL RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2012-ZDIU12) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 433/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 20. redni seji dne 21. 9. 2017 sprejel R E B A L A N S P R O R A Č U N A Občine Vrhnika za leto 2017 1. Splošna določba 1. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2017 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja. Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2017 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2017 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 15.863.588,47 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.611.486,94 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.393.305,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 8.601.985,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.448.070,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 157.500,00 706 DRUGI DAVKI 185,750,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 3.218.181,94 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 2.210.931,94 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 15.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 293.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 10.000,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 689.250,00 NflS Občina Vrhnika 25. september 2017^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 324.500,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 2.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 322.500,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 700,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 700,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 1.926.901,53 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 1.453.778,53 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 473.123,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 19.296.301,64 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 4.413.117,46 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.043.621,08 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 164.641,31 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.084.998,49 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 48.356,28 409 REZERVE 71.500,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 5.870.596,82 410 SUBVENCIJE 37.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.292.103,50 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 604.898,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.936.095,32 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 8.907.587,36 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 8.907.587,36 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 105.000,00 431 NVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 20.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 85.000,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -3.432.713,17 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2017 IV PREJETA VRAČILA DA \NIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DA \NIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DA \NIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DAN A POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2017 VII ZADOLŽEVANJE (50) 2.200.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 2.200.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 2.200.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 501.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 501.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 501.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -1.733.713,17 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 1.699.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 3.432.713,17 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.733.713,17 2. Končna določba 2. člen Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2017 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja za leto 2017. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-46/2016 (4-01) Datum: 21. 9. 2017 OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Stojan Jakin l.r. Nauportus, Oberlaibach ... Vrhnika ima dolgo in pestro zgodovino. Nauportus, Oberlaibah, Vernich, Wurcnik, Zgornja Ljubljana, ... in slednjič Vrh-nika. Od kod in zakaj takšna imena? Že grški pisec Strabon omenja, da je sredi 2. st. pr. n. št. na širšem območju Vrhnike obstajalo naselje, ki se je v polatinjeni obliki imenovalo Nauportus (Nauportus - navis, portus - pristanišče). Kraj, takrat pod oblastjo keltskega plemena Tavriskov, je bil postaja na tovorni poti Akvileja-Emona. Po zapisih sodeč, se je v 1. st. pr. n. št. v neposredni soseščini razvil rimski del naselbine. Največji razcvet je naselje doživelo v času osvajanj cesarja Avgusta, ki je želel vojaško in gospodarsko povezati kraške in alpske pokrajine ter Podo-navje z Italijo, zato je dal vojaškim oddelkom zgraditi cesto od Ogleja čez Hrušico na Vrhniko in v rimsko Emono. Odsek ceste med Ljubljansko kotlino in Krasom je bil za rimsko državo izrednega pomena. Nauportus se je razvil v pomembno pristanišče in skladišče z vso takrat potrebno infrastrukturo. Glavno obrambno črto območja je predstavljal veliki obrambni zid imenovan Claustra Alpium Iuliarum, ki so ga zgradili v 3. st. n. št. Še danes lahko sledimo delno ohranjenemu zidu, ljudje mu pravijo Ajdovski zid, ki je bil na območju Vrhnike dolg več kot 10 km, širok 1 m in visok 2 do 3 m. Imel je 62 četverokotnih obrambnih stolpov. Danes je najbolj viden pod Ljubljanskim vrhom, na Zaplani in Pokojišču. Na pokopališču je ohranjen obrambni stolp, na Hribu na Vrhniki pa stoji kastel. Drugod so ostale le nizke groblje, ki so jih prerasle mogočne smreke. Razpadajoči rimski imperij v dobi preseljevanja narodov ni vzdržal pritiska številnih plemen in sredi 5. st. n. št. so Huni uničili mesto. Srednji vek Do 12. st. so nastala naselbinska jedra srednjeveške Vrhnike. Predvidevamo, da je počasno povečevanje prometa po delno ohranjenih rimskih poteh in po plovni poti po Ljubljanici ponudilo osnovo, da je v bližini rimskega Nauportusa polagoma nastajala srednjeveška Vrhnika. Nastala so tri naselitvena jedra: Na sledovih gradišča Tavriskov iz 4. st. pr. n. št. je zraslo naselje Hrib s farno cerkvijo. Tu so se naselili obrtniki, čevljarji, sedlarji in zlasti usnjarji, ki so se združevali v takrat najpomembnejšo bratovščino. Ob vznožju sv. Trojice je nastalo strnjeno naselje majhnih, nizkih in običajno s slamo kritih hiš - Vas. Tu so živeli vozniki, brodniki in drugi nižji obrtniki. Na trškem Bregu so bile razvrščene trgovine, gostilne in uradi. Sem so se naselili trški bogataši in višji sloj obrtništva. V pisnih virih je Vrhnika prvič omenjena leta 1300 kot Oberlaibach ali Gornja Ljubljana. Valvasor pripoveduje, da je bila Vrhnika trg že leta 1325 in je predstavljala enega najstarejših trgov bivše dežele Kranjske, kjer so gospodovali "vrhniški gospodje". Novi vek Svojo zlato dobo je Vrhnika doživela v 17. stoletju, zahvaljujoč ugodnemu položaju ob glavni državni cesti, po kateri je potekal ves promet med Trstom in Ljubljansko kotlino ter se od tu naprej odvijal po Ljubljanici. Pomembnost Vrhnike v tem obdobju dokazujeta obiska avstrijskih cesarjev - leta 1660 je Vrhniko obiskal avstrijski cesar Leopold I., leta 1728 pa mu je sledil še avstrijski cesar Karel VI. Z dograditvijo cesarske ceste Du- naj-Trst leta 1806, je čolnarstvo začelo počasi izumirati, uveljavljalo pa se je prevozništvo na daljše razdalje. Najpogosteje so vrhniški "furmani" vozili na sever do Murzzuschlaga in na jug do Mantove. Na te čase spominja ime hotela Mantova na Cankarjevem trgu. V tistem času je Vrhniko zajela gospodarska kriza, iz katere si je počasi pomagala z novimi gospodarskimi panogami. Začelo se je izkoriščanje velikih gozdov v bližnjem kraškem zaledju. Ob močnih izvirih Ljubljanice je bilo proti koncu 19. st. toliko žag kot nikoli prej in pozneje. Z dograditvijo lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika leta 1899 se je začel razvoj nove industrije (opekarstvo, usnjarstvo, lesarstvo, mlekarstvo, sirarstvo). V drugi polovici 19. st. in na začetku 20. st. so Vrhniko s svojim delovanjem zaznamovali nekateri izmed vidnejših slovenskih umetnikov - pisatelj in dramatik Ivan Cankar, slikarji Simon Ogrin, Jožef Petkovšek in Matej Sternen. Sodobnost Po letu 1945 se je Vrhnika začela hitro razvijati, saj so k temu pripomogle ugodne prometne povezave in bližina Ljubljane. Število prebivalstva je hitro naraščalo. Pojavila so se nova naselitvena jedra, ki so se zlila s starimi, in Vrhnika je leta 1955 postala mesto. V novejšem času Vrhnika deli usodo države in sveta, saj je propadel velik del delovno intenzivnih panog (IUV, LIKO ...), ki pa so jih nadomestile moderne storitvene dejavnosti, med drugim tudi turizem. Vrhnika se je v zadnjih letih razvila v eno najbolj ''zelenih'' občin v državi. Je prva slovenska Zero waste občina, ponaša se z nazivom Zelena občina 2011. Zelena pa je tudi njena pokrajina - barje, hriboviti svet in reka Ljubljanica, ki izvira prav na Vrhniki in daje pečat pokrajini. Vse to vabi tako domačine kot tudi obiskovalce k odkrivanju narave in kulture na stiku Barja in Krasa. Številne pa so tudi možnosti obiska različnih prireditev, rekreacije in športa, ki zagotavljajo dobro počutje ter zdravje telesa in duha. VisitVrhnika.si NflS Občina Borovnica 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Krivolov v kraških jamah Člani Jamarskega društva Borovnica so zaprosili, da občane opozorimo, da tudi pri nas prihaja do krivolova zaščitenih jamskih hroščev. Okoljska inšpekcija in policija je pred kratimi v jami Jamovka pri Pokojišču našla epruveto, ki je bila očitno namenjena nezakonitemu lovu na zaščitene jamske hrošče, saj so bile poleg tega v jami opažene tudi vdobine, v katere se vnašajo pasti. Lov na zaščitene jamske hrošče je donosen in se ga pogosto lotijo tudi državljani Avstrije, Češke in Nemčije. Ker gre za kaznivo dejanje pozivamo občane, da ob sumu na le-to obvestijo policijo na št. 113. Borovnica.si / Foto: Darko Naraglav Začela se je šola Tudi na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica se je s 1. 9. 2017 začelo novo šolsko leto 2017/2018. V tem šolskem letu je v šolo vpisanih 410 učencev, od tega 59 prvošolčkov. Ravnatelj g. Daniel Horvat in župana g. Bojana Čebela sta v nagovoru učencem, ki so se prvi dan pouka zbrali v večnamenskem prostoru šole, vsak na svoj način zaželela dobrega počutja, veselja in uspehov v šoli ter pozvala starše, da naj jim bodo zgled in naj jim s preveč zaščitniškim vedenjem ne delajo škode pri pridobivanju izkušenj in odgovornosti. Učenci prve triade so si z navdušenjem ogledali glasbeno predstavo Lahkomiselni čriček v izvedi Teatra za vse. Starši so nato svoje prvo-šolčke oddali v skrb učiteljic prvi razredov, pod vodstvom katerih so se potem slednji živahno in radovedno, nekateri pa tudi še malo prestrašeno, odpravili v učilnice. Borovnica.si Razstava o železnici samo še konca septembra V galeriji Barje, na Rimski 28, v Borovnici, je do 30. 9. 2017, razen v času med 11. in 17. 9. 2017, ob ponedeljkih in četrtkih med 17.00 in 19.00 (po dogovoru pa tudi ob drugih terminih - pokličite na 041 548 926) na ogled razstava fotografij Borovniškega viadukta ter reprodukcij posameznih železniških objektov z znamenite Varonijeve slikarske upodobitve proge med Trstom in Ljubljano. Razstavo sta pripravila Mestni muzej Ljubljana in HUD Karel Barjanski. Vabljeni! Aktivne Ajdovke Vsi, ki poznate vsaj eno članico Društva podeželskih žena Ajda Borovnica, veste, da smo aktivne, delovne in prave pekovske mojstrice, ki z dobro voljo sodelujemo z vsemi, ki nas prosite za pomoč. In tako smo bile tudi julija borovniške Ajdovke zelo pridne in dejavne. 22. julija smo v sodelovanju z občino Borovnica sodelovale pri promociji Praznika borovnic na Pogačar-jevem trgu v Ljubljani. Spekle smo dobrote z borovnicami, ki so nam jih darovali gojitelji ameriških borovnic v naši občini. Tako so tisto sončno sobotno dopoldne mimoidoči na ljubljanski tržnici lahko okušali pecivo z ameriškimi borovnicami. Bili smo prava atrakcija za mimoidoče, še posebej so se nas razveselili turisti. 27. julija smo sodelovale pri obeležitvi 160-letnice Južne železnice. Na železniški postaji Borovnica smo na stojnici obiskovalcem nudile krhljevo vodo za osvežitev in raznovrstno sladko in slano pecivo, ki smo ga popestrile tudi z brezglutenskimi pekovskimi izdelki. 29. julija pa je bil poleg občinskega tudi naš največji praznik. Vsako leto smo namreč vse bolj iskane na Prazniku borovnic, pravzaprav so iskani naši pekovski izdelki. Obiskovalci so se gnetli okoli naše stojnice že pred uradnim odprtjem in priznamo, da nam je zaradi velikega povpraševanja zmanjkalo paketov peciva že okoli 11. ure dopoldan. Zdi se, da so se ljudje navadili in da ni praznika borovnic brez obiska Ajdine stojnice, kar nas izjemno veseli. Naše članice, ki prostovoljno pečejo zadnje dneve pred praznikom, si zaslužijo globok poklon. Pecivo je namreč zares domače, okusno in, kot je videti, nepogrešljivo. Letos smo ponudile tudi pakete mešanega peciva brez glutena ter moke, jajc in mleka. In, verjeli ali ne, vse je šlo za med. Ob tej priložnosti bi se članice UO Ajda zahvalile vsem, ki so nam omogočili izvedbo in promocijo ter darovali materialne dobrine. Hvala vsem »borovni-čarjem«: Franciju Suhadolniku, Marijanu, Angelci in Aniti Kr-žič, Janiju Rotu, Tonetu Palčiču, Jožetu, Anji, Marjetki in Maji Pirc, Mariji in Matiji Suhadol-nik za prostor, županu Bojanu Čebeli, Franciju Suhadolcu za prevoz, podjetju Jurček za do-nacijo moke in margarine, vsem članicam za darovane krhlje in spečeno ter okusno pecivo. In tudi v jesenskih dneh ne bomo počivale. Sodelovale bomo s turističnim društvom na teku barje, borovniškim Karitasom na dobrodelnem koncertu, veselimo se prihajajočega kuharskega tečaja Roberta Merzela in seveda jesenskega izleta na Kočevsko. Tina Mazi Ekologija na šoli Ekološka naravnanost šolskih dejavnosti na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica se je pričela že davno z vključitvijo v ekološki projekt Ekošola, sedaj pa izvajamo dejavnosti samostojno, razširjano in do sedaj smo naredili že mnogo majhnih pomembnih ekoloških korakov. Na celi šoli, tako učenci kot zaposleni že vrsto let ločujemo odpadke v učilnicah, kabinetih in zbornicah. Pri šolski malici skrbimo za manjšo količino odpadkov tako, da naročamo hrano v večjih embalažah. Na šoli potekajo zbiralne akcije papirja, kartuš, baterij, zamaškov. Vključili smo se tudi v projekt zbiranja odsluženih malih gospodinjskih aparatov. Povezani smo s Komunalnim podjetjem Vrhnika, ki nam vsako leto ponudi ogled podjetja z nazornimi predavanji o ločevanju in recikliranju odpadkov. Ekološko so obarvane tudi nekatere interesne dejavnosti, pri katerih učenci ustvarjajo s pretežno ekološkimi in odpadnimi materiali, osveščenost podkrepimo z ekološko bralno značko, prirejamo gledališke predstave z ekološko tematiko, naše ekološko delovanje pa vsako leto strnemo z dejavnostmi na ekodnevu, na katerem sodelujemo s številnimi zunanjimi sodelavci in društvi. Učencem ponujamo tudi osveščanje na področju biodinamičnega kmetovanja. Obiskujemo borovniške ekološke kmetije, v sodelovanju z biodinamičnim društvom Ajda ter Sadjarskim društvom obdelujemo šolski vrt in sadovnjak. Dejavnosti, v katere smo vključeni je mnogo in učenci jih dobro sprejemajo. Predvsem pri generacijah, ki so bile del našega eko vrtca opažamo spontanost in samoumevnost pri ekološkem ravnanju z odpadki in težnji k bolj zdravemu in naravnemu življenju nasploh. Vsem, ki ste nam pomagali ali nam še pomagate pri izvedbi naših ekoloških dejavnosti, se najlepše zahvaljujemo. Mateja Praprotnik Lesjak NflS Občina Borovnica 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Po celovite finančne rešitve v NLB Poslovalnico Borovnica Po dolgih letih delovanja je NLB Poslovalnica v Borovnici že povsem vpeta v lokalno okolje, saj s celovitimi finančnimi rešitvami svojim strankam pomaga premagovati izzive ter posegati po novih osebnih ali poslovnih priložnostih. Pri tem jo od aprila letos uspešno vodi Maja Krajnc. Pravi, da s sodelavci vsak dan začnejo z dobro voljo in v želji, da strankam za različne potrebe in življenjske situacije ponudijo pravo rešitev. Morda tako, na katero same sploh niso pomislile. »Vse se začne z dobrim poznavanjem strank, saj lahko le v skupnem pogovoru poiščemo pravo rešitev za vsakega posameznika,« meni Maja Krajnc. Najsi bo to bogatenje prihrankov s portfelji NLB Skladov, ki so v lanskem letu ponovno beležili resnično izjemne rezultate ali pa morda nekaj povsem drugega. Denimo NLB Predplačniška kartica Mastercard,s katero lahko varno plačujete po vsem svetu, porabite pa le toliko denarja, kot ga nanjo naložite. V širokem naboru storitev je tudi ponudba zavarovanj življenjske zavarovalnice NLB Vita. Ugoden paket zase bodo našle tako mlade družine z nezgodnim zavarovanjem za svojega razigranega šolarja (NLB Vita Nezgoda Junior), kot tudi vsi, ki želijo za varno starost poskrbeti z dobrim življenjskim ali naložbenim zavarovanjem. »Vsakemu prisluhnemo in skupaj najdemo odgovor,« poudarja Krajnčeva. Bojan Nagode, svetovalec za osebne finance: »Zavedam se odgovornosti in kompleksnosti dela, ki ga opravljam.« Finančni nasvet: Zakaj se ni dobro zanašati na informativne izračune? Kredit ni nekaj, kar bi človek vzel vsak dan. Morda ob nakupu nepremičnine, ko potrebuje nov avto, ko načrtuje večji nakup ali ko zmanjka za posebne želje. Pomembno je kredit vzeti pri banki, ki ne bo poskrbela le za kreditiranje glede na želje, ampak bo skozi celoten proces najema kredita ustrezno svetovala. Maca Vodopivc, bančna svetovalka: »Kreditni svetovalec pregleda vaše celotno po- Maja Kranjc, vodja poslovalnice NLB v Borovnici slovanje z banko in če imate pri banki več storitev (osebni račun, kartico, nakazilo plače), je obrestna mera lahko nižja.« Informativni izračuni so informativne narave in končni znesek kredita, mesečni obrok in obrestna mera lahko precej odstopajo od prvotnega izračuna na spletu. Izračuni so namreč prilagojeni za najširši spekter povpraševanj in ne morejo upoštevati poslovnega sodelovanja z vsako posamezno stranko. Pot do kreditnega svetovalca se obrestuje tudi zato, ker stranki predstavi obrestno tveganje ter prednosti in slabosti nespremenljive in spremenljive obrestne mere. Barbara Križaj Sedej, ban- čna svetovalka: »Spletni informativni izračun ne pozna kreditne sposobnosti kreditojemalcev, zato je pomembno, da kreditojemalci po individualni informativni izračun čim prej pridejo v poslovalnico.« Poleg celovitih finančnih rešitev, ki jih vse na enem mestu nudimo strankam v NLB Poslovalnici Borovnica, je naša glavna prednost v prvi vrsti znanje. In to znanje z velikim veseljem delimo s strankami ter jim pomagamo do urejenih financ. Prav zato nas številne zadovoljne stranke tudi z veseljem priporočijo znancem in prijateljem. Vljudno vabljeni, da nas na Gradišnikovi ulici 2 obiščete tudi sami. Oglasno sporočilo Predstavitev projekta o trajnostnem razvoju V Mestnem muzeju v Ljubljani je bila 16. junija konferenca na temo Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb. Organiziral in vodil jo je Ivo Vajgl, poslanec stranke DeSUS v evropskem parlamentu. Konference so se udeležili Karl Erjavec, predsednik DeSUS in zunanji minister, Franc Sušnik, predsednik ZDUS (Zveze društev upokojencev Slovenije), dr. Igor Masten, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, dr. Janja Mali, profesorica na Fakulteti za socialno delo, dr. Aleš Kuhar, profesor na Biotehnični fakulteti UL, poslanca Tomaž Gantar in Primož Hainz, predsedniki OO ljubljanske pokrajine stranke DeSUS in člani stranke, tudi iz Borovnice. Konferenca je sodila v okvir prizadevanj Iva Vajgla za obravnavo problematike starejših, ki ni aktualna le v Sloveniji; staranje prebivalstva je problem cele Evrope. V uvodu je opozoril na vse večjo revščino med Slovenci, saj je v neoliberalizmu, ki trenutno vlada svetu, poteptano človeško dostojanstvo. Vse je usmerjeno le k dobičku, ki nikoli ni zadosten. Povedal je, da je na njegov predlog evropski parlament projekt Starejši za starejše, ki ga vodi ZDUS, izbral za prejemnika nagrade Državljan Evrope za leto 2017, žal pa ta tema naših medijev ne zanima preveč. Karl Erjavec je pozdravil pobudo Vajgla za konferenco, saj je takšna razprava nujno potrebna. Še posebej je poudaril njegovo prizadevanje, da se problematika starejših obravnava tudi v evropskem parlamentu. Stranka DeSUS, je zagotovil, se bo tudi naprej trudila, da se v Sloveniji sprejmejo trajnejše in celostne rešitve na področju skrbi za starejše. Prav tako bo vztrajala pri ohranjanju zadovoljive ravni javnega zdravstva in šolstva ter varovanja okolja. Predsednik ZDUS Franc Sušnik je pozdravil pobudo za konferenco in se Vajglu zahvalil za njegov predlog za nagrado. Pri tem je opozoril na velik prispevek prejšnje predsednice ZDUS Mateje Kožuh Novak, ki je v ta projekt vložila več let dela. Zveza v skrbi za starejše pozornost namenja predvsem štirim področjem, in sicer: gmotnemu stanju starejših, zdravstvenemu in socialnemu varstvu, bivalnemu standardu in humanitarni dejavnosti. Dr. Igor Masten je predstavil projekt s poudarkom na ekonomskih učinkih. Pri hitrem razvoju digitalizacije in novih tehnologij je nujno potrebno učenje starejših generacij med 55 in 65 leti, da bi bilo njihovo zaposlovanje uspešnejše, je povedal. Dr. Jana Mali s fakul- tete za socialno delo pa je opozorila na potrebno sožitje med generacijami, saj je izključenost starejših velik problem. Ta je še posebej izrazita v mestih, kjer so stari ljudje v okolju neznani, osamljeni in izključeni. Nujno je čim prej sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi starejših. Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, je predstavil položaj starejših na naših kmetijah, saj je kar 41 % nosilcev kmetijskih gospodarstev upokojencev. O tej skupini ljudi, od katerih je odvisna preskrbljenost prebivalstva, se ne govori veliko. Vemo le, da se samooskrba znižuje, uvažamo vedno več hrane, mnogokrat tudi sumljive kakovosti. To problematiko bi morali resneje obravnavati in sprejeti strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji. Poslanec Tomaž Gantar je poudaril, da se moramo osredotočiti na ključna vprašanja, ki zadevajo starajočo se družbo. Življenjska doba se daljša tudi po zaslugi medicine, čeprav bi bilo bolje, da bi se le zaradi bolj zdravega načina življenja. Potrebnih je več delovnih mest za starejše, bolj smiselno pa bi bilo treba urediti tudi zaposlenost po upokojitvi, saj bi mnogi še lahko delali v svojih poklicih. Problem je tudi nepovezanost posameznih ministrstev, ki bi morala za določene probleme rešitve iskati skupaj. Poslanec Primož Hainz je dodal, da bi problematiki starejših morali posvetiti več pozornosti tudi v državnem zboru. Predvolilna tema DeSUS pa bi morala biti, kako vrniti ljudem dostojanstvo. Z odpravljanjem omejitev po ZUJF se sicer nekatere stvari počasi urejajo, a veliko je treba še storiti. V razpravi so se oglasili tudi navzoči in predstavili nekatere izrazite probleme starejših. Slovenija je edina država v EU, kjer se upokojencem prepoveduje delati, čeprav vemo, da nekaterih poklicev primanjkuje, ker se mladi zanje ne odločajo več. S podeželja se selijo v mesta, starejši pa ostajajo sami v velikih hišah, ki jih težko vzdržujejo. Po končani konferenci so se navzoči zadržali v prijetnem pogovoru ob prigrizku in pijači. OO DeSUS Borovnica NflS Občina Borovnica 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabimo Vse otroke od 1. do 9. razreda, ki radi plešete, pojete in nastopate, vabimo, da se nam pridružite v OTROŠKI FOLKLORNI SKUPINI. Vaje bomo imeli ob petkih od 14.15 do 15.30 v mali telovadnici OŠ Borovnica. Prve vaje bodo 6. oktobra. Za več informacij lahko pokličete Kristino (030 922 041) ali Saro (041 901 969). Lepo vabljeni! Kulturno društvo Borovnica Prvi šolski dan 5. septembra 1957 1. A razred: pred 60 leti smo zgledali takole. Vabilo Dobrodelni koncert Župnijske Karitas Borovnica Vabljeni na 2. dobrodelni koncert Župnijske karitas Borovnica, ki bo 7. oktobra ob 19. uri v večnamenskem prostoru OŠ dr. I. Korošca Borovnica. Na koncertu bodo sodelovali: ansambel Nori val, moška pevska skupina Mor'mo še zbrat, ŽPZ Barjanke, otroški pevski zbor vrtca Borovnica, cerkveni otroški pevski zbor, harmonikarji Rok Novak, Tadej Borštnar in Stane Makovec, MPZ Škrip, Duo Mir, FS Bistra, Trio Boštjan Matko, Dominik Vehar in David Laninšek. Z lepo glasbo, petjem, plesom in besedo bomo preživeli lep večer. Z mislijo, da smo s svojo prisotnostjo polepšali trenutke in dneve tudi vsem tistim, ki so potrebni naše pomoči, pa bomo s toplino v srcu in nasmehom na obrazu odšli v svoje domove. Svoje prispevke lahko nakažete tudi na TTR: SI 56 0202 7025 3553 059, koda namena: CHAIR, namen: DONACIJA. Sodelavke ŽK Borovnica Od srečanja ob praznovanju 50-letnice zaključka osnovne šole naše generacije, ki je šolanje zaključila leta 1965, še nista minili dve leti. Karitas * Tečaj domače nege Župnijska Karitas Borovnica v sodelovanju s Škofijsko Karitas Ljubljana ponovno organizira tečaj domače nege. Tečaj bo vodila gospa Anica Sečnik, nekdanja predavateljica v srednji zdravstveni šoli v Ljubljani. Tečaj se bo začel v četrtek, 5. oktobra ob 18.30 v veroučni učilnici v župnišču. Trajal bo petkrat po štiri šolske ure. Namenjen je tistim, ki že koga negujejo ali so v položaju, ko bo slej kot prej treba pomagati svojim bližnjim zaradi starosti ali bolezni. Za prijavo na tečaj in dodatne informacije pokličite na tel. št.: 031 455 668. ŽK Borovnica Zahvala za pomoč Zahvaljujem se gasilcem Borovnice in sosedu Zoranu za nu-denje prve pomoči ob nedavnem padcu z lestve. Prav tako hvala Zdravstvenemu domu Vrhnika, klicnemu centru Ljubljana in posebno moji ženi Vali. Marjan Vendar pa smo se že takrat dogovorili, da bomo obeležili tudi naš prvi šolski dan, to pa je bil 5. september 1957. Tisto dopoldne se je pred vhodom v šolo (na dvorišču med cerkvijo in šolsko kuhinjo) zbralo 64 učenk in učencev. Nekatere so pripeljali starši, večina pa je prišla sama. Prvošolce so pričakale ravnateljica šole Helena Košuta in tovarišici razredničarki 1. a-ra-zreda Eliza Zgur in 1. b-razreda Božena Kavčič. Vsaka od njiju je prebrala imena svojih učencev in jih odpeljala v razred. Med osemletnim šolanjem je večina šolo uspešno končala, nekateri so šolanje končali že prej, v sedmem, šestem, nekateri pa celo že v petem razredu. Takrat je veljalo prepričanje, da kdor se ne bo pridno učil, bo moral v tovarno za nekvalificiranega delavca. Je pa naključje, da je bil letošnji 5. september prav tako torek kot pred šestdesetimi leti. Srečanja, ki smo ga pripravili Gena, Frane, Ančka, Silvester, Julka in Gašper, se je udeležilo 20 nekdanjih sošolcev. Ob dobri hrani in pijači smo se z veseljem spominjali preteklih dogodkov, takratne skromnosti in našega zadovoljstva ob še tako majhnih dobrinah. Ob današnjih šolskih jedilnikih, ki so sestavljeni po priporočilih nutricionistov in drugih prehranskih strokovnjakov, smo se spominjali svojih malic, ki so jih pripravili v šolski kuhinji, običajno je to bil kruh z marmelado, maslom ali pašteto, zraven pa čaj, mleko, včasih tudi kakav. Bolj ko se je naše srečanje bližalo koncu, več smo si imeli povedati, zapeli pa smo tudi nekaj pesmi, ki smo se jih učili v šolskem pevskem zboru. Dogovorili smo se, da se ponovno srečamo leta 2020 ob praznovanju 55-letnice zaključka osemletnega šolanja. Franjo Modrijan Vseslovensko srečanje skupin Šola zdravja Od leve: Ivanka Modrijan, Nenci Stevanovski, županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič, župan Pirana Peter Bossman, Vlasta Filipič, Nikolay Grishin, Franja Mekinda in Zdenka Katkič, predsednica slovenskega društva Šole zdravja. V soboto, 2. septembra, je bilo v Piranu 9. vseslovensko srečanje skupin Šole zdravja. Tartinijev trg je bil oranžno obarvan, saj se je na njem za svojo jutranjo telovadbo pripravljalo tisoč sodelujočih iz cele Slovenije. Uvodoma so udeležence pozdravili župan občine Piran g. Peter Bossman, predsednica slovenskega društva ga. Zdenka Katkič, v imenu organizatorja pa podpredsednica društva ga. Ema Perkovič iz Pirana. Srečanja se je udeležilo tudi nekaj županov slovenskih občin. Nato je s svojo plesno točko in akrobacijami, ob katerih je gledalcem zastajal dih, nastopila skupina Flip Capris. Največji aplavz pa je bil namenjen g. Nikolayu Grishinu, dr. med., ki je vaje, imenovane tudi 1000 gibov, sestavil in jih v Sloveniji prvič predstavil že leta 2006 v Celju. Ob vodenju telovadbe je opozarjal na pravilno izvajanje vaj s posebnim poudarkom na dihanju. Vaje Šole zdravja se izvajajo vsak dan (razen nedelj in praznikov), na prostem, stoje, za izvedbo pa ne potrebujemo nobenih pripomočkov, so razmeroma lahke in primerne za vse starosti, v pol ure pa razgibamo telo od glave do pet. V Sloveniji delujejo večje in manjše skupine že v 150 občinah. Po končanem programu se slabem vremenu pa vaje lahko izvajamo pod streho. Vabimo vse, ki bi radi sami kaj storili za svoje zdravje in boljše počutje, da se nam pridružijo vsako jutro od ponedeljka do petka. Vaje si lahko le neobvezno ogledajo in se nato odločijo. Kmalu naj bi se oblikovala tudi skupina v centru Borovnice. Društvo Šola zdravja, skupina Borovnica Zapisala: Ivanka Modrijan Vabilo je bilo mogoče pridružiti skupinam in si v družbi vodiča ogledati piranske znamenitosti, zaviti v muzeje, se popeljati z barkami. Vstopnine so bile v soboto prepolovljene. Večina avtobusov, s katerimi so se pripeljali udeleženci, se je vrnila ob 16. uri, zato je bilo v ozkih piranskih ulicah in lokalih tistega dne vse v znamenju oranžnih majic z logotipom iz Da Vincijeve risbe Virtuvian man (razsežnosti človeškega telesa). Srečanja v Piranu so se udeležile tudi članice skupin iz Borovnice in Vrhnike. V Borovnici smo z vajami začeli lani oktobra in od takrat neprekinjeno telovadimo pet dni v tednu od 8.00 do 8.30. Nogometno igrišče na Dolu nudi idealne pogoje, saj je telovadba na travi užitek, v Vabilo na jesenski izlet DU Borovnica na željo več članov društva organizira jesenski izlet (predvidoma oktobra ali novembra). Izlet bomo organizirali samo v primeru, da bo najmanj 40 prijavljenih. Interesenti naj se oglasijo v prostorih društva v torek med 9. in 11. uro. Zadnje prijave sprejemamo do vključno 3. 10. 2017. DU Borovnica NflS Občina Horjul 25. september 2017*^ 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OBČINSKE NOVICE Sanirana plazova na Koreni in Žažarju Deževna obdobja v poznem poletnem času so povzročila tudi nekaj nevšečnosti na cestni infrastrukturi. Na Koreni je odneslo spodnjo brežino ceste, v Žažarju pa je velika količina vode iz propusta načela kmetijsko zemljišče in odnesla zgornjo plast rodovitne zemlje. Omenjena dela je saniral pogodbeni vzdrževalec cest v Občini Horjul Janez Marolt s.p. Širitev javne razsvetljave Občina Horjul se bo še letos lotila širitve javne razsvetljave v zaselku Graben na Vrzdencu, kjer bo postavila 10 svetilk ter uvedla novo odjemno mesto, na Lesnem Brdu pa bo novo naselje v spodnjem delu dobilo dve novi svetilki, dograjena pa bo tudi javna razsvetljava na Vrzdencu v Maln. S tem bo zagotovljena dodatna varnost vseh udeležencev v prometu na teh odsekih, prihajajo pa tudi dolgi temni večeri, ko bo vidljivost še kako pomembna. Termini v športni dvorani so še na voljo Avgusta je Občina Horjul na spletni strani objavila javni razpis za najem športne dvorane pri OŠ Horjul. Društva, klubi in posamezniki so se že javili za najem dvorane, na voljo pa je še nekaj terminov. Zainteresirane vabimo k najemu, vse informacije o prostih terminih pa lahko dobite na sedežu občine, na telefonski številki 01 7591 120 ali na obcina@horjul.si. Klorirna postaja na Lesnem Brdu Zaradi nenehnih težav z oporečnostjo pitne vode na vodovodu Lesno Brdo, se bo v zajetju namestila klorirna postaja. Zadolženi za občinski vodovod poudarjajo, da je to nujni ukrep, ki bo uničil zdravju škodljive delce v vodi kakor tudi razkužil sam vodovodni sistem. To je seveda začasna rešitev, dokler se vodovod ne sanira in posodobi. Peter Kavčič Županova beseda Sprejet prostorski načrt nam ponuja nove možnosti Drage občanke in občani, za nami je izredno delovno obdobje, ki pa je s sprejetjem novega občinskega prostorskega načrta prineslo nove možnosti v naši občini. Težko je opisati koliko ur, truda, energije, sestankov in usklajevanj je bilo potrebnih za to, da smo lahko izpeljali ta postopek, ki je zahteval veliko angažira- nosti vseh vpletenih v občinski upravi. Upam si trditi, da zdaj končno prihaja čas, ko smo z ureditvijo protipoplavnih ukrepov prišli do trenutka, ko lahko začnemo delati na projektih, ki so zaradi dosedanje poplavne ogroženosti mirovali. Pravnomočnost OPN prinaša možnosti nadaljnjega razvoja in širitve podjetij Metrel in Huliot, kar nam tudi v prihodnje zagotavlja dodatna delovna mesta v občini Horjul. V Žažarju se bosta lahko začeli graditi težko pričakovana večnamenska športna dvorana in kanalizacija, na Vrzdencu in Lesnem Brdu pa je tudi vse na-red, da se v najkrajšem možnem času lotimo gradnje poslovilne vežice. Veseli me tudi, da so nekateri občani, ki želijo v prihodnje graditi na svojih zemljiščih, zdaj le prišli do te možnosti. Smo tudi v obdobju, ko se pripravljamo na začetek gradnje kanalizacije v Zaklancu. Na ob- čini smo poskrbeli tudi, da bo prišlo do ureditve meteorne kanalizacije, pločnikov in javne razsvetljave na tem območju. Sredi oktobra tudi pričakujemo dokončano vzpostavitev optičnega omrežja T2 na območju Stare ceste, Šolske ulice in ob potoku. Z zadovoljstvom zrem v prihodnost športnega parka Horjul, ki ima zdaj novega upravitelja. Naša vizija je jasna, tu želimo vzpostaviti center športnega dogajanja in druženja ljubiteljev športa zato vsi lepo vabljeni v prenovljene prostore, ki bodo svoja vrat odprli na začetku oktobra. Na koncu vam še voščim uspešno spravilo pridelkov in prijeten vstop v jesen, ki pa bo v naši občini še kako delovna. Župan Janko Prebil 14. redna seja Občine Horjul Potrjeni vsi predlogi Zbrani svetniki, Župan Občine Horjul Janko Prebil in občinski sodelavci, so na septembrski redni seji obravnavali tekočo tematiko. Ta je vsebovala sprejetje predloga odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Horjul, ukinitev statusa javnega dobra dveh nepremičnin, poročilo o polletni realizaciji proračuna, predlog za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Javni holding Ljubljana d. o. o. in predlog odloka o spremembah ter dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis. Na začetku seje je župan povabil vse prisotne k minuti molka v počastitev nedavno umrlega častnega občana Franca Golca, ki je pustil neizbrisljiv pečat v lokalni skupnosti saj je bil človek, ki ni ostal samo pri idejah in besedah, temveč se je stvari lotil dejavno in sadove njegovega dela uživamo še danes. Seja je bila za Občino Horjul tudi nekoliko bolj slovesna, saj je bila ena od točk na dnevnem redu tudi dokončno sprejetje sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Spremembe in dopolnitve odloka bodo pričele veljati skladno z določbami odloka po potrditvi gradiva na Občinskem svetu Občine Horjul in objavi v Uradnem listu RS , ki bo predvidoma konec septembra. Z ukinitvijo statusa javnega dobra dveh parcel, ki se nahajata nasproti Centra starejših Horjul, Deos d.d., in v naravi predstavljata del izven obstoječega cestišča in menjavo oziroma prenosom zemljišč s strani zasebnih lastnikov na občino, se bo omogočila ureditev tega območja. Da je občina lahko pristopila k izvedbi rekonstrukcije ceste proti Koreni je bilo potrebno razumevanje lastnikov, ki mejijo na cesto V sklopu tega projekta se bo uredila še okolica pokopališča. V teh dneh bo izbran izvajalec začel z deli, zaključek pa je odvisen tudi od naklonjenosti vremena. V nadaljevanju seje je finančna služba Občine Horjul je predstavila polletno realizacijo proračuna. Na tekočih odhodkih se realizacija vrši po planu, nekaj nižja pa je realizacija na področju investicij, saj je njihova realizacija povezana s sprejemom prostorskega plana in dolgotrajnih postopkov javnega naročanja. V prvem polletju letošnjega leta so prihodki presegli odhodke in se skupaj s prenesenimi sred- stvi iz preteklega leta prenašajo v prihodnje obdobje, zato zadolževanje tudi v prihodnje za pokrivanje trenutnih investicij, ne bo potrebno. Občinski svet je potrdil tudi predlog Občine Horjul za člana nadzornega sveta družbe Javni holding Ljubljana d.o.o. za naslednji dve leti. Občino Horjul bo za članico nadzornega sveta predlagala ga. Joži Žitko Pirc. Ob koncu seje so svetniki predstavili še vprašanja s področja drugih lokalnih zadev na kar so odgovorni tudi podali vse odgovore, oziroma predstavili trenutna stanja. Besedilo in Joto: Peter Kavčič Izraelski veleposlanik zadovoljen s sodelovanjem Novoimenovani veleposlanik Izraela Eyala Sele je na začetku septembra obiskal uspešno podjetje Huliot. V imenu župana Janka Prebila je po uradnem protokolu veleposlanika pozdravila direktorica občinske uprave Mojca Kucler Dolinar. Podjetje Huliot je eno izmed redkih podjetij v lasti Izraelcev v Sloveniji in pomemben zaposlo- valec v občini. Generalna direktorica Huliota Orit Schlesinger je izrazila zadovoljstvo zaradi tesnega sodelovanja z občino, predvsem pri vzpostavljanju pogojev za razvoj dejavnosti podjetja, in dobrih odnosov z zaposlenimi. Mojca Kucler Dolinar je poudarila, da je za občinsko upravo naporno, a uspešno obdobje, ki bo podjetju omogočilo nadaljnji razvoj: "Župan in so- delavci občinske uprave želimo tudi v prihodnje delati z roko v roki s podjetjem. Številna delovna srečanja, ki smo jih imeli v zadnjih mesecih na temo novega občinskega prostorskega » N aŠ Občina Horjul 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 » načrta in poplavne varnosti, počasi dajejo rezultate. Smo si pa tudi na občini želeli, da bi postopki tekli hitreje, zato smo v stalnem stiku z državnimi ustanovami, v katere pristojnosti spadajo posamezne za- deve, da bi reševanje čim bolj pospešili." Dobro sodelovanje je prepoznal tudi novi veleposlanik in zagotovil podporo pri izvedbi začrtanih projektov podjetja Huliot ter opozoril, da bo morala Slovenija za več tujih naložb vzpostaviti bolj privlačno davčno okolje, predvsem pa skrajšati administra- tivne postopke. Prav tako je izrazil pripravljenost Izraela za kulturno sodelovanje. Optimističen zaključek sestanka je bil, da bi bil morda za to primeren čas prihodnje leto, ko bo Občina Horjul praznovala dvajset let ustanovitve. Peter Kavčič, fotografija: arhiv Občine Horjul Nafotografiji z desne proti levi: Orit Schlesinger - direktorica Huliot d.o.o., Eyal Sela - veleposlanik Izraela, Nataša Osredkar - vodja proizvodnje, Mojca Kucler Dolinar - direktorica občinske uprave, Marjeta Trček - vodja računovodstva, Tanja Frank - prodaja. Slovesno odprtje Stare ceste v Horjulu Ob uspešno zaključenem projektu ureditve vodotoka Stojanšek in obnove spodnjega dela Stare ceste v Horjulu, je bilo 31. avgusta svečano odprtje ob predstavitvi vseh zaključenih del zainteresiranim občanom. To je bil eden od ključnih projektov, ki je občini omogočil širitev prostorskega načrta in napredek. Zbrane je nagovoril župan Janko Prebil, ki se je najprej zahvalil vsem občanom za potrpežljivost in sodelovanje. Poudaril je pomembnost ureditve vodotoka Stojanšek in obnove ceste za prebivalce tega dela Horjula. "Za našo občino je to pomembna pridobitev, saj nam predstavlja enega ključnih elementov pri novem prostorskem načrtu. Eden od pogojev za širitev je bila ureditev poplavnega območja, kar smo s sanacijo vodotoka in dvema zadrževalnikoma hudourniških voda tudi uspešno realizirali. Poleg tega smo ta del Horjula opremili z modernim optičnim omrežjem in postavili robnike ter cesto ustrezno razširili in preplastili. Odzvali smo se tudi na pobudo občanov za povečanje varnosti in umiritev prometa. Ustrezno, po predpisih in standardih smo postavili oznake za omejitev hitrosti na 30 km/h in postavili 'ležeče policaje', saj na določenem delu ni pločnikov, vemo pa, da veliko otrok iz tega dela Horjula hodi v šolo," je ob koncu nagovora še dodal župan Janko Prebil. Tehnično predstavitev in podrobnejši opis del je prisotnim predstavil direktor podjetja Euro grad Mirsad Letic, ki se je ob tej priložnosti stanovalcem zahvalil za dobro sodelovanje in strpnost v času izvedbe del, ki so tudi zato lahko potekala brez težav in po načrtu. Po zdravici je ob sladkih domačih dobrotah sledilo še prijetno druženje. Peter Kavčič, fotografija: Peter Kavčič Športni park Horjul z novim upravljavcem Dolgoročna vizija občine Horjul in novega najemnika športnega parka Sebastiana Bučarja je pripeljala do sklenitve dogovora o sodelovanju, ki je bil podpisan sredi septembra za obdobje desetih let. Prenovljeni prostori bodo odprli vrata v začetku oktobra. Športni navdušenci, toplo vabljeni! Poleg prenove, ki prinaša ti ponudbo športnih dejavnosti, modernejši videz, in sodobne ki se lahko odvijajo na igrišču gostinske ponudbe je cilj pove- za odbojko na mivki, zunanjem čati športne površine in razširi- nogometnem igrišču, otroških igralih in celo "pump track" stezi za kolesarje. Seveda dvoranski hokej ostaja tista glavna športna dejavnost, ki bo še naprej deležna veliko pozornosti. Zaradi dolgoletne tradicije in izjemnih dosedanjih športnih uspehov novi upravljavec v sodelovanju z občino želi obdržati dvoranski hokej v Horjulu in prispevati k dvigu kakovosti te športne discipline v Sloveniji. To je seveda možno le z vlaganjem v razvoj športa v Horjulu in kakovostno delo z mlajšimi selekcijami, povečanjem števila otrok in organizacijo turnirjev. Naslednji korak v športnem smislu bo ureditev zunanjega nogometnega igrišča. Zupan je ob podpisu pogodbe novemu najemniku čestital ter zaželel uspešno delo in poudaril, kako pomemben je šport za občino Horjul, saj povezuje tako stare kot mlade. Hokejski klub Di-namiti Horjul šteje 112 članov, preko razpisa za šport pa občina Horjul skrbi za sofinanciranje oziroma finančno pomoč, tudi v obliki brezplačne najemnine. Zupan je ob slovesnem podpisu še dejal: "Pomembno je, da ta šport podpiramo, ga ohranimo v Horjulu, saj smo po tem tudi prepoznavni širom Slovenije. Za dobro delovanje športnega parka pa je nujno, da pripeljemo tudi druge dejavnosti, ki bodo športnemu parku dale nov, svež in moderen imidž." Peter Kavčič Franc Golc je bil človek z veliko začetnico. Spomin nanj naj nas vedno znova opominja, da življenje ni le naša zasebna stvar, temveč da si moramo vsak dan znova prizadevati in se spraševati, kako lahko s svojim znanjem, izkušnjami, talenti pomagamo širši družbeni skupnosti. Gospod Franc Golc ni ostal samo pri idejah, besedah, temveč se je stvari lotil dejavno, zato tudi rezultati, katerih sadove obiramo še danes, niso izostali. Z veliko vnemo si je prizadeval za ustanovitev in aktivno delovanje Krajevne skupnosti Horjul. Petnajst let je opravljal naloge predsednika krajevne skupnosti Horjul v takratni občini Ljubljana Vič - Rudnik. Aktivno se je zavzemal za izgradnjo osnovne javne infrastrukture, občinskih cest, telefonije, vaških vodovodov, kanalizacije s čistilno napravo Horjul, osnovne V Častnemu občanu Francu Golcu v slovo šole, trgovine in gasilskega doma na Vrzdencu in še bil lahko naštevali. Izraze hvaležnosti smo mu tako občani in sovaščani izrekli ob imenovanju za častnega občana občine Horjul, ko je bil globoko ganjen ob prejemu občinskega priznanja iz rok predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja. V času zemeljskega življenja Golc ni vedno užival zadoščenja in hvaležnosti, ki bi jo moral glede na veličino opravljenega dela. Slovenci nasploh radi skoparimo z besedami zahvale, ko bi lahko še stisnili roko alipotrepljalipo rami. Vendar smo gospodu Francu Golcu hvaležni za vse in želimo, da mu dobri Bog obilno poplača. Počivajte v miru ob cerkvi svetega Kancijana na Vrzdencu. Župan Janko Prebil Občina Horjul N OS Občina Horjul 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Vrzdenški pink ponk Ljubitelji namiznega tenisa pozor! Leto je naokrog in čas je, da se spet zberemo in pomerimo moči. Druženje in seveda nekaj tekmovalnosti sta dobra razloga, da se nas zbere še več kot lansko leto, ko je bil turnir za vaški nivo odlično obiskan. Zaradi pozitivnega odziva in želje Vabilo ostalih občanov naše občine bomo letošnjega še popestrili in razširili. Poleg Vrzdenškega prvenstva, v katerem se merijo zgolj vaščani Vrzdenca, bomo vzporedno organizirali še turnir za ostale prebivalce naše občine. Na koncu pa bomo tekmovanja združili in dobili še skupnega zmagovalca. 14. oktober je datum, ko bomo na Vrzdencu, v gasilskem domu, okronali pr- vega prvaka Občine Horjul v namiznem tenisu ali bolje rečeno pink ponku za leto 2017. Da ne bo pomote. Ženske nikakor niso izključene in če vas bo dovolj, bomo izpeljali tudi turnir v ženski konkurenci. Vse zainteresirane vabimo, da ne odlašajo, se nam pridružijo in hitro prijavijo na 051 661 952 (Uroš). Se vidimo! ŠD Vrzdenec Spoštovani, vljudno Vas vabimo na POSVET, POSVEČEN SPOMINU NA 75. LETNICO REVOLUCIONARNEGA NASILJA V HORJULSKI DOLINI ter razmisleku o kršenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji v 20. stoletju., ki bo potekal V PETEK, 20. OKTOBRA 2017 V HORJULU. O času, kraju in sodelujočih na posvetu boste obveščeni preko spletne strani občine Horjul in ostalih načinov obveščanja. Vljudno vabljeni! Študijski center za narodno spravo, Občina Horjul, Odbor za pripravo posveta Horjul Tvirlerice uspešne na svetovnem pokalu Tvirling je zelo mlada zvrst, ki zahteva dobro psihično in fizično pripravljenost, mnogi pa trdijo, da je zaradi zahtev po natančnosti in usklajenosti gibov nastopajočih prisotne tudi precej znanosti. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na umetniški del, ki ob ustrezni izvedbi prinaša točke. Horjulske tvirlerice so z dobrim nastopom navdušile. Članice skupine MTS Horjul so pod vodstvom Valentine Buh v kategoriji Artistic group zastopale Slovenijo na svetovnem pokalu, ki je potekalo sredi avgusta v športni dvorani Zatika v Poreču na Hrvaškem. Že samo udeležba skupine na tako zahtevnem tekmovanju je velik uspeh in le dokaz o dobrem delu z mladimi v Horjulu, poleg tega pa dekleta žanjejo uspehe tudi na državni ravni. V močni konkurenci, kjer so sodelovale tri ekipe Japonske, po dve Francije, Italije in Kanade ter po ena ekipa ZDA, Anglije, Irske, Škotske, Švice in Hrvaške, so prikazale odličen nastop. Dekleta so brez odbitka in z veliko energije odplesala in navdušila občinstvo ter navijače v dvorani in preko spletnega prenosa. Na koncu so zasedla štirinajsto mesto, kar je za ekipo iz Slovenije v tej novi kategoriji zelo dober rezultat. Tekmovanja sta se v kategoriji Artistic par udeležili tudi Pia Kavčič in Laura Burjak Novak. Peter Kavčič, fotografija: arhiv Našega časopisa Obiskali smo Dravinjsko dolino Vsako leto na začetku jeseni imamo horjulski upokojenci izlet. Tokratni cilj je bila Dravinjska dolina. Naša prva postojanka je bila Sladka Gora z eno najlepših baročnih cerkev v Sloveniji. Zgodovino nam je podrobno razložil oskrbnik cerkve in nas nato povabil na ogled arhitekturnega muzeja v sosednjem objektu. Po ogledu smo bili povabljeni še v vinsko klet pod muzejem, kjer smo z veseljem okusili njihovo kapljico. Vidnejše hribovje Dravinjske doline je t. i. štajerski Triglav s pravim imenom Boč. Ta nudi zatočišče okoliškim vasem pred nevarnimi padavinami in viharji. S panoramsko vožnjo smo si ogledali kraj Poljčane in se ustavili v bližnjih Stude-nicah pri samostanu Domi-nikank iz 13. stoletja, kjer je danes muzej Studenice. V tem nekoč mogočnem objektu, ki je danes v precej klavrnem stanju, smo v cerkvi sv. Treh Kraljev poslušali ene najstarejših orgel v Sloveniji in ob sočasnem vonju starega objekta je slehernega izmed nas prepojil poseben občutek in spomin na pretekla dogajanja. Sledil je ogled učnega poligona za samooskrbo Dole v naselju Modraže, ki ga vodi prof. ddr. Ana Vovk Korže. Prikaz predelave nerodovitne zemlje v uporabno in nato pridelave bio izdelkov na tej predelani zemlji, proč od civilizacije v neokrnjeni naravi, je vsaj mene pustil brez besed. Začutila sem veliko spoštovanje do ge. Ane - intelektualke, ki svoje znanje in delo posveča raziskavam o preživetju v neokrnjeni in kruti naravi brez sodobnih pripomočkov in kemije. Prepričana sem, da med nami ni bilo prav nikogar, ki bi si upal živeti njeno življenje -posvečeno raziskavam z ogromno dela in malo zaslužka. Še bolj pa me je presenetilo njeno nesebično povabilo v njen dom - lično mormonsko hišico, v kateri preživi večino časa, ko ji vreme ne dopušča dela na zemlji. Sledil je še zadnji del našega programa - kosilo. Zadovoljni, morda že rahlo utrujeni, toda prepojeni z mnogimi vtisi, smo se ustavili v gostilni PULZ v Poljčanah, ki obratuje šele kratek čas. Postrežba je bila profesionalna, hrana odlična. Nadvse zadovoljni s celotnim dnem smo se odpravili proti domu. Tega dne bi težko našla napa- ko v organizaciji ali kje drugje. Enostavno je ni bilo. Resda vreme s soncem ni bilo radodarno, zato pa smo ga imeli dovolj v svojih srcih. Mislim, da si večina izmed nas želi še dolgo hoditi na takšne izlete in če nam bo le zdravje dopuščalo, bomo to tudi delali. Olga Gabrovšek, fotografija: Tone Čepon NflS Občina Horjul 25. september 2017*^ 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zlata medalja Janku Prebilu Janko Prebil, predsednik Čebelarskega društva Dolomiti - Polhov Gradec je na letošnjem sejmu Agra 2017 prejel zlato medaljo iz rok ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Dva razreda prvošolcev v Horjulu Med, ki ga je pridelal, je bil najvišje ocenjen glede na vse uradne ocenjevalne kriterije, kar pa sam vidi kot dokaz, da se da v domačem okolju z znanjem in skrbjo pridelati kakovostne čebelje proizvode. Po osvojeni srebrni medalji leta 2014, dveh zlatih leta 2015 in eni zlati lansko leto je zopet k temu pripomogla tudi zima , ki je precej udarila po čebelah', še dodaja Janko Prebil, ki se s čebelarstvom ukvarja že trideset let. Med je sicer že od nekdaj naravno sladilo, predvsem pa si v času ohladitve lahko z njim pomagamo pri dvigu odpornosti imunskega sistema. dokazal, da zna pridelati med največje kakovosti. 'Delo s čebelami me prav na poseben način sprošča in pomirja. V čebelnjaku si napolnim baterije, ki se iztrošijo po napornem delu na občini, saj čebele začutijo napetost ali stres in postanejo agresivne. Tam ni mobilnega telefona, glava mora biti mirna in misli zbrane. Letošnje in lansko leto sicer ni bilo najboljše v smislu donosa, saj je bilo za tretjino manj pridelka kot bi ga pričakoval ob normalni čebelarski sezoni. Daljše deževje in suša poleti so naredili svoje, nekaj pa je Čebele so dokaz, da je pri nas naravno okolje še čisto in ni prisoten škodljiv vpliv intenzivnega kmetijstva, predvsem pa se domač med loči od tistega na policah v trgovinah po tem, da so se čebele pri nas 'pasle' na smreki, konstanju in travniškem cvetju, na Kitajskem ali v Južni Ameriki pa temu ni tako. Tam so domače povsem druge drevesne vrste in zato tudi sam med ne more biti tak kot je domač. Besedilo: Peter Kavčič, foto: osebni arhiv Janko Prebil Vstop v osnovno šolo je prvi velik samostojen korak za naše najmlajše, novo poglavje. Ob takšni prelomnici je prav, da se jih pospremi na pot pridobivanja znanja in izkušenj. Skozi vrata osnovne šole Hor- v dva oddelka po 18 otrok. Pr-jul je na prvi šolski dan vstopilo vošolce in njihove starše je poz-36 prvošolcev, ki so razdeljeni dravil tudi župan Janko Prebil, ki jim je na kratko predstavil sodelovanje šole in občine ter povedal nekaj spodbudnih besed, da se bodo učenja veselili. Prisotnim staršem je predstavil pomen sodelovanja med občino in osnovno šolo, kjer je glavno vodilo zagotavljanje čim boljših pogojev za učenje. Zanimi- vi so bili komentarji nekaterih prvošolcev: nekateri se veselijo učenja črk in številk, drugi igre in ustvarjanja, vsi pa novih prijateljev. Vsem šolarjem želimo uspešno šolsko leto! Peter Kavčič, fototografija: arhiv občine Horjul Blagoslov protipoplavnih zaščit Ureditev hudourniškega vodotoka in postavitev protipoplavnih objektov predstavljata pomembno pridobitev za Vrzdenec. Zdaj se bodo lahko začele intenzivne priprave na gradnjo poslovilne vežice, ki je po končanem urejanju okolice nov prioritetni projekt na Vrzdencu. Poleti se je v občini Horjul veliko gradilo in urejalo hudourniške vodotoke. Dela v okolici cerkve sv. Kancijana so potekala v skladu s predpisi in študijo pro-tipoplavnega varstva. Zanimiva pa je tudi zunanja ureditev, saj se je izvajalec del, podjetje Euro grad, še posebej posvetil končnemu videzu, ki s kamnitimi brežinami in pregradami dodaja pravljično noto temu delu Vrzdenca. Zupan Janko Prebil je v kratkem nagovoru poudaril pomen ureditve vodotoka tako za vas Vrzdenec kot tudi celotno občino Horjul: "Ze več let nam je ta hudournik predstavljal težavo in neposredno ogrožal polovico Vrzdenca. Tu ne gre za vsakoletne poplave ampak pridejo na pet do deset let. V zadnjem obdobju so se pojavile trikrat, zato smo morali ukrepati in zastaviti projekt, ki smo ga sedaj tudi uspešno pripeljali do konca. Dela so uspešno potekala. Vsem lastnikom parcel, ki mejijo na vodotok, bi se rad zahvalil za razumevanje in sodelovanje ter sporazumne rešitve. Vse zaplete in težave smo reševali sproti in uspešno. Po prenovi stare ceste v Horjulu in vodotoka Stojanšek je bilo potrebno urediti tudi ta vodotok na Vrzdencu. S tem smo rešili poplavno problematiko. S sprejetim in potrjenim prostorskim načrtom sedaj ni več ovir za pridobitev gradbene- ga dovoljenja za gradnjo poslovilne vežice na Vrzdencu poleg cerkve sv. Kancijana.Trudili se bomo, da bi čim prej pridobili gradbeno dovoljenje in začeli z gradnjo." Nadzornik del Igor Rakun je omenil tudi tri pregrade in dovozno pot v zgornjem delu vodotoka ter poudaril, da je zdaj pomembno, da se ohrani ta zagon, ki je bil prisoten od samega začetka in se bo vodotok redno čistil ter vzdrževal. Pro- jektant Peter Suhadolnik je ob uradnem odprtju obrazložil, da je pri projektiranju tovrstnih rešitev treba vzeti v obzir že delo narave: "'Tudi tukaj smo temu sledili in poseg ni bil prehud, predvsem pa sem zadovoljen, da je preizkušnjo z nekaj večjimi nalivi nov vodotok že uspešno prestal. S hudourniškimi vodami je tako, da nikoli zares ne vemo, kdaj pridejo, vemo pa zagotovo, da bodo prišle in zato moramo biti na to ustrezno pripravljeni." Po blagoslovu župnika Janeza Smrekarja in prošnji, da bo urejen vodotok ščitil Vrzdenec in prebivalce pred hudournikom ter poplavami, je zbrane povabila v notranjost cerkve vodja restavratorskih del v njej magistra Anita Kavčič Klančar. Na svoj doživeti način je predstavila potek del in posebnost dragocenih poslikav v prezbiteriju. Konec oktobra bo tako poleg urejene zunanjosti cerkev sv. Kancijana, ki je ena pomembnejših cerkev na področju srednjeveškega slikarstva pri nas, dobila tudi novo notranjo podobo. Besedilo in foto: Peter Kavčič NflS Občina Horjul 25. september 2017*^ 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ulični piknik na Vrzdencu - tretjič V naši ulici na Vrzdencu, ki šteje 12 hiš, smo letos ponovno priredili ulični piknik. Tokrat je bil to že tretji po vrsti, tako da že res lahko upravičeno govorimo o tradicionalnem pikniku, ki ga prirejamo vsako prvo soboto septembra. Za organizacijo dogodka vsako leto poskrbi druga hiša, seve- da ob pomoči vseh drugih. Tako kot vsa prejšnja leta nam je tudi letos pri izvedbi dogodka po-nagajalo deževno vreme, ki kot kaže prav tako postaja del tradicije. Drugače kot prejšnja leta, ko smo morali piknik odpovedati ali ga prestaviti na nedeljo, smo letos našli rešitev pod Nuškinim nadstreškom. Zaradi slabe vremenske napovedi in neobetavnih jutranjih pogledov proti nebu smo klopi, mize in žar preventivno postavili pod streho, kar se je kasneje izkazalo za pravilno odločitev. Skrbi zaradi dežja so tako izginile in piknik se je lahko začel. Tega so bili še posebej veseli otroci, ki so od prvega uličnega piknika že precej zrasli, njihovo število pa se je od takrat (12) tudi že povečalo za enega fantka in dve punčki. Dogajanje smo letos dodatno popestrili z vlečenjem vrvi, pri čemer so se najprej pomerili med seboj otroci in potem še odrasli, razdeljeni v »ta zgornji« in »ta spodnji« del ulice. V mlajši kategoriji smo lahko spremljali precej izenačen dvoboj, medtem ko je pri odraslih premočno zmagal tudi nekoliko številčnejši »ta zgornji« del ulice. Piknik je potekal v prijetnem in sproščenem druženju vse do večera, ko so nas mrzel veter in vedno močnejši nalivi počasi le prisilili k umiku nazaj v svoje domove. Boštjan Zuljan in Maja Petrovčič Aktivni upokojenci se izobražujejo in potujejo Društvo upokojencev Horjul in društvo upokojencev Vrzdenec s pomočjo sredstev, ki jim jih preko javnih razpisov nameni Občina Horjul s pridom porabijo za boljšo kakovost v zrelem življenjskem obdobju. V Horjulu bo tako tudi v prihodnje poleg ekskurzij zanimivo tudi v oktobru, ko bo prišel v goste najstarejši slovenski olimpionik, nekdanji atlet Marko Račič, ki šteje že častitljivih 97 let! Na Vrzdencu pa v prihodnjem mesecu načrtujejo ekskurzijo Zahvala Spoštovani! Iz srca se zahvaljujem vsem, ki ste mi z oživljanjem na dan konjeniške prireditve v Horjulu rešili življenje. Pri zastoju srca ste mi takoj priskočili na pomoč. Hvala torej vsem prisotnim zdravnikom, gasilcem, reševalcem in osebju UKC Ljubljana ter ostalim, ki ste pomagali na kakršenkoli način. Naj vam Bog povrne. Lepo Vas pozdravljam, Rafael Urbančič z družino na Bizeljsko, kjer si boste lahko ogledali repnice, posebne podzemne shrambe za poljščine. Gospe se boste na rednih delavnicah v jesenskem času naučile izdelave rož iz krep papirja in novoletnih voščilnic. Peter Kavčič Aktiven dan brezplačno - pridite in preizkusite Center starejših Horjul v zgodnji jeseni odpira svoja vrata in navezuje stike z lokalnim okoljem. 10. oktobra ob 9.30 vas vabi na dan odprtih vrat. Predstavili vam bomo pro- starejše skupine prebivalstva, ki gram Aktiven dan - socialno- še biva v svojem domačem oko-varstveni program, namenjen lju. Pridite in izkusite, kakšen dvigu kakovosti življenja naj- je lahko aktiven dan. V okviru akcije Ustavi se! vam Prva podarja brezplačno udeležbo na delavnici Aktiven dan, ob koncu obiska pa boste prejeli tudi praktično darilo. Začeli bomo s kavo, končali pa s kosilom ob 12.30. Vmes boste telovadili in naredili nekaj koristnega za izboljšanje spo- mina in splošnega počutja. Prijave zbiramo do vključno 5. oktobra. Prijaviti se je mogoče osebno na recepciji Centra starejših Horjul, po telefonu 01 7591 300 ali po elektronski pošti info.hor-jul@deos.si. Slavi Kosec NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gradnja čistilne napreduje Obnova čistilne naprave v Polhovem Gradcu spada med pomembnejše dejavnosti za razvoj občine, hkrati pa gre za enega težjih finančnih projektov v občini, ki ga v večini financira Holding Ljubljana, katerega solastnica je tudi občina Dobrova - Polhov Gradec. Projekt, vreden več kot tri milijone evrov, bo namreč prispeval k izboljšanju kakovosti bivalnega okolja in življenja prebivalcev na območju Polhovega Gradca in sosednjih naselij, saj bo nova tehnologija povečala učinkovitost in omogočila doseganje zakonsko predpisanih standardov čiščenja odpadne vode, poleg tega pa bo zaradi večje zmogljivosti obnovljene čistilne naprave mogoč priklop novih gospodinjstev. Po zagotovilu predstavnika občinske uprave Janeza Jelov-ška, ki pokriva področje naložb v občini, obnova čistilne naprave poteka po terminskem načrtu. Zgrajeni so že biološki bazen, objekt za mehansko predčišče-nje, zadrževalnik ter objekt s puhali in finimi grabljami. V nadaljevanju leta bo izvajalec zgradil še valjast zalogovnik za blato, izdelal ostrešji na dveh že zgrajenih objektih, predvsem pa bo začel z montažo strojnih in elektro inštalacij. Z inštalacijskimi deli bo predvidoma zaključil do februarja 2018. Temu bodo sledili montaža opreme in urejanje okolice ter marca začetek polletnega poizkusnega obratovanja. Zaključek gradnje s pridobitvijo uporabnega dovoljenja je načrtovan za 29. september 2018. Nadja Prosen Verbič Skladno s terminskim načrtom Obnova slabega kilometra državne ceste R3-641/1369 v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu poteka, kot je bilo načrtovano, tako pravijo predstavniki izvajalskega podjetja CVP, ki jih ne zmoti niti deževje. Občina Dobrova - Polhov Gradec je septembra zaključila z ureditvijo dostopne ceste in parkirišča pri cerkvi na Dobrovi, s čimer želi izboljšati tudi problematiko odlaganja odpadkov na tem območju. Občina se je kot upravljavka gospodarskih javnih služb, urejanja in vzdrževanja občinskih cest in poti ter pokopališč v poletnih mesecih lotila urejanja dostopne poti in parkirišča pri cerkvi na Dobrovi. Zemljišča tam so v lasti Župnije Dobrova, zato je občina sprva pridobila služnostne pravice, nato pa začela z deli. Izvajalska dela so potekala v počitniških mesecih, ko to območje ni preveč obremenjeno, zaključna dela z asfaltiranjem so opravili na začetku septembra in narisali talne oznake sredi istega meseca. Občina želi hkrati z ureditvijo ceste in predvsem parkirišča izboljšati tudi precej perečo problematiko odlaganja odpadkov v okolici mrliške vežice in pokopališča na Dobrovi. V preteklosti se je na tem območju odlagalo različne vrste odpadkov na neprimeren način. Občina je ves ta čas iskala trajno rešitev zaplete- ne situacije. Sedaj veljavni režim odlaganja odpadkov na pokopališču Dobrova, kjer so odlaganju iztrošenih sveč namenjeni črni zabojniki z rdečim pokrovom, ostalim odpadkom s pokopališča pa črni zabojniki s črnim pokrovom, vsi za mrliško vežico, se je izkazal kot dobro delujoč. Obenem so odstranili sporen velik zabojnik za biološke odpadke, ob na novo asfaltiranem parkirišču pa bodo preuredili tudi obstoječi ekološki otok, ki je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov. Podoba tega območja Dobrove je sedaj dostojna in upamo, da bo tako tudi ostalo. Nadja Prosen Verbič Prihajajo jesenski meseci, ki bodo za domačine in lokalno prebivalstvo vsaj z gledišča emisij prahu znosnejši kot poletni, a za izvajalsko podjetje CVP prav gotovo manj primerni za delo. Toda, kot je videti v prvih septembrskih dneh, ko narava razsipa z dežjem, jih tudi to ne moti. Gradnja namreč poteka po terminskem načrtu, kar pomeni, da se bo projekt zaključil do sredine na- slednjega leta. Trenutno so že izdelani trije armiranobetonski oporni zidovi (OZ-2, OZ-3 in OZ-4) in kamnit betonski oporni zid, vidni sta obe avtobusni postajališči ob vznožju Jeriševega klanca, ustrezno pa je že urejen tudi del struge potoka. Istočasno se gradi tudi fekalna kanalizacija ter vsa ostala gospodarska javna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, telekomunikacijska infrastruktura). Izvajalca čaka še gradnja najbolj zahtevnega opornega zidu OZ-1, ki bo dolg kar 181 metrov in visok do 3,7 metra. Ta je predviden na trenutno najožjem delu Jeri-ševega klanca, kjer je pod cesto predviden še zadnji oporni zid OZ-5. Oba skupaj sta pogoj za izvedbo predvidene širitve državne ceste in prav tako za gradnjo enostranskega 1,5 metra širokega pločnika, posledično pa tudi za ustrezno ureditev varnosti pešcev in drugih udeležencev v cestnem prometu na tem do sedaj izredno nevarnem območju. Nadja Prosen Verbič Urejeno parkirišče pri cerkvi na Dobrovi Začetek del še v ta mesec Novo pridobitev bo tako petdesetim občanom, ki bodo po novem priključeni na javno kanalizacijo, morda prinesel kateri od dobrih decembrskih mož ali pa se je bodo veselili na začetku novega leta. Nadja Prosen Verbič Septembra je občina Dobrova - Polhov Gradec podpisala pogodbo z izvajalcem del in pripravila terminski načrt izgradnje manjkajočih krakov fekalne kanalizacije v Brezju. V eni od preteklih številk smo kajočih treh krakov fekalne ka-napovedovali izgradnjo manj- nalizacije na različnih koncih naselja Brezje, in sicer kraka D (95 metrov) od hišne številke Brezje 65 do 69a, G (126 metrov) od hišne številke Brezje 4 mimo Brezje 5a in J (88,5 metra) od hišne številke Brezje 74 do 74d. To je bil predmet javnega naročila, ki ga je Javno podjetje Vodovod Kanalizacija po pooblastilu občine Dobrova - Polhov Gradec vodilo, občina pa 23. avgusta letos zaključila s podpisom pogodbe. Za izvedbo del je bilo izbrano podjetje Komunalne gradnje d.o.o., ki bo projekt, vreden 107.000 evrov, z uvedbo v delo predvidoma začelo 18. septembra, dejanski začetek del pa se načrtuje za 25. september. Tudi tu bodo začetek in tempo narekovale vremenske razmere, izvajalec del je namreč s pogodbo zavezan, da z deli zaključi v roku 90 dni od uvedbe v delo. NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pravi prvi šolski dan za 91 šolarjev 1. september - Na območju občine Dobrova -Polhov Gradec, kjer delujeta dve osnovni in dve podružnični šoli, je njihova vrata prvič prestopilo 91 šolarjev. V dan, ki je bil poseben ne le zanje, pač pa tudi njihove starše, so jih s spodbudnimi besedami pospremili župan, ravnateljica in ravnatelj ter razredničarke in učenci. Prvi korak čez šolski prag, ki je bil za ene suh in za druge moker, je v javnih in zasebnih osnovnih šolah letos naredilo 3030 prvošolcev. 91 jih je to storilo na območju občine Dobrova - Polhov Gradec, in sicer so trije prvič prestopili prag POŠ Črni Vrh, šest POŠ Šentjošt, 51 pa jih je prvič zakorakalo skozi vrata dobrovske in 31 polho-grajske osnovne šole. Župan Franc Setnikar je skupaj z ravnateljico Ilinko Kucler, predstavnico občine ter predsednikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Dobrova - Polhov Gradec sprva obiskal prvošolce v podružničnih osnovnih šolah v Črnem Vrhu in Šentjoštu, nato pa skupaj z ravnateljem Viljem Kovačičem pozdravil še najmlajše šolarje na Dobrovi in se pridružil izrečeni dobrodošlic ravnateljice v Polhovem Gradcu. Vsem je zaželel, naj radi hodijo v šolo, saj se bodo v njej veliko novega naučili, spoznali nove prijatelje ter srečali mnogo zanimivega. Izročil jim je knjigo Ti si moje srce ter jih posladkal s sladkim presenečenjem. Star- šem, ki so na prvi šolski dan v šolo pospremili otroke, je položil na srce, naj otrokom pripravijo dan, ki ga ne bodo nikoli pozabili, učiteljem in šolskemu osebju pa zaželel uspešno delo in sodelovanje celo šolsko leto. Na dobro sodelovanje je opozorila tudi ravnateljica OŠ Polhov Gradec Ilinka Kucler, prvošol-cem pa dejala, da zanje prihaja sprememba, saj šola prinaša nove odgovornosti in dolžnosti, ter poudarila, da se bodo vsi vključeni trudili, da se bodo učenci v šoli dobro počutili. Tej želji so se pridružili tudi vodje podružničnih šol in učiteljice v Črnem Vrhu in Šentjoštu. Ob prestopu v osnovno šolo na Dobrovi so najmlajše čakali najstarejši učenci. Prav tako jim je v imenu teh zares pozitivno in iskreno dobrodošlico zaželel devetošolec Matevž, ki je med drugim dejal: "Ful smo vas veseli, saj prave šole ni brez prvošolcev. S tem, ko ste prestopili prag naše šole, ste postali člani naše velike družine." Natrosil jim je nekaj vzgojnih glede pozdravljanja v šoli ter jim iz prve roke navrgel nekaj izkušenj. Tudi ravnatelj Viljem Kovačič je zbrane na prvi šolski dan prijazno pozdravil ter jim med drugim zagotovil, da so otrokom in staršem ravnatelj in učitelji vselej na razpolago. Po pozdravih je povsod sledil prijeten kulturni program, ki so ga ustvarili starejši učenci. Nekateri so učencem z rumenimi ruticami zapeli in zaigrali nekaj dnevu primernih pesmic, drugi pa so jim pripravili pravo gledališko predstavo ter na ta način predstavili nekaj iz obogatitve-nih dejavnosti, ki se odvijajo na šolah. Temu je navadno sledila tudi razdelitev v razrede, spoznavanje razredničark in pravih sošolcev ter ogled matičnega svojega časa. Po spoznavanju z naj bi bil za prvošolce celoten prostora, v katerega bodo se- novim okoljem je bil čas za ma- prvi šolski dan. daj zahajali vsak dan, v njem lico in priboljšek, ki je bil ta dan Nadja Prosen Verbič, pa preživeli kar precejšen del slastnejši, nekaj posebnega, kot fotografija: NPV Za veselje otrok Predstavniki občine Dobrova - Polhov Gradec skupaj s predstavniki osnovnih šol Polhov Gradec in Dobrova redno spremljajo urejenost in ustreznost opreme in prostore, v katerih zavoda izvajata vzgojno-izobraževalne programe. Poletje in počitnice, ko ti prostori samevajo, so najprimernejši čas za posodobitve, obnove in popravila. Letošnje počitnice so bile delovne v vseh enotah. Sredi avgusta se je ustrezno uredilo zunanje igrišče pri podružnični osnovni šoli Črni Vrh, kjer se je dodatno postavila nova dvojna gugalica. Ta je že poskrbela, da so bili odmori črnovrških osnovnošolcev živahnejši. Nove gugal-nice so se razveselili tudi malčki iz vrtčevske enote Brezje. V počitniških mesecih je potekala tudi obnova lesenega dela fasade na Osnovni šoli Dobrova. Obnovitvena dela so bila obsežna, saj je bil les zaradi let in vremenskih razmer pošteno načet. Izvajalec je les očistil in pobrusil, ga premazal z zaščitnimi sredstvi in opravil lakiranje, dotrajane lesene plošče pa je v celoti zamenjal. Podoba dobrovske osnovne šole je bila ob vstopu v novo šolsko leto tako lepša. Upamo, da je bili morda tudi zato vstop za učence prijetnejši. Nadja Prosen Verbič, fotografija: NPV Zdravje na vsakem koraku 19.10.2017 ob 19:00 uri - Osnovna šola Polhov Gradec Predstavitev humanitarno-medicinske odprave - Kenija 2017, in Kako si pripraviti popolno potovalno lekarno Petra Prunk, dr. med. Kako izgleda zdravstveno stanje prebivalcev v odročni kenijski vasici sredi visokogor-sko-tropske Afrike? Zakaj se je skupina petih mladih zdravnikov odločila, da se po enoletnem zbiranju donatorskih sredstev in pripravljanju na tropske razmere, poda na dvomesečno odpravo? Kakšne so bile ovire in bolezni, s katerimi so se srečevali v Majiwi in kako so jih odpravili (ali pa tudi ne), vam bo iz prve roke predstavila Petra Prunk, dr.med., članica omenjene odprave. Na delavnici se bomo tudi naučili, kako si pripraviti popolno potovalno lekarno, ki bo postala naš stalni spremljevalec na bližnjih in daljnih počitnicah. 26.10.2017 ob 19:00 uri - Športna dvorana Dobrova Z dihanjem in hipnozo nad jezo, žalost in strah Doc. dr. Beno Arnejčič Kaj so zdrava in škodljiva čustva v vsakdanjem življenju, najnovejša znanstvena, strokovna in veščinska spoznanja o negativnih čustvih in njihovem izražanju, zakaj je potrebna preventiva pred jezo, žalostjo in strahom v življenju in delu, ter kako se zoperstavi-ti, sprejeti jezo, žalost in strah kot izzive in jih obvladati nam bo na delavnici predstavil doc. dr Beno Arnejčič, doktor znanosti s področja psihologije, mojster NLP, jungov couch in hipnoterapevt. Predstavil nam bo teoretične osnove stresa in izgorelosti in z njih pojasnjenih fenomenov in anti-stresnih tehnik. Naučili se bomo osnov hipnoze in samohipnoze v funkciji preventivnega in kurativnega delovanja zoper stres. NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dogodki in novosti v oktobru Vsak jubilej pride prav za druženje To se je dogajalo 9. septembra med vasjo Hruševo in delom Ga-brja leto po tem, ko je bila na novo zgrajena s prostovoljnim delom brv čez reko Grada-ščico, ki povezuje kot peš pot vas Hruševo in Žirovnikov Graben, ki pripada vasi Gabrje, potem ko je prejšnjo pred tremi leti odnesla poplava. Na pobudo predsednika vaške skupnosti Klemena Žerov-nika je bil organiziran piknik ob sami brvi. Toda zagodlo nam jo je vreme. Na začetku se je vlilo, zato se je vse skupaj preselilo v gasilski dom na Hruševem. Ta vremenska neprilika ni pokvarila vzdušja. Zbrali so se stari in mladi in uživali ob prijetnem pogovoru, dobri hrani in pijači. Pridne gospodinje so napekle razne dobrote, kuhar amater pa je kot lani ob odprtju tudi letos skuhal v visečem loncu odličen golaž. Ena od udeleženk je na- redila torto za prvi rojstni dan brvi. Srečanja se je udeležil tudi povabljeni župan naše občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, ki je lani finančno podprl strojna dela ob gradnji te brvi. Kljub dežju se je potrudil naš župnik dobrovske fare Alojz Golob, po domače rečeno, po-žegnati ta objekt. Nato je prišel še v gasilski dom in vse navzoče blagoslovil in jim zaželel veselo druženje. Ta navada druženja je obstajala že v preteklosti in je morala nekoliko javno zamreti zaradi političnih razmer, kakršne so pač bile. Kolesje zgodovine pa se vrti naprej ... Nič ne bo narobe, če tako druženje med sovaščani postane tradicionalno, kajti v sedanjem času tak in podobni načini medsebojnega povezovanja in izmenjave mnenj še kako pridejo prav, da se vsaj med seboj bolje spoznamo. Če pa se poznamo od prej, smo pa po možnosti skregani zaradi kokoši, psov ali pohojene trave. Vsaj nekajkrat na leto je lepo, da se odtrgamo za kakšno uro od televizije in računalnika, telefone pa imamo tako in tako v žepih. Janez Zadnikar Hruševo Župnija Črni Vrh v novi preobleki Že dejstvo, da je vsako leto manjše število novomašnikov, nam da misliti, da so nujno potrebne številne pastoralne spremembe v cerkvah širom Slovenije. Tako smo tudi farani župnije Črni Vrh letos doživeli veliko sprememb in novosti, na katere pa smo se že kar navadili, na določene pa se še bomo. Najprej sta se poslovila in predala svoje delo dolgoletna ključarja naše župnije, ki sta ju nadomestila nova dva. Na zadnjo julijsko nedeljo je še zadnjo mašo v naši župniji daroval dosedanji župnik Peter Nastran, ki je tukaj deloval od leta 2012. Najprej kot kaplan in pomočnik v župniji Polhov Gradec, nato pa je bil leta 2013 imenovan za upravitelja župnije. V celoti je prevzel vodenje leta 2014. Mogoče so katerega župljana ganile poslovilne besede, ki so bile namenjene ob slovesu župniku Petru, predvsem pa jih je lepo sprejel on. V zahvalo in spomin na našo župnijo in farane, smo mu izročili prelepo ročno izdelano uro s podobo črnovrške cerkve na vrhu hriba in kapelice pod njim. Po koncu svete maše smo se malo ustavili pred cerkvijo, poklepetali, se posladkali in okrepčali z domačimi dobrotami naših pridnih gospodinj. Že prva avgustovska nedelja je bila za nas nov pravi izziv. Sprejeti je bilo treba novega župnika oz. upravitelja naše župnije - Bogdana Oražma iz Polhovega Gradca. Bili smo veseli njegovega prihoda, zato smo mu kar na začetku maše izrekli besede dobrodošlice in jih podkrepili s skromnim da- rilcem. Gospodu Bogdanu bo v pomoč nekdanji župnik z Vrhnike gospod Blaž Gregorc, ki je bil sedaj sprejet v novo službo kot škofijski ekonom. Takoj naslednjo nedeljo je prišel v Črni Vrh z namenom, da daruje prvo mašo v naši župniji. Nekako nismo želeli delati razlik, zato smo se tudi gospodu Blažu zahvalili za ponujeno nesebično pomoč pri soupravljanju dveh župnij in mu v znamenje pozornosti izročili hlebec domačega kruha, ki predstavlja simbol dobrote. Pestrost svetih maš se nadaljuje. Gospod Bogdan je v Črni Vrh že pripeljal župnika Rufina z daljnega Madagaskarja. Naš rojak Janez Krmelj z njim sodeluje v misijonih tam. Ker je bil gospod Rufin na izobraževanju v sosednji Italiji, si je vzel čas in nas prišel obiskat. Kot zanimivost naj povem še to, da je bla- goslov ob koncu maše izrekel v materinem jeziku - malga-ščini. Tako, veliko je bilo sprememb, veliko jih še bo, vendar s skupnimi močmi, z malo potrpljenja, ponižnosti, sočutja do sočloveka in veliko dobre volje bodo vse ovire (če sploh so) premagane. Vsak začetek je težak, vendar se da vse premagati, saj tudi slovenski pregovor pravi, V SLOGI JE MOČ. Farani Črnega Vrha Pesnik Tone Pavček je zapisal: »Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.« In prav tako se počutimo tudi mi, tvoje prijateljice balinarke in prijatelji balinarji, draga Helga! Mislimo, da si na dolgem potovanju, da si obiskala teater in opero na Dunaju, da si si ogledala Oslo, da si odšla tudi malo v Helsinke, London in Pariz in da si želiš prav tako kot mi, da bi bili mi s teboj in ti z nami, da bi nam povedala, koliko zanimivega je po svetu in kaj vse si je vredno ogledati in doživeti. Nikakor se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da v tvoji roki ne bo več balinov in da nam ne boš več pomagala osvajati pokalov, da nas ne boš več razveseljevala s pozornimi darilci, ki si jih vedno izdelala sama ob novem letu, rojstnih dnevih, turnirjih in drugih dogodkih, da tvoja vztrajnost, delavnost, iznajdljivost, mirnost in dobra volja ne V slovo Helgi Kuclar bodo več del našega druženja in treningov, ki si se jih udeleževala tako rada, če pa nisi mogla priti, si nam poslala pozdrave in spodbudne besede in namesto da bi mi tolažili tebe, ko ti je zahrbtna bolezen pobirala moči, si ti bodrila nas, naj se veselimo, da lahko balinamo, da se lahko družimo in kako pomemben je vsak trenutek v življenju, ne tisti, ki je minil, ali tisti, ki še pride, pač pa ta tukaj, ta trenutek, ki ga živimo. Draga Helga, ostala boš v naših mislih, v naših srcih, in obljubljamo ti, da se bomo trudili udejanjati tvoje zamisli in skušali ohranjati dobro voljo in prijateljstvo. Hvala, ker smo bili lahko v tvoji ekipi. Prijetno potuj! Balinarke in balinarji DU Polhov Gradec A. N. Prišla je jesen. V gradu, grajskem parku in okolici bo poskrbljeno za pestro dogajanje. Morda pa se bo prilegel le preprost sprehod po parku, ki se že barva v jesenske barve. Prihajajo dolgi večeri in ob topli krušni peči ali prijetno zakurjenem kaminu bo lepo prebrati kakšno zgodbo, ki jo lahko poiščete v naši grajski knjižnici. Za vas smo na voljo, veselimo smo vašega obiska. NOVO - Ure pravljic v grajski knjižnici S tem mesecem vabimo vse otroke in ljubitelje pravljic, da se nam pridružite na URI PRAVLJIC. Pravljice bomo skupaj brali enkrat mesečno. Vsi otroci od tretjega do devetega leta lepo vabljeni, da se pridružite zbiranju žigov. Najbolj pridne čaka lepa nagrada. V pravljični svet se bomo prvič podali v četrtek, 26. oktobra ob 16.30. Sicer pa so vrata knjižnice odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in zopet tudi ob sobotah od 10. do 12. ure. NOVO - Polhov Gradec na Instagramu Skupaj z Mestno občino Ljubljana sodelujemo v projektu Lov na zaklade Osrednje Slovenije. Pripravili smo vam 10 odličnih predlogov za izlete, na katerih boste uživali v naravnih in kulturnih zakladih v našem okolišu in med katerimi je tudi Polhov Gradec z graščino in okolico. Uporabnike družbenega omrežja Instagram pa vabimo k sodelovanju. Na cilju vseh desetih točk vas čakajo lokalna darilca. Kako sodelujete? • Izberite in obiščite kraj z našega seznama. • Fotografirajte, kar vas je navdušilo. • Fotografijo objavite na Instagramu in jo pokažete še drugim. Ne pozabite pripisati ključnika (oz. "hashtaga") #CentralSlo-venia in označiti lokacije. • Na navedeni točki pokažite svojo objavo in prejeli boste lokalno darilce. Več na: www.visitljubljana.com/si/obiskovalci Sprehod v preteklost Ste že slišali za Babčerjev tabor? Ob vhodu v polhograjsko dolino je na levi strani kamnita gmota stožčaste oblike s prepadnimi stenami. V preteklosti naj bi na tem mestu stal stolp, ki je služil nadzoru vhoda v dolino. Ljudsko izročilo pravi, da je nekdaj tam stala utrdba, s katere so hrabre domačinke z vrelo vodo in oljem pregnale Turke. Na tem mestu so še vidni sledovi gradnje. Zaselek naj bi se v spomin na ta dogodek še danes imenoval Babna Gora. Več o Babčerjevem taboru in mnogo zanimivosti iz preteklosti naših krajev boste lahko izvedeli v nedeljo, 1. oktobra, od 16. do 18. ure. Vabljeni na ogled dvorske cerkve z vodenjem pod vodstvom vodnika Marjana Malovrha. Bučijada Na zadnji oktobrski dan, 31. oktobra, vabljeni na sedaj že tradicionalni dogodek Bučijada. Ustvarjali in igrali se bomo skupaj z animatorji pod vodstvom TD Polhov Gradec. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polhograjske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska. Čaj z grofom Blagajem Vabimo posameznike ali mlade pare, ki bi želeli za nekaj časa postati grof Blagaj ali grofica Antonija ter v njunem imenu voditi program Grajske čajanke za goste. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis. Zaželeno je znanje tujih jezikov. Vaše prijave sprejemamo na info@grad-polhovgradec.si ali info@dobrova--polhovgradec.si. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB-strani Polhograjska graščina Pripravile: Julija Buh, Marjan Malovrh, Ana Oblak, Nina Slana NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Govedorejsko društvo Dolomiti Srebrni jubilej obeležili z razstavo Lepa živina je ponos rejcev, ki želijo svoje uspehe prikazati na govedorej-skih razstavah, katerih namen je prikazati rejski napredek, izboljšati promet s plemensko živino, je tekmovanje najboljših rejcev in ne nazadnje tudi priložnost za druženje. V soboto, 9. septembra, je Govedorejsko društvo dolomiti v Polhovem Gradcu praznovalo 25-letnico delovanja z razstavo govedi lisaste pasme. To je pasma, ki je na območju delovanja Govedorejskega društva Dolomiti, pa tudi v Sloveniji, najbolj razširjena. Odlikujeta jo tako prireja mleka kot tudi mesa. Organiziranje in priprava razstave ter spremljevalnih prireditev je zahtevno delo, zato takšni dogodki niso prav pogosti. Pri obsežnih pripravah so sodelovali rejci, člani društva ter predstavniki selekcijske in kmetijskosvetovalne službe Kmetijskogozdarskega zavoda Ljubljana. Osrednji dogodek je bilo ocenjevanje razstavljenih živali, ki je potekal pod strokovnim vodstvom Jožeta Smolin-gerja iz KGZ Ptuj. Za strokovne komentarje in povezovanje je poskrbel Matija Rigler iz KGZ Ljubljana. Uradno odprtje razstave s kulturnim programom, ki so ga popestrili Moški pevski zbor TD Briše, Folklorna skupina Blagaj in skupina Perice iz Šentjošta, je povezovala Nadja Prosen Verbič. Prisotne so nagovorili predsednik Go-vedorejskega društva Dolomiti Matjaž Košir, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana Jože Benec in župan občine Dobrova -Polhov Gradec Franc Setni-kar. Na stojnicah domačih, pretežno ekoloških pridelovalcev in članic društva kmečkih in podeželskih žena je bilo možno poskusiti in kupiti domače proizvode in si ogledati prikaz peke kruha, zgodovino predelave mleka, predenje volne na kolovrat in klekljanje, ki ima v Polhovem Gradcu že stoletno tradicijo. Na stojnicah so se predstavila tudi podjetja, spon- Zahvala Govedorejskega društva Dolomiti Govedorejska razstava 2017 je za nami. Čeprav je bila že tretja, je preteklo kar nekaj let, zato je bila organizacija kar velik zalogaj za nas. Vse se je začelo spomladi z izborom živali, ki ga je opravila selekcijska služba KGZ Ljubljana. Skupini mladih rejcev in njihovim mentorjem se zahvaljujemo za striženje in učenje vodenja živali, kjer je bilo to potrebno. Skupaj z njimi je razstava potekala, kot mora. Velik hvala občini Dobrova - Polhov Gradec in zavodu Polhograj-ska graščina za vso podporo. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim sponzorjem, brez katerih ne bi zmogli. Da nismo bili lačni, se zahvaljujemo kuharski ekipi, Turističnemu društvu Briše, Lovski družini Polhov Gradec, aktivu kmečkih in podeželskih žena in vsem gospodinjam, ki so prispevale domač kruh, ocvirkovko in pijačo dobrodošlice. Ne gre pa brez zahvale pridni ekipi postrežbe, redar-ski, zdravniški in veterinarski službi. Hvala OŠ Polhov Gradec za pomoč v otroškem kotičku. Hvala tudi vsem nastopajočim in voditeljem razstave. Hvala svetovalni službi KGZ Ljubljana za sodelova- nje. Veliko ur dela in materiala so prispevali naši člani in podporniki pri postavitvi prizorišča in organizaciji razstave. Da je bilo še lepše, ste poskrbeli s krašenjem odra, stojnic in vprege z zvonci. Hvala vsem, ki ste se odzvali na naše vabilo in popestrili dogodek s svojim prikazom in ponudbo. Razstave pa ne bi bilo brez vas, rejci, ki ste se odločili sodelovati in ste se na to tudi dlje časa pripravljali ter pripeljali živali. Velik hvala. Ne nazadnje pa se zahvaljujemo tudi vsem vam, obiskovalci, ki ste z obiskom pokazali, da nas podpirate pri promociji kmetijstva in pridelavi zdrave slovenske hrane. Zavedati se je treba, da brez kmetov ni ne obdelane zemlje ne hrane. Bodimo ponosni, da smo kmetje. Vidimo se zopet na Govedorejski razstavi 2027! Šampionka razstave - rejec Alojz Kopač Ocenjevanje krme - predavanje in prikaz na prostem zorji razstave. V sklopu spremljevalnih prireditev so predstavniki kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana pripravili dva dogodka. Gospodarnost reje lisaste pasme je mogoče izboljšati v prvi vrsti s kakovostno lokalno pridelano volumino-zno krmo. Rejcem je znan rek »krava pri gobcu molze«, zato so z zanimanjem prisluhnili Antonu Zavodniku, ki je na vzorcih sena in silaže predstavil, kako sami organoleptično ocenimo kakovost krme in jo vključimo v krmni obrok. Za kulinarične užitke potrebujemo kakovostno meso, ki ga želimo čim bolje tržiti. Peter Indihar je predstavil tehnologijo zorenja rdečega mesa. Medtem so sodelavci pripravili zoreno meso za degustacijo. Za okusno meso je bilo veliko zanimanja, zato bosta proizvodnja in trženje tovrstnega mesa zagotovo nov izziv za rejce. Obiskovalci, predvsem pa rejci so nestrpno pričakovali rezultate ocenjevanja krav po posameznih kategorijah - plemenske telice, prvesnice ter mlajše in starejše krave. Razglasitev rezultatov je bila tudi osrednji dogodek prireditve. Najmlajši so popestrili prireditev kot vodniki telet. Predsednik govedorejskega društva Matjaž Košir jim je za spodbudo podaril male zvončke, prisotni pa velik aplavz. Kmetje so lahko in morajo biti ponosni na svoje delo in uspehe. Organizatorji in udeleženci razstave so se odlično odrezali, prav tako pa tudi obiskovalci, ki so pokazali veliko zanimanje za dogodke, pohvalili prireditev in dali tako spodbudo kmetom, rejcem, ne nazadnje pa tudi strokovnim službam za njihovo delo. Nada Gabrenja, KGZ Ljubljana Razvrstitev razstavljenih živali Kategorija živali mesto v skupini Rejec - Lastnik živali 1 Tomaž Lampret, Drževnik 7, Dobrova Plemenske telice 2 Matjaž Košir, Šentjošt nad Horjulom 42, Horjul 3 Anton Dolinar, Brezje pri Dobrovi 22, Dobrova 1 Anton Dolinar, Brezje pri Dobrovi 22, Dobrova Pvesnice 2 3 Tomaž Lampret, Drževnik 7, Dobrova Tomaž Trobec, Setnik 19, Polhov Gradec MIS VIMENA Naj vime v skupini 1 Alojzij Kopač, Gabrje 5A, Dobrova ŠAMPIONKA .. . RAZSTAVE j vime v pini Mlajše Krave 2 Ivan Končan, Brezje pri Dobrovi 8, Dobrova 3 Alojzij Kopač, Gabrje 5A, Dobrova 2. mesto za vime v skupini 1 Matjaž Košir, Šentjošt nad Horjulom 40, Horjul Starejše krave 2 Tomaž Lampret, Drževnik 7, Dobrova 3 Alojzij Kopač, Gabrje 5A, Dobrova Naj vime v skupini NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Godba na (G)rajski poroki Godbeniki Godbe Dobrova - Polhov Gradec so zavzeto zagrizli v novo sezono. Strokovno podkrepljeni še v Glasbeni šoli Emil Adamič se intenzivno pripravljajo na letni koncert v oktobru. Sledilo bo še nekaj manjših nastopov. Slavnostni koncert z gosti, ki da so naši kraji eni najlepših na naj ostanejo še nekaj časa skrivnost, pa bo 27. oktobra v dobro-vski športni dvorani. Ne pozabite si rezervirati tega večera! Mislim, da se vsi strinjamo, svetu in nam zelo dragi. Tako menijo tudi mnogi mladi pari, ki si za najlepši dogodek v svojem življenju izberejo Polho-grajsko graščino. V čudovitem Rekordnih 25 otrok na Noči z gasilci Četrta izvedba Noči z gasilci mladine PGD Dvor se je začela v petek, 18. avgusta, ko se je rekordnih 25 mladih zbralo v gasilskem domu, kjer so preživeli naslednja dva dni. Petek, 18. avgust Dejavnosti so se začele v petek ob 18.00, ko smo se zaradi izredno vročega vremena podali na Spolzki tobogan v Bab-no Goro, kjer so otroci nadvse uživali. Ura vožnja po spolzki podlagi je bila hitro mimo in bilo se je treba odpraviti proti gasilskemu domu. Med hojo smo lahko v živo opazovali tudi izvoz gasilcev zaradi prometne nesreče štirikolesnika. Razdelili smo se v skupine, ki so veljale vse dni. Najstarejših pet udeležencev je izmed preostalih udeležencev izbralo svoje člane ekipe. Tudi letos smo imeli pošto, kjer so se zbirale vse misli udeležencev. Kaj hitro je bila na vrsti večerja, ki so si jo otroci pripravili sami. Pekli smo palačinke, na odprtem ognju pa koruzo in hrenovke. Zatem je sledilo težko pričakovano prenočevanje v gasilskem domu. Dvorana gasilskega doma je bila do zadnjega kotička polna podlog za spanje, spalnih vreč in otrok. Sobota, 19. avgust Pred zajtrkom smo imeli telovadbo, da so se naši možgani dodobra zbudili pred napornim dnem, ki nas je čakal. Dopoldne smo odhiteli v Babno Goro h kozolcu, kjer se tudi pripravljamo na tekmovanja. Do Babne Gore smo odšli peš po cesti mimo Dolenje vasi. Zaradi nekoliko nižjih temperatur smo vodne igre izvedli v nekoliko okrnjeni izvedbi - brez pretiranega močenja. Kljub temu smo se vsi nadvse zabavali, saj niso bili najboljši tisti, ki so bili najmočnejši, temveč je bilo treba uporabiti tudi nekaj iznajdljivosti. Vodnega zidu in igre z balončki so se udeležili le najpogumnejši otroci. V okolici se je že začelo oblačiti, zato smo se hitro odpravili proti gasilskemu domu, kjer smo se okrepčali s čevapčiči, ki sta jih spekla dva mladinca. Sledil je veliki Človek ne jezi se, kjer so bili figurice kar otroci sami. Za popestritev igre so bili na določenih točkah deležni posebnih nalog - smešna oblačila, piškoti, voda, vprašanje. V nadaljevanju smo se pomerili še v križcih in krožcih. Po slastni pici so se starejši pomerili v odbojki, mlajši pa so igrali Activity. Nočno deževje je shladilo tudi temperaturo v dvorani gasilskega doma, tako da smo trdno spali vse do jutranjih ur. Tako nismo opazili niti "skrivnega obiskovalca", ki je svoj prihod kasneje podkrepil s slikami. Nedelja, 20. avgust Nedeljsko jutro je postreglo z oblačnim in hladnim vremenom, a se je počasi sonce le pokazalo. V dopoldanskem času smo se odpravili v Dolenjo vas k Lanišarji, kjer je potekala redna mesečna vaja, ki so jo naši gasilci izvedli skupaj s sosednjim PGD Polhov Gradec. Otroci so si tako ogledali delo in postopke pravih operativnih gasilcev. Po kosilu (zrezki, kisel krompir) smo se razdelili v dve skupini in se odpravili na dve različni ambientu narave v grajskem parku bo poskrbljeno za poročni obred, pogostitev in kdor želi tudi za godbeno spremljavo. V septembru , ko zna narava za-žareti v raznobarvnem listju, pa tudi obilno blagoslavljati z dežjem, je Godba Dobrova-Polhov Gradec polepšala že tako izje- men dan dvema mladoporočencema. To je bila tudi za mlade godbenike zanimiva izkušnja, ki jo bodo z veseljem še kdaj ponovili, le povabite jih! Magdalena Tehovnik lokaciji. Pri gasilskem domu so se otroci preizkusili v vrvni tehniki, in sicer v natančnem premiku premena z enega mesta na drugega. V Tlakah pa so bile otrokom na voljo številne vedrovke, pa tudi C-cev, saj so morali z ekipnim sodelovanjem pogasiti pravi ogenj. Zadnja aktivnost je bila skriti zaklad. Mentor Klemen je pripravil številne vmesne namige, mladina pa je poskušala kar se da hitro priti do končne rešitve. Kje se je skrival zaklad, pa vprašajte otroke, ki so ga iskali. Zadnjo urico srečanja smo izkoristili za podelitev prav posebne nagrade. Za najbolj vestno obiskovanje vaj od lanskoletne Noči z gasilci do letošnje je posebno priznanje (lesen Krtko) prejela mladinka Maja Kuclar. V enem letu je bila prisotna kar na 83 vajah, za preostalih 12 vaj pa se je opravičila. Po dogovoru to pomeni 100-odstotno udeležbo. Enak uspeh so zabeležili še Jan Je-senovec (70 udeležb na vajah), Sara Kopač (66) in Miha Kuclar (58). Klemen Zibelnik, PGD Dvor & « Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Podpiramo nepodpirljivo! Če bi po treh letih delovanja vlade Mira Cerarja želeli našteti vseh 15 ministrov, bi imeli velike težave. Veste, kdo je minister za Slovence po svetu? Ali pa ministrica za okolje in prostor? Ampak prav vsi bi se spomnili ene: ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Slovenski pregovor pravi, da dober glas seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Torej dlje. Če za Milojko vemo vsi, je to verjetno prej zaradi slabega kot dobrega dela. Pa poglejmo, kaj smo ob drugi interpelaciji zoper zdravstveno ministrico lahko prebrali na socialnih omrežjih. »Od prve interpelacije (v letu 2016) se ni nič spremenilo. Pogoj, da predstavi zakon o financiranju zdravstva po 1 letu ni izpolnjen.« Pa smo davkoplačevalci kljub temu plačali 12 njenih plač ... »Od ministrice za zdravje nimamo odgovora, kako sistemsko okrepiti naše javno zdravje. Z delom ministrice smo zelo nezadovoljni.« Pa jo premier Cerar še naprej trdno podpira. »Glasno smo opozarjali, da reforme ne bodo izpeljane, da se težave poglabljajo.« Očitno ne dovolj glasno! »Pod to ministrico so pacienti in javni zdravstveni zavodi danes na slabšem, kot so bili kadar koli prej.« Ta očitek drži. Četrt milijona Slovencev čaka na zdravstveni poseg, pa se zdi, kot da vlade Mira Cerarja to ne gane. Še več, dobaviteljem medicinske opreme, ki bolnišnicam dostavljajo opremo po nekajkrat višji ceni kot v tujini, vlada namenja še posebni interventni zakon, s katerim jim bo zagotovila 136 milijonov evrov za poplačilo izstavljenih računov. Ne pa pacientom. Sedaj pa k bistvu. Človek bi pričakoval, da so zgoraj navedene izjave izseki iz interpelacije SDS zoper Milojko Kolar ali pa vsaj citati navedb opozicijskih poslancev v razpravi o interpelaciji ministrice. Narobe. To so uradna stališča ene od vladnih strank, objavljena na Twitter profilu poslanske skupine. Tiste poslanske skupine, ki Miru Ce-rarju zagotavlja 46 glas in ima moč ga ohraniti ali zrušiti. In sedaj pride najslajši del te sage - salomonska obrazložitev glasovanja poslanske skupine DeSUS: »Ministrice ne podpiramo, a ker vidimo, da je predsednik vlade v stiski, pomeni naša zavrnitev interpelacije predvsem podporo njemu.« Razumi, kdor more. Če torej poskušam razumeti ta miselni preobrat v razmišljanju Erjavčevih poslancev, moram verjetno zapisati takole: »Vemo, da 250.000 pacientov trpi v čakalnih vrstah po bolnišnicah. Ampak mi mislimo, da še bolj trpi Cerar, kajti če bi glasovali za interpelacijo zoper ministrico (čeprav bi v resnici morali), bi s tem padla ministrica, zelo verjetno pa tudi Cerar. In mi nočemo, da Cerar pade!« Če dodam še malce real-politike, pa bi zvenelo takle: »In mi predvsem nočemo, da bi vlada padla, ker bi potem padli tudi naši mandati.« Tako to gre v domnevno najbolj moralno etični vladi v zgodovini Slovenije. No, še naslednjih 9 mesecev ... Spoštovani, zadnja tri leta smo se lahko "brali" v tem časopisu. Pred mesecem dni so mi sporočili, da ne morem več pisati za Naš časopis. Baje zato, ker sem politik, (vaš?) poslanec. Veselilo me je, da sem vam lahko enkrat na mesec predstavil svoja razmišljanja in žal mi je, da jih ne bom več mogel. Me pa lahko še naprej spremljate na mojem Twitter ali Facebook profilu, pa tudi na televiziji, ko v zvezi z bančno luknjo zaslišujem tiste, ki bi jih morali zaslišati že bistveno prej. Anže Logar NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 2. Polhkov vikend v znamenju plezanja Polhov Gradec, 26. in 27. avgust - Javni zavod Polhograjska graščina se je tudi tokrat lotil Polhkovega vikenda po dveh plateh, kulturni in športnoadrenalinski. Po naporni soboti, ko so pod streho uspešno spravili kar pet grajskih porok, smo v soboto zvečer uživali še domačini v pestrem kulturnem programu. Ob 20. uri je bila na sporedu kino predstava animiranega filma Moana, nato je sledila slovenska celovečerna filmska uspešnica, komedija Pr' Hostar. Pohvaliti je treba organizatorje za kakovosten filmski program, ki je zahteval najsodobnejšo opremo za predvajanje in pra- vega kino operaterja! V nedeljo sta Damjana Golavšek in Sten Vilar najmlajše navduševala v glasbeni predstavi Najboljši par. Če jim je lani uspelo animirati mladino s športnimi adrenalinskimi vrvmi in jeklenico preko celega parka ("zipline"), je letošnji adrenalin predsta- vljala velikanska - kar sedem metrov visoka gugalnica, ki jo je po navodilih Rajka Tominca izdelal Marko Rus iz Črnega Vrha. Kot plezalni izziv pa je gorska reševalna služba pripeljala ravno tako visoko mobilno plezalno steno s kar 33 m2 plezalnih površin! Gorski reševalci so prikazali tudi postopke reševanja ponesrečencev v gorah, pri čemer je do ranjenca prvi prišel reševalni pes in opozoril reševalce z glasnim laježem. Izurjena reševalca sta nato prikazala spust ranjenca na nosilih s škripci in vrvmi, po katerih sta potem celo popoldne spuščala in dvigala tudi navdušene otroke. Velik hvala tudi pri- zadevnim članom lokalnega Planinskega društva Blagajana, saj so pomagali pri organizaciji in varovanju otrok z vrvmi, ko so ti osvajali plezalne veščine. Za dodatni adrenalin je Raj-ko Tominec, sicer idejni vodja adrenalinskega dela prireditve, ob grajski lipi napel vrvi (t. i. "slackline") in s tem otrokom po srcu in letih omogočil dodatno zabavo z igro ravnotežja. Dodatni umetniški pridih prireditvi, ki jo je letos tudi zaradi sončnega vremena obiskalo precej več ljudi kot lani, so dodali markaci-sti PD Blagajana, ki so skupaj z otroki na kamne risali markacije. Otroška menjalnica pri pralnici je delovala po načelu en kos daš in enega odneseš, trgovanje se je celo nedeljsko popoldne odvijalo s knjigami, igračami in oblekami. Da pa lakota ni bila prehuda, je za postrežbo s flancati poskrbela Marija Končan in to kar pri odprtem ognjišču okroglega trinožnega žara ("open fire"). Med filmom so pekli kokice ali pokovko, šmoren ali cesarski praženec. Letošnja ekološka novost so bili stekleni kozarci, ki so jih gostje dobili s plačilom kavcije in so se nato sami odločili za njihovo vračilo ali nakup. Da ne pozabim še na glavno maskoto prireditve - polh Bla-gajko je prisoten kot animator vse od lanskega Polhovega vikenda in otroci ga naravnost obožujejo! Sebastjan Vehar Oktobrski dogodki v Knjižnici Dobrova Ure pravljic v Knjižnici Dobrova S 4. oktobrom v Knjižnico Dobrova na Ure pravljic spet vabimo male navihance, ki se radi izgubijo v domišljijskem svetu. Vsako prvo sredo v mesecu ob 17. uri bo od oktobra 2017 do aprila 2018 z vami pravljičarka Ana Suhadolnik. Za otroke od 2 do 6 let. Predavanje v Knjižnici Dobrova Vabimo vas na strokovno predavanje Gradaščica in slovenski impresionizem, ki bo 11. oktobra ob 18. uri v Knjižnici Dobrova. Predavala bo Rajka Bračun Sova. Prve slovenske impresionistične slike so začele nastajati malo pred letom 1900 nedaleč od Ljubljane - v Stranski vasi pri Dobrovi. Na ravninskem predelu se hudourniška reka Gradaščica začne tesneje viti med hišami in z značilnim drevjem ponuja obilico lepih pogledov. V slikoviti pokrajini na stiku Polhograjskega hribovja in Ljubljanskega barja sta rada slikala na prostem Rihard Jakopič in Matija Jama. Prehodila sta velik del travnikov, gričkov, gozdov in se spuščala h Gra-daščici, obrasli z vrbami, jelšami in topoli. Preproste motive sta slikala v poletni vročini, jesenski svežini, zimskem mrazu ... V Stransko vas se je Jakopič vračal kar deset let. 18. Oktober v Knjižnici Dobrova 18. oktobra bomo gostili dve prireditvi: ob 16.30 se bo začela delavnica Izdelovanje šopkov iz krep papirja, ki je namenjena vsem, ki se želijo naučiti nove spretnosti; ob 18. uri pa bo sledilo predavanje Osebno dopolnilno delo in vrednotnica, na katerem se boste seznanili z možnostmi za dopolnilno delo in predpisi, katera dela se lahko opravljajo preko osebnega dopolnilnega dela, kdo jih lahko opravlja, pod kakšnimi pogoji in katere so glavne spremembe na področju osebnega dopolnilnega dela. Izvedeli boste še, kako izgleda priglasitev osebnega dopolnilnega dela, na kaj moramo biti pozorni pri osebnem dopolnilnem delu, kako izstavimo račun za opravljeno delo/storitev in kdo mora naročiti vredno-tnico. Prijave zbiramo do 17. oktobra v knjižnici in na bd@mklj.si. PD Blagajana Polhov Gradec Tam daleč na Koroškem Olševa-Govca Olševa je za nas precej oddaljena. Ta grebenska gora se dviguje nad Solčavo na Koroškem. Poleg izhodišča v Svetem Duhu v Podolševi je tu še drugo, imenovano Zadnji travnik, s koroške strani. Tega smo si na sončno julijsko nedeljo izbrali planinci PD Blagajana in se podali na pohod na Govco (1928 m), najvišji vrh Olševe. Pot je za poletno vročino zelo prijetna. Tako rekoč do sedla poteka po senčni strani. Med tokratno planinsko druščino je bila skupina otrok. Svojim letom primerno so se spodbudno postavili na čelo. Najmlajši, nekaj čez dve leti star »pohodnik«, je varno sedel v otroškem nahrbtniku, ki ga je nesel oče. Vrh je travnat in na njem je dosti prostora. Razgled je bil jasen in prostran. Pred nami so se dvigale Kamniško-Savinjske Alpe, v daljavi greben Košute, Triglava seveda nismo mogli zgrešiti, celo Uršljo goro je bilo moč opaziti. Užitek s poletnim smučanjem po melišču ob vrnitvi so si privoščili le najmlajši. Izvir reke Meže je bil zadnja ogledna točka vročega pole- tnega dne. Treba je bilo pa kar nekaj pohodniške spretnosti, da smo prišli do njega in si bistro vodo natočili v steklenice. V Solčavi smo se odžejali, otroci pa so si izbrali bolj izviren način hlajenja. Savinja v Solčavi še ni globoka in voda je bila prav osvežilna. To je bil eden prvih izletov vodnika Igorja Dolenca. Zeli-mo mu še veliko takih. Naj bo povsod varen njegov korak in koraki tistih, ki mu bodo sledili. Milka Bokal NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Iz OŠ Polhov Gradec Ekskurzija v Rim Zgodaj zjutraj, okoli pol petih, sem se zbudil z veseljem, ki ni pričakovano za najstnika ob tako zgodnji uri. Bil je 7. september in bil je dan, ko nas je naš učitelj g. Simon Purger peljal v Rim. Hitro sem si spakiral sendviče in odšel na avtobusno postajo v Polhov Gradec. Tam smo bili med prvimi, ampak to vseeno ne pomeni, da nas je bilo malo. Bilo nas je kar 59 in še tri spremljevalke: ga. Maja Šajn, ga. Katja Premrl ter ga. Francka Hribernik. Ob petih smo odrinili iz Polhovega Gradca, avtobus je bil poln do zadnjega sedeža. Prve pol ure smo še vsi hoteli zaspati, a je le redkim uspelo. Pot je bila zelo zabavna, a tudi dolga. Vmes smo se ustavili štirikrat ali petkrat. Po desetih urah smo končno prispeli v Rim, natančneje v krščanske katakombe, kjer so pokopavali svoje umrle. Imajo več kot 20 km poti, kar bi bilo zelo težko izkopati, če ne bi bila tukaj vulkanska kamnina, ki je zelo mehka, a ko oksidira, postane trda kot kamen. Potem smo se odpravili še k baziliki sv. Pavla, ki je meni ena izmed lepših v Rimu. Potem smo končno prišli v kolegij Serafic, ki je zelo lep in urejen. Hitro smo se udomačili in bili skoraj preveč glasni. Nato pa je nastopila obilna večerja. Do desetih smo bili še v sobah, potem pa smo morali zaspati, kar pa je bila misija nemogoče. Naslednji dan smo vstali ob pol sedmih, ker smo ob sedmih imeli zajtrk, nato pa smo z metrojem odšli v Vatikan, kjer smo si ogledali baziliko sv. Petra, vatikanske muzeje. Okoli ene smo imeli prosti čas za kosilo in še sprehod ob stojnicah. Potem smo odšli naprej do cerkve sv. Cecilije, Fontane di trevi, nato pa še do španskih stopnic. Nato smo vsi utrujeni od hoje odšli na metro pa v kolegij. Večer je potekal isto kot prejšnji, bujenje pa tudi. Tretji dan smo najprej odšli v baziliko sv. Kle-mna, ki ima kar tri nadstropja. Čisto blizu pa je znameniti Ko-losej, kjer smo se zadržali kar nekaj časa. Pot smo nadaljevali od rimskega foruma do znamenitega kipa ustanoviteljev Rima, dvojčkov Romula in Rema. Potem smo šli do županove palače, kjer smo imeli prosto. Jaz sem šel s svojimi prijatelji na pico, kjer pa smo zagledali to, kar smo iskali. Bliskal se je v svoji modri veličini, sam Ford Mustang GT Shelby 500. Pot nas je vodila do znamenitega panteo-na, kjer nas je navdušila njegova kupola. Za konec smo odšli še v neko cerkev, zraven nje pa je bil atelje mozaikov, ki smo si ga lahko ogledali zaradi učiteljevih zvez. Končno je napočil čas, ko smo odšli v kolegij, kjer je naša utrujenost izginila in odšli smo igrat nogomet. Po nogometu smo odhiteli na večerjo. Ko smo pojedli, smo odšli v sobe, kjer smo morali zaspati ob desetih, a smo bili budni še dolgo. Zju- traj (na žalost zadnji dan) sem s prijatelji odšel k maši, prej pa sem še spakiral. Po zajtrku smo odšli proti domu. Načrtovano je bilo, da bi odšli še v neko mesto, a je preveč deževalo. Med potjo smo izvedeli, da so v Rimu poplave, tako da smo imeli veliko srečo z vremenom. Zvečer, ko sem prišel domov, sem kar hitro zaspal, saj sem bil zelo utrujen od vseh dogodivščin. Rad bi se zahvalil učitelju g. S. Purgerju in trem spremljevalkam ter seveda staršem, ki so nam omogočili izlet v Rim. Bilo je res super. Jan Oblak, 9. b Oratorij na Dobrovi Zadnji teden junija se je tudi v naši župniji odvijal oratorij. 23 animatorjev se je s sestrama Anno in Ireno ter gospodom župnikom zelo dobro povezalo in pripravili smo čudovit program. 75 otrok je cel teden uživalo v igri in sproščenem vzdušju. Nebes smo se poskušali dotakniti z jutranjo igrico, delom pri katehezah, igrah, molitvijo, lovom na skriti zaklad, delavnicami, vodnimi igrami, miselnimi igrami, v dežju in soncu. Spoznali smo skrivnosti Marije. Oratorij smo zaključili z nedeljsko sveto mašo. Animatorji smo se po izletu v hribe in pikniku hvaležni poslovili od sestre Anne. Z veseljem pa bomo to jesen v svoje mladinske kroge sprejeli sestro Sabino. Svojo povezanost pa smo animatorji dokazali tudi z druženji čez poletje ter premagovanjem ovir na animatlonu. Katarina Čemažar Dotik nebes v polhograjski župniji Polhov Gradec - Zadnji počitniški teden je skoraj stoterica otrok iz župnije Polhov Gradec preživela na Oratoriju. Skupaj z animatorji in župnikom Bogdanom Oražmom so počeli marsikaj zanimivega ter preko katehez, delavnic, pesmi in molitve pod geslom Dotik nebes spoznavali skrivnosti Marije. Oratorijski dan se je vsako jutro pričel z dvigom zastave, sledila je uprizoritev različnih dogodkov iz Marijinega življenja ter pogovor v skupinah. Po malici je bil čas za delavnice z imenom: nogomet, na kmetiji, dramska, peka kruha, brodo-lomska, sladoledarna, žganje v les, barvanje majic, frizerska & štrikanje, filmska. Popoldanski program se je pričel s kosilom in nadaljeval z dnevnimi vsebinami - od obiska gosta, vodnih iger, tekmovanja v talentu Oratorija ipd. Četrtek je bil dan za oratorijski potep in na Brišah so se otroci lahko preizkusili v veslanju, lokostrelstvu, odbojki, plavanju, skakanju v stilu Tarzana čez vodo, uživa- li v spuščanju po napihljivem toboganu idr. Dan se je vselej zaključil s spustom zastave ter odpeto oratorijsko himno, v petek pa je množica oratorijcev bogat teden zaključila z mašo v zahvalo in krajšim programom za starše. Veselih in zadovoljnih obrazov ni manjkalo ne na eni ne na drugi strani. Pripravljalna ekipa: »Hvaležni smo vsem, ki so kakorkoli pomagali, bodisi s svojim prostovoljnim delom, finančno, morda z molitvijo. Hvala tudi staršem za zaupanje krasnih otrok in vse dobrote, ki so jih prinesli s sabo za malice. Še posebna hvala župniku Bogdanu, za vso podporo in pomoč!« Nadja Prosen Verbič NflS Občina Log-Dragomer Inventura V mesecu septembru je bilo večkrat slišati kako naporen je, ker se po brezskrbnih počitnicah vse spet začenja na novo. Življenje se vrača v stare tirnice kot pred poletjem in verjetno nas večina čuti nekakšno povečano obremenitev, ki včasih meji na stres in nelagodje. 25. september 2017*^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na Logu kmalu začetek prenove I • v • v v križišča Direkcija RS za infrastrukturo in Občina Log - Dragomer naj bi konec septembra začeli s skoraj 400 tisočakov težko rekonstrukcijo križišča pri Mercatorju na Logu. Občina bo poleg tega na tem odseku gradila še vodovod in kanalizacijo v vrednosti nekaj več kot 300 tisoč evrov. Tistim, ki obdelujemo vrtove in njive je v teh dneh v pomoč in sprostitev narava, ki nagrajuje s svojo lepoto in sadovi našega dela, ko spravljamo poljske pridelke v svoje kašče. Vendar le tiste, ki smo se potrudili in spomladi sejali ter sadili. Tudi mi, ki smo v službi vas občank in občanov vlagamo v svoje delo po svojih najboljših močeh energijo in svoje znanje se oziramo proti mesecem, ko smo »sejali« in v tem obdobju preštevamo naše »pridelke«. Spoštovane in spoštovani v teh dneh, ko v svoje domove prejemate pregled našega dela v razumljivo pripravljenem informatorju vas iskreno prosim, da si zadevo preberete ali vsaj ogledate, saj bomo tako lažje našli pot skozi razpravljanje na bližajočem se že našem tretjem zboru občanov v tem mandatu, ki bo 26. 10. 2017. Zelo natančno vam bomo predstavili tudi rezultate našega skupnega dela v boju za boljšo poplavno varnost v naši občini, saj je to ena od zelo resnih in pomembnih tem vsaj za tiste, ki ste kdaj okusili grozo vodne ujme. Torej prihaja obdobje inventure zato vas prijazno vabim, da se nam pri tem dobrohotno pridružite, saj lahko skupaj dosežemo še boljše rezultate, ko se prizadevamo za naše boljše življenjske pogoje. Veselim se srečanja z vami in vam želim vse dobro, Miran Stanovnik, župan Do izida Našega časopisa naj bi se na Logu pri tamkajšnji trgovini že začela celovita prenova križišča. Gradbeni stroji izbranega izvajalca Prenova - Gradbenik d.o.o. bodo gradili trikrako križišče z levim za-vijalnim pasom, med drugim bodo razširili vhod v naselje ter na levi strani, proti Vrhniki, uredili še enostransko dvosmerno kolesarsko stezo. Kot nam je pojasnil Martin Mar-tinčič iz občinske uprave bodo del investicije pokrili z občinskim denarjem: »DRSI bo izvajal dela v križišču, na kolesarski stezi in pločniku. Skupna vrednost del za ta sklop je 392.389,08 evra z DDV. Od tega po sofinancerski pogodbi občina prispeva 74.915,91 evra z DDV.« Razliko bo krila direkcija za ceste. Občina bo sočasno z rekonstrukcijo križišča ob regionalni cesti gradila vodovod in kanalizacijo. »Razpis za ta sklop je bil voden po FIDIC, saj je ta odsek kanalizacije del širšega kohezijskega projekta za izgradnjo kanalizacije s pomočjo kohezijskih sredstev. Namen občine je, da ta strošek uveljavlja v okviru kohezije,« nam je še povedal naš sogovornik. Izvedeli smo, da je prispelo sedem ponudb, najugodnejši pa je bil Teleg--M d.o.o. »Skupna vrednost del na podlagi izvedenega javnega razpisa je 254.341,90 evra brez DDV oz. 310.297,12 z DDV. Od tega odpade na vodovod 121.293,88 evra, na kanalizacijo pa 189.003,24.« Zaključek del je predviden do zgodnje pomladi, če pa bodo vremenske razmere ugodne, bi projekt lahko zaključili še pred zimo. V. L. QQQ Vabilo Na podlagi 69. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/2007) sklicujem ZBOR OBČANOV, ki bo v četrtek, 26. oktobra 2017 ob 18. uri v gasilskem domu na Logu. Dnevni red: 1. Predstavitev težiščnih projektov v Občini Log - Dragomer 2. Razno Zbor sklicujem za območje Dragomera, Loga in Lukovice. Vljudno vabljeni. Občina Log - Dragomer, župan Miran Stanovnik Občina ponavlja razpis za Staro šolo Rimsko cesto bo obnavljal KPL Kmalu naj bi se začela celovita prenova Rimske ceste na odseku med regionalno cesto in križiščem s Cesto ob potoku. Za investicijo bo potrebno odšteti skoraj 300 tisočakov. Znan je izvajalec prenove Rimske ceste. To je KPL d.o.o., ki je ponudil najbolj ugodno ceno. Na razpis, ki je bil objavljena na portalu javnih naročil, se je poleg izbranega izvajalca prijavil le še en ponudnik. Razlika med ponudbama je bila precejšna, kar 60 tisočakov, KPL pa bo projekt izvedel za 283.947,62 evra brez DDV. »Na cestni del odpade 105.749,58 evra, na oporne zidove 92.424,16, na javno razsvetljavo 26.864,17, na kanalizacijo 33.127,48 in na vodovod 25.782,23 evra,« je pojasnila občinska uprava. Cesto bodo razširili ter na severni, gozdni strani cestišča uredili pločnik. »Nova ureditev Rimske ceste predvideva 3,5 metra široko vozišče z 1,2 metra širokim hodnikom za pešce. V sklopu projekta bo brežina za- varovana z opornimi AB-zido-vi s kamnito oblogo. Kamnita zložba bo dolga 40 in visoka od 0,70 do 1,5 metra; AB-zid s kamnito oblogo pa bo v dolžino meril 44 in 46,33 metra,« so pojasnili na občini in dodali, da bo prenovljen 354 metrov dolg odsek te ceste. V času obnove so predvidene tudi zapore cest, kdaj in kje bodo postavljene, si boste lahko prebrali na spletni strani Občine Log - Dragomer ter v prihodnjih številkah Našega časopisa. V. L. Razpis za izbiro izvajalca za obnovo stavbe na Loški cesti 12, ki jo bodo celovito obnovili, vanjo preselili občinsko upravo, uredili arhiv ter jo namenili širši javnosti, ni bil uspešen. Prejeli so le eno ponudbo, ki pa je bila previsoka. Kot smo izvedeli, bo občina razpis za izbiro izvajalca ponovila, saj je ponujena cena presegala ocenjeno vrednost naložbe. Na občini upajo, da jim bo v drugem krogu uspelo dobiti kakovostnega izvajalca, ki bo ponudil primerno ceno. Kot so nam še pojasnili pred- stavniki občinske uprave, so projekt optimizirali, delali so na znižanju stroškov. Nov razpis naj bi bil objavljen še pred izidom Našega časopisa. Poročali smo že, da namerava občina v okviru naložbenega projekta energetsko prenoviti staro šolo. Potrebna bo nova toplotna izolacija, objekt bodo statično sanirali, obnovili elektro in strojno napeljavo, obnovili in preuredili prostore, poskrbeli za energetsko učinkovit ogrevalni, hladilni, klimatski in prezračevalni sistem, med drugim pa je predvidena tudi vgradnja dvigala. Z revitalizacijo objekta želi občina izboljšati energetsko učinkovitost stavbe, zmanjšati porabo energije in stroškov, predvsem pa zaustaviti nadaljnje propadanje stare šole in zaščititi kulturno dediščino V. L. NflS Občina Log-Dragomer 25. september 2017*^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novost! Nova zobozdravstvena ambulanta za odrasle Britanski obrambni ataše obiskal občino Zdravstveni dom Vrhnika je po več kot dvajsetih letih dobil težko pričakovani program zobozdravstvene ambulante za odrasle. Nova ambulanta bo občanom omogočila izbiro osebnega zobozdravnika, ki je zadnja leta skoraj niso imeli. Zobozdravstvena ambulanta bo delovala v Osnovni šoli Log -Dragomer in to v istih prostorih kot šolska zobna ambulanta. Z delom bo začela 3. oktobra. V ambulanti vas bosta prijazno sprejela zobozdravnik Boris Pe-trič, dr. dent. med., in asistentka Andreja Breskvar. Urnik dela bo takšen: ob ponedeljkih in četrtkih od 13.30 do 20.00, ob torkih od 6.30 do 12.30, ob sredah od 6.30 do 15.00, ob petkih pa od 6.50 do 14.00. V primeru, da še nimate izbranega zobozdravnika in ste starejši od 19 let, vas vabimo k izbiri na način, da se osebno oglasite v ambulanti. S seboj imejte kartico zdravstvenega zavarovanja. Za ostale informacije pa bodo dosegljivi v ordinacijskem času na telefonu 08 200 30 68 ali preko e-naslova narocanje.petric@zd-vrhnika.si. Obveščamo vas tudi, da bo Zobozdravstvena ambulanta za otroke in mladino od 1. oktobra dalje delala v Osnovni šoli Log - Dragomer ob ponedeljkih in sredah od 6.30 do 13.00 in ob torkih od 13.00 do 19.30. Ob četrtih od 11.35 do 19.00 in petkih od 7.00 do 13.45 pa v ZP Borovnica. Hkrati vas obveščamo, da dosedanje nosilke ambulante Miljenke Knezovic ni več. Zato vabimo starše otrok, ki so še opredeljeni pri njej, da izberejo novo zobozdravnico, ki je sedaj nosilka ambulante. To je Tjaša Kumer Kos, dr. dent. med. V tej ambulanti se lahko opredelijo otroci do devetnajstega leta starosti. Zdravstveni dom Vrhnika V izdelavi je nov dopolnjen osnutek OPN Ta bo podlaga za drugo javno razgrnitev. Med prvo javno razgrnitvijo dopolnjenega osnutka OPN leta 2012 je bilo zbranih veliko pripomb in predlogov in na občino je prispelo tudi veliko novih pobud. Postopek priprave OPN Občine Log - Dragomer se nadaljuje z novim prostorskim načrtovalcem Urbi d.o.o., ki je bil izbran z javnim razpisom, objavljenim jeseni 2016. Dela so se začela takoj po podpisu pogodbe na podlagi javno razgrnjenega dopolnjenega osnutka OPN Občine Log - Dragomer, ki ga je izdelalo podjetje Kaliopa d.o.o. V novem dopolnjenem osnutku OPN so bile upoštevane nove strokovne podlage za poselitev, poplavna študija, program celovitega lokalnega upravljanja z vodo in vodnim prostorom v občini Log - Dragomer, prometna študija, poročilo o izdelavi kart nevarnosti pred plazovi, podori ter erozijo za celotno občino Log - Dragomer, pripombe občanov in strokovna stališča izdelovalca OPN Kaliopa d.o.o. do pripomb ter stališča urbanističnega odbora OS. V zaključni fazi je tudi strokovna presoja novih razvojnih pobud. Po končani presoji pobud, podanih po prvi javni razgrnitvi leta 2012 in do roka za oddajo marca 2017, bodo pobudniki obveščeni o zaključku postopka. Novi osnutek OPN Občine Log - Dragomer bo dopolnjen tudi z novimi razvojnimi pobudami ter ponovno usklajen s ključnimi nosilci urejanja prostora. Predvideva se, da bo pred javno razgrnitvijo treba uskladiti namensko rabo prostora z MOP, direkcijo za vode zaradi poplavne in erozijske nevarnosti in ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi načrtovanih sprememb namenske rabe kmetijskih zemljišč. Dopolnjeno bo tudi okolj-sko poročilo Novi dopolnjeni osnutek OPN Občine Log - Dragomer bo javno razgrnjen predvidoma na začetku leta 2018 in nanj bodo lahko občani in druga zainteresirana javnost podali pripombe. Stališča do pripomb in predlogov na dopolnjeni osnutek bodo javno objavljena po drugi javni razgrnitvi, skupaj s stališči iz prve javne razgrnitve. Na podlagi stališč do pripomb občanov in ob upoštevanju vseh omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila bo izdelan predlog OPN. O njem bodo nosilci urejanja prostora podali drugo (končno) mnenje, ministrstvo za okolje in prostor pa bo izdalo odločbo, da so vplivi OPN sprejemljivi za okolje. Na podlagi usklajenih pozitivnih (drugih) mnenj nosilcev urejanja prostora in odločbe o CPVO, bo Občinski svet dobil v potrditev in sprejem odlok o OPN Občine Log - Dragomer. Občina Log - Dragomer Log - Dragomer, 13. september - Obrambni ataše Velike Britanije Damien Plant je v okviru obeležitve 25. obletnice priznanja neodvisnosti Slovenije obiskal občino Log -Dragomer. Z županom Miranom Stanovnikom sta obujala spomine na slovensko osamosvojitveno vojno leta 1991. Letos mineva četrt stoletja, odkar je takratna Evropska skupnost priznala neodvisno Slovenijo. Tega mejnika se z obiski slovenskih občin spominjajo tudi na veleposlaništvu Velike Britanije. »Obrambni ataše Velike Britanije, gospod Plant, se je najavil, ker na veleposlaništvu vedo, kaj se je na tem območju dogajalo junija 1991,« nam je povedal župan in dodal, da sta z atašejem spregovorila o osamosvojitveni vojni. »Tudi sam sem bil udeležen pri teh dogodkih in nič ni narobe, da še enkrat povemo tujcem in tudi našim sosedom, kaj se je takrat dogajalo. Kljub temu, da smo morda prepričani, da bo mir trajal večno, ne pomeni nujno, da pravilno razmišlja- mo,« je ob koncu srečanja povedal Stanovnik. Izvedeli smo še, da ataše občuduje lepote Slovenije, da sta s soprogo obiskala že veliko naših naravnih lepot in se vsako leto z veseljem vračata v našo domovino, kjer se počutita čudovito. Besedilo in Joto: V. L. Denarja fundacije ne bo Graditi so želeli atletsko stezo s tartanom pri osnovni šoli in košarkarsko igrišče v loškem športnem parku. Ker sredstev niso dobili, se projek- tov ne bodo lotili. Polovično je bila občina uspešna le pri pridobivanju sredstev LAS Barje z zaledjem. Občinska uprava nam je zaupala, da občina le- tos ni dobila sredstev Fundacije za šport. Lani je s temi sredstvi zgradila nogometno igrišče z umetno travo v športnem parku na Logu. Prav tako Občina Log -Dragomer ni uspela s kandidaturo za sredstva Fundacije za šport. je bila neuspešna na razpisu LAS Barje z zaledjem z vlogo za ureditev Pumptrack steze v Dragomerju. Dobila pa je zeleno luč za ureditev kolesarske povezave na relaciji Log Roso-vše-Brezje. »Vrednost projekta je 20.442,10 evra, od katerih jih LAS prispeva 9.633,49. Pred začetkom del moramo prejeti še odločbo o sofinanciranju s strani AKTRP. Slednji vlogo še enkrat pregledajo, zahtevajo morebitne dopolnitve ali razjasnitve, nato pa izdajo odločbo,« je pojasnil Martinčič iz občinske uprave. V. L. Študijski krožek Dvig Zaščitena lipa v občini Ta zahteven projekt je bil za vse sodelujoče izjemno zanimiv. Najprej smo se naučili, da sta lipa in lipovec dve različni vrsti dreves. Ker pa je v naših mislih lipa bolj pogost pojem kot lipovec, lipa je pravzaprav ljudsko ime zanj, uporabljamo v vseh gradivih ime lipa. Na odločitev, da predstavimo lipo na Lukovici in raziščemo tudi simbolni pomen lipe, je vplivalo več dejavnikov. Večina o tej naravni znamenitosti ni vedela nič ali pa zelo malo, mi pa se želimo v ožji in širši javnosti pojavljati tudi s pozitivnimi zgodbami in to je mogoče le, če jih poznamo. Poleg tega je rdeča nit delovanja DVIG-a izobraževanje vseh generacij, tudi na področju varovanja naravnih in kulturnih dobrin. Lipa na Lukovici je bila razglašena za naravno znamenitost občinskega pomena 1995. leta zaradi izjemnega obsega debla. Pri prvi meritvi, novembra 2004, je imela obseg debla 360 cm, pri zadnji meritvi, julija 2017, pa že 403. Visoka je 21 m. Raste na dvorišču domačije Pleško, po domače pri Krvojčk-ovih. Lipo je zasadil Janez Ple-ško, ker je imel na dvorišču velik čebelnjak. Njegovi potomci vedo, da je bila lipa posajena pred rojstvom Janezovega sina leta 1909. V študijskem krožku smo spoznali tudi simbolni pomen lipe za slovenstvo nekoč in danes. Lipa velja za trdoživo drevo: če jo posekamo, lahko zraste iz panja več drevesc. Tudi če je znotraj gnila in votla, bo še vedno uspevala in nudila zavetišče številnim živalim. Zaradi svoje trdoživosti velja za simbol slovenstva, za kar v slovenskem izročilu ni prave utemeljitve, ker sega njen pomen v obdobje daleč pred nacionalnim zavedanjem. Lipa je bila slovensko sveto drevo že davno pred krščanstvom. Bila je središče vaškega življenja. Pod njo se je pravica delila v imenu nadnaravnega, starobožjega. Zbori in pravde pod lipo so bili del starega državnega prava Karantanije, zgodovinski viri jih navajajo kot "slovensko pravo ". Zbore je po slovenskih deželah skliceval župan z dvanajstijo, to je bilo 12 mož » NflS Občina Log-Dragomer 25. september 2017*^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » na čelu vaške srenje. Najstarejši ohranjeni dokument, ki priča o obstoju te starodavne slovenske pravne institucije "pod lipo", je iz 8. stoletja, dvanajstije pa so se ohranile v Beneški Sloveniji vse do 19. stoletja. V razsodbah pod lipo so glasove v korist ene ali druge stranke zarezovali na palico iz lipovega lesa - na roš (rovaš). Sredi vasi v Vrbi na Gorenjskem so še danes v krog pod lipo postavljeni kamni kot preprosti sedeži za vaške gospodarje, ki so se nekdaj pod krošnjo dogovarjali o vsem, kar je bilo treba narediti za skupno dobro. Lipa ima osrednjo vlogo v številnih legendah, tudi v tisti o kralju Matjažu, kjer je prerokinja, zaščitnica in čuječa varuhinja velikega kralja, saj bo spet ozelenela, ko bo premagal vse svoje sovražnike. Lipa predstavlja korenine, h katerim se mora naš narod vrniti, če želi preživeti in živeti svobodno in zadovoljno. V legendi o Lurnskem polju pa piše, da je na Koroškem, blizu Špitala, ob vhodu v cerkvico v nemškem jeziku zapisano: "Tukaj, kjer stoji idilična cerkvica sv. Magdalene, je bilo pred več kot 1200 leti naravno svetišče Slovencev." Legenda pripoveduje, da so tod v davnih časih rasle tri lipe, kamor so romali Slovenci in častili svoje bogove. V 8. stoletju, po bitki med staroverci in pokristjanjevalci, je poslednji svobodni slovenski kmet prerokoval: »Ko bodo lipe tretjič zacvetele, se bomo vrnili in maščevali.« V obdobju narodnostnega prebujanja Slovencev in rastoče narodne zavesti je postala lipa v slovenski literaturi eden od simbolov slovenstva, za razliko od hrasta, ki naj bi bil simbol nemštva. Ena od razlag, zakaj si je Levstikov Martin Krpan izklesal kij iz lipe na dunajskem dvoru, je ta, da lipa znova požene in raste tudi, če je znotraj votla in gnila, kar ustreza tudi Slovencem - bolj kot se nas seka, bolj kot smo gnili, bolje uspevamo. Če kdo udari z mečem po nas, ga več ne izpuli. In to je vedel že Krpan. Simbolni pomen lipe v novejši zgodovini Slovencev Za zaključek koncerta akademskega pevskega zbora 12. decembra 1941 je dirigent France Marolt izbral pesem Miroslava Vilharja Lipa zelenela je skladatelja Davorina Jenka. Zaradi zgodovinskih okoliščin izvedbe (tik pred napovedanim kulturnim molkom zaradi okupacije) je postala simbol vstajenja slovenskega naroda. V grbu nekdanje Socialistične republike Slovenije kot federalne enote nekdanje Jugoslavije, ki ga je oblikoval tržaški arhitekt Branko Simčič, 1912-2011, je bilo v obrobi žitno klasje prepleteno z rdečim trakom in lipovim listjem. Ko so v osemdesetih dozorevale sanje o slovenski samostojni državi, je bila zasnovana za potrebe slovenskega turizma obsežna oglaševalska akcija z lipovim listom in preprostim sloganom: "Slovenija, moja dežela". Tako je postal lipov list znanilec bolj samozavestne Slovenije ter družbenih spre- Prva razglednica/dopisnica je bila poslana po pošti leta 1840 v Angliji. Pri nas je bilo okoli leta 1900 največ razglednic posvečenih obletnici rojstva Franceta Prešerna. Upodobitve V Vodnika, F. Prešerna in S. Gregorčiča v lipovih listih na razglednici memb. Največji simbolni pomen nosi lipa, ki je bila na dan razglasitve neodvisnosti, 26. junija 1991, zasajena na Trgu republike pred slovenskim parlamentom. Od 1991. dalje se v spomin na ta dogodek predstavniki slovenske države odpravijo na Koroško na srečanja pod Na-jevsko lipo. Ta raste ob Najev-nikovi domačiji na Ludranskem Vrhu nad Črno na Koroškem. Njen prsni obseg meri 11,24 m, visoka je 24 m, stara pa naj bi bila okrog 400 let. Udeleženci z obiskom in druženjem s prebivalci ohranjajo tudi izročilo prvobitne demokracije. Izvedbo študijskega krožka je omogočilo ministrstvo za izobraževanje. Olga Drofenik Športfejst poskrbel za druženje, šport in rekreacijo Občina Log -Dragomer je v sodelovanju z lokalnimi društvi in organizacijami izpeljala tradicionalno športno-zabavno prireditev Športfejst, ki združuje vse, ki jim veliko pomenita gibanje in skrb za zdravo telo v dobri družbi ob glasbi, jedači in pijači. Zanimive aktivnosti so potekale od jutra do poznih večernih ur, ko sta zbrane v športnem parku Dragomer zabavala Daniel Rampre in Andreja Čamernik. A tisti najbolj marljivi poho-dniki so dan začeli že zjutraj s pohodom na Ključ, v športnem parku pa so svoje tradicionalno tekmovanje hkrati začeli balinarji, ki so se pomerili na NflS Občina Log-Dragomer 25. september 2017*^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » sedmem turnirju - memorialu Slavka Vindišarja. Pod okriljem športnega društva Dragomer -Lukovica so potekali turnirji v nogometu, odbojki, košarki in tenisu. Vsi, ki prisegajo na individualne športe, pa so se lahko pobliže spoznali z vadbo v fitne-su in preizkusili v TRX-izzivu. Prav tako pod okriljem ŠD Dragomer, Timfita in TC-centra pa so se lahko otroci spoznali z borilno veščino shotokan karate za otroke, malo večji pa tudi z osnovami samoobrambe. Športni park Log pa je bil prizorišče turnirja v nogometu za otroke in turnirja v škuljanju. Družin- ski pohod, poslikava obraza za otroke in razstava likovnih in literarnih del predšolskih otrok so dogajanje na Logu obarvali zelo živahno in mladostno. S svojimi atraktivnimi točkami so vse prisotne navdušile vedno razigrane žabice, ki so tekmovale na 10. memorialu Mili Ger-bec in poskrbele za navijaške delavnice. Ker je športfejst poleg zaba- ve predvsem dan za rekreacijo in zdravje, je ekipa zdravstvenega doma Vrhnika pripravila zanimiv program za krepitev zdravja, med katerim so obiskovalci lahko spoznali postopke oživljanja z uporabo defibrilatorja. Za preventivo in ozaveščanje o zdravi prehrani in načinu življenja je poskrbela z meritvami sladkorja v krvi, krvnega tlaka in analizo telesne sestave. S 6-minutnim testom hoje, vadbo za zdravo hrbtenico in nordijsko hojo ni manjkalo aktivnosti za vse, ki so se odločili sodelovati. Pokale in nagrade je najboljšim podelil župan Miran Stanovnik, ki je seveda velik podpornik prireditve in misli strnil tako: "Dobro počutje, zdravje in kakovost bivanja vseh ljudi v naši občini je tisto kar mi pomeni največ. Ob takšnih trenutkih lahko vidimo, da smo povezani celo bolj kot si mislimo, saj ob toliko različnih dejavnostih lahko vsakdo najde nekaj zase." Besedilo: Peter Kavčič, fotografije: Peter Kavčič, Vesna Lovrenčič Vabimo vas k vpisu v nova programa Društvo DVIG vas vabi k Delovno poletje vpisu v nova programa, Slovenska in svetovna stavbna dediščina: spoznavali bomo vrednote in pomen kulturne dediščine, posebej stavbne; slovensko dediščino na seznamih svetovne dediščine UNESCO in v EU z Znakom evropske dediščine; izmenjevali bomo znanja in dobrine z odmevi o stavbni dediščini ter se lotevali drugih tem po vašem izboru. Na izobraževalnih ekskurzijah si bomo ogledali bisere slovenske dediščine; s seznama boste lahko izbrali tiste, ki vas najbolj zanimajo. Mentor programa bo mag. Dušan Kramberger, univ. dipl. inž. arhitekt, zunanji sodelavec odd. za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, tudi član delovnih skupin za nominacije za vpis na seznam svetovne dediščine UNESCO (prazgodovinska kolišča okoli Alp, dediščina živega srebra Almadén in Idrija ter Pot miru - dediščina 1. sv. vojne od Alp do Jadrana). Kako živeti z rakom: bo- lezen prinese v družino in prijateljsko okolje stiske, s katerimi se bolnik, družinski člani in njihovi prijatelji lažje soočajo, če imajo dovolj priložnosti za pogovore in izmenjavo dobrih praks ter spoznavanje različnih poti pri zdravljenju bolezni. V študijskem krožku (ŠK) bomo organizirali pogovore in ponudili nasvete. Le ti temeljijo na lastnih izkušnjah mentorice. S člani ŠK bo delila svojo izkušnjo o zdravljenju raka dojk, rekonstrukciji in načinu življenja v času zdravljenja in po njem. Mentorica bo Darja Rojec: prebolela je raka dojke. Izkušnje pri zdravljenju in po njem je opisala v več knjigah. Je aktivna članica združenja Europa Donna Slovenija (www.europadonna. si). Seznanjala nas bo tudi z zloženkami in informacijami Evrope Donne. Več na: iold.si ali po telefonu 041 775 771 DVIG Predstavili smo se na Karavani študijskih krožkov 22. junija, na kateri je sodelovalo več kot 200 mentorjev in udeležencev študijskih krožkov. Namen karavane je izobraževalni in povezovalni - omogoči medsebojno spoznavanje, prenos idej med krožki, ki delujejo po Sloveniji, učenje posameznih metod, veščin in pristopov, izmenjavo izkušenj ter spoznavanje organizatorjevega okolja, letos je bila to Idrija. Predstavili smo se s tremi ŠK (bralnim, Begunci, ali vas poznamo, Od pravljice do lutke) ter z 2. in 3. število revije Pogovori z občani. Razstavljene revije so takoj pošle in kar nekaj velikim izobraževalnim organizacijam smo jih kasneje poslali po pošti. V programu Aktivne poletne počitnice smo organizirali dve likovni delavnici, vodila jih je Milka Erbežnik. Učencem je poznana slikarka ponudila več motivov, vsak si je sam izbral, kaj želi naslikati. Sličice vseh 19 učencev smo razstavili na terasi Toscane v Dragomerju. Otroci so najprej narisali pet sličic, potem pa mentorici Vesni Kučan povedali pravljico o narisanem, ki jo je ta zapisala in pripravila za objavo. Otroci so za »knjižno izdajo« narisali še naslovnico. Literarni prvenci so bili razstavljeni tudi ob proslavi ob občinskem prazniku, ki se je je udeležil predsednik, Borut Pahor. Poleg tega smo ponovno razstavili tudi sličice obeh slikarskih delavnic. Nika Gams, predsednica PD Rega na Peci in Triglavu V soboto, 22. julija, se je 15 pohodnikov z vodnikom Alešem odpravilo na planinski izlet proti Koroški. Dolgo je tlela želja, da obiščemo goro na Koroškem, kjer je najvišji vrh Pece - Kordeževa glava. Za nami je bila dolga vožnja, ko smo se najprej ustavili v turističnem kraju Črna na Koroškem. Ogledali smo si rudarski muzej na prostem in zanimive etnološke zbirke v središču mesta. Sledila je vožnja po makadamski cesti do izhodišča, parkirišča Jakobe (1410 m). Do planinskega doma na Peci (1665 m) nas je ločilo 45 minut strme hoje. Povzpeti pa smo se morali še na vrh, za kar smo potrebovali 2 uri in pol. Vztrajno smo premagovali široko, kamnito, strmo in razgledno pot, markirano z be-lo-rdeče-zeleno označeno barvo. Razgledi pa so se odpirali na Smrekovško pogorje, Raduho in Uršljo goro. Po poti so ob skalah cveteli grmičasti rododendroni, ki so jih obletavale čebele, travne rastline pa so privabljale čudovite metulje. Naša pot se je vila po grebenu med zelenim ruševjem ob mejnikih, da smo bili na tekočem, po kateri državi pohajamo. Pogled na vrh Pece je bil vse bližji. Kazalo je na rahlo oblačnost. Pohiteti smo morali, da nas Matilda ni ujela, se je pošalil Aleš. Vsi zadovoljni smo osvojili vrh Kordeževe glave (2125 m). Vzeli smo si čas za kratek počitek z razgledom na dolino Mežice in Avstrijo na drugi strani ter vrhove. Vrnili smo se po poti vzpona do doma na Peci. Odžejali smo se s hladno pijačo ter pokusili štruklje z marmelado iz brusnic, ki nam jih je ponudil Aleš. Z ogledom smo nadaljevali skrivnostno pot do votline kralja Matjaža (1670 m), spečega za kamnito mizo, kjer se ni dal motiti. Ob koncu izleta smo se zapeljali skozi Mežico na ogled Ivarčkega jezera. Alešu se zahvaljujemo za lepo voden izlet, skrb in pozornost na poti. Lili Tradicionalnega 22. pohoda na Triglav sta se udeležila dva člana: Aleš in Toni. V petek, 25. avgusta, sta začela na Pokljuki in potem nadaljevala: planina Konjščica-Studorski preval-Vodnikov dom-dom Planika-Triglav in po isti poti nazaj. V soboto, 26. avgusta, smo se tako kot vsako leto odpravili na Planino pri Jezeru. S kombi-jem smo se odpeljali do Bohinja, kjer smo se ustavili na kavici. Od tam smo se zapeljali do par- kirišča Planine Blato (1088 m), kjer je bilo že vse polno avtomobilov. Krenili smo po strmi neoznačeni poti na Planino Kr-stenica (1670 m). Po dveh urah vzpona smo prispeli na vrh ene najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin. Poiskali smo senco pred eno od koč, se okrepčali in občudovali razgled na planino in okoliške vrhove. Od tam smo se spustili do Planine v Lazu (1565 m) in posedli pred pastirsko stavbo, zgrajeno na lesenih vogalnih kolih. Zgornji del je ločen od spodnjega odprtega prostora za živino. Mlada Lucija nam je postregla kislo mleko in ajdove žgance. Da poleg kravin koz pasejo tudi prašiče, smo se prepričali, ko jih je Lucija izpustila iz ograde kar šest. Po daljšem postanku smo pot nadaljevali do Planine pri Jezeru (1453 m) in se okrepčali z okusno joto in vampi. Po ve- čerji nam je oskrbnik Ivo zaigral nekaj viž na harmoniko. Drugi dan smo se po zajtrku odpravili do kombija. Ustavili smo se v Bohinju, si privoščili sladoled in se sprehodili ob jezeru. Potem smo se odpeljali v športni park Log, kjer so nas čakale dobrote z žara, hladna pijača in odlično pecivo naše Ivice. V dobri družbi in enkratnem vzdušju smo preživeli dva čudovita sončna dneva. Wasoasopis Občina Log-Dragomer_^„b>: ® Vedno poskončni na Športfejstu Na Športfejstu je sodelovala tudi Cirilova ekipa, ki si je nadela ime Vedno poskočni. V 15-minutnem nastopu smo z demonstracijo gibov predstavili vaje, s katerimi razgibamo celo telo. Vsako jutro se zberemo ob 7.45 v športnem parku ŠD Dragomer - Lukovica in po smiselnem vrstnem redu razgibamo vse sklepe in mišice od glave do prstov na nogah. Zdaj nas je v ekipi že preko 40. Vadba poteka vsako jutro in ob vsakem vremenu, o čemer govori tudi naša himna, katero ob korakanju na koncu vadbe tudi zapojemo. Vabljeni vsi krajani, ki želijo ostati vedno poskočni, da se nam pridružite! Spet smo skupaj! 15. september, OŠ Log - Dragomer, enota Vrtec Log -Dragomer Po dolgih poletnih počitnicah nas je 1. september spomnil, da je tudi v vrtcu lepo. Veseli smo, da so se otroci v vrtec vrnili nasmejani, željni novih dogodivščin, znanj in igre z vrstniki. Seveda vsega tega, kako je pri nas lepo, še ne vedo naši najmlajši in tisti malo starejši otroci, ki so prvič prestopili prag naše hiše veselja. Prav je, da jim damo čas in priložnost, da se bodo privadili in sprejeli vrtec kot nekaj prijetnega. V tem času bi bilo krivično, če ne bi sprejemali njihovih solz in stiske. Ločiti se od staršev, ki so bili njihovo središče in smisel vsega, kar poznajo, ni tako enostavno. Naše strokovne delavke s čutnostjo, razumevanjem in strokovnostjo pomagajo, da bodo stiske čim manjše. Seveda pa brez sodelovanja vas staršev tega sploh ne bi bilo možno izpeljati. In kot za vsakim dežjem posije sonce, tako se za vsako solzo nariše nasmeh. Korajžno in spodbudno v novem šolskem letu, kličem vsem otrokom, strokovnim delavkam in tehničnemu kadru našega vrtca, vsem staršem pa se zahvaljujem za sodelovanje in zaupanje. Tea Likar, pomočnica ravnateljice cBodimo mavrica v nevihti življenja" Lord Byron Društvo KUD KOSEC vabi k vpisu KUpV Kps ec LOR ■ r>r,i|jriruer VSAK PONEDELJEK - Ročne spretnosti pod vodstvom ga. Tešanovič in ga. Vengust ob 18.00. - Glasbeni band KUD KOSEC, za osnovnošolce, srednješolce in malo starejše, vodja Julijan Erič ob 18.00. VSAK TOREK - Klekljanje pod vodstvom Ivice Česnik ob 15.00. - Folklorna skupina za otroke pod vodstvom Nataše Kogovšek v OŠ Log - Dragomer ob 14.45. VSAK DRUGI TOREK - Likovna delavnica pod vodstvom Drage Davitkove ob 18.00. VSAKO SREDO - Učenje angleškega jezika, mentorica Brigita Žitko ob 17.30. VSAK ČETRTEK - Vokalno inštrumentalna skupina » Mladi po srcu », vodja Iztok Urbanc ob 18.00 03.10.2017 ob 17.00 uri v sodelovanju z Cankarjevo knjižnico Vrhnika organiziramo pravljične urice. Tel. 064 159 939 E-pošta: kud.kosec@gmail.com Vse dejavnosti se odvijajo v stari šoli na Logu. www.kud-kosec.si www.FaceBook.com/KudKosec Ustvarili otroci iz Mavrične sobe (5-6 let) NflS Skupne strani 25. september 2017^» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VOLITVE sds i spoštujmo * sodelujmo Droge držoNfanke, dragi državljani Slove rti je! Sledim temu, v kar verjamem. Prepričana sem, do lahka s svojimi izkušnjami, znanjem in vrednotami, ki jih S vi rrx delam za dobra vseh Slovenk Jn Slovencev, državljank in državljanov Vlago predsednice republike jemljem zelo odgovorno. Do domovine čutim globoko Predanost in Ljubezen. Zaupam v slovenski narod. spoštovani državljanke in državljani, predsednik republike prihaja od ljudi in delo za ljudi. Za vos bo m delala in zaradi vos bom predsednica Repubfike Slovenija Romana Toma Predsednik republike Predsednik republike po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Voli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, na podlagi splošne in enake volilne pravice za obdobje petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. To pomeni, da predsednika lahko volijo vsi, ki imajo sicer volilno pravico pri volitvah državnega zbora. Za razliko od nekaterih drugih držav Slovenija nima omejene pasivne volilne pravice in tako nimamo predpisane višje starosti kot za aktivno volilno pravico. Predsednik republike ima po ustavi naslednje pristojnosti: - razpisuje volitve v državni zbor; - razglaša zakone; - imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom; - postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; - izdaja listine o ratifikaciji; - odloča o pomilostitvah; - podeljuje odlikovanja in častne naslove; - opravlja druge zadeve, določene z ustavo. Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju. Predsedniku republike so dane tudi druge pristojnosti, ki jih urejajo posamezni zakoni in ne izhajajo neposredno iz ustave. To so na primer odločanje o odprtju ali zaprtju misij v tujini (zakon o zunanjih zadevah), predlog za izvolitev varuha človekovih pravic, predlog državnemu zboru za imenovanje sodnikov računskega sodišča (zakon o računskem sodišču), predlog za imenovanje sodnika evropskega sodišča za človekove pravice (zakon o ustavnem sodišču). Po ustavni določbi je funkcija predsednika republike nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica. Kandidate določajo poslanci državnega zbora, politične stranke in volivci, pri čemer so pogoji za določanje kandidatov strožji kot pri volitvah v državni zbor. Za predsednika Republike Slovenije je lahko izvoljen le tisti kandidat, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Volitve razpiše predsednik državnega zbora in morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. Če se zaradi predvidenih zakonskih razlogov mandatna doba predsednika podaljša, morajo biti volitve opravljene najpozneje petnajst dni pred iztekom t. i. podaljšane mandatne dobe prejšnjega predsednika. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom petletne oziroma podaljšane mandatne dobe prejšnjega predsednika republike. Če predsedniku preneha mandat pred iztekom mandatne dobe, morajo biti volitve razpisane najpozneje 15 dni po prenehanju mandata prejšnjega predsednika republike. Volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po zakonu o volitvah v državni zbor. Ker se volitve predsednika RS ne razlikujejo toliko od volitev v državni zbor, z izjemo nekaterih posebnosti, sta organizacija in tehnika volitev urejeni z zakonom o volitvah v državni zbor, ki se tudi sicer uporablja subsidiarno, tj. smiselna uporaba zakona o volitvah v državni zbor, v zadevah, ko matični zakon posameznega vprašanja ne ureja. Za razliko od državnozborskih volitev je v tem primeru celotna država organizirana kot ena sama volilna enota. Glede glasovanja veljajo enake zakonske določbe kot pri volitvah v državni zbor, vendar s to razliko, da volivec lahko glasuje zgolj za enega kandidata. Zmaga tisti kandidat, ki je do b il večino glasov volivcev, ki so o d-dali veljavne glasovnice, gre z a t. i. absolutno večino. Če noben kandidat ni dobil večine, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Ustava ureja odgovornost predsednika republike (angl. impeachment). Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije (109. čl. Ustave RS). Podrobneje je postopek urejen v zakonu o ustavnem sodišču. Naša kandidatka na predsedniških volitvah je Angelca LIKOVIČ Stranka „GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE" je zmerna desnosredinska stranka. Zakaj? - glede na slovensko politično situacijo prav gotovo sodimo bolj desno, saj se naslanjamo na tradicionalno vrednotenje družine, ki je bistveni del našega programa. Temelje iščemo v naši krščanski zgodovini, osebno izhajamo iz desetih Božjih zapovedi, ki so vodilo našega dela in življenja; - v sredino sodimo, ker je družina univerzalni pojem, ki si ga politična desnica ne more in ne sme lastiti! V nas je globoko spoštovanje do vseh oblik družine, ne glede na njihovo versko ali politično prepričanje, zato v našem prizadevanju ponujamo roko vsem, ki jim družina pomeni ideal, za katerega se je vredno boriti! In kaj je za nas družina? Družina je odnos: - družina sta moški in ženska, ki imata otroke; - družina sta moški in ženska, ki nimata ali ne moreta imeti otrok, vendar si jih želita, morda jih lahko posvojita; - je enostarševska družina; - družina je vsak samski moški ali ženska, ki si družinskega odnosa želi, čeprav ga morda zaradi različnih razlogov nikoli ne bo mogoče ustvariti. Vili GRANDA, koordinator stranke „GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE" na Vrhniki - vili.granda@gmail.com NflS Skupne strani 25. september 2017^» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MDJA LJUBLJANICA NÜVTÜE Borovnica, Die k. k. Staats Eisenbahn von Laibach nach Triest, 1857, hrani MGML JUŽNA ZELEZNICA, 160 LET Na občinski praznik, 27. 7. 2017, je v počastitev 160. obletnice otvoritve proge Dunaj - Trst v Borovnico pripeljal muzejski vlak Slovenskih železnic. Dogodek je v središče postavil občino Borovnica, katere občani so še vedno močno vezani na železniško infrastrukturo. Poleg razstave študentov Fakultete za arhitekturo »Stara proga - nove zgodbe«, je otvoritev bogatila razstava Humanističnega in umetniškega društva Karel Barjanski fotografij Johanna Boscha in neznanega avtorja ter razstava MGML Moje Ljubljanice reprodukcij barvnih litografij avtorjev Johanna Varonija, Gottfa Seelosa in Jana Novopackyja, ki jih hrani Muzej in galerije mesta Ljubljana. Skupna razstava je bila v septembru na ogled v borovniški Galeriji Barje, kjer si je bilo mogoče ogledati tudi dokumentarni film RTV Slovenije Nevidni spomeniki, scenarista dr. Tadeja Brateta in režiserja in scenarista Igorja Vrtačnika. Razstava ozavešča o impresivnem inženirskem podvigu gradnje 145 km dolge kraške proge Južne železnice, med leti 1850 in 1857, z nasipi čez močvirnato barje, vrsto viaduktov, vključno z monumentalnim borovniškim mostom, in vodovodnih sistemov preko sušnega krasa, ki je trasirala pot do morja. Zanimivo je, da so prve železniške odseke v avstrijskem cesarstvu gradila in z njimi upravljala zasebna podjetja. Že v drugi fazi gradnje Južne železnice, pa se je cesar odločil, da gradnjo tako pomembnih infrastrukturnih projektov prevzame država in nalogo zaupal inženirju Carlu Ritterju von Ghegi. Tudi že zgrajene odseke, sicer investicije zasebnih podjetij, je cesar podržavil in tako zagotovil, da je železniška infrastruktura bila v celoti v državni lasti. Tako nam zgodovina avstrijskega cesarstva sporoča, da je na podlagi strateškega cilja izgradnje najpomembnejše infrastrukture v prihajajočem obdobju industrializacije, država sprejela politično odločitev in zagotovila finan- ciranje, pri čemer pa je načrtovanje in izvedbo gradnje železniške proge zaupala inženirjem in strokovnjakom. V času »krampa in lopate« so tako 145 km dolg odsek Ljubljana - Trst zgradili v sedmih letih. Drugačna je zgodba izgradnje 11 km dolge lokalne proge med Brezovico in Vrhniko, za izgradnjo katere so se, v pol stoletja dolgi razpravi, odločili šele v tretje. Lokalni gospodarstveniki so upravičevali izgradnjo proge z razvojem gospodarstva na tem območju ter pripravili izračune o rentabilnosti proge in projekcije virov financiranja z naslova tovornega in potniškega prometa. Državni zbor na Dunaju je sprejel poseben zakon glede gradnje več lokalni prog, ki je vključeval tudi odsek Brezovica - Vrhnika in za katere je država izdala poroštvo. Za gradnjo vrhniškega odseka proge je bila ustanovljena delniška družba in podeljena koncesijska pogodba, pod pogojem, da delež denarja zagotovi kranjska dežela in udeleženci (lokalno gospodarstvo), posojilo za gradnjo proge pa je bilo dano za dobo 76 let. Po izgradnji je bila proga, zaradi njenega lokalnega značaja, večino časa nerentabilna, prihodki pa niso krili niti obratovalnih stroškov. Tako je že po desetih letih višina obresti dosegla višino glavnice in poslednja rešitev je bila podržavljenje proge. Odsek proge Brezovica - Vrhnika je bil ukinjen leta 1966. Avtor: Žiga Gruden Kakor vlak, bo tudi razstava iz borovniške Galerije Barje potovala vzdolž kraške proge, in gostovala po krajih, ki jih je zaznamovala kraška proga Južne železnice. Prvo gostovanje razstave je bilo med 11. in 17. septembrom v Parku vojaške zgodovine Pivka. Med 30. septembrom in 13. oktobrom si jo lahko ogledate v Mali mestni galeriji na Vrhniki, do konca leta 2017 pa še v kakšnem izmed krajev, kjer vlak postoji. Verd, Die k. k. Staats Eisenbahn von Laibach nach Triest, 1857, hrani MGML )v ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, Spori in turia Vrhnika www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si NflS Skupne strani 25. september 2017^» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO št. 13 Foto: Park vojaške zgodovine Pivka MOJA LJUBLJANICA NA XI. FESTIVALU V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA Park vojaške zgodovine Pivka je letos že enajstič zapored organiziral Festival vojaške zgodovine, eno najbolj obiskanih prireditev s področja kulturne dediščine v Sloveniji. Posebno prelomnico v razvoju Parka predstavlja pridobitev nemške vojaške lokomotive 52 4936 z dvema vagonoma in njihova obnova. Slovesnost ob zaključku obnove železniške kompozicije je potekala 14. septembra. V okviru festivalskega dogajanja je potekalo tudi odprtje oglednih muzejskih depojev, ki jih je Ministrstvo za kulturo za potrebe Narodnega muzeja Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Tehniškega muzeja Slovenije uredilo v objektu D Parka vojaške zgodovine. Cel festivalski teden sta bili obiskovalcem Parka poleg stalnih in gostujočih razstav na ogled še dve posebni razstavi, in sicer Južna železnica - 160 let, v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane v sklopu programa Moja Ljubljanica in Humanističnim - umetniškim društvom Karel Barjanski iz Borovnice ter 25 let mednarodnega priznanja Republike Slovenije s strani članic EU. Festival je vrhunec dosegel v nedeljo, 17. septembra, s ponazoritvijo spopada na Labi leta 1945. Eden zadnjih spopadov med II. svetovno vojno v Evropi in srečanje ameriške in sovjetske vojske pri reki Labi je bilo izbrano zaradi tega, ker so lahko na ta način v Parku v aktivni vlogi prikazali kar največ vojaške tehnike, pa tudi zaradi tega, ker je bilo srečanje zaveznikov na Labi idiličen trenutek, ko je bilo jasno da je nacistična Nemčija poražena in se je zdelo, da je zavladalo obdobje miru in svetovnega sodelovanja. Prijazno jesensko sonce, ki je po dopoldanskem dežju posijalo nad Parkom vojaške zgodovine je razveselilo tako organizatorje, kot kakšnih 5.000 obiskovalcev, ki so se udeležili nedeljskega dogajanja v Pivki. To je bilo res pestro, saj so se obiskovalcem ponujali na ogled vojaški tabori iz različnih zgodovinskih obdobij, sejem militarij in domačih izdelkov, vožnje oklepnih vozil iz muzejske zbirke in predstavitev vozil Slovenske vojske, postojnski gasilci so predstavili novo gasilsko lestev, organizirane so bile otroške delavnice. Obiskovalci so zaradi obilja dogajanja zlahka pozabili na razočaranje, ki ga je prinesla vest, da zaradi slabih vremenskih razmer ne bo mogel prileteti napovedan helikopter ameriške vojske iz Aviana. Avtor: Janko Boštjančič, PVZ OKTOBER JAVNA VODSTVA PO RAZSTAVI Vsako soboto ob 11:00 MOJA LJUBLJANICA MGML HUMANISTIČNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO KAREL BARJANSKI RTV SLOVENIJA Južna železnica Razstava ob 160. obletnici 30. 9. - 13. 10. 2017 vrhnika Mala mestna galerija, Jelovškova ulica 1 Več informacij: www.mojaljubljanica.si SKUPINA MAM SONČNICE MOJA LJUBLJANICA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Izmenjevalnica PODARIM - DOBIM 14. 10. 2017, 9.00-12.00 vrhnika Kulturni center Vrhnika, Tržaška 32 Več informacij: www.mojaljubljanica.si MOJA LJUBLJANICA MGML HUMANISTIČNO IN UMETNIŠKO DRUŠTVO »O« OBČANI VRHNIKE OBČINA PIVKA Gorenje na Vrhniki, 15. maj 2017 20. 10.-3. 11. 2017 pivka Razstava fotografij in citatov Krpanov dom, Pivka oktober - december 2017 vrnika Razstava fotografij in citatov na razglednicah Več informacij: www.mojaljubljanica.si SKUPINA STIK ZAVOD ZA PODVODNO ARHEOLOGIJO MOJA LJUBLJANICA MGML Deblak na Vrhniki, projekt Navis oktober 2017 Več informacij: www.mojaljubljanica.si Ekipa Moje Ljubljanice je v nedeljo, 17. septembra, poleg razstave Južna železnica, 160 let, v Komandi prvič predstavila tudi igro Spoznajmo porečje Ljubljanice. Kolegom iz Parka vojaške zgodovine Pivka se iskreno zahvaljujemo za povabilo in čestitamo za odlično organizacijo festivala! GORENJE NA VRHNIKI, 15. maj 2017 S prostovoljnimi prispevki za razglednice pomagate širiti razstavo po domovih in drugih prostorih druženja, hkrati pa omogočate ogled razstave tudi v drugih slovenskih krajih in mestih. Veseli bomo Vaše podpore in donacij. Iskrena hvala! L Več informacij: www.mojaljubljanica.si | info@mojaljubljanica.si | 041 354 203 PROJEKT NAVIS V letošnjem letu je Skupina STIK in Zavod za podvodno arheologijo s partnerji izdelala rekonstrukcijo deblaka po predlogi deblaka s konca 2 stoletja pr. n. št. iz Ljubljanice na Vrhniki, ki smo ga dvignili iz reke leta 2015, in bo po končani kon-servaciji postavljen na ogled v razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki. Zaradi slabega vremena je bila prireditev 3. 9. na Vrhniki odpovedana. V oktobru pa bo deblak priplul tudi na Vrhniko. Datum dogodka bomo objavili na spletni strani www.mojaljubljanica.si, reportažo pa v prihodnji številki časopisa. fOTUBUMLRjOVEHU* SLUÍBA'VLADE PC PU&LIKÉ 5LOVEKUE ZA RAZVOJ $eea g^nts Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009-2014. NflS Skupne strani 25. september 2017^» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 60 let od prvega razreda Vrhnika, 8. september - Kot vsako leto so se tudi letos 1. septembra odprla vrata osnovnih šol. Precej otrok s šestimi leti je prvič prestopilo šolski prag in zasedlo klopi v prvih razredih. Šole so jim pripravile tople spre- jeme z različnimi zabavnimi programi, da bi jim prvi šolski dan ostal v trajnem in seveda v lepem spominu. Kako pa so v prvi razred prvič stopili učenci pred šestdesetimi leti, so se spomnili takratni sedemletni otroci; sedaj so stari že 67 let ali več. Srečali in spomnili so se na trenutke 8. septembra v Gostilni Pr Kranjc pred šestdesetimi leti. Zbralo se jih je nekaj več kot dvajset, pač tisti, ki so z veseljem prejeli vabilo na zanimivo srečanje. Prav ti so osnovno šolanje nato nadaljevali v Osnovni šoli Ivana Cankarja. V kratkem in zanimivem nagovoru so obudili spomine, ko so kot sedmletni otroci prvič prestopili prag takratne Osnovne šole Janeza Mraka. Pričakovali so tudi takratno tovarišico Majerjevo, ki pa se je zaradi bolezni opravičila. Sporočila pa jim je prijazne besede z lepimi pozdravi. Enako so storili tudi prisotni 60-letni »prvučki«. Srečanje se je nato nadaljevalo v toplem in sproščenem vzdušju na spomine prvega razreda pred šestdesetimi leti ter na vsa leta šolanja do takratnega osmega razreda. Že sedaj so se dogovorili za ponovno srečanje čez pet let. Za spomin so se tudi fotografirali z namenom, da bi se v prihodnje srečanja udeležili še preostali še živeči sošolci in sošolke. Simon Seljak Razredničarka tovarišica Lukačevič Razredničarka tovarišica Majer Vrhnika je imela podružnično šolo tudi na Logu, kamor so hodili učenci 1., 2. in 3. razreda, nato pa na Vrhniko do zaključka osmega razreda. Sedaj ima Občina Log - Dragomer že več let prelepo svojo osnovno šolo z vsemi devetimi razredi. Spomini na takratne učence prvega razreda pa ostajajo. Plesne vaje potekajo na sledečih lokacijah: Osnovna šola IVANA CANKARJA Vrhnika, vrtci ŽABICA, ŽELVICA, KOMARČEK in BARJANČEK Vrhnika ter vrtec ROSIKA Bevke \ \ PLESNO^ /cSTO Plesno mesto Mercator center, Ljubljana Šiška 01 510 84 84 • 041 333 303 NflS Skupne strani 25. september 2017^» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Razstava »Gorenje na na mestnih plakatih v prestolnici Razstava fotografij in citatov Gorenje na Vrhniki, 15. maj 2017, se je med 13. in 26. septembrom preselila v Ljubljano na Trg francoske revolucije. Razstava se dotika ekološke nesreče, ki se je na Vrhniki zgodila maja letos. »Neka malenkost je pa ušla, ampak ne tako grozno veliko.« in »Zrak odide..., ...voda odteče« sta le dva od zgovornih citatov, ki jih na mestnih plakatih pospremijo fotografije požara in njegovih posledic na okolje. Izbrane najbolj neprimerne javne izjave odgovornih za nesrečo so postavljene v novi kontekst, kot so jih dejansko občutili občani. Prav občane je ekološka nesreča spodbudila, da so se tudi sami aktivno vključili v procese odločanja. Eno temeljnih sporočil razstave je, da sta manipulacija in zloraba ekološke nesreče za politične namene pred prihajajočimi volitvami neetična. Hkrati razstava ne moralizira. Vrhniško problematiko želi predstaviti tudi v prestolnici in hkrati opozoriti na varstvo okolja kot nečesa, kar presega politična razhajanja. Razstava je postavljena na mestne plakate, katerih prednost je, da so umeščeni v javni prostor in tako mimoidoče nagovorijo tudi, če tovrstnih informacij ne iščejo aktivno. TAM-TAM mestni plakati med svoje aktivnosti redno vključujejo projekte, ki opozarjajo na družbeno pomembne tematike. Plakati so tudi v Ljubljani opozarjali na ekološki problem, ki potrebu- je pozornost prebivalcev. Cilj je spodbujanje prebivalcev k vključevanju v pogovor o temah, ki neposredno vplivajo na okolje, v katerem živijo. Postavitev razstave so omogočili Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna občina Ljubljana in pokrovitelj TAM-TAM mestni plakati. Razstava je 20. septembra gostovala tudi na Zboru občanov v Cankarjevem domu Vrhnika. 3. oktobra 2017 si jo lahko ogledate na razstavnem programu Paviljona v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana. Pot nadaljuje oktobra v Pivki, kasneje pa tudi v drugih slovenskih krajih. Spremljajte nas na www.mojaljubljanica.si. Barbara Matijašič, TAM-TAM Moja Ljubljanica, MGML Foto: Jaka Babnik, MGML *4MIVSEK gC spirits nnummi MČOSOpis Skupne strani ^J^ST^ O ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE Sajenje čebule in česna Jesen je pravi čas za sajenje čebule in česna. Poglejmo si osnovne smernice, ki se jih je za uspešen pridelek dobro držati. Čebula Čebulček sadimo v septembru in oktobru. Pred sajenjem ga lahko namočimo v žajbljev ali kamilični čaj, ki mu lahko dodamo še izvlečke morskih alg. »Pri čebuli ne velja, da debelejši čebulček daje večji pridelek. To si za vedno zapomnite. V jeseni sajen čebulček, debelejši od 25 mm, bo zagotovo zacvetel. Zato svetujem, da ga razdelite in debelejšega posadite ločeno, kar blizu skupaj, in ga tudi prvega poberete, še preden zacveti. Pri drobnejšem pa lahko počakate do zrelosti in imate poleti nekaj čebule za sproti,« svetuje Miša Pušenjak. Priporočljiva razdalja sajenja je 20-25 cm med vrstami in 10 cm v vrsti. Dobri sosedje čebule so korenček, radič, solata, kumare, krompir, jagode, koper in šetraj. Čebula bo najbolje rasla v rahlih, skoraj peščenih tleh, na zračni in s soncem obsijani gredici. Gnoj, ne glede na to, ali je goveji, konjski, prašičji, razen če ni že popolnoma kompostiran in spremenjen v zemljo, vedno škodi čebulnicam. Čebuli sicer škodi bolj kakor česnu. Na vrtu je najbolje, da se čebule sploh ne gnoji, morda lahko jeseni pred sajenjem gredico pognojimo z dobro dozorelim kompostom ali kalijevimi gnojili. Vsekakor moramo paziti, da čebule ne sadimo v tla, pognojena s svežim hlevskim gnojem ali gnojili, bogatimi z dušikom, saj v tem primeru lahko pride do gnitja čebulčka oziroma slabe rasti, še svetuje Pušenjakova. Čebulo za skladiščenje pa sadimo spomladi, saj je to njen naravni ritem. Posaditi jo poskušajte čim bolj zgodaj, nekje marca ali do sredine aprila, da bo naredila dovolj močan in gost koreninski sistem. Pokrijte jo in tako zavarujte pred čebulno muho. Česen Česen je običajno zadnja vrtnina, ki jo sadimo. Z njegovim sajenjem naj bi bilo delo na vrtu zaključeno. »Česen je z vrtov izginil zato, ker so pregnojeni in potem rad gnije. Zato naj vas želja po velikem pridelku ne zapelje k pretiravanju,« pravi Miša Pušenjak. »Česen pognojimo s kompostom (vermikompostom), zlasti če imamo opravka s peščenimi, z organsko snovjo slabo založenimi zemljišči. Komposta naj bo največ 50 l/10 m2. Dodamo kalijev sulfat, če analiza poka- že pomanjkanje kalija v tleh ali preveč fosforja v primerjavi s kalijem. Kalijevega sulfata dodamo 0,3 kg/10 m2.« Za sajenje je idealen termin zadnji teden oktobra in prvi teden novembra. A v primeru pretoplega oktobra in na Primorskem sadimo kasneje. In obratno, če je napovedano zelo mrzlo vreme z daljšim obdobjem temperatur pod ničlo že v oktobru, potem sadimo nekaj prej. Idealno je, da se stročki ukoreninijo še pred zimo, da pa ne poženejo nadzemnega dela. Če bo ob sajenju pretoplo, bo česen prehitro pognal liste, če pa bo premrzlo, se bo slabše ukoreninil. Česen lahko sadimo še v januarju, če zemlja ni zamrznjena, a pozno sajenje že vpliva na pridelek. »Pri česnu pa drži, da debelejši stroki iz debelejših čebulic dajejo večji pridelek,« potrdi Pušenjakova. »A zato manjših ne zavrzite. Posadite jih posebej in na gosto, saj imate skoraj vsi radi tudi mladi česen. Če boste vedeli, kje so posajeni drobni stroki, boste kot mladi česen pojedli rastline iz teh, saj bodo Na fotografiji domače sorte čebul: čebula tera, belokranjka in ptujska rdeča. dozorele dale najmanjši pridelek.« Zanimivo izkušnjo ima Marko Oreškovič iz Dragomerja, ki že vsa leta uspešno prideluje česen. Njegova pot se je začela z neuspehom. »Posadil sem 100 kilogramov česna in, na moje presenečenje, ni vzklilo prav nič. Kasneje sem izvedel, da je šlo za seme kitajskega česna, ki je bilo - tako kot ves kitajski česen, ki je na našem tržišču - obdelan s sredstvi proti kalje-nju. Zato, da pri skladiščenju slučajno ne bi začel kliti. Na žalost je seme v Sloveniji gensko uničeno, semena so slaba, neka- tera zanič,« je kritičen. Kasneje je prišel do domačega semena, ki mu zdaj uspešno uspeva na barjanskih tleh. Njegovi nasveti za posaditev česna so naslednji: »Jesenski česen sadimo okrog 15. oktobra, odvisno seveda od vremena. Pomembno je, da se seme ob sajenju postavi v pravi- len položaj, da požene korenine navzdol. Večje stroke posadimo, večje bodo glavice česna. Sadimo na globino 5 centimetrov ali v mojem primeru zaradi mehke barjanske zemlje malo več - 8 cm, dolžina med semeni je do 15 centimetrov, širina med vrstami zaradi možnosti okopa-vanja pa naj bo približno od 20 do 25 centimetrov. Konec jeseni čez njivo, kamor posadimo česen, posujemo svež gnoj, to je v mojem primeru edino gnojenje. V zemlji se mora sprijeti, dobiti korenine in pozimi mora nujno zmrzniti. Na spomlad začne kaliti.« Česen je naravni antibiotik, naravni insekticid, naravni bakteriostatik, zbija pritisk, uravnava holesterol in sladkor v krvi, obnavlja možganske celice, strokovnjaki pravijo tudi, da uničuje rakaste celice ... Vsekakor vreden, da ga imamo na svojih vrtovih. Napisani nasveti so povzetki iz člankov, ki so bili že objavljeni v preteklih Biobrazdah. Fotografija čebule: Darko Plohl. Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec. Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obiščite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*. *Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa. ®nlb www.nlb.si/poslovni-start 01 477 20 00 NflS Skupne strani 25. september 2017^» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novo v Depoju Vabimo vas, da obiščete trgovino Depo na Vrhniki. Tja predmete lahko prinesete ali pa jih tam kupite. Ob obisku trgovine lahko dobite celo kakšen navdih, si ogledate razstavo in storite nekaj koristnega ... Tudi vi lahko prispevate kanček svojega v mozaik trajnostnega razvoja. Kako? Tudi tako, da podpirate »lokalno«. Predmete za depo lahko oddate v Zbirnem centru Vrhnika, manjše pa lahko prinesete kar v trgovino Depo Vrhnika. V naših delavnicah jih bomo pregledali, očistili, popravili oziroma obnovili. Vabimo vas na obisk in nakup v našo trgovino. Nostalgija Obisk v trgovini Depo vas bo popeljal v čas naših babic, marsikateri predmet pa bo v vas prebudil občutek nostalgije. Zbiratelji Med predmeti je marsikaj zanimivega tudi za zbiratelje: stare plošče, izdelki z oznako YU, knjige, priročniki, starinsko orodje Kolesa, poganjavčki, skiroji, otroški vozički ... Popravljeno, pobarvano, očiščeno, skratka: uporabno. Igrače in pripomočki Ponudba je pestra in kakovostna. Z nakupom v Depoju boste poskrbeli, da bo igrača še vedno služila svojemu namenu. Tudi otroke učite, da ni nujno, da je vse novo. Najpomembneje pri tem pa je, da ne obremenjujete okolja. Novo - ceneje V trgovini Depo imamo na nekaj razstavnih policah 50 % cenejše predmete! Tudi brezplačno V trgovini Depo pa nekaj stvari lahko dobite tudi brezplačno. Točilna naprava za ekološka čistila Od letošnjega maja imamo v trgovini Depo tudi prvo napravo za točenje ekoloških čistil v Slovenji. Pripravljena so iz naravnih, ekološko pridelanih olj in drugih sestavin, prijaznih nam in okolju. Čistilo lahko natočite tudi v svojo embalažo. Poskusite narediti korak naprej, saj vse, kar je naravno, ne razočara. Nanizali smo nekaj idej in vas morda spodbudili za obisk naše trgovine Depo. Na Vrhniki smo že nekaj let, poznajo pa nas tudi stranke iz sosednjih občin. Morda ste za obisk v njej zdaj na vrsti prav vi. Pričakujemo vas v: torek, dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 19. ure sredo, popoldne od 15. do 19. ure četrtek, dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 19. ure petek, dopoldne od 9. do 12. ure soboto, dopoldne od 8.30 do 12.30 Ob nedeljah in ponedeljkih je trgovina zaprta. Do zdravja z reprogramiranjem misli Zdravje ne bi smelo biti cilj kot se morda zazdi iz naslova. Zdravje je učinek tega, kako spretno ali nespretno manevriramo skozi izzive vsakdana. To pove, da je odločitev za te manevre v naših rokah. Življenje vsakogar pripelje do uvida, da vsak dobi svoje in da je življenje pravično, četudi se, kadar gledamo le del celotne zgodbe, lahko zazdi drugače. In če to vidimo in razumemo, kaj nam potem še preprečuje, da si ne bi prizadevali dajati od sebe le to, kar hočemo prejeti? Odgovor na to zahteva veliko osebne moči. Osebna moč je kot rezervoar goriva v vsakem izmed nas, ki se bodisi neprenehoma prazni, bodisi se ohranja. Delo na sebi človeka pripravi do tega, da opazuje samega sebe, med tem ko počne, kar pač počne. To opazovanje je tisto, kar je težko, saj se že od malega naprej učimo gledati ven iz sebe, kar nam pospešeno jemlje moč prisotnosti, v kateri bi se edino lahko videli. Le v prisotnosti se človek lahko opazi, takrat prvikrat poveže svoje delanje s svojimi počutjem. Na primer nekdo, ki se pogosto vmešava v obnašanje drugega in ga komandira, mu soli pamet ali ga graja, je nasilen človek. V tako obnašanje ga sili razmišljanje, da ima prav in da bolje ve od drugega. Gleda v druge, sebe pa ne vidi. Ta nasilna misel uničuje tistega, ki jo poraja in njegovo telo to nezmotljivo beleži. Kaj poraja tako razmišljanje? Mojstri so skozi samo-opazovanje spoznali, da je samoljubje tista sila, ki človeku vzame največ moči, saj ga neprenehoma sili v varovanje in branjenje svojega, ali pa v uža- ljenost in zamerljivost, ali pa v večvrednost in ukazovalnost, v grabljenje in kopičenje itd. Vsako tako stanje človeka izčrpa in mu jemlje moč, iz katere bi se njegovo telo in bitje lahko hranilo. Pravi cilj v prizadevanju za zdravje bi moral biti usmerjen v samo-kontrolo nad vladavino samoljubja v nas in se osvoboditi tega diktatorja v sebi. S gledišča mojstra je že samo dejstvo, da si nekdo kaj takega misli o sebi, že stanje nepriseb-nosti, saj je človek v prisebnosti le in edino takrat, ko si ničesar ne misli. Vzhodnjaške šole že stoletja izvajajo reprogramiranje misli na tak način, da jih z prizivanjem notranje tišine brišejo kot z miselno radirko, ki z rednim vstopanjem vanjo resetira nas program v glavi. Program, ki nas sili v mišljenje, da vemo, za kaj gre, je zaprt za vsako misel, ki jo ne podpira. Tako človek samega sebe oropa rasti in se obsodi na vrtenje v enih-in-istih rutinah in vedenjskih vzorcih. Ta vselej ubije tudi duha, ki potrebuje silo dvigovanja, da ne bi zakrknila v svoji statičnosti. Znanje življenja je pretočno, je občuteno, je zaznavno s telesom, ki kakor hitro ga skušamo pretopiti v besede in stlačiti v um, izgubi svojo moč. Tišina v glavi je jasnost, ki pomete z vso zmedo, ki nastaja z gledanjem v glave drugih. Tako bomo prišli do tega, da bomo iz čiste nuje po preživetju, utihnili v sebi, sočloveku pa dovoli dihati ob nas in mu zoreti z njemu lastnim ritmom. Tih človek je blag, njegov dotik je izbran, njegov pogled pomenljiv. Uči z molkom in z zgledom. Klima miru, ki se z tišino izgrajuje, sprosti telo miselnega primeža in modro bitje v nas lahko spet zadiha, ponovno si dovolimo ljubiti. Za društvo Hosta Marjeta Oblak P L E š EM O 5 0 + LIFEDANCE D1 S " hJtnl n L 4 O 1 P- L L i L rt J < i E L ti, V|| lllhf T O R ! C E T i 18,00 19.00 19.30-21.OD MČOSOpis Skupne strani_.^^^Tr:!7 ® ............... NAŠE ZDRAVJE ............... Aktualno v Zdravstvenem domu Vrhnika Rožnati oktober v ZD Vrhnika Oktobra vsako leto obeležujemo mesec ozaveščanja o raku dojk. V Sloveniji za rakom dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto zboli 1300 žensk in okoli deset moških, na leto pa za rakom dojk umre skoraj 400 žensk in pet moških. To niso samo številke, to so resnične ženske, to so mame, žene, hčere, babice, sestre, najboljše prijateljice in sodelavke, ki imajo pomembno vlogo v družbi. V Zdravstvenemu domu Vrhnika bodo v ta namen, da bi zmanjšali številke, potekale številčne aktivnosti, s katerimi bomo obeležiti rožnati oktober in ozaveščali širšo javnost o raku dojk. Samopregledovanje dojk je nekaj, kar lahko vsaka ženska naredi zelo dobro in kakovostno, če ima vsaj temeljno znanje o tem. Svoje dojke ženske poznamo najbolje, zato velja metoda samopregledovanja za izredno zanesljivo preventivo pri ugotavljanju suma na spremembe v dojki. Zato smo za vas od 16. do 20. oktobra 2017 pripravili ROŽNATE URICE, ki so namenjene vsem ženskam, ki se želijo naučiti samopregledovanja. Rožnate urice bodo potekale individualno v Centru za krepitev zdravja (prvo nad. ZD Vrhnika), in sicer: ponedeljek, torek: od 8.00 do 18.00; sreda, četrtek, petek: od 8.00 do 14.00. 25. oktobra 2017 od 10. do 12. ure pa bo ga. Darja Rojc delila nasvete iz prve roke bolnikom, ki so zboleli za rakom in njihovim svojcem. Prosimo Vas, da se predhodno prijavite na tel. št. 01/755 51 57 ali nam pišite na ckz@zd-vrhnika.si . Roza barva bo oktobra pošiljala pomembno sporočilo ozaveščanja o raku dojk in po- menu samopregledovanja za zgodnje odkrivanje sprememb na dojki. Naj dodamo samo še misel ženske, ki ji je samopregledovanje rešilo življenje: »Kot žensko me navdihuje, da ni nemogočih poti, so le izzivi.« * Patronažna služba ponovno z vami Posvetovalnice v lokalni skupnosti: oktober, november, december 2017 KS Podlipa (gasilski dom Podlipa), patronažna sestra Biljana Petkovic (051/390-921) 3. sreda v mesecu: 18. 10., 15. 11. in 20. 12. od 9.00 do 10.00 KS Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika), patronažna sestra Biljana Petkovic (051/390-921) 3. torek v mesecu: 17. 10., 21. 11. in 19. 12. od 9.00 do 10.00 KS Dragomer (Društvo upokojencev Dragomer), patronažna sestra Petra Šest Pleško (051/390-922) 2. torek v mesecu: 10. 10., 14. 11. in 12. 12. od 9.00 do 10.00. Blatna Brezovica (v prostorih krajevne skupnosti), patronažna sestra Monika Trček (051/652-811) 2. sreda v mesecu: 11. 10., 8. 11. in 13. 12. od 9.00 do 10.00 Sinja Gorica (gasilski dom), patronažna sestra Maja Sreckovic (051/390926) 2. torek v mesecu: 10. 10., 14. 11. in 12. 12. od 9.00 do 10.00 Breg - Pako (gasilski dom Breg - Pako - prizidek), patronažna sestra Klara Sadar (051/390-929) 2. sreda v mesecu: 11. 10., 8. 11. in 13. 12. od 9.00 do 10.00 KS Drenov Grič (gasilski dom), patronažna sestra Veronika Logar (051/390-925) 3. četrtek v mesecu: 19. 10., 16. 11. in 21. 12. od 9.00 do 10.00 KS Log (v prostorih splošna ambulante dr. Ane Svigelj, prvo nadstropje dializnega centra), patronažna sestra Katja Krvina (051/390-923) 1. sreda v mesecu: 4. 10., 1. 12. in 6. 12. od 9.00 do 10.00 KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni), patronažna sestra Monika Trček (051/652-811) 1. torek v mesecu: 3. 10., 7. 11. in 5. 12. od 9.00 do 10.00 KS Verd (gasilski dom), patronažna sestra Mojca Černelč (051/390-927) 2. torek v mesecu: 10. 10., 14. 11. in 12. 12. od 9.00 do 10.00 Vljudno vabljeni mlajši in starejši! Brezplačne posvetovalnice staršem ob prihodu novega člana v družino Namen in cilj: za boljšo pripravo na dojenje, spremljanje in pomoč pri dojenju otrok, dojenje po enem letu, kako je s skupnim spanjem otrok in staršev, kako ob bolezni, kako ob težavah ... Dobrodošli vsi starši in tisti, ki se na starševstvo šele pripravljate! Kdaj in kje: vsak prvi torek v mesecu od 12.00 do 13.00, v sejni sobi zdravstvenega doma Vrhnika (drugo nadstropje, levo po hodniku, zadnja vrata). Naslednja srečanja bodo: 3. 10., 7. 11. in 5.12. Posvetovalnice bo vodila patrona-žna sestra Katja Krvina, dipl. babica, IBCLC svetovalka za dojenje. Za informacije in naročanje jo lahko pokličete po tel. 051/390-923. 10. oktober - Svetovni dan duševnega zdravja Glede na raziskave bo eden od treh Evropejcev predvidoma enkrat v življenju izkusil težave v duševnem zdravju, toda večina v sedanjih razmerah ne bo deležna hitre in učinkovite prve pomoči v primeru hude stiske. Tudi v Centru za krepitev zdravja želimo prispevati k večjemu prepoznavanju, destigmati-zaciji ter hitrejši in učinkovitejši (prvi) pomoči ljudem v duševni stiski. Naj omenimo deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v duševnem zdravju pri sočloveku. 1. Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih. 2. Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali načrtovanje samomora oz. samopoškodovanja. 3. Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja. 4. Nenaden pojav intenzivnega strahu brez nekega jasnega razloga. 5. Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali povečanje apetita. 6. Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni. 7. Ponavljajoče se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc. 8. Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, čustvovanju in spalnih navadah. 9. Težave s pozornostjo oz. koncentracijo. 10. Pretirana skrb in tesnoba, ki ovirata vsakodnevno funkcioniranje. Zavedamo se, kako zelo pomembno je zgodnje preprečevanje duševnih težav, še preden se pojavijo prvi znaki, zato v okviru svetovnega dneva duševnega zdravja organiziramo delavnico TEHNIKE SPROŠČANJA. Na delavnici se boste seznanili in osvojili različne načine sproščanja, med katere sodijo tudi dihalne vaje, progresivna mišična relaksacija in vizualizacija pomirjujočega kraja. Če se želite naučiti, kako uspešno premagovati in se spopadati z vsakodnevnimi stresnimi situacijami, ki so eden poglavitnih razlogov za nastanek depresije, se nam pridružite na delavnici TEHNIKE SPROŠČANJA v torek, 10. 10. 2017, ob 9. uri ali ob 16.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki (telovadnica). Zaradi omejenega števila udeležencev se je treba na delavnico predhodno prijaviti na tel. št. 01/ 755-51-57 ali na ckz@zd-vrhnika.si . avto h i sa-se lis ka r, si N OŠ Skupne strani 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 NAŠE ZDRAVJE Novost: Nova zobozdravstvena ambulanta za odrasle Zdravstveni dom Vrhnika je po več kot dvajsetih letih dobil težko pričakovani program zobozdravstvene ambulante za odrasle. Nova ambulanta bo občanom omogočila izbiro osebnega zobozdravnika, ki je zadnja leta skoraj niso imeli. Zobozdravstvena ambulanta bo delovala v Osnovni šoli Log - Dragomer, in sicer v istih prostorih kot šolska zobna ambulanta. Z delom bomo začeli 3. 10. 2017. V ambulanti vas bosta prijazno sprejela zobozdravnik Boris Petrič, dr. dent. med., in asistentka Andreja Breskvar. Urnik dela bo ob ponedeljkih in četrtkih od 13.30 do 20. ure, ob torkih od 6.30 do 12.30, sredah od 6.30 do 15.00, ob petkih pa od 6.50 do 14. ure. Če še nimate izbranega zobozdravnika in ste starejši od 19 let, vas vabimo k izbiri na način, da se osebno oglasite v ambulanti. S seboj imejte kartico zdravstvenega zavarovanja . Za preostale informacije bodo dosegljivi v ordinacijskem času po telefonu 08-200-3068 ali preko e-naslova naslova narocanje.petric@zd-vrhnika.si. Obveščamo vas tudi, da bo zobozdravstvena ambulanta za otroke in mladino od 1. 10. 2017 delala v Osnovni šoli Log - Dragomer ob ponedeljkih in sredah od 6.30 do13.00 in ob torkih od 13.00 do 19.30, ob četrtih od 11.35 do 19.00 in petkih od 7.00 do 13.45 pa v ZP Borovnica. Hkrati vas obveščamo, da dosedanje nosilke ambulante Miljenke Knezovic ni več. Zato vabimo starše otrok, ki ki je sedaj nosilka ambulante. opredelijo otroci do devetnaj-so še opredeljeni pri njej, naj To je Tjaša Kumer Kos, dr. dent. stega leta starosti. izberejo novo zobozdravnico, med. V tej ambulanti se lahko Zdravstveni dom Vrhnika ; e^romocijoZdrovja Naredite nekaj zase in za svoje zdravje! • Ambulanta za celostno obravnavo kroničnih bolečin in izgorelosti. Robova 6, (Mercator center), Vrhnika • Izobraževalna dejavnost: Predavanja, delavnice, webinarji, e-vzpodbude, promocija zdravja pri delu. Andreja Krt Lah, dr. med., spec. javnega zdravja in družinske medicine, s.p., andreja@ epromocijazdravja.si, http://epromocijazdravja.si/ GSM: 068 607 873 RDEČI KRIŽ VRHNIKA Darovanje organov Darovanje organov po smrti je oblika pomoči sočloveku v stiski. Za darovanje organov in tkiv po smrti za namen zdravljenja se opredelite tako da: - z osebnim stališčem glede darovanja po smrti seznanite najbližje sorodnike, - podpišete izjavo o darovanju na pooblaščenih mestih po celi Sloveniji. Območno združenje Rdečega križa Vrhnika je pooblaščenec za zbiranje pristopnih izjav darovalcev. Če se odločite za darovanje, se oglasite v pisarni Območnega združenja RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, telefon: 01-7502-447, da izpolnete in podpišete pristopno izjavo darovalca. Merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov Redno si merimo krvni tlak, krvni sladkor in nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov, morate biti obvezno tešči! Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave: vsak dan od 8. do 14. ure, v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefon 7502-447, ali na email: rk.vrhnika@siol.net VRHNIKA Avtotrade, d.o.o., Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel 01 750 51 99 www.avtotrade.si NORkuA -25% NA MENJAVO IN CENTRIRANJE PNEVMATIK STORITEV ZE OD 21,96€ S kuponom vam priznamo 25% popusta na menjavo in centriranje pnevmatiki Potrebno je predhodno naročilo preko telefona. En kupon velja za eno vozilo. Zgoraj navedena cena storitve 21,96€ velja za jeklena platišča do 16" in vsebuje DDV Akcija traja do 3112 2017 Vadbe in tečaji prau za ose.. i MAMI TOT51 Ti! Nosečnice 1 Mamice po porodu z dojenčki ponedeljek in sreda 10.30 C/3 < tt C o L - piltf+es torek in četrtek 8.30 - sVep tfeYt>bilcfponedeljek in sreda 20.30 (Tržaška 2) - ICtfTdlio vadba, torek in četrtek 19.00 -3umba. petek 19.00 - 3d.rtf.vjtf. hvtoVenictf toreki n četrtek 18.00 utfdbtf 3tf in ¿¡j^adbe* l5o/o popust pilates - GIBsenior (vadba za ravnotežje, moč in gibljivost) i\0 VečINFOna: 040 560 807 GIBZAVSE@GMAIL.COM WWW.GIBZAVSE.SI * vse skupinske vadbe za odrasle, ki potekajo Pod Hruševco 42 vx m NflS Skupne strani 25. september 2017^» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si EU-kartica ugodnosti za invalide S spremembo Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/10, 50/14 IN 32/17) imajo osebe na podlagi pridobljenega statusa invalida in nekaterih opredeljenih telesnih okvar možnost pridobiti EU-kartico ugodnosti za invalide, s katero izkazujejo status invalida pri uveljavljanju komercialnih popustov na področju prometa, turizma, kulture, športa, prostega časa in na drugih področjih. Evropski dan civilnega prava - vabljeni v notarske pisarne Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2003 odločila, da naj bo okoli 25. oktobra v vseh državah članicah EU en dan posvečen dnevu civilnega prava. Vlogi za izdajo invalidske kartice ugodnosti, ki jo upravičenec lahko vloži na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji, je treba priložiti dokazilo o invalidnosti oziroma telesni okvari in eno fotografijo. Invalidsko kartico ugodnosti lahko pridobijo državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ali tujci s stalnim prebi- vališčem v Republiki Sloveniji, ki se štejejo kot invalidi skladno z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in z navodilom, ki določa, kdo se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov. Kot invalidi se štejejo tudi gluhoslepe osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opredelitev gluhoslepote po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov oziroma pravilniku, ki ureja tehnične pripomočke in prilagoditev vozila, in invalidi prve kategorije po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upravna enota Vrhnika Temeljni namen tega dneva je, da se evropski državljani seznanijo s civilnim pravom in da bi le-to postalo dosegljivo vsem državljanom. Glede na to, da je civilno pravo prisotno v vsakdanjem življenju državljanov z delovno-pravnimi razmerji, porokami, ločitvami, dedovanjem, izmenjavo blaga ali storitev, je potrebno zagotoviti, da bo to enako dostopno vsem ne glede na kraj bivanja. V »Evropski dan civilnega prava« se v zadnjih letih vključujejo tudi slovenski notarji, ki vam bodo 26. oktobra 2017 v času uradnih ur (od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00) na voljo za odgovore na vsa vaša vprašanja, ki jih imate v zvezi z dedovanjem, oporokami, nepremičninami in ostalimi zadevami, ki se nanašajo na vaše premoženje. Oglasite se v eni od najbližjih notarskih pisarn in spoznajte, kaj lahko notar naredi za vas. ČRNA KRONIKA Poletje 2017 Območje Policijske postaje Vrhnika Četudi vlada vsesplošni konsenz, da zrak v višjih legah deluje na ljudi zdravilno, pa se vedno najdejo tudi izjeme. Tako se je v hribovitem območju Za-plane nad Vrhniko stanje zelo poslabšalo še z neznanim nočnim obiskovalcem. Namesto čarom čudovite okoliške narave so se avgusta predajali strastem vlamljanja v ondotne vikendice. Za njimi že poizvedujejo možje zakona, ki za tovrstne odklone poznajo najboljšo, pravosodno terapijo. Na vrhniškem koncu pa je može postave zaman prepričevalo pet posameznikov o terapevtskem namenu posedovanja ilegalne indijske zeli, bolj poznane kot marihuane. V vseh primerih so jim manjšo količino preprosto zasegli in zoper njih bodo po opravljeni analizi snovi uvedli prekrškovni postopek. Ena največjih najdb prejšnjega meseca na Vrhniki je bila zagotovo luksuzni avtomobil znamke Porsche 970, ki so ga neznanci sicer izmaknili v Nemčiji, a dlje kot do naših krajev niso prišli. Vozilo so vrnili pravičnemu lastniku, medtem ko policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil v cilju izsleditve storilca kaznivega dejanja. Mednarodnega značaja pa je bil dogodek na avtocesti, kjer je nastala neugodna prometna nesreča. Po zaustavitvi vozil udeleženca nekako nista uspela najti skupnega jezika, prevladala so čustva in besedni dvoboj se je sprevrgel v fizičnega. Strasti so umirili šele vrhniški policisti, ki so kršitelju, kitajskemu državljanu, z ustrezno globo dali vedeti, da njegova azijska domovina ni edina, ki visoko ceni javni red in mir. Vsega skupaj je bilo sicer prej- B8S1I KI R m N ] lo@o® Agrocenter Vrhnika Jelovškova 7,1360 Vrhnika tel.: 01/7506 840 AGROCENTER VRHNIKA • SVEČA KOCKA VELIKA 1,09 EUR • SVEČA PLAMEN 120 DNI 2,15 EUR • PESEK ZA GROBOVE BIANCO 25KG 4,50 EUR • ZEMLJA ZA GROBOVE 15 KG 2,79 EUR TRGOVINA VERD • PON- PET 7-15.30 • SOBOTA 7-12 šnji mesec na vrhniških cestah sedem prometnih nesreč, od tega dve z lahkimi telesnimi poškodbami. Območje Policijske postaje Ljubljana -Vič Junija so bili v Občini Dobrova - Polhov Gradec na pohodu predvsem tatiči in škodljivci. Vlomilci so se v štirih primerih lotili stanovanjskih hiš. K prvi se je še neznani storilec odpravil v zavetju noči in se brez posebnega razmisleka vrgel nad najbližje okno. Ko se je slednje le vdalo, se je splazil v notranjost, prebrskal prostore in se slednjič otovorjen z večjo količino nakita ter denarnico s plačilnimi karticami in dokumenti odklatil v neznano. Lastnika je oškodoval za krepkih 3000 evrov. Z enakimi vzgibi se je okrog druge hiše motal njegov kamerad, izvohal kletno okno in se s primernim orodjem prebil v notranjost. Stika-nje po prostorih mu je navrglo obilen plen: od nakita, denarja, ženske ročne ure do fotoaparata znamke Nikon. Z nabasanimi žepi se je hitro pobral, od koder je prišel, lastnika pa oškodoval za okoli 2500 evrov. Precej ne-rodnejši je bil nek drugi zliko-vec, ki je sicer že videl filmske vlomilce na delu - na televizijskem zaslonu, sam pa si je nek vikend na dobrovskem koncu dal neizmerno veliko opraviti z vdiranjem terasnih vrat stanovanjske hiše. Nazadnje je vratom vendarle priznal premoč in si v okolici raje poiskal stol. Zal se ni usedel, kar je verjetno le še vprašanje časa, je pa nanj zvlekel svoje kratke noge in s težavo vdrl skozi pisarniško okno. Zmeden zaradi nepričakovanega uspeha v notranjosti ni prav ničesar vzel in v dobro preostalega inventarja nazadnje le zapustil hišo. Škode je bilo kljub temu za dobra dva tisočaka. Podobne usode je v bil tem času deležen še nek drug občan, ki so mu ravno tako vlomili v hišo, a nič odnesli. Vlomljeno pa je bilo tudi v osebno vozilo. Policisti so v vseh primerih zbrali materialne dokaze in že pridno iščejo nepridiprave. Konec tedna, ko delavci praviloma počivajo, pa zmikavti ravno nasprotno, še preradi obiskujejo delovišča. Na enem od gradbišč se je ustavil nepridiprav, ki je nekaj časa bolščal v stransko steklo delovnega stroja, pa si bil tako neznansko všeč, da ga je nazadnje pograbil in iztrgal iz gumijastega tesnila. Lastnika je oškodoval za okoli 200 evrov, zato je bila zoper >> NflS Skupne strani 25. september 2017^» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> osumljenca že podana kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Med drugim so občani klicali može postave tudi k pokopališču na Dobrovi. Nadvse nenavadno lokacijo za zabavo si je izbrala skupina mladoletnikov, ki je očitno menila, da hrumenje vozil tod ne bo nikogar zmotilo. Zabave je bilo hitro konec, sicer pa je vse prisotne minila še zadnja trohica razigranosti, ko se je izkazalo, da je bil tisti avtomobil ukraden. Policisti so vozilo nemudoma zasegli in sprožili ustrezne postopke proti vpletenim. Julija se je po Dobrovskem zopet potikal goreči ljubitelj tuje lastnine. Zaneslo ga je na neko tamkajšnje gradbišče, a ne v iskanju dela, zato se je tudi oglasil v nočnem času. Najprej je vlomil skozi vrata na gradbišče, malo zatem pa še v gradbeni kontejner - pisarno. Od tam je izmaknili nivelirko, nakar je svoje nečedne dejavnosti nadaljeval še v drugem kontejnerju, iz katerega je odnesel več električnega in ročnega orodja. Navdušenje, da je gradbincu povzročil za 15 tisoč evrov škode, pa bi ga lahko kmalu minilo, saj so možje v modrem ob ogledu kraja dejanja zavarovali sledi in bodo po pridobljenih rezultatih zoper osumljenca podali ustrezno ovadbo. Nič kaj lepo ni bilo dejanje posameznika, ki je izkoristil trenutno občano-vo raztresenost ob dvigovanju denarja z bankomata. Globoko zamišljen je namreč zapustil bankomat, ne da bi iz reže pobral gotovino. Naključnemu mimoidočemu so se ob pogledu na pozabljeni denar storile tako hude skomine, da je zelence nemudoma po-basal v žep in odkorakal stran. Po vseh zbranih obvestilih bodo policisti zoper njega vložili kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja zatajitve. Nekatera kazniva dejanja imajo tudi daljšo brado. Tako sta se nek občan -lastnik gozda in gozdarsko podjetje pred dvema letoma dogovorila za posek in odvoz po žledolomu poškodovanega drevja. Drvarji so pljunili v roke, motorne žage so zapele in gozd je bil že v kratkem pospravljen. Les je odšel s podjetjem, denar, krepkih osem tisočakov, pa k lastniku kar ni in ni hotel priti. Po vseh zbranih obvestilih in ugotovitvah bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi poslovne goljufije. Horjul je bil junija praviloma miren, je pa tudi tam pohajkoval brezdelni rokomavh, ki se je loteval gradbenih kontejnerjev. V zavetju noči je prerezal ograjo na gradbišču in se na silo prebil v notranjost garderobnega kontejnerja. A ker mu obrabljena obutev in oblačila - delavci namreč težko prigarane-ga denarja ne puščajo ležati naokrog - nikakor ni ustrezala, se je podal do bližnjega kontejnerja z orodjem in ga osiromašil za vse, kar bi bilo mogoče prodati. Prvo delovno jutro je lastnik naletel na razdejanje, ki ga je ocenil na več tisoč evrov. Za storilcem še poizvedujejo, sledi ustrezna ovadba. Med drugim je v začetku poletja tam nastala še prometna nesreča II. kategorije, ko je voznica zapeljala z neprednostne ceste na prednostno in pri tem zaprla pot vozilu, ki je peljalo naravnost. Nastalo je trčenje, ki je na vozilih pustilo za 3000 evrov škode. Povzročiteljici so policisti že na kraju dogodka izdali plačilni nalog. Zgodilo pa se je tudi, da so može v modrem poklicali zaradi pogrešane osebe. Slednji so zato opravili več razgovorov in preverili vse morebitne lokacije oziroma ustanove, kamor bi pogrešanega lahko prepeljali, a to ni obrodilo sadu. Naslednji dan pa so se odpravili sistematično pregledat teren in pogrešanega nazadnje le izsledili, ko se je zaradi onemoglosti zatekel k eni izmed hiš. Nemudoma so ga prepeljali in izročili odgovornim osebam, Policija pa je preklicala vse nadaljnje predvidene dejavnosti. Zbral in uredil: Damjan Debevec; Joto: arhiv Našega časopisa oktober v TMS # TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE vBistripriVrhniki Bistra 6,1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Razstavni prostori so odprti še eno uro po zaprtju blagajne. Spored prireditev: Od torka, 26. 9., do petka, 29. 9., med 9.00 in 13.00 ter v nedeljo, 1. 10., med 11.00 in 18.00: Dnevi strojništva, predstavitev projektov sodelavcev Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Nedelja, 8. 10., ob 16.00: Voden ogled Slovenskega lovskega muzeja Sobota, 14. 10., ob 14.00: Voden ogled muzejskih zbirk za slepe in slabovidne Vodstvo in vstop v muzej bosta za slepe in slabovidne ter spremljevalce brezplačna. Obvezne prijave do četrtka, 12. 10., na: 01 750 66 72 ali programi@tms.si. Nedelja, 15. 10., med 14.00 in 18.00: Izdelaj hologram Delavnica je primerna za otroke od 8. leta starosti oz. mlajše ob spremstvu. Sobota, 21. 10., ob 9.30: Delavnica peke kruha v krušni peči (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 22. 10., ob 11.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Od torka, 24. 10., do petka, 27. 10., od 9.00 do 13.00 in v nedeljo, 29. 10., od 11.00 do 18.00: Dnevi fizike, demonstracije zanimivih in poučnih eksperimentov, ki jih predstavljajo študentje fizike; obvezne prijave za skupine na: 01 750 66 72 ali programi@tms.si. Sobota, 28. 10., ob 9.30: Izdelava nakita iz polstene volne (obvezne predhodne prijave) Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. Na delavnice se prijavite preko telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte programi@ tms.si. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zaprto. petki ob 15.00: Voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence) Nedelja, 1. 10., ob 15.00: Mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah Nedelja, 8. 10., ob 10.00 in 15.00: Trara, trara pošto pelja! Družinski dan ob bližajočem svetovnem dnevu pošte (brezplačni vodstvi za otoke in brezplačen vstop) Četrtek, 12. 10., ob 11.00: Predstavitev knjige Antona Krauthakerja Kako smo vzpostavljali samostojno delovanje slovenske pošte Torek, 31. 10., četrtek, 2. 11., petek, 3. 11., in nedelja, 5. 11., med 10.00 in 13.00: Počitniške delavnice Otroci bodo izdelovali poštne rogove, štampiljke in poštne kape, barvali pobarvanke, si pošiljali sporočila z Morsovim telegrafom ter v otroškem poštnem uradu za kratek čas postali pravi poštarji. Prijave niso potrebne. Cena posamezne delavnice: poštna kapa 1,00 €; poštni rog 1,50 €, štampiljka 1,50 €. Vabilo Splošna telovadba za predšolske otroke in prvošolce Začetek? 3. oktober 2017 Kdaj? Vsak TOREK Kje? Telovadnica Partizan na Vrhniki Kdo? • otroci stari od 2 - 4 let (od 16.00 - 16.45 ure), skupaj s starši! • otroci stari od 4 -6 let (od 16.45 - 17.30 ure) Cena? 15€/mesec ali 5€/obisk. Prvič se srečamo v torek, 3.10. 2017 Vabljeni! ŠD Vrhnika Wasoasopis KU LTU RA ŠPORT 25' september 2017i 63] VI/M.'V/t.'l«.' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Poletje v bazenu 2017 Že drugo leto zapored se je skupina mladih in malo manj mladih navdušeno lotila in organizirala kakovosten dvomesečni program v poletnih mesecih v vrhniškem bazenu brez vode. Program so (so)ustvarjali: Italee, Nadirah X, Nipke, Tadej Tadiman Tratnik, Polyzone (Polona Leben Mitev (Poly), Beno Sorsak, DJ Splinter), Čunfa, Freedom Fighterssound (Matjaz Marinic)Ubrani vrt #6; Seul Océan (Gašper Jesenko, Borut Cigale, Urban Cigale, Primož Arhar) in Ambra (Andrej Blatnik, Žiga Kroflič, Robi Rep); Marko Brecelj; Andrej Lupinc, Janez Slikarska razstava Škof, Žiga Saksida, Davor Janjic; Midnight Lightnin' (Julijan Erič, Zlatko Djogič, Miha Ribarič); Futurski (Jan Vihar, Žiga Pet-kovšek, Evita Drvarič, Dominika Maša Kozar) in Haiku Garden (Anže Knez, Luka Flegar, Klemen Tehovnik, Matevž Bitenc); Rojišče #50 (Jošt Drašler, Simon Černelč); Burn fuse (Gašper Pod-bregar, Jaka Tot, Jernej Luzar, Miha Hlastec, Klemen Krajnc) in Held by Atlas (Marko Hirsch, Dino Filip, Tadej Dolenc, Matevž Ogrin, Blaž Pregelj); Panika (Jaka Fefer, Jan Popit, Žiga Kržič, Jaka Krže), Sick Breed (Maks Drobež, Ivan Spahija, Leon Samotorčan, Andraž Leben) in The Mint; Red Five Point Star (Uroš Grahek, Janez Vratanar, Janez Levec, Gašper Gantar, Matic Titovšek, Boštjan Kerš, Sony Čevdek); Jegulja (Jan Prosen, Jure Gašper, Jan Kozel) in Kormorana (Lenart Merlin, Maksim Špelko, Matej Počervina). Program so bogatile tudi slikarska delavnica pod vodstvom akademskega slikarja Utrinki od tu in tam V četrtek, 6. julija 2017, je bila v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki odprta razstava utrinki od tu in tam ljubiteljske slikarke Romane Sagadin z Vrhol pri Laporju. Zanimiv in v izredno prijetnem vzdušju izpeljan dogodek je povezal troje umetnostnih zvrsti: glasbo, poezijo in slikarstvo. Kratek kulturni program sta glasbeno obogatili Eva Jug in Špela Kitak, ki sta na violini v duetu zaigrali štiri skladbe. Za poetični del prireditve je z branjem svojih avtorskih pesmi poskrbela Danijela Dacin-ger, doma z obrobja Haloz. V pesmih je predstavila podobo Dravinjske doline ter razodela svoje osebno občutenje okolja, od koder prihaja. Avtorico umetniških slik Romano Sagadin - Ro.Sa, je na zelo zanimiv in sproščen način med povezovanjem prireditve predstavil Kamilo Lorenci. Razstavljena dela so izpolnila pričakovanja vsebine naslova: Utrinki od tu in tam. Motive je Ro.Sa našla v svoji bližnji okolici - Štaten-berk, Dravinjska dolina, kurenti, s seboj domov je prinesla vtise z otoka Šolte, odšla nabirat ideje v Provanso in se posvetila tudi portretiranju. Vsak sklop posebej in razstava kot celota so ji povsem uspeli, tako da obiskovalec razstave odnese imenitno zaokroženo podobo ustvarjalnosti ljubiteljske slikarke Romane Sagadin. Že v osnovni šoli je bila njena slika - linorez - v Zagrebu, kjer so zbrali dela izbranih likovno nadarjenih učencev iz takratne cele Jugoslavije -, nagrajena s prvim mestom; delo je potem še dolgo bogatilo steno v zbornici Osnovne šole Anice Černej v Makolah. V določenem prelomnem trenutku je začutila, da ji slikanje omogoča osebno izpo-vednost, sprostitev ustvarjalnega naboja, izražanje samo sebe. Vključila se je v različne likovne delavnice, začela sodelovati na likovnih kolonijah po Sloveniji, postala članica likovne sekcije KUD Makole, sodeluje v likovnem društvu Paleta v Sloven- ski Bistrici pod mentorstvom akademskega slikarja Toplice Ignanjatovica. Večkrat je že sodelovala na skupinskih razstavah likovnih ustvarjalcev, kar jo vedno znova potrjuje in spodbuja v njeni ustvarjalnosti. Razstava v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je njena druga samostojna razstava in prvič zunaj območja bližnjega domačijskega okolja. Vodstvu Cankarjeve knjižnice na Vrhniki se vsi udeleženci organizacije razstave iskreno zahvaljujemo, da so v svojih prostorih omogočili postavitev razstave in hkrati izpeljati prijeten kulturni dogodek. Še posebno zadovoljne in počaščene so avtorice vseh treh umetnostnih področij, ki so sestavljale vsebino dogodka. Vsakdo, ki si je ogledal razstavljena dela, je prostor zapuščal obogaten s svetlobo barv, valovi veselja in pozitivne energije. Vse to je tudi poslanstvo umetnosti in prav je, da jo širimo med ljudi različnih pokrajin, saj umetnost ne pozna fizičnih meja. Zapis in foto: Karolina Jarc Avtor fotografije: fotograf, ki je slikal poslednjega človeka, ki je plaval v bazenu. Draga Leskovarja, plesna delavnica pod vodstvom Jerce Rožnik Novak, menjalnica dobre volje ter poletni program Kina Vrhnika (Žiga Novak, Gregor Janežič). Glede na veliko ustvarjalcev je razumljivo, da ni mogoče našteti vseh posameznikov, ki so pomagali pri tehnični in drugi podpori izvedbe obsežnega programa. Vrednost programa in vsega dela je ocenjena z najmanjšo realno vrednostjo 14.000 evrov. Zapisati je treba, da z izjemo materialnih produkcijskih pogojev letos programa niso podprla občinska finančna sredstva, zato je anga-žna mladih in malo manj mladih še toliko bolj spoštovanja vreden. Vsaj ovirali nas niso pri našem delu, kar je tudi nekaj vredno. Sporočamo, da bomo pripravili kakovosten program tudi prihodnje leto. Za ugled lokalne skupnosti je dobro, da finančno podpre mlade in program Poletje v bazenu. Ekipa Poletja v bazenu Zbor Mavrica ustanavlja otroški pevski zbor "MLADAMAVR7CA" Zbor bo vodila Darinka Fabiani. Vaje bodo imeli enkrat tedensko v popoldanskih urah. Zbor bo nastopal na koncertih v organizaciji Mavrice in Simfonike ter drugih priložnostnih prireditvah. ^ / ( Vpis za otroke stare od 6 do 12 let bo v ponedeljek, 2. oktobra in v ponedeljek, 9. oktobra 2017, ob l8h, v Glasbeni sobi Cankarjevega doma, vhod zadaj, i. nadstropje. Za preizkus naj vsak otrok pripravi eno pesem v slovenskem jeziku. C T Če pa niste več otrok, ste dobrodošli v »starejši« Mavrici. Torej, otroci, pripeljite starše/strice/tete/sosede ... s sabo. Vaje MePZ Mavrica so vsak ponedeljek in sredo ob 20h, prav tako v Cankarjevem domu na Vrhniki. Naše pevske skupine želimo pomladiti, da bo Vrhnika še dolgo pela, pela ... Informacije: Darinka Fabiani Q 040232790 M darinka.fabiani@gmail.com mepzmavrica.blogspot.si Uaščasopis KU LTU RA ŠPORT 25' september 2017i 63] VI/M.'V/t.'l«.' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 15. oktobra bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled slikarski del razstave, ki so jo ob 90-letnici rojstva Ivana Malavašiča pripravili Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Dokumentarni del razstave (avtorica Sonja Malovrh) POTI IVANA MALAVAŠIČA Od samouka do vsestranskega umetnika bo v avli na ogled do 12. novembra 2017. V torek, 17. oktobra 2017, ob 18. uri Vas vabimo na odprtje slikarske razstave: Janez Milkovič Jano IZSANJANE PODOBE. Razstava v Galeriji Cankarjevega doma bo odprta do 12. novembra 2017. Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah. Vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma 2017/18 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika PETEK, 13. oktober 2017, ob 19.30 Neil Simon: MATILDA, POČAK'! The sunshine boys Komedija KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Prevod in priredba: Jure Karas Režija: Nataša Barbara Gračner Igrajo: Vitomil Car: Ivo Ban, Branko Cafuta: Alojz Svete, Matilda: Mojca Fatur Slovenska različica komedije, ki je nastala po svetovni uspešnici Neila Simona The sunshine boys, prvič uprizorjeni leta 1972, v neposredno bližino norosti postavi ljubezen do igre. Ivo Ban in Alojz Svete v novi komediji Špas teatra dokazujeta, da smislu za humor nikoli ne poteče rok ter da smo vsi ljudje kot vino - če se ne skisa, z leti je vse boljši. Smeh je še bolj glasen, ko te priganja Matilda. Čeprav je časa v življenju malo, ga je vedno dovolj še za en vic. Čas zdravi vse rane, norosti pa očitno ne! Predstava traja 1 uro in 30 minut, brez odmora. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola 2017/18 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika SOBOTA, 14. oktober 2017, ob 11. uri Tomaž Lapajne Dekleva GREMO NA VLAK Lutkovna predstava Gledališča Unikat Režija: Goran Završnik Igrajo: Mojca Weber in Tomaž Lapajne Dekleva Živahne melodije nas popeljejo v čas charlestona - naš junak potuje k svoji teti, a zamudi vlak. Medtem, ko čaka naslednjega, mu ukradejo denarni Prijazni klošar in nežna prodajalka vijolic ga skušata potolažiti, a šele nerodni policaj ob pomoči otrok ujame tatu, ki mu vrne denarnico. Veselo se povzpne na vlak in odpotuje k teti, ki ga že nestrpno pričakuje. Predstava traja 30 minut, 3 Tretji program Radia Slovenija - program Ars Cankarjeva knjižnica Vrhnika Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Jože Rode ZADNJIKRAT V LJUBLJANI Javno predvajanje radijske igre TOREK, 24. oktober 2017, ob 19. uri Tretji program Radia Slovenija - program Ars, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika bomo pripravili javno predvajanje radijske igre avtorja, Vrhničana Jožeta Rodeta iz leta 2007 z naslovom ZADNJIKRAT V LJUBLJANI v torek, 24. oktobra, ob 19. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Zgodovinska drama prikazuje zaplete ob zadnji Trubarjevi vrnitvi na Slovensko leta 1567 in njegov poznejši dokončni odhod iz Ljubljane, vpleteni p so tudi utrinki z njegove težke življenjske poti. Trubarjevo delo je zraslo v tujini, ki jo je imenoval »moj Nigdirdom«. V Ljubljanoje prišel pogledat, kaj je obrodilo njegovo seme, kakšen je položaj zanj in če le ne prihaja čas, ko se bo končno lahko za vselej ustalil na domači zemlji. Ko je videl, da se ga ce najboljši prijatelji bojijo, saj bi jih zaradi prijateljevanja lahko obsodili, je odšel nazaj na Nemško in umolknil. Sedem let ni izdal nobene knjig Morale so nastati velike spremembe, da se je predramil iz svoje globo potrtosti in ponovno prijel za pero. Večer bo posvečen Rodetovemu visokemu življenjskemu jubileju in dnevu reformacije, zato bo po poslušanju sledil še pogovor z avtorjem Vljudno vablje KINO VRHNIKA Oktober bi lahko imenovali mesec slovenskega filma v Kinu Vrhnika, saj bomo predvajali kar štiri slovenske filme. Začeli bomo z dramo Rudar (rudnik Huda jama), nato bo prišla na vrsto mladinska uspešnica Košarkar naj bo!, po njej Cvitkovičeva drama Družinica, nazadnje pa še nova komedija Francija Keka in Saše Bukica, Milice 2. Poleg omenjenih bodo na sporedu tudi drugi komercialni filmi, kot so težko pričakovani osmi del legendarne grozljivke Žaga 8, akcijsko nadaljevanje Thor: Ragnarok. Po tridesetih letih je tu tudi nadaljevanje kultnega Bladerunnerja, v slovenskem prevodu Iztrebljevalec 2049 (Harisson Ford in Ryan Gosling). Tudi za naše najmlajše smo pripravili animirane filme, začenši s podnaslovljeno različico risanke Lego NinjaGo, sinhronizirane kino različice uspešne TV-animacije Moj mali poni: Film ter še eno predvajanje uspešnice Trd oreh 2. V okviru art kino dneva smo za najmlajše pripravili brezplačen ogled paketa kratkih filmov Lisička in druge zgodbe. Na voljo bodo tudi kakovostni evropski filmi. V našem kinu smo za vas pripravili tudi nekaj novega. Od oktobra naprej se bomo srečevali vsak zadnji četrtek v mesecu ob 10. uri. Izbor filmov bo namenjen predvsem zrelemu občinstvu. Čas po filmu je namenjen medsebojnemu druženju - za čaj in kavo bomo poskrbeli mi. PRVO SREČANJE BO V ČETRTEK, 26. 10., OB 10. URI. Vstop za ogled prvega filma, Ledena babica (češki), je prost. Celoten kinospored najdete v koledarju dogodkov v tem časopisu, vse AKTUALNE informacije o dogajanju v kinu pa najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Prav tako so na voljo kino letaki in mesečni plakat na vidnih mestih po mestu. Če pa želite izvedeti informacije pred drugimi, se prijavite na e-novice preko naše spletne strani. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče zamenjave v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Za Kino Vrhnika, Žiga Novak KU I TN RA 25' september 20]7W^ •"W.JVX'lOV^/IO l\ U L I U r\ n elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ........... CANKARJEV DOM VRHNIKA ........... W IV / Program prireditev za oktober 2017 Slikarska razstava bo odprta do 15. 10., dokumentarna do 12. 11. 2017. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Sonja Malovrh POTI IVANA MALAVAŠIČA Od samouka do vsestranskega umetnika Ob 90-letnici rojstva Ivana Malavašiča Galerija in Avla Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 29. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KINGSMAN: ZLATI KROG Akcijska pustolovščina, Velika Britanija, ZDA SOBOTA, 30. 9. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEGO NINJAGO FILM Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Luksemburg, Belgija, Nemčija, Norveška, ZDA SOBOTA, 30. 9. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MATI! Srhljivka, ZDA NEDELJA, 1. 10. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEGO NINJAGO FILM 3D Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Luksemburg, Belgija, Nemčija, Norveška, ZDA NEDELJA, 1. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA RUDAR Drama, Slovenija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 5. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PASLIKA Zgodovinska biografska drama, Poljska. PETEK,6. 10. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAZ, BARABA 3, 3D Animirana pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA PETEK, 6. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TRST, JUGOSLAVIJA Dokumentarni film; Italija, Hrvaška, BiH, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 7. 10. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI Animirana pustolovščina, sinhro, 4+, Norveška Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 7. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IZTREBLJEVALEC 2049 Znanstveno fantastični film, Velika Britanija, ZDA, Kanada. NEDELJA, 8. 10. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KOŠARKAR NAJ BO Mladinski film, Slovenija. NEDELJA, 8. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA RUDAR Drama, Slovenija ČETRTEK, 12. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DRUŽINICA Drama, Slovenija, Srbija. PETEK, 13. 10. 2017, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA - GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Neil Simon: MATILDA, POČAK! Komedija Režija: Nataša Barbara Gračner Igrajo: Ivo Ban, Alojz Svete in Mojca Fatur Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 14. 10. 2017, ob 11. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLEDALIŠČE UNIKAT OTROŠKI ABONMA in IZVEN Tomaž Lapajne Dekleva: GREMO NA VLAK Lutkovno predstava Režija: Goran Završnik Igrata: Mojca Weber in Tomaž Lapajne Dekleva Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 14. 10. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJ MALI PONI: FILM Animirana družinska pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA SOBOTA 14. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MILICE 2 Komedija, Slovenija NEDELJA, 15. 10. 2017, ob 18. uri. Prost vstop. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ART KINO DAN LISIČKA IN DRUGE ZGODBE Animirani kratki filmi, 2+, različne evropske države NEDELJA, 15. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ART KINO DAN DRUŽINICA Drama, Slovenija, Srbija TOREK, 17. 10. 2017, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Janez Milkovič Jano: IZSANJANE PODOBE Slikarska razstava bo na ogled do 12. novembra 2017. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 18. 10. 2017, ob 18. uri. Vstop prost. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GRABELJŠKOV VEČER Grabeljškova dvorana Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Tržaška c. 32 PETEK, 20. 10. 2017, ob 19. uri. Vstopnina: 14 €. LIONS KLUB VRHNIKA NOTRANJSKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DOBRODELNI KONCERT Ansambel Saša Avsenika, Ylenia, Eva Hren, Alex Volasko, Anika Horvat, družina Juvan, Norina Radovan, Blaž Vrbič, Alenka Godec in Darja Švajger. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 24. 10. 2017, ob 18. uri. Vstop prost. RTV SLO RADIO SLOVENIJA, 3. PROGRAM-ARS, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Jože Rode: ZADNJIKRAT V LJUBLJANI Javno poslušanje radijske igre Zgodovinska drama o Trubarjevi vrnitvi na Slovensko leta 1567 Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 26. 10. 2017, ob 10. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: LEDENA BABICA Komična drama, Češka, Slovaška, Francija. ČETRTEK, 26. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina:4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ŽAGA 8 Grozljivka, ZDA, Kanada. PETEK, 27. 10. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TRD OREH 2 Art film; animirana komedija, sinhro, 6+, Kanada, ZDA, Južna Koreja PETEK, 27. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA THOR; RAGNAROK Akcijski film; ZDA. SOBOTA, 28. 10. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJ MALI PONI: FILM Animirana družinska pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA SOBOTA, 28. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ŽAGA 8 Grozljivka, ZDA, Kanada. NEDELJA, 29. 10. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJ MALI PONI: FILM Animirana družinska pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA NEDELJA, 29. 10. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MILICE 2 Komedija, Slovenija Predprodaja vstopnic za prireditve:Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si. Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www. mojekarte.si. Vse kino predstave potekajo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA praznuje 25. obletnico ustanovitve in Vas tokrat v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika, Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika in Doživljajskim razstaviščem Ljubljanica ob 15. obletnici izjemne najdbe 5200 let starega PRAZGODOVINSKEGA LESENEGA KOLESA vabi na Javno predavanje filma NAJSTAREJŠI VOZ NA SVETU Film je posnela RTV Slovenija leta 2003 v okviru TV serije Humanistika. Režiser in scenarist je Jadran Sterle. Predvajanje sodi v sklop prireditev Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine 2017. Predvajanje bo v torek, 26. septembra 2017, ob 18. uri v Doživljajskem razstavišču Ljubljanica v Kulturnem centru Vrhnika, Tržaška c. 32. Vstop je prost. Vljudno vabljeni vsi člani društva in ostali občani! Muzejsko društvo Vrhnika Rekonstrukcija prazgodovinskega voza v Doživljajskem razstavišču Ljubljanica; ilustriral Igor Rehar (MGML), foto: K. Oblak Brown. KU I TU RA 25' september 20UW^5/ ■"W.JVX'lOV^/IO l\ U L I U r\ n elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ....... CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ....... Vabljeni na naše prireditve v oktobru Dragi otroci in starši! Obveščamo vas, da bomo v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika in Krajevno skupnostjo Podlipa - Smrečje tudi v tem šolskem letu v Podlipi organizirali Pravljične urice. Potekale bodo tako kot običajno: ob ponedeljkih od 17.30 do 18.15 v prostorih šole v Podlipi. Lepo vabljeni vsi otroci od 4. do 9. leta starosti, da se nam pridružite na popotovanjih v svet pravljičnih junakov in ustvarjanja. Začeli bomo 2. oktobra. Pravljični pozdrav! Sonja in Barbara Foto: Barbara Kuzmič Bralni klub za mlade V šolskem letu 2017/18 bo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika potekal Bralni klub za mlade. Vabljeni vsi učenci, posebno tisti iz zadnje triade (7., 8. in 9. razred), kajti brali bomo literaturo, namenjeno tej starosti. Srečanja bodo enkrat mesečno (od oktobra do aprila), na katerih se bomo pogovarjali o prebrani literaturi, ki jo bomo izbrali na predhodnem srečanju. Bralni klub je namenjen širjenju pozitivnega odnosa do branja, promociji branja in prijetnemu druženju v splošni knjižnici. Imeli bomo Facebook skupino (zaprta, a ne skrita), (prebrane) knjige pa redno promovirali preko družabnih omrežij (Instagram, Snapchat). Za dodatna vprašanja pišite: tamara. jesenovec@ckv.si. Prvič se bomo dobili v torek, 3. oktobra 2017, ob 17. uri, na mladinskem oddelku. Prijazno vabljeni! Tamara Jesenovec Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel. št.: 01 510 22 70. Termini v oktobru: sreda, 4. oktober: 8.00 - 11.00; ponedeljek, 9. oktober: 15.00 - 18.00; sreda, 18. oktober: 8.00 - 11.00; ponedeljek, 23. oktober: 15.00 - 18.00. ■ a v v • ■ • • v • • Angleščina v knjižnici Ze peto leto zapored bodo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika potekali tečaji angleščine, ki bodo razdeljeni na tri stopnje. Kateri tečaj je primeren zame? OSNOVNI TEČAJ A2 - (ponedeljek, 16.30-18.00, začetek 9. 10. 2017) - Tečaj je namenjen vsem, ki nekaj osnovnega znanja angleščine že imajo (npr. zna- nje iz šole, službe, potovanj ...), a so pri uporabi negotovi. Sprva se bomo trudili izboljšati bralno sposobnost, pisno izražanje in slušno razumevanje, nato pa se bomo posvetili konverzaciji. Celoten proces bo spremljalo tudi osvajanje slovničnih struktur in pravil. Tečaj stane 23 evrov na mesec oziroma na štiri srečanja. Srečanj bo 24 (48 šolskih ur) v Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice. Prijave učiteljici Tamari Merlini na 031 732 740 ali na tamara. merlini@gmail.com. NADALJEVALNI TEČAJ B1-B2 (sreda, 16.30-18.00, začetek 4. 10. 2017) -Tečaj je namenjen vsem, ki predznanje angleščine imajo in bi radi svoje znanje obnovili oziroma izpilili. Na tečaju se ukvarjamo z aktualnimi temami (članki, televizijski prispevki, pesmi, TED talks . ), preko katerih izboljšujemo sposobnost konverzacije v angleščini, ure pa delno namenimo tudi osvajanju zahtevnejših slovničnih struktur, ki jih praviloma vpnemo v temo pogovora. Tečaj stane 23 evrov na mesec oziroma na štiri srečanja. Srečanj bo 24 (48 šolskih ur) v Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice. Prijave učiteljici Tamari Merlini na št. 031 732 740 ali na tamara.merlini@gmail.com. Vabljeni tudi na predavanje: Temelji angleščine v dveh urah: Dušica Kunaver, 2. 10. 2017 ob 17.00. Ure pravljic na Vrhniki Vsi otroci, stari od 4 do 9 let, toplo vabljeni na Č-a-r-o-b-n-e ure pravljic v Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Prvič se bomo srečali v sredo, 4. oktobra 2017, ob 17. uri v naši pravljični hiški na mladinskem oddelku. Starši pridete po otroke med 17.45 in 18. uro. Pravljičarka Nika Predavanje Katje Jerovšek na temo knjige Čarobno črevesje Knjiga Guilie Enders je v Nemčiji in tudi v ZDA v trenutku postala uspešnica. Avtorica v prvi polovici knjige na svoj prepoznaven in poljuden način bralcu predstavi vlogo prebavnega trakta ter morebitnih funkcionalnih težav, ki so vzrok ali posledica prebavnih in presnovnih sprememb. Katja Jerovšek, certificirana prehranska terapevtka, nam bo podrobneje predstavila bistvene poudarke iz knjige, saj pri svojem delu opaža, da večina ljudi nima ustreznega znanja in razumevanja o prehrani, prebavi in presnovi. Predavateljica želi približati prehransko terapijo kot eno izmed oblik terapije/pomoči. Vabljeni na predavanje v Grabeljškovo dvorano v sredo, 4. oktobra, ob 18. uri. Predstavitev delovanja Društva Kneipp Vrhnika v letu 2017 »Poletje je minilo, bilo je dolgo in vroče. Vabimo vas, da se udeležite srečanja, ki bo v petek, 6. 10. 2017, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Poklepetali bomo o dogajanjih od pomladi pa do danes. Bili smo na I:K:A:T: na avstrijskem Štajerskem, sodelovali smo pri prvem delu postavitve Kneippovih stebrov v Termah Snovik. Potovali smo na učno ekskurzijo z Višjo šolo za kozmetiko in velnes v povezavi z Kneippom na Madžarsko. Obiskali smo tudi Botanični vrt Sežana in še mnoge drobne stvari, pomembne za naše društvo. Prisrčno vabljeni!« Maja Artenjak. Društvo za leto 2018 podarja članarino vsem novim članom. Bodite z nami in živite po nasvetih modreca Sebastiana Kneippa. Predstavitev knjige Nataša Žilevski: Vonji v • g • • življenja Konec leta 2015 je pri založbi Primus izšla moja knjiga Vonji življenja. Štirinajst kratkih zgodb iz vsakdanjega življenja diši po hrepenenju, protokolu, letnih časih ... Upam, da s sporočilno vrednostjo pozivajo k strpnosti, budijo zdrav optimizem, so hudomušne. Sem upokojena splošna zdravnica z bogatimi življenjskimi izkušnjami, nabranimi na podeželju. Po upokojitvi sem se preselila v Ljubljano in začela s pisanjem kratkih zgodb. Dobila sem tudi dve nagradi, nekaj mojih zgodb so objavili v revijah. Knjigo bi rada predstavila bralcem Cankarjeve knjižnice Vrhnika v sredo, 11. 10. 2017, ob 18. uri v Grabeljškovi dvorani. Vabljeni! Izmenjava Podarim dobim Tudi letošnjo jesen mamice iz skupine Sončnice v sodelovanju z Moja Ljubljanica in CKV organiziramo izmenjavo sezonskih oblačil za otroke in odrasle, knjig, otroške opreme in igrač, uporabnih in okrasnih predmetov. Stvari naj bodo čiste, uporabne in delujoče. Izmenjava bo potekala po načelu, da prineseš vsaj eno stvar in odneseš, kar potrebuješ. Če se izmenjave ne boste utegnili udeležiti, bi pa radi prinesli ne- kaj stvari, jih lahko oddate na blagajni razstavišča Moja Ljubljanica od torka, 10. oktobra, do petka, 13. oktobra (10.00-18.00). Na izmenjavo vabljeni v soboto, 14. 10. 2017 (9.00-12.00). Preddverje razstavišča Moja Ljubljanica, Tržaška 32, Vrhnika. Grabeljškov literarni večer V sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Vrhnika učenci Glasbene šole Vrhnika in bralci Cankarjevih besedil vas vljudno vabimo v sredo, 18. 10. 2017, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Literarni večer bomo posvetili spominu na partizanskega pisatelja Karla Grabe-ljška - Gabra. Predavanje Kam s strahom na porodu? Če vas zanima, kako obvladati porodni strah, vas vabim na brezplačno pogo- vorno delavnico v Cankarjevo knjižnico Vrhnika v sredo, 25. 10. 2017, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani, ko bomo o tem podrobneje govorili. Simone Kindermann, CBI porodna in poporodna doula. RAZSTAVA Razstava o dr. Marji Boršnik -predstavitev Občine Borovnica v Cankarjevi knjižnici Lani je minilo 110 let od rojstva prof. dr. Marje Boršnik, ki se je rodila v Borovnici. O življenju in delu vidne slovenske literarne zgodovinarke so Knjižnica dr. Marje Boršnik, Občina Borovnica, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in društvo HUD Karel Barjanski pripravili jubilejno razstavo, ki si jo septembra in oktobra letos lahko ogledate tudi v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Avtorici razstave sta hčerka ddr. Francka Premk in vnukinja dr. Eva Premk Bogataj. Omenjena razstava je prva v okviru predstavitve Občine Borovnica v CKV. Vodja projekta je Simona Stražišar. Obratovalni čas Cankarjeva knjižnica Vrhnika tel: 755 31 14; 051 620 066; fax: 01 755 38 33 ponedeljek - petek: 9:00 - 19:00 sobota: 7:30 - 12:30 Krajevna knjižnica dr. M. Boršnik Borovnica tel: 754 61 45 ponedeljek, četrtek: 14:00 - 19:00 torek, sreda in petek: 8:15 - 13:00 Wasoasopis KU LTU RA ŠPORT 25' september 2017i 63] VI/M.'V/t.'l«.' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Zgodovina I • • v »v . knjižničarstva na Vrhniki Doba čitalništva Zametki vrhniške knjižnice segajo v dobo čitalništva, v rojstno leto rojaka Ivana Cankarja. Na pobudo njegovega očeta Jožefa je bilo leta 1876 ustanovljeno bralno društvo z namenom zagotavljati literaturo v slovenščini za pro-svetljevanje in izobraževanje nižjega sloja prebivalstva. Zavedni Vrhničani so se zbirali v čitalnici v Kotnikovem hotelu Pri Črnem orlu. Zaradi finančne stiske so v društvo začeli vabiti tudi trške veljake, s tem pa tudi nabavljati literaturo v nemščini. Vpliv trških veljakov v društvu je postajal vse večji, začela so se nasprotovanja, bojkotiranja nižjega sloja, predvsem malih obrtnikov. 1882. leta je vodstvo čitalnice prešlo v roke veljakov, društvo je postalo politična organizacija; organizirali so različne prireditve, sredstva pa namenjali za nakup literature. Javna sokolska I • • v • knjižnica Leta 1908 je bilo na Vrhniki ustanovljeno telovadno društvo Sokol. Člani so na pobudo apotekarja Ramorja začeli zbirati knjige po pre- možnih vrhniških družinah in ustanovili Javno sokolsko knjižnico. Vodil jo je Stanko Krmavner, pozneje pa Ivan Zitko. Knjige so kupovali z zaslužkom od prireditev v čitalnici. Osnovale so se še rokodelska, prosvetna in župnijska knjižnica. Vse so bile odprte ob nedeljah in so zaračunavale izposojnino. Med drugo svetovno vojno so Italijani večino knjig sežgali, nekaj pa so jih domačini rešili. Po vojni je mladina zbrala ohranjene knjige in uredila Sokolsko knjižnico. Ustanovljenih je bilo še več drugih knjižnic: knjižnica Sindikata usnjarskih in lesnih delavcev, knjižnica Svobode Verd, knjižnica Izobraževalnega društva, knjižnica Mladinske organizacije, ki pa se niso ohranile. Ljudska ■ • • v • knjižnica 21. 6. 1958 je bila uradno ustanovljena sedanja vrhniška knjižnica. Iz vsega takratnega fonda je Občinski ljudski odbor ustanovil Ljudsko knjižnico, ki je dobila prostore v baraki IUV. Štela je 912 enot. Prvo leto se je vpisalo 86 občanov, izposojena pa je bila 201 knjiga. Odprta je bila šest ur na teden: v torek in petek od 17. do 19. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure. Vodil in strokovno uredil jo je upokojeni učitelj Ivan Michler. Knjige je postavil po formatih, jih vpisal v inventarno knjigo ter izdelal abecedni imenski in naslovni katalog. Vodil je tudi kartoteko bralcev. Pomagal mu je Janez Smrtnik. Septembra leta 1962, po začasnem vodenju Viktorja Groma, je Občinski ljudski odbor za upravnico redno zaposlil Marijo Iskrenovic, ki je knjižnico vodila do upokojitve leta 1996. ckv.si Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Beremo s tačkami - program R.E.A.D. Glavni namen je pomagati otrokom izboljšati govorne in komunikacijske spretnosti ter pomagati pri osvajanju in utrjevanju bralnih veščin s pomočjo neobičajnega poslušalca - terapevtskega psa. Otroci se ob psu sprostijo, pozabijo na bralne težave in druge morebitne osebne omejitve. Bolj ko je branje zabavno in sproščujoče, večja sta otrokovo zanimanje in motivacija za branje. V sodelovanju z društvom Tačke pomagačke. Za več informacij: Tamara Jesenovec (01 7553 114 ali tamara. jesenovec@ckv.si). Uradno odprtje VGC N'š plac s predavanjem Dušice Kunaver V Cankarjevi knjižnici Vrhnika bo do leta 2021 deloval VGC Ljubljana Nš PLAC, v okviru katerega vam bodo na voljo brezplačne delavnice, tečaji in predavanja. Projekt sofinancirata MDDSZ in ESS. Vabljeni na uradno odprtje, kjer bosta o projektu spregovorila tudi župan Občine Vrhnika in direktor Javnega zavoda Cene Štupar - Center za učenje Ljubljana (nosilec in prijavitelj projekta). Predavala bo Dušica Kunaver, upokojena profesorica angleščine in ruščine, kulturna publicistka, avtorica, soavtorica ali zbiralka vsebine več kot sto knjig s področja ljudskega izročila, anglistike, pedagogike in alpinizma. Za življenjsko delo je dobila najvišjo državno nagrado za učitelje. Vabljeni v ponedeljek, 2. 10. 2017, ob 17.00 v Malavašičev kotiček Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predstavitev dveh VGC-jev na Vrhniki N'šPLAC in Skupna točka Prijazno vabljeni na predstavitev dveh večgeneracijskih centrov, ki sta s svojim delovanjem začela letos. Brezplačne delavnice, jezikovni in računalniški tečaji, fotografiranje, druženje s psom in knjigami ... Projekt sofinancirata MDDSZ in ESS. Pripravljamo v sodelovanju z ZRSZ, Urad za delo Vrhnika. V torek, 3. 10. 2017, ob 10.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Začetni tečaj angleščina v Letos uvajamo začetni tečaj angleščine, ki je namenjen izključno popolnim začetnikom, ki bi se radi naučili osnov angleščine. Tečaj bo BREZPLAČEN. Izvedli bomo 25 srečanj (50 šolskih ur) ob ponedeljkih, od 15.00 do 16.30. Prvič se srečamo 9. 10. 2017 v Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave učiteljici Tamari Merlini na 031 732 740 ali na tamara.merlini@gmail.com. Plesi za dušo Plesi so lahkotni, igrivi in radostni, pa tudi ponotranjeni. Plešemo v krogu. Primerni so za vse generacije, tudi za starejše. Za ples ne potrebujemo partnerja. Enostavni koraki in čudovita glasba. Plese vodi Darja Bažec, ki ima že več kot 20-letne izkušnje z vodenjem tovrstnih plesov. Srčno vabljeni vsak četrtek od 9.15 do 10.45 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Informacije in prijave na tel.: 01 750 9441, GSM: 031 682 230 Darja Bažec. Prvo srečanje bo 5. 10. 2017. Začetni računalniški tečaj za upokojence Organiziramo začetni računalniški tečaj, ki bo od ponedeljka, 9., do petka, 13. oktobra 2017, med 10. in 12. uro v računalniški učilnici Kemis. Učni program obsega osnove računalnika, interneta, elektronske pošte, urejanja besedil. Predznanje ni potrebno. Namenjen je upokojencem in brezposelnim ter je brezplačen. Prijave zbiramo osebno v knjižnici ali po telefonu 755 31 14 do zapolnitve mest. Vabljeni! Pogovor in svetovanje za bolnike in njihove svojce v času težke bolezni Individualni pogovor in svetovanje je namenjeno bolnikom in njihovim svojcem - bližnjim, ki se znajdejo v stiski ob diagnozi težke bolezni. Ni samo bolnik tisti, ki se sooča s težkimi vprašanji v tem času, temveč se iskanje odgovorov na taka vprašanja in z njimi povezanimi stiskami nanaša na vse člane družine oziroma na vse, ki so v tesnem odnosu z bolnikom. Pogovore in svetovanje bo vodila dr. Klelija Štrancar, univ. dipl. teol., ki je tudi zdravstvena delavka z dolgoletno prakso na področju spremljanja težko bolnih in umirajočih bolnikov ter njihovih svojcev. Vabljeni v četrtek, 26. 10. 2017, ob 16.30 v računalniško učilnico Kemis. Udeležba na srečanjih je brezplačna. Skupina V I • v za žalujoče Žalovanje je neizogiben proces doživljanja izgube osebe, ki nam je bila blizu. Ločitev od umrle osebe za vedno spremeni naše življenje. Srečanje skupine bo vodila dr. Klelija Štrancar, univ. dipl. teol. Dr. Štrancar je tudi zdravstvena delavka, ki je skozi dolgoletno prakso pridobivala izkušnje na področju spremljanja težko bolnih in umirajočih bolnikov ter njihovih svojcev. Vabljeni v četrtek, 26. 10. 2017, ob 17.30 v računalniško učilnico Kemis. Udeležba na srečanjih je brezplačna. Začetni tečaj nemščine v Vabljeni na brezplačen začetni tečaj nemščine. Izvedli bomo 25 srečanj (50 šolskih ur). Tečaj bo potekal ob ponedeljkih, od 9.00 do 10.30. Prvič se srečamo 9. 10. 2017 v Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave učiteljici Tini Teraž na 031 643 084 ali na tina.teraz@gmail.com. V okviru projekta N'šPLAC, sofinancirano s strani MDDSZ in ESS. Vabljeni! Wascasopis ŠPORT ŠPORT 25' september 2017i 63] VI/M.'V/t.'l«.' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NK Dren Vrhnika Odlično v novo tekmovalno sezono Z združitvijo v začetku leta je NK Dren Vrhnika postal največji športni kolektiv v vrhniški občini. Pod strokovnim vodstvom trenerjev pridno trenira že več kot 250 otrok, v svoje vrste pa sedaj vabijo tudi najmlajše, saj so se ravnokar začeli treningi v nogometnem vrtcu. Igra, zabava in stik z žogo so pri predšolskih otrocih na prvem mestu, zato je na nogometnih uricah vedno predvsem zabavno. Vadba poteka dvakrat tedensko in sicer ob ponedeljkih med 17:30 in 18:30 uro v telovadnici vrtca Barjanček ter ob sredah od 17:30 do 18:30 zunaj, v športnem parku Dren na Drenovem Griču. V primeru slabega vremena so treningi ob sredah v gasilskem domu na Drenovem Griču. Otroci za vadbo v nogometnem vrtcu potrebujejo le športna oblačila in obutev. Cena vadbe je 30 evrov na mesec. Starši lahko svoje malčke prijavite v nogometni vrtec trenerju Gašperju (telefon 040 524 141). Športni uspehi v starejših selekcijah pa kažejo, kam pripelje mlade fante redno treniranje. Vse ekipe so tekmovalno sezono 2017/2018 začele nad pričakovanji. Selekcije U13, U15 in U17 pa še posebno izstopajo, saj so po treh kolih vodilni na lestvici v svojih tekmovalnih ligah. Športno piko na 'i' h rezultatom pa so dodali tudi mlajši fantje. Na prvem turnirju selekcije U9 so se dečki do devetega leta starosti pomerili z eminentnimi klubi kot so Olimpija, Ilirija in Interblock ter prepričljivo zmagali. Predsednik kluba Andrej Šega pa priznava, da kljub dobremu delu vodstvo čaka še veliko dela, saj imajo v klubu jasno zastavljene prioritete in cilje. Glede na število vadečih Začela se je 24. sezona 1. Slovenske futsal lige pa prihaja celo do stiske z infrastrukturo, ki jo bodo prioritetno rešili s postavitvijo igrišča z umetno travo in reflektorji. Na Vrhniki se igra dober nogomet, o tem se sedaj govori tudi na glas. Vse sveže informacije o NK Dren Vrhnika, lahko dnevno spremljate na spletni strani www.nkdren-vrhnika.si. »V imenu krovne skupine REM Power ponosno sporočamo, da smo kot pokrovitelj podprli slovenski Siliko Futsal. Njihova članska ekipa bo v prihajajoči sezoni nastopala pod imenom Siliko REM Power. Verjamemo v njih in skupaj z njimi gremo novim zmagam naproti!« Tako so, ob podpisu pokrovitelj ske pogodbe z našim klubom, v imenu krovne skupine Rem Power zapisali v podjetju Dilex d.o.o. iz Komende. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1993 kot družinsko podjetje. Osnovna dejavnost je bila prodaja novih in rabljenih lesnoobdelovalnih strojev. Kmalu je povpraševanje preseglo zmožnosti prodaje v domači trgovini in osredotočili so se na prodajo v trgovskih mrežah. Prodajo so leta 1997 razširili še na trge bivše Jugoslavije. So moderno zasnovano hitro rastoče podjetje z dolgoletno tradicijo prodaje tehničnega blaga na slovenskem trgu in v tujini. Kot predstavnik blagovne znamke REM POWER ( predhodno Elektro Maschinen) uspešno povečujejo svojo ve-leprodajno mrežo na področju Slovenije. To dosegajo z zadovoljstvom strank in s kvalitetnimi artikli, ki so edinstvena mešanica prvovrstnih materialov, ergonomičnega dizajna in visoke kvalitete nemške tehnologije. S širjenjem prodajne mreže želi- jo vstopiti v vsak dom in postati nepogrešljivi člen pri delu. Kupcem artiklov blagovne znamke REM POWER nudijo tehnološko napredne, sodobne in okolju prijazne artikle s katerimi je njihovo delo užitek. Na voljo je bogata paleta izdelkov in storitev, ki vključuje: Visokotlačne čistilnike (z gretjem ali brez), kompresorje (batne in vijačne), industrijske sesalnike (za domačo in profesionalno rabo), črpalke (hidroforne, pretočne, potopne), invertersko tehniko za varjenje in rezanje, stroje za obdelavo lesa, snežne freze, kosilnice in male gospodinjske aparate (čistilniki oken, parni čistilniki, sesalniki, ipd). Brez dvoma gre za zelo priznano blagovno znamko, zato smo še toliko bolj ponosni, da bomo v tej sezoni nastopali pod imenom Siliko Rem Power. Liga se je letos, zaradi Evropskega prvenstva, ki bo naslednje leto v Ljubljani. že začela. Za nami sta že dva kroga. Na gostovanju v Ivančni Gorici je bila naša ekipa premočna za novinca v 1. slovenski futsal ligi. V drugem krogu pa nam je ekipa iz Sevnice s svojo obrambno igro povzročala ogromno preglavic in na koncu tudi zmagala. Prvenstvo se nadaljuje 29. septembra, prva domača tekma pa 6. oktobra v vikendu ko se začnejo tudi tekmovanja naših mladih selekcij. Vabljeni v Slomška, morda prav vi domov odnesete lepo nagrado. FK Siliko Največji športni kolektiv v Občini Vrhnika Vpis v nogometni vrtec Dren - Vrhnika PREDSOLSKI OTROCI OD (4.) LETA NAPREJ Z VADBO PRiCNEMO 18. 9. 2017 kontakti: info@nkdren-vrhnika.si @ 040 524 141 (Gašper) @ www.nkdren-vrhnika.si @ Wasoasopis ŠPORT ŠPORT 25' september 2017i 63] VI/M.'V/t.'l«.' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r6oj Rekorden nočni tek Vrhnika, 26. avgust - Peto leto zapored so ulice Vrhnike v nočnih urah zasedli ljubitelji teka, pred njimi pa še roleristi in kolesarji. Pojdimo po vrsti: dogajanje je potekalo v soboto od 17. ure dalje, začenši s kolesarskim vzponom na Ulovko, za kolesarji pa so se na tek podali še otroci. Ob 19. uri so se po vrhniških ulicah zapodili roleristi, ob 21. uri pa je sledil nočni tek na 5 ali 10 km. Večer se je zaključil z glasbeno skupino Joške v'n. Organizator je omogočil tudi potegovanje za nagrade »kombinacije«, kjer se je meril kolesarski vzpon in nočni tek. »Zelo smo veseli, da se ta prireditev, ki je peta po vrsti, tako dobro prijemlje, zlasti med tekači,« je na tiskovni konferenci Grunfeld s časom 14:32, med ženskami Tina Maček (20:25), kombinacijo (tek in vzpon) pa Matej Jakša (49:39) in Maja Grampovčan (1:07:45). Drugo leto zapored so nastopili tudi roleristi, ki so s svojo hitrostjo in drznostjo paša za oči gledalcev. Tekmovanje, ki je štelo za točke elitnega tekmovalnega rolanja Pro Roller tour, je privabilo slabih trideset roleristov. »Zal nam je, ker ni prijavljenih več rekreativcev. Mogoče so se ustrašili tako ime- novanih profesionalcev ali pa dolžine, ki je letos 21 km. Trasa bo potekala po vrhniških ulicah. Imamo dolge ravnine in ostre ovinke, tako da bo potrebno pokazati kar veliko tehničnega znanja,« je povedal Črt Mori iz Rolerskega kluba Ljubljana. S traso je najhitreje opravil Jaco-po Losi s časom 36:47, pri ženska pa Ana Odlazek (37:35). Prireditev je organiziralo ŠD Agonija (v sodelovanju z Rolerskim klubom Ljubljana za področje rolanja), pri pro- jektu pa je sodelovalo okoli 80 prostovoljcev. »Rad bi pohvalil Vrhničane, ki so na tekmovanju bodrili nastopajoče, hkrati pa jih tudi prosim za razumevanje zaradi zapor cest,« je še dejal Malovrh. Osrednja žila Vrhnike - Tržaška cesta - je bila namreč zaprta dvakrat po eno uro: med sedmo in osmo ter deveto in deseto zvečer. Gašper Tominc, foto: arhiv ŠD Agonija in GT v Cankarjevi spominski hiši povedal o prireditvi Leon Malovrh iz ŠD Agonija. Prišlo je skoraj dvesto tekačev, od katerih je najdaljšo traso najhitreje pretekel Mitja Krevs s časom 31:56, med ženskami pa Maja Peperko s časom 42:35. S krajšo - 5 km traso - sta najhitreje opravila Jakob Medved (16:46) med moškimi in Breda Škedelj (20:25) med ženskami. Vzpon na Ulovko je dobil Kristian Priprave vrhniških rokometašic na Rogl Tudi letos so se naše starejše deklice, kadetinje in mladinke že od prvega avgusta intenzivno pripravljale na novo sezono. Dobre priprave in kondicij-ski treningi so temelj za dobro delo v nadaljevanju, saj je pred nami kopica tekem državnega prvenstva. Pika na i pa so bile priprave, ki so letos potekale na Rogli. Poleg napornih treningov, ki so prispevali k dobri fizični pripravi, so se punce med seboj še bolj povezale, prav tako so v svoje vrste lepo sprejele nove igralke. Vsako minuto prostega časa so punce izkoristile, da so pele in plesale. Ker pa v tem ravno ne blestijo, je to prineslo veliko smeha in potrditev, da nam pe- tje in ples nista bila ravno položena v zibelko. Ves svoj nesporni talent, ki ga imajo punce tudi zunaj igrišč, smo strnili v kratek videoprispevek, ki ga lahko najdete na naši strani FB. Vsak večer po večerji so zasedle bazen, kjer prav tako ni manjkalo norčij in kančka otroške navihanosti, ki ga kljub napornim treningom dekleta vedno nosijo v sebi. Drugi dan bivanja na Rogli so se poleg njih naselili gasilci, ki so glede na njihovo radoživost in smeh sklepali, da bodo dobra družba. Ko pa so ugotovili, da se punce ne zmenijo zanje, so jim jih nekajkrat pošteno zagodli. Kljub vsemu so bili fantje dobra družba in predanost njihovemu nesebičnemu opravljanju poklica gasilca in reševanju človeških življenj je vredno vseh pohval. Nekaj prav posebnega so bili tudi pohodi, za katere nikoli za- gotovo niso vedele, kje se bodo končali in kako se bodo vrnile. Punce so bile zelo »navdušene«; kako ne bi bile, saj so delale dodatne kilometr, ob odlični orientaciji svoje trenerke Tare. Da tabornikov ni nikoli obiskovala, so spoznale že prve dni, kompas pa ji prav tako ne bi dosti pomagal. Četudi bi ga imela, bi ji zagotovo kazal samo pot v nasprotnikov gol. Zadnji večer je soigralka Anja vse razvajala s palačinkami. Lahko so samo upale, da ne bodo preostali stanovalci potrkali na vrata in naročili palačinke, ker je tako na glas raznašala palačinke po hišicah, da je vsa Rogla vedela, da Vrhničanke pečejo palačinke. Kot vsako leto so bile tudi letos priprave naporne, a punce so vseeno uživale in zagotovo pridobile nekaj trebušnih mišic več. Če je to posledica treninga ali pa petdnevnega smeha in zabave ne bi mogel ravno trditi. Bodo pa z veseljem vso svojo moč in željo po zmagi pokazale na prvi domači tekmi v dvorani Antona Martina Slomška na Vrhniki. Pridite nas pogledat in se prepričajte sami. Vsi datumi tekem bodo objavljeni na naši spletni strani, zato nas nikar ne zamudite. Besedilo: Teja Kovač, Miha Bogataj; foto: Teja Kovač Atletika Mladi v Koper, Iza Obal pa v Nairobi Koper, 2. september - Kljub slabim vremenskim razmeram so vrhniške atletinje in atleti v Kopru izvedli dober nastop. Čeprav je v soboto, v popoldanskih urah, ob začetku tekmovanja še sijalo sonce in je organizatorjem uspelo pod kap spraviti glavnino Ekipnega prvenstva Slovenije za mlajše mladince, je bilo vreme za atlete neugodno, saj jim je veter pihal v prsi tudi do -7,2 m/s. Zaradi obilnih padavin so morali tekmo predčasno prekiniti, tako da vrhniški atleti niso tekli štafete, na katero so bili prijavljeni in so si od nje največ obetali. Miha Molk je tekel na 1500 m in bil peti. V teku na 400 m je bil Rok Kra- marič peti in Rok Skvarča deseti. V teku na 100 m je Tadej Tinta zasedel osmo mesto in Miha Možina petnajsto. Prav tako je na 100 m tekla Eva Božič, ki je bila deseta. Iza Obal, ki ima za sabo že zanimivo in uspešno sezono, je v Kopru je tekla na 100 m ter zasedla tretje mesto. 28. 6. 2017 ji je na dvanajstem Memorialu Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana v Ljubljani s časom 12,01 uspelo narediti normo v teku na 100 m za deseto Svetovno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke v Nairobiju. Zato se je lahko udeležila tekmovanja v Keniji, ki je potekalo od 12. do 16. 7. 2017. 12. 7. je imela na sporedu kvalifikacije. S časom 12,19 je v svoji kvalifikacijski skupini dosegla tretje mesto in se uvrstila v polfinale. Naslednji dan je nastopila v polfinalu in dosegla osebni rekord s časom 11,92, kar je bil skupno sedmi čas, ki ji je omogočil nastop v finalu. Med osmerico finalistk se je znašla tudi Tami Ščančar, kolegica iz slovenske reprezentance. Tako sta bili na Svetovnem prvenstvu v Keniji v finalu teka na 100 m dve Slovenki, kar je izjemen uspeh. V finalu je Iza tekla 12,00 in osvojila šesto mesto. Velik podvig je uspel tudi Tjaši Zele-znik, ki je naredila normo za 24. Evropsko prvenstvo za mladince in mladinke v Grossetu (ITA), ki je potekalo od 20. do 23. 7. 2017. V Grossetu je tekla v disciplini 400 m z ovirami in zasedla dvajseto mesto. Čestitke atletom in trenerjema Luki Drašlerju ml. in Sreču Zelezniku. Zdenka Obal Wascasopis ŠPORT ŠPORT 25' september 2017i 63] VI/M.'V/t.'l«.' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odlični nastopi lokostrelcev na državnem prvenstvu Kot vsako leto, se je tudi letos, z državnim prvenstvom, končala uradna sezona lokostrelstva v disciplini 3D. Tokrat je dogodek 9. septembra gostil klub DLLL Snežniška Diana in v okolici gradu Snežnik organiziral tekmovanje po pričakovanjih ter brez zapletov. V meglo zaviti jesenski soboti, ki je v popoldanskih urah postregla tudi soncem ter tudi z rahlim rosenjem, se je pomerilo preko 160 najboljših lokpstrel-cev iz cele države. Barve kluba ŠD VLR Vilijem je zastopalo 13 tekmovalcev različnih kategorij in več kot upravičilo svoj nastop z veliko bero odličij in dobrih uvrstitev. Na koncu smo se veselili naslednjih naslovov: • državni prvak (Liza Z. in Alex P.) • vice prvak (R. No-limal, Pleško R.) • vice prvaki ekipno (Kelvišar, Kostanjevec, Pavlin) • 3. mesto (Kostanjevec R., Koželj D.) Tokrat so se naši tekmovalci še posebej odrezali in pokazali, da v društvu vlada prava tekmovalna kemija in da se dobro dela na vseh nivojih, vse to pa nam prinaša dolgoročno še večje uspehe in zadovoljstvo. Veselimo se že prihodnjih tekmovanj! Vabimo vse, ki vas lokostrelstvo zanima, da nas obiščete na spletnih straneh www.vlr--vilijem.com Čestitke vsem za nastop in dosežena odličja! ŠD VLR Vilijem Nordijska hoja v jeseni Nordijska hoja ni modna muha. Nordijska hoja ima zgodovino, svoj izvor in namen. In od kje in kdaj je nordijska hoja? Vaje za koordinacijo in gibljivost Že ime pove, da so si jo izmislili v Skandinaviji. Smučarji tekači, ki so tekmovali na zimskih OI so ugotovili, da za dobre rezultate ni dovolj le trening v zasneženem delu leta in da potrebujejo dober trening tudi poleti. To pa ni najbolj smiselno, če ne uporabljaš palic. Kot bi košarko trenirali brez žoge. Tako je nordijske hoja postala pravzaprav suhi, t-j. poletni trening smučarjev tekačev. Nordijska hoja na nivoju rekreacije se je množično pojavila v 90. letih prejšnjega stoletja. Prvi v tej dejavnosti so bili Finci, potem se je "epidemija" razširila še na Norveško, kasneje tudi v preostale dele Evrope, pa tudi v Ameriko, na Japonsko in v Avstralijo. V zadnjih nekaj letih je tudi v Sloveniji priljubljena rekreativna vadba, ki je namenjena najširši množici. Primerna je za ljudi, ki se radi gibajo v naravi, ampak tek iz kakršnih koli razlogov ni zanje. Rekreativni tekači in drugi rekreativci jo lahko uporabljajo kot del aktivnega počitka. Primerna je za tiste s čezmerno telesno težo in tudi tiste, ki imajo težave z gležnji, koleni, kolki ali hrbtenico, saj (pravilna!) uporaba palic zelo razbremeni omenjene dele telesa. Najbolj pa je priporočljiva za ljudi, ki bi radi ostali zdravi, zmanjšali tveganje za povišan krvni tlak, dia- betes, raka, depresijo, osteoporozo, debelost, za tiste, ki bi se radi na splošno dobro počutili, bili bolj vitalni, energični, še boljše volje in uživali v gibanju na prostem. Verjamemo, da ni človeka, ki bi se tega branil. Ker je poletne vročine konec, je prehod v jesen najprimernejši čas, da se lotimo rekreacije. Če bomo odlašali predolgo, nas bodo prehiteli sneg in mrzli dnevi, potem pa se bo še toliko težje odpraviti v naravo. Do zime je dovolj časa, da se boste naučili pravilne tehnike hoje, aktivno prehodili toliko kilometrov, da boste zadovoljni sami s seboj in z lažjo vestjo jedli vse dobrote, ki na nas čakajo v novembru in predvsem decembru. Potem pa bo kmalu že pomlad, čas za lahkotnejša oblačilca. Do takrat je sicer še daleč, ampak začeti je treba danes. Začnite torej čim prej! V ta namen vas vabimo, da se pridružite vadbeni skupini na Vrhniki, ki hodi po nordijsko pod vodstvom dvakrat na teden, ob ponedeljkih in sredah, od 18.30 do 20.00. Za vse tiste, ki pa ste bolj dejavni ali imate čas v dopoldanskih urah, smo za vas pripravili termine ob torkih in četrtkih dopoldne od 8.30 do 10.00. Začeli bomo že 5. oktobra in vaša prva udeležba bo brezplačna. Za vprašanja, prijave in informacije smo vedno na voljo na elektronskem naslovu izzao-vivnka@gmail.com, na spletni strani www.iz-zaovivnka.si pa dobite še vse preostale podatke in informacije. Spremljajte nas na Facebooku Izza ovivnka -aktivno in s stilom in tudi na Instagramu. Toplo ste vabljeni, da se nam pridružite in postanete del naše aktivnosti! Barbara Šinigoj ŠK Izza Ovivnka Ritmično obarvano poletje Letošnje poletje je bilo za ritmičarke Gimnastičnega društva Vrhnika še posebno pestro. Poleg morskih počitniških doživetij so poleti zelo pridno trenirale. Društvo je organiziralo poletne treninge v svoji matični telovadnici, udeležili smo se poletnih priprav v Udi-nah v Italiji in poletnih priprav v Umagu na Hrvaškem. Sredi avgusta smo se torej odpravile v Umag in skupaj s Klubom za ritmično gimnastiko Narodni dom Ljubljana organizirali enotedenske poletne priprave. Vsakodnevni treningi na pripravah so bili skrbno premišljeni, prilagojeni so bili različnim starostnim skupinam deklet, od mlajših deklic do članic. Dekleta so trenirala dvakrat na dan. Glavni namen priprav je bil predvsem pridobivanje novega znanja v elementih s telesom in izvajanje novih rizičnih elementov z vsemi petimi rekviziti, ki jih uporabljamo v ritmični gimnastiki. Velik poudarek je bil tudi na baletni ter kondicij- jjwti! Plesne vaje potekajo na sledečih lokacijah: Osnovna šola IVANA CANKARJA Vrhnika, vrtci ŽABICA, ŽELVICA, KOMARČEK in BARJANČEK Vrhnika ter vrtec ROSIKA Bevke PLESN STO Plesno mesto Mercator center, Ljubljana Šiška 01 510 84 84 • 041 333 303 ski pripravi za novo sezono. Da je bila udeležba na pripravah še toliko zanimivejša, smo poskrbeli tudi za prijetno druženje; organizirale smo posebne tematske večere, in sicer spoznavni večer, praznovale smo nekaj rojstnih dnevov, priredile smo ustvarjalni večer, iskale smo »skriti zaklad« ter izbrale miss poletnih priprav Umag. V juliju in avgustu smo se udeležili poletnih priprav v sosednji Italiji pri prijateljskem klubu AS Udinese. Dekleta so spoznala način profesionalnega treniranja, navezala so nove stike in lahko so trenirala skupaj s svetovno zvezdo Alexandro Agiurgiuculese, ki je varovanka Špele Dragaš. Na koncu prispevka lahko preprosto zapišemo, da je bilo delo med poletnimi počitnicami prava odločitev, saj smo lahko v miru trenirali. Punce so na novo sezono odlično pripravljene. Prvo udejstvovanje jih čaka že v začetku oktobra, ko se bomo odpravile na mednarodno tekmovanje. Urša Cvetko Rebov (GD Vrhnika) ŠPORT 25' september 2017i 63] VI/M.'V/t.'l«.' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ........... PLANINSKI KOTIČEK ............ 8. 7. 2017 - Lintverni na Kamnitem lovcu, 2071 m V prijetnem sobotnem jutru smo se odpravili proti Zgornjesavski dolini in naprej v Italijo, tokrat v Zahodne Julijce. Parkirali smo ob vznožju znanega smučišča v bližini Trbiža. Z žičnico smo se zapeljali na Sv. Višarje, kjer so se že zbirali romarji iz bližnje in daljne okolice. Naš cilj, Kamniti lovec, je bil pred nami kot na dlani. Morali smo kar pohiteti, saj se je vročina že stopnjevala. Najprej bolj sprehajalna pot, nato pa smo kmalu dosegli skalnato območje. Vzpenjaje je bilo kar zahtevno, k sreči pa ni bilo predolgo. Postopno smo dosegli vrh Kamnitega lovca, ki je bil že »polno zaseden« z obiskovalci. Tokrat smo imeli priložnost, da smo si ogledali čudovito panoramo bližnjih vrhov, ki smo jih že osvojili: Montaž in Viš na zahodu, na jugu naše Julijske Alpe z Mangartom in Jalovcem v ospredju ter Dobrač na severu, pa morda še kakšen vrh. Kratek počitek, obvezno fotografiranje ter nato sestop nazaj proti Sv. Višarjam. Medtem se je nabralo veliko romarjev, ki so že zasedli večino lokalov in uživali v prijetnem dnevu. Ogledali smo si še znamenitosti kraja, ki privablja številne obiskovalce in združuje več narodov. Z žičnico smo se vrnili v dolino in kot že nekajkrat doslej nas je tudi tokrat Dušan povabil na zaključek pohoda v Podkoren. Odlične jedi, ki sta jih pripravila Mojca in Dušan, so nam imenitno teknile. V prijetnem vzdušju smo zapustili Zgornjesavsko dolino in se vrnili domov. Na pohodu smo sodelovali: Bankir, Cvele, Cvič-kar, Ligojnc, Peter, Povžar, Špik, Špilčk, Stari, Aleš, Dušan in Vezist. Besedilo: Vezist -VZDRŽEVANJE OKRASNIH VRTOV IN CVETLIČNIH NASADOV -ZASADITEV GRMOVNIC, DREVNIN ŽIVIH MEJ.... -OBREZOVANJE GRMOVNIC, SADNIH DREVES, ŽIVIH MEJ... -UREJANJE ZELENIC: ZRAČENJE TRATE, POLAGANJE TRAVNE RUŠE, SAJENJE TRATE......... -PRESAJANJE TER ZASADITEV SOBNIH RASTLIN -CELOLETNO VZDRŽEVANJE VRTOV Grmiček-Vrtnarske storitve, Dušan Radikovič s.p. Tbilisijska 56,1000 Ljubljana GSM: 031339 835, Tel.: 059149 204 www.grmicek.si E-mail: info@grmicek.si ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE Urejanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poti, podpornih zidov, izdelava hišnih priklopov, kanalizacije, vodovod, čistilne napeljave... E: tlakovanje.jesenko@siol.net * M. 041/ 766-587 www.tlakovanje-jesenko.si 29. in 30. 8. 2017 -Lintverni na Triglavu Po tridesetih letih pohodov je bilo treba nekaj več motivacije ter odločitve prilagoditi stanju in zmožnostim Lintvernov. Zmogli smo moči in voljo ter prvotni ambiciozni načrt pohoda in vzpona na Triglav ustrezno prilagodili. Kar pa je tudi pomembno, se je vse ujelo z ugodnim vremenom. Glede na različne razloge ter zahtevnost vzpona je bila udeležba Lintvernov solidna. Po deževni noči je bilo vreme kot naročeno za pohod. Po vožnji do Planine Blato je sledil zmeren vzpon na Planino Jezero. Zmanjkalo je časa, da bi lahko »premleli« vse spomine na planino, ki pa so v večini prijetni. Megla in oblačno vreme sta nas še kar spremljala. Sledila sta prvi počitek in malica na Dednem polju. Nadaljevanje pohoda je bilo bolj dolgočasno kot pa zahtevno. Za seboj smo pustili še Kopico ter se povzpeli na Vrata. Sonce je razkrojilo še zadnje oblake, tako da smo lahko občudovali Lepo Špičje nad dolino Sedmerih jezer. Nekoliko na desni sta nas pričakovala Kanjavec in Hribarice, kamor smo se morali povzpeti najprej. Vzpon na Hribarice je bil kot po navadi dolgočasno zahteven. Lepo sončno vreme in dokaj zgodnja ura sta nas izzvala in večina Lintvernov smo se povzpeli na Kanjavec in sestopili na Dolič. Gneča v koči je bila velika. Kolikor toliko udobno prenočevanje smo si zagotovili s pravočasno rezervacijo. Vzdušje v planinski koči je, zaradi bližine vrha, vedno nekaj posebnega. Zato planinci zdržimo in preživimo eno noč tudi brez urejenih sanitarij, saj imamo v glavi samo še vzpon. Dan se je komaj prebudil, ko smo jo v svežem jutru mahnili po razpadli mulatjeri in hitro nabirali višino. Kmalu smo dosegli melišče pod vznožjem Triglavske Škrbine. Prilagoditi je bilo treba opremo, nadeti čelade in začeli smo vzpon po jeklenicah in klinih. Po zahtevnem in previdnem vzpenjanju smo dosegli sedlo Triglavske Škrbine, od koder se je ponudil čudovit pogled na Mali Triglav. Veličasten vzpon po klinih in jeklenicah smo nadaljevali. Bližina vrha je dala še dodaten zagon in ni bilo več ovire, ki bi nas lahko ustavila. Moči Lintvernov so zdržale. Triglav smo osvojili ponovno. Gneča na vrhu je bila očitna, tako da je bilo težko najti prostor za počitek. Nismo se dolgo zadrževali. Po obveznem fotografiranju je sledil spust proti Malemu Triglavu. Zardi gladkih skal in številnih planincev, ki so se vzpenjali, je bila potrebna dodatna previdnost pri spuščanju. Sestopili smo do Doma Planika, kjer smo zadovoljno polegli na toplem soncu, zavedajoč se, da smo najzahtevnejši del pohoda, vzpon ter sestop, uspešno opravili. Nadaljevali smo čez Konjsko sedlo proti Vodnikovem domu ter se nato čez Studorski preval spustili na Planino Konjščico, kjer smo se še enkrat po planinsko okrepčali. V vznožju planine so nas že čakali naši logisti z vozili. Sledila je vožnja k Ja-gru na Zatrnik, kjer smo si privoščili imenitno kosilo in se nato zadovoljni odpeljali proti Vrhniki. Prvi pohod in vzpon, ki sta bila namenjena praznovanju 30-letnice obstoja in pohodov Lint-vernov, smo tako uspešno zaključili. Na pohodu smo sodelovali: B'čar, Betajnov'c, Cvičkar, Duno, Ligojnc, Mornar, Špik, Špilčk, Stari, Aleš, Marjan in Vezist. Besedilo: Vezist; foto: Lintverni ŠPORT 25' september 2017i 63] VI/M.'V/t.'l«.' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ........... PLANINSKI KOTIČEK ............ Končali smo z deli na trasi Zaplana -Planinska koča na Planini 1800 m dolga trasa, na kateri smo izkopali jarek, vanj položili električni kabel, vodovodno in telekomunikacijsko cev ter vse skupaj zasuli in odpeljali odvečni material, je bil velik zalogaj za člane Gospodarskega odseka. Na pomoč nam je priskočilo kar 29 prostovoljcev, največ iz vrst planincev Planinskega društva Vrhnika ter nekaj drugih zanesenjakov. Pomagali so pri vseh navedenih delih, ki so trajala dober mesec in pol in v tem času so/ smo opravili več kot 1220 prostovoljnih ur. Tehnično podporo nam je ponujalo kar petnajst različnih samostojnih podjetnikov, bageristov, minerjev, voznikov tovornjakov in traktorjev. Brez vseh vas to izjemno delo ne bi bilo opravljeno, zato se vam v imenu Gospodarskega odseka in svojem imenu najlepše zahvaljujem. Gospodarski odsek, Roman Novak - načelnik Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Sponzor 2 Donator 2 Donator 1 Prevozi in storitve z gradbeno mehanizacijo, Branko Borštnar, s. p. Donator 1 Storitve z gradbeno mehanizacijo, Scooba Matej Skubic, s. p. Donator 1 OJ d. o. o. Donator 1 Vzdrževanje objektov in montaža konstrukcij, Lado Ogrin, s. p. Donator 2 Bagrček, Franc Železnik, s. p. Donator 3 Janez Pivk Donator 3 DJ Johan, Johan Cankar Donator 3 Vodvrt, vodovodne inštalacije in urejanje vrtov, Boštjan Kržič, s. p. Donator 3 Obnova objektov, Miroslav Celarc, s. p. Preostali donatorji Minerstvo, Martin Lugarič. s. p. Od 16. avgusta do vključno 12. septembra 2017 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: Anonimni darovalci, Kenk Jožica in Srečko, Kralj Robert, Pirnat Tomaž, Saje Sašo, Šušteršič Jože, Umek Matevž, Zalar Bizjak Sonja. Podlaga Znesek v € % Zavetišče - prostovoljni prispevki 19.618,13 4,94 Sedež PD - prostovoljni prispevki 12.061,67 3,04 TIC - prostovoljni prispevki 4.956,84 1,25 TRR - fizične osebe - prostovoljni prispevki 5.721,00 1,44 In kje smo s sredstvi 12. a 1 Donacije (storitev) - fizične osebe 1.320,65 0,33 Donacije (prispevki) - pravne osebe 22.149,35 5,58 Donacije (storitev) - pravne osebe 8.809,82 2,22 Sponzorstvo - prispevki 36.500,00 9,19 septembra Sponzorstvo - storitev 175.964,86 44,30 2017? Občina Vrhnika 40.150,00 10,11 Koledarji - prostovoljni prispevki 29.100,05 7,33 Fundacija za šport 40.863,00 10,29 SKUPAJ 397.215,37 100,00 Skupaj gotovina 211.120,04 53,15 Skupaj storitev 186.095,33 46,85 Prostovoljne prispevke sprejemamo na: sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo koda namena: OTHR BIC banke: LJBASI2X Referenca: SI 00 733SI 00 733 Planinsko društvo Vrhnika Tržaška cesta 11 1360 Vrhnika Kaj trenutno delamo? V zadnjem tednu smo zaključevali z elektro- in strojnimi instalacijami, opravili pripravljalna dela za izvedbo tlakov, urejali odvo-dnjavanje okoli koče, položili strelovod, podrobno določili opremo za kuhinjo, na vrsti so keramičarska dela, montaža vrat in oken, izdelava fasade in še marsikaj. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Kakovostna ALU in PVC VHODNA VRATA po dostopnih cenah! Izdelava in montaža: I^^^^S ♦ ALU in PVC okna/ vrata ♦ zimski vrtovi ll^fflH II "7 II l^l^l ♦ ALU fasade ♦ zasteklitve balkonov, vetrolovov I j IKI ImI ♦ protipožarna in garažna vrata In j|(E I ! n il^jj" BII«M»HI že za 750 EUR lili I H I m MIX«] Vojsko 8,1217 Vodice, e-mail: info@alu-remskar.com 031/886 970 www.alu-remskar.com Giisouis 25 september 20]W 641 VI/K/V/t.'l«.' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ...................... MALI OGLASI ...................... Storitve Če imate poln urnik in vam čez dan zmanjka časa za hišna opravila, vam nudim čiščenje (sesanje, pomivanje tal, prah ...) stanovanja ali hiše. Cena po dogovoru. Kontaktna št. 040 744 502. Naučim vas oblikovati iz gline. Več informacij na tel. št. 051 346 179. Katering za dogodke kot so: sv. krst, sv. birma, valete, poroke, maturanski plesi, roj-stnodnevne zabave, pikniki ... Pijača po nabavnih cenah za bralce Našega časopisa. Tel.: 051/684-975, Zavod Jeterbenk. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.src-na-moc.si. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Nudim energijske tret-maje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net Starejšim osebam nudim vso oskrbo na domu, tudi nepo-kretnim. Ozdravim levkemijo, sladkorno bolezen, nekatere vrste raka. Preprečim osteopo-rozo. Zeliščar, 031 006 155. Izvajamo najrazličnejša zaključna dela (krovsko--kleparska, izdelava podstreh, vgradnja in dobava oken, barvanje napuščev in fasad, knauf suhomontaža, izvajamo adaptacije...). Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zaključek projekta v dogovorjenem roku. Smo z Vrhnike. LesnaMont d.o.o. : 041 792 742 Haščasopis Iščete Naš časopis v elektronski obliki? Najdete ga na www.zavod-cankar.si Tam so navedeni tudi datumi redakcij, cene oglasov in druge podrobnosti. Haščasopis Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni. Samskim pomagamo najti novo ljubezen - življenjskega partnerja. Organiziramo zmenke z ujemanjem - ena na ena, izlete ter butične spoznavne dogodke za samske. Več informacij lahko dobite na gsm: 041 564 939, www. planetzmenkov.si & planetz-menkov@gmail.com. Poučujem klavir in električne klaviature. Ponujam možnost učenja pri meni na Vrhniki ali pri vas doma. Več informacij: 041 878 661. Sem družinska mediator- ka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Računovodske in knjigovodske storitve, davčno in poslovno svetovanje, stalno izobraževanje ter oseben pristop. Nudimo zanesljivost, konkurenčno ceno, strokovnost s 25-letnimi izkušnjami za normirane in dejanske s.p., za gospodarske družbe. Dacar računovodenje, Sonja Dacar, s. p., Pavkarjeva pot 22, 1360 Vrhnika, 41 387 523, sonja.dacar@gmail.com Nudim sečnjo in spravilo lesa ter prevoz z gozdarsko prikolico. Mogoč tudi nakup drv za kurjavo. Tel. 031 304 600. Če vam v napornem urniku zmanjka časa ali pa vas napade bolezen, vam nudim pomoč pri hišnih opravilih (likanje, pospravljanje, čiščenje stanovanja ali manjša opravila na vrtu). Cena po dogovoru. 040 784 718. Opravljam manjša šiviljska popravila, kot sta krajšanje in daljšanje hlač ter kril. Menjam zadrge na hlačah in krilih. Tel.: 040 784 718 (Brezovica). Nepremičnine, gradnja Prodam zazidljivo parcelo v izmeri 530 m2 za gradnjo stanovanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti doparcele. Za dodatne infor- macije pokličite po telefonu na: 030 931 750. Poceni prodam PVC okna, 1 kom - 180 x 140 cm, 2 kom - 80 x 140 cm. Tel.: 031 627 959 Izdelujem razne lesene konstrukcije (nadstreški, ostrešja, zamenjava kritine, izoliranje podstrehe, vsa kleparska dela - žlebovi). Opravim ogled, svetujem, izdelam predračun. Možnost dobave vsega potrebnega materiala in odvoz odpadnega. Telefon: 041 653 428. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666. V Srednji vasi pri Polhovem Gradcu (na lepi lokaciji) prodam zazidljivo komunalno opremljeno parcelo (voda, elektrika, asfaltirana cesta - do parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: 041 653 155 ali 01 75 40 636. Kupujeva hišo z vrtom na območju Vrhnike in okolice. Cena do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 211 544. Prodam 2 nova ALU okna, 90 x 90 cm, z ruletami in zunanjimi policami. Prodam tudi elektro gradbeno omarico oziroma ploščo. Telefon: 041 751 421. Na Lukovici prodam zazidljivo parcelo velikosti 550 m2; sončna lega, dostop asfalt, ob parceli voda, elektrika in drugi komunalni priključki. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije pokličite na št.: 030 931 750. Sem iz mariborske regije in zaradi iskanja zaposlitve v Domu Upokojencev iščem enostavno sobico ali vsaj mesto, kjer bi lahko prenočila. Delo je za določen čas, dvanajst mesecev. Če bi bila kakšna starejša oseba, lahko v prostem času ponudim tudi pomoč na domu. Marija Kopljar, Maribor, 051 773 869. Prodam 563 m2 veliko zazidljivo parcelo v Mali Ligojni. Čudovita, sončna lega ob robu zelenega pasu z lepim razgledom in na mirni lokaciji. Pokličite na številko: 041 223 942. Prodam stanovanje v centru Vrhnike, 54 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 7556 148. Kmetijo Kisovnik na Vrz-dencu prodam: 15 ha, 25 let biološkodinamično negovana rodovitna zemlja, oblikovana pokrajina z ribniki. Samooskrb-no zasnovana s poljščinami, vrtninami, sadjem in živalmi. Tel.: Meta Vrhunc, tel. 031 577 942. Na Vrhniki, v bližini centra, kupimo dvo- ali trisobno stanovanje z balkonom. Tel.: 041962-888. Turizem Lep apartma za do 4 osebe, Červar - Porat (do Poreča 5 km), blizu morja, infrastruktura kolesarske in sprehajalne poti, oddajam po ugodni ceni. Tel.- 041 828 455. Terme Čatež - oddam hišico. Najem z dvema kartama je 40 evrov. Informacije na št. 031 408 070. Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Na hribovski ekološki kmetiji vam nudimo kokošja jajca. Mogoča dostava po dogovoru. Tel.: 031 526 543 (Marija). Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Motokultivator, koso, mul-čar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130). Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Iščem primeren travnik za postavitev čebeljih panjev. Dostopno z osebnim avtomobilom. Lokacija okolica Drago-merja ter relacija Dobrova-Pol-hov Gradec. Sporočite na gsm: 040/470-222, Matjaž Prodam kranjsko podolgovato repo. Kosmato ali olupljeno. 031 683 050. Prodam bukova drva, suha, žagana na dolžino 0,5 m. Tel: 041 807 941 Ugodno prodam konzolni cirkular za drva. Cirkular ima kovinsko konstrukcijo in je kakovostne domače izdelave. Poganja ga tri fazni 3 KW elektromotor. Premer (vidia) lista je 400 mm. Za ogled pokličite 031 286 588. Prodam dve telici simen- talki, odstavljeni; 200 kg in 170 kg. Okolica Vrhnike. Tel.: 031 852 871. Prodam hlevski gnoj. 041321602. Zaradi selitve podarim mačka - samca, bele barve, rodovnik ragdoll - s papirji, star šest let, steriliziran. Zraven dam še praskal-nik. Informacije: 031 342 212. Prodam obračalnik- zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. V okolici Vrhnike iščem primerno lokacijo za postavitev čebeljnaka. Interesenti me, prosim, pokličite na tel. št.: 040 744 501. Prodam hlodovino -hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18. Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014. Prodam telico simentalko, telila bo 15. oktobra, in dve telici, 300-kilogramski simentalki. Okolica Horjula. Telefon: 031 852 871. Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Šivalni stroj znamke Singer, starejši, na nožni pogon, prodam za simboličen znesek ali celo podarim. Hkrati lahko oddam tudi obleke. Tel.: 041 666 953 (Vrhnika). Svete podobice (stare pild-ke) in stare molitvenike zbiram. Če ne veste, kam z njimi, zavreči jih pa nočete, jih lahko podarite meni. Poštnino lahko povrnem. Prav tako zbiram zanimive zgodbe v povezavi s starimi podobicami in molitveniki; zakaj so nekomu veliko pomenili, o doživljajih in kdaj so jih dobili /romanjih, birmah .../. Že vnaprej lepa hvala! Dana Ivančič, Rupa 5, 5230 Bovec. Prodam voz zapravljivček in ročni voziček, do 200 kg nosilnosti (kripa ali ciza). Vse v dobrem stanju. Tel. 041 411368, ogled mogoč na naslovu Franc Petkovšek, Drenov Grič 77, 1360 Vrhnika. Ostalo Imam več ženskih oblačil, lepo ohranjenih. Pokličite na številko: 01 755 10 18. Prodam digitalni TV sprejemnik in anteno Big Star. Cena po dogovoru. Tel.: 041 549 280 Prodam kvačkane prtičke iz belega garna ter gobeline oziroma slike v okvirju. Prodam tudi električni pekač premera 50 cm. Telefon: 031 439 994. Prodam elektromotor z vodno črpalko, strešnik Tondach: norma - 50 kosov, zareznik - 100 kosov. Prodam tudi voz gumar. Tel.: 031 255 648. Prodam tri starejše lestence (lustre) in starejši kotel za žga-njekuho. Tel.: 031 627 959. Za primerno ceno iščem prostor (okolica Vrhnike, Dobrova, Horjul ali Polhov Gradec) za postavitev jajcomata. Telefon: 031 550914 Prodam glasbeni stolp »Sharp« (radio, kasete, CD) z zvočniki. Cena po dogovoru. Telefon: 031 643 212. Dva zvočnika v lesenem ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, z nizko, srednje in visokotoncem ter bas refleksnim sistemom, moči 100W, nizko in srednje-tonski zvočnik brez ohišja, moči, 40W ter glasbeni stolp Korting-300, z radijem, kasetofonom in ojačevalcem, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 031/844-575. Prodam tovorno prikolico TPV Brežice, dobro ohranjeno, neregistrirano, z izjavo o ustreznosti. Dolžina: 4,76 m, širina 1,96 m, višina 0,89 m. Nosilnost 390 kg. Največja dovoljena masa 750 kg. Cena: 500 evrov. Telefon: 01 7549 473 (Gabrovšek, Horjul). Prodam volneno preprogo, 2 x 3 m, dobro ohranjeno. Cena: 300 evrov. Telefon: 01 7549 473. Prodam invalidski voziček in starejši šivalni stroj v omarici. Cena po dogovoru. Tel.: 041 749 263. Prodam nov pralni stroj, še v originalni embalaži, znamke Beko, WMB51021UY, cena 200 evrov. Tel.: 051 24 89 22. Kupim rabljen hladilnik, brez zamrzovalnika, visok okrog 140 centimetrov. Ponudbe na mobitel: 031 744 887. Motorji, avtomobili Prodam moped Ciao, generalno obnovljen, bordo rdeče barve. Tel.: 041 619 322. WasQusopis ŠPORT 25' september 2017i 63] VI/M.'V/t.'l«.' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si »Delo« Zaposlimo samostojnega mizarja. Info na 041-635-910. Zaposlimo dekle za delo v strežbi v Horjulu. Tel.: 041 537 844. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, in-štruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. m Rode Miro s.p. Mala Ligojna 13a • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.paiketarstvo-rode.si - polaganje in obnavljanje parketov, lamlnatov, toplih podov in drugih talnih oblog GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi • Traktorskiprevozi • Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp Bojan Nadlišek s.p. Vas 18,1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T:041 742 018 RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK $.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje CZakcija^» Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovniks.p. Verd 16 1360 Vrhnika Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 2B, 13BD Vrhnika, GSM: 041 5SB7S8 www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje mm KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING OS I 66 22 I I GSM: E-mail: 041/801-801 bostjan5005@yahoo.com Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si lipbled O D KU P H LO DOVIN E m Pesem gozda v vasem domu! DEMŠAR Viljem, gsm: 040 700 058, e-naslov: demsar@lipbled-bohinj.si BARAGA Bojan, gsm: 030 634 434, e-naslov: bojan.baraga@lipbled-bohinj.si www.lip-bled.si NaŠčasopis ŠPORT 25' september 2017i 63] VI/M.'V/t.'l«.' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rš6j POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C» 01/77555 14 37 C» 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 Ojpojte zvonovi, ojpojteglasno, tam v tihi vasici pod belo goro vaš glas naj poboža zelene rebri in skromno gomilo, kjer mama mi spi! (Ivan Malavašič) ZAHVALA V večno življenje k Bogu in materi Mariji je odšla DORA CANKAR roj. Košir, po domače Žagarjeva mama iz Smrečja (10. 4. 1929 - 7. 7. 2017) Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečeno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, darove za maše in darove, namenjene podlipski cerkvi. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku Ladu Jaksetiču za lepo opravljen cerkveni obred, vnukinji Urši za lepe poslovilne besede, ki si jih je mama vsekakor zaslužila, cerkvenem pevskem zboru in zborovodju Primožu Malavašiču za lepo petje. Zahvaljujemo se tudi pogrebcem, lučarici in Pogrebni službi Lavanda. Zahvala vsemu zdravstvenemu osebju, ki ji je lajšalo zadnje ure. Hvala tudi vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti. Draga mama! Vedno se te bomo spominjali kot vesele in razgledane mame, ki je kljub mnogim preizkušnjam ostala dobrovoljna in verna ter tako postala vzgled vsem, ki smo te poznali. Hvala ti! Hčere in sinovi z družinami Smrečje, julij 2017 Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Le daleč, daleč je... (T. Pavček) ZAHVALA ob slovesu našega dragega moža, očeta, brata, najboljšega dedija in pradedija JANEZA OFENTAUŠKA (1944-2017) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem, kolegom čebelarjem, ribičem, rejcem ter znancem za izrečeno sožalje, tolažbo in sočutje, hvala za podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Mariji Munda in sestri Mateji ter hematološkemu oddelku UKC Ljubljana. Hvala gospodu župniku, pevcem, Čebelarskemu društvu Borovnica in Društvu gojiteljev pasemskih malih živali Vrhnika za lep in čustven poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, in vsem, ki ste ga imeli radi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranimo ga v najlepšem spominu. Vsi njegovi Borovnica, julij 2017 Lavanda pogrebne storitve Vse na svetu mine, vse se spremeni, a spomin na tebe ostaja in živi. V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata ŠTEFAN SUHADOLNIK 16. 12. 1926 - 20. 8. 2017 Iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje. Hvala g. duhovniku, pogrebni službi in osebju Doma st. občanov Horjul za skrb in nego v njegovih zadnjih dneh. Vsi njegovi Vrhnika, Litija, avgust 2017 Zapel je zvon tebi v slovo... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina. ZAHVALA Od nas se je poslovila HELENA MOLK rojena Trček 21. 2. 1928 - 6. 9. 2017 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje ljubljene mame se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom iz bloka, prijateljem in znancem za izrečene tolažilne besede in darovane sveče. Iskrena hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Posebna zahvala urgentni službi Vrhnika, osebju nevrološke klinike, še posebna zahvala pa gospodu kaplanu Borisu Rozmanu za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste mojo mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerka Helena in drugi sorodniki M KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R03E - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage HELGE KUCLAR (3. 5. 1942 - 14. 8. 2017) iz Polhovega Gradca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Vsi njeni Krff Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je . ZAHVALA Svoj večni mir je našla MARIJA KOVAČ iz Sinje Gorice (1928-2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in besede tolažbe. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Vrhnika in vsem, ki ste ji stali ob strani v težki trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in spoštovali ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Ostala bo večno v naših srcih in spominu. Vsi njeni ZAHVALA Zapustil nas je naš ata FRANC GOLC (1929-2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vso pomoč. Hvala osebju DEOS centra starejših Horjul za nego in skrb. Zahvaljujemo se župniku g. Janezu Smrekarju, gasilcem in pogrebni službi Lavanda za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala gre g. Robertu Kranjcu in županu g. Janku Prebilu za poslovilne besede. Vsi njegovi Vrzdenec, Podplešivica, Šmarje ZAHVALA Od nas se je poslovil dragi stric, sosed in prijatelj JANEZ KUŠAR, po domače Andrejčev Ivan. 31.01.1928 - 17.8.2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, rože in sveče. Hvala tudi pogrebni službi Vrhovec, pevcem in gasilcem. Žalujoči svojci. Draževnik, Avgust 2017 V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica ALOJZIJA PLEŠKO 8. 1. 1926 - 4. 7. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, hvala za izrečeno sožalje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Heleni Rožmanc Drašler za dolgoletno oskrbo, pa tudi dr. Brenčičevi in patronažni sestri Mojci. Zahvala Pogrebni službi Vrhovec in njihovim pevcem, govorniku Franju in gospodu kaplanu. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Verd, julij 2017 MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si MČaSOpiS RAZVEDRILO ^ _ © Nagradna križanka S U D O K U KRIŽANKA 9 - 17 ŽIVI NA STARI VRHNIKI OBRKA , ŽENA OBROV ROVT , KRČEVINA SLOVENSKA ELEK-TROINDU -STRIJA 1000 KG MATERIJA KRIŽANKA N A Š ČASOPIS KRAJ, KI JE »STAREJŠI« KOT VRHNIKA INDIJANSKE LAHKE SANI , SPUSTIŠČE OTO VOVK ROPOT , TLESKET TLAKI , PRESIJE NA PLANINI STOJI BREME, TEŽA ZAČETEK ABECEDE MESNA ALI SIROVA JED IZ TESTA SAMO - DEJNI STROJ TALNA OBLOGA JUŽNOAMERIŠKI ZAJEC OSNOVNO SREDSTVO, DENAR , PREMO -ŽENJE PTICA ROPARICA AVTOMOB. OZNAKA NA DOLENSKEM KOŠACE , VRHNIŠKA VOJAŠNICA SMRDUH, ROPARSKA AMERIŠKA KUNA NA HRIBU NAD STARO VRHNIKO CERKEV STOJI 6 TOVARNE KI DELAJO PODLOGE ZA ROBO SIR IZ SLANE SMETANE ELIPSA , JAJČASTA POSODA INICIALKI SLIKARJA HOOCH-a MAST IZ NAFTE ZAČETEK BESEDE ZA PRE-NAJEDANJE GERMANI SAK -SONCI GORSKI REŠEVALNI ČOLN RAZPRODANA , PODARJENA VODNA, ELEKTR. STRUJA SAMOTEŽNI LESENI DVOKOLNI VOZIČKI FRANCOSKI KOVANEC ZA 5 CENTOV, »VRHNIŠKA SOL« RIMSKA 4 9 9 ZNAČILNEŽ, PREDSTANIK STOTINA HEKTARA SLOVAŠKO GOROVJE , KRAJ V BRKINIH ZNAK ZA JAKOST EL. TOKA DOM KS NA STARI VRHNIKI PRITOK DONAVE V AVSTRIJI AVTOR JAKOB SUSMAN PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. i e 3 a ? 2 i j D iljd 1 i «1 D 0 T H a î 1 i i 1 J S- i ) i 4 Î t i J t 1 * * 1 a ( a » 1 i H 6 t i "JI 1 t 3 E 1 f t T i 9 S i « i i i S * e t iT JI l t t 9 i 1 3 JUNIOR REŠI ME, 1 6 8 4 6 1 3 4 7 1 1 9 6 5 7 9 9 1 3 1 9 5 5 2 7 9 4 1 5 6 6 3 5 7 5 9 2 6 4 8 6 5 4 4 9 3 8 5 1 3 7 4 9 1 3 8 3 5 7 6 1 9 4 4 2 1 Nagradno geslo prejšnje križanke, ki je bila pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, se je glasilo: »Na Planini gradijo novo kočo.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, bodo po pošti prejeli Kristina Štalec iz Podlipe, Katarina Svenšek iz Verda in Franci Drašler iz Sinje Gorice. Vsem nagrajencem čestitamo. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. septembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Reši me! Zrezki Pri Janezku v šoli je učiteljica svoje učence vsak dan spraševala, kaj so imeli za kosilo. Vsi Janezkovi sošolci so vsak dan povedali drugo jed: od zrezkov na takšen in drugačen način, rižote, lazanje ... Pri Janezku pa je bil vedno na jedilniku segedin. Pa se Janezek nekega dne potoži mami: »... vsi jedo zrezke, lazanje in ne vem, kaj še vse, samo mi vedno sege-din!« In mama mu svetuje: »Pa še ti reci, da smo jedli zrezke.« In res, naslednji dan Janezek ves ponosno naznani, da so tudi pri njih jedli zrezke. »O, kaj res, koliko si jih pa pojedel?« vpraša učiteljica. »Dve zajemalki in pol!« Še enkrat Gorenjec pelje svoje dekle na zmenek. Sprehajata se po mestu in prideta do pekarne, nakar dekle vzklikne: »Jo-ooooj, kako lepo diši!«. Pa ji odgovori Gorenjec: »Če boš pridna, te bom še enkrat pripeljal mimo.« Grda »Poklicali ste 113, Klic v sili, prosim.« »Dve punci se tepeta zame !« »Dobro .« po krajšem premoru, »in kje je tu problem ?« »Ta grda zmaguje!« Bovla »Dober dan, je to linija za pomoč alkoholikom?« »Tako je, kako vam lahko pomagam?« »Rabim en dober recept za bovlo ...« Denar Zakonski par opazuje plavolaso sosedo Mojco v hiši čez cesto, ki evrske bankovce kar z lopato meče skozi okno. »Kaj pa počne, se ji je čisto odtrgalo!?« ogorčeno sprašuje mož. Žena pojasni: »Morda me je včeraj malo narobe razumela .« »Kaj si ji spet rekla?« »Razlagala sem ji o tem, koliko denarja sva vrgla skozi okno, preden sem te prepričala v menjavo oken!« Zapravljanje Mož in žena se prepirata: »Ves popoldne presediš v gostilni. Se sploh zavedaš, koliko denarja pustiš natakaricam!?« se jezi žena. »Kaj pa ti, ko sto evrov vržeš le za eno maskaro!?« »Jaz to kupujem, da bi bila lepa zate.« »Jaz pa pijem, da bi bila ti lepa zame!« 9 GRE VEN RIMSKA 500 4 RANTA JOLMtR 14 KISIK 5 7 14 Mčasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva:01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 Wasoasopis OGLAS 25. september 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ustvarjen za vec Samsung Galaxy J7 2017 9,95 € x24 Cena velja ob vezavi za 24 mesecev. / TelekomSIovenije L.I.I:l»^j)ll:J:l.l.UUIjJ meg(ci)phone TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net m^leK si RAČUNALNIŠTVO I SERVIS Vrtnarija 3, Vrhnika t: 01/750 51 70, m: 070/ 26 44 44 www.molek.si, prodaja@molek.si r IZJEMNA CENA tovarniško obnovljenih računalnikov z garancijo! 6300SFF HP 6300 SFF Procesor: Intel Core 15-3470 3,2GHz Pomnilnik: 4 GB DDR3 RAM (max 16GB) Trdi disk: 500 GB HDD 7.200 DVDRW 24x, grafika Intel 2500 LAN 10/100/1000 VGA, DisplayPort, 2x PS/2, 1x Serijski port 2x Audio, 1x RJ45 Windows 10 Pro 64bit in Windows 7 Pro 64bit (obe licenci sta priloženi) Garancija: 12 mesecev. 239, 90 Redna cena 249,90 € 8300-3220 HP 8300 MT Procesor Intel Cora ¡3 3220,3.3 GHz Pomnilnik 8GB (2x4GB), (max 16GB) Trdi disk: 500 GB, 7200 rpm, LAN 10/100/1000 Intel HD Graphics 2500 1x D-Sub VGA, 1x DisplayPort Windows 10 Pro 64bit in Windows 7 Pro 64bit licenca za ESFT internet security 269,90 Redna cena 281,00€ Fujfrsu P510-i3 Fujitsu FSC P510 Procesor Intel Core 13 3220,3.3 GHz Trdi disk: SATA 500 GB, 7200 rpm. Pomnilnik 4GB DDR3, max 16GB GigaLAN, Intel HD Graphics 2500 1x D-Sub VGA, 1xDVI Windows 10 Pro 64bit in Windows 7 Pro 64bit (obe licenci sta priloženi) Garancija: 12 mesecev, 22990 Redna cena 239,90 € Vse cene so z DDV in veljajo do razprodaje zalog. M83-G3220 Lenovo M82 ThinkCentre Procesor: Intel Pentium G3250 Pomnilnik: 4 GBDDR3 Trdi disk: 500 GB HDD 7.200 DVDRW 24x, grafika Intel 2500 LAN 10/100/1000, USB 3.0 spredaj VGA, 2x DisplayPort, 1x Serijski port,, Windows 10 Pro 64bit in Windows 7 Pro 64bit (obe licenci sta priloženi) Garancija: 12 mesecev, 169,90 Redna cena 177,00 € Lenovo Tiskajte ugodneje & kakovostno! :) ^^^^ ■ _PRINTJ30 ^-20% Fotokopiranje in tiskanje z usb ključkov, ali po mailu na prodaja@molek.si fotokopije letaki vizitke plakati Kartuše & tonerji še ceneje! Poleg tega pa pri nas skrbimo za okolje in poskrbimo za pravilno reciklažo. < M > < i/l >