PROSVETA
ríak d®" rasen i i,, prsinlka».
Urednlèkl In upravaiikl 2667 South Lawndale
except Saturdays, «ad Holidays.
Office of Publication : 2667 South Lawndal« Ava. Tv Iv phone. Rockwell 4V04
<¿ daily Sunday»
Bubscription »6 00 Yearly ftTEV.—NIMHKK 227
Donate vesli IZOLACIJA U-
ä'ä». dovske četrti
[> hi»H> naglo umrl John Go- «v If I n Í I U I
,Ur,f SI^ÄJL- V V A K S A V1
Vlada svari delav ske organizacije
Izvajanje proti-trustnega aakona
Bivši vodja nacijev na-povedal revolto
VOJNA BO POSPEŠILA POLOM
Washington. D. C., 20. nov.— Pomožni federalni justični tajnik Thurman Arnold je opozo-rll delavske unije, da se bodo izpostavil« proadktlciji, če bodo zlorabljale svoja totalne pravice, na obtožbo pršenja proti-trustnih zakonov. Opozorilo vsebuje pismo, katerfflra je Arnold naslovil centralni delavski uniji v Indianapolisu, Ind Nekatere stavbne unije so bile že obtožene kršenja protitrustnih zakonov.
Unije krftijo te zakone, če i grožnjami izsilijo uposlitev dodatnega števila delavcev In ako raketirji, ki para4irajo kot u-nijski voditelji, ograjo trgovino. Uničevanje priznanega in legalnega sistema kolektivnega pogajanja, ko unija vodi boj proti drugi in zahteva priznanje od delodajalca.
Arnold je dejal, tla je vodstvo Ameriške delavske federacije že obsodilo juriadikcfjske stavke in spore. "Načelo zaščite v smislu zakonov se mora aplicirati prav tako na unije kakor na druge grupe," je rekel ^rnold. "In-vestorjl se lahko združujejo v korporacljah, farmarji v zadrugah in delavci v ttfiijah, nalogo federalnega juatišgega depart-menta pa je, da iastopi proti vsem, ki gredo peeko legalnih omejitev in a tem trši jo zakone.
William Grean, predsednik Ameriške delavske- federacije, ki je odpotoval is Washingtona, še nI komentiral Arnoldove Izjave, John L. Lewtfs, predsednik CIO, pa jo ja igndrtral.
Kubanske vladne stranke poražene
Politična situacija se spremenila
Ha vana, Kuba, 20. nov.—(Politične stranke, ki vodijo opozicijo proti sedanjemu režimu, so izvolile 41 delegatov za ustavodajno skupščino, vladne stranke pa 35 delegatov. Izid volitev, ki so se vršile zadnji teden, je pravkar naznanil vrhovni volilni tribunal,
Štetje glasov še ni bilo izvršeno v nekaterih distriktih. toda to ne bo spremenilo Izida. Skupščina se bo sestala v decembru, da se sestavi nova ustanova/
Opazovalci pravijo, da je zmaga opozicije pri volitvah delegatov uničila upanje, da bi polkovnik Fulgencio Batista postal predsednik republike. Volilni izid pomeni spremembo politične situacije.
Na čelo opozicije se je postavil Ramón Grau San Martin, bivši predsednik republike. Njegova grupa je dobila 18 sedežev v skupščini, Menocalova skupina 15, ostale opozicionalne grupe pa devet sedežev. Vsi voditelji teh grup so bili izvoljeni za delegate.
Pariz, 20. nov.—Revolta proti Hitlerjevemu rešimu bo Izbruhnila prihodnjo pomlad. To napoved je izrekel v razgovoru t re-porterj! Otto Strasser, eden izmed ustanoviteljev n a c i J a k e stranke.
StraeAer, ki se nahaja v Švici še od Hitlerjeve krvave čistke 1. 1984, je dejal, da so bombo položili tja člani nacijske tajne policije. On je rekel, da je načelnik močne protinacijske organizacije. Njegov brat Gregor je bil umorjen v Hitlerjevi čistki pred petimi leti.
"Ko sem slišal, d« je bil Rudolf He«« (Hitlerjev zaupnik) ubit v bombni eksploziji, sem mislil, da so bili moji prijatelji zapleteni v afero, toda kmalu sem se prepričal, da je bila garata delo nacijske policije," Je rekel Strasser. "Pivnica v Mo-nakovu je bila štiri tedne prej zavarovana pri neki švicarski kompanljl. Hitler je hotel vsekakor insoenlratl novo afero, slično požaru v parlamentu. Slednja je služIla za pretvezo pri zatiranju sovražnikov njegovega režima, ona v Monako v u pa je bila pretveza za gonjo proti nasprotnikom Hitlerja v nacij-ski stranki."
Strasser je dalje rekel, da po* rodila, da >>o revolucija kmalu izbruhnila v Nemčiji. nt«e na. "Cas za to še ni prišel/' js dejal. "Visoki vojaški čaatnikl so še podložni Hitlerju in ne bodo uprizorili revolta, toda odpor proti nacljskemu režimu ae kaže med polkovniki, majorji In nižjimi častniki. Za uapašno revol-to proti Hitlerju ao potrebna predvsem tri stvari: Nemci morajo občutiti strahota vojne na svoji koži, armada mora biti poražena v bitki in pomanjkanjs živeža In drugih potrebščin med prebivalci mora poatati bolj a-kutno. Vse to lahko pride v prihodnjih mesecih. Hitlerlsem bo uničen s notranjo revolto v Nemčiji." -
Senator ob t oie n krienja zakona
Washington, D. C., 20. nov.— Administracija federalnega zakona minimalne mezde in maksimalnega delovnika je obtožila senatorja H. F. Byrda, demokrata iz Virginije, kršenja provizij tega zakona. On poseduje vslike nasade in plačuje delavcem nižje mezde kot jih določa zakon. Senator, ko je bil informiran o akciji, je dejal, da obtožba nima nobene podlalge. Vsa afera je bila inscenirana iz političnih razlogov. Byrd je znah kot nasprotnik RooseVeito-vega "new deala".
Nemčija bo dobivala rueho olje
Moskva, 20. nov. — Vest iz zanesljivih virov se «glasi, da je nemška trgovinska delegacija v pogajanjih s sovjetskimi voditelji dobila zagotovilo, da bo Rusija pošiljala olje v Nemčijo. Največ, kar more Nemčija po izjavi veščakov pričakovati od Rusije, je 800,000 ton olja. To je primeroma z zahtevo mala količina. Nemčija potrebuje najmanj <10,000,000 ton olja na leto za pogon^ sv-oje .motorno vojne mašine.
Sodelovanje med Čehi in Poljaki
Poljska misija obiiče Ameriko
London, 20. nov.—General Vla-dislav Sikorski, predsednik poljske vla^e v tujini, in dr. Edvard Beneš, zadnji predsednik češkoslovaške republike, sta se zedinila glede kooperacije, katere cilj je poprava ikode, ki sta ju utrpeli Češka in Poljska v teku sedanje evropske vojne.
Člani češkoslovaške in poljske legije se vežbajo za borbo proti Nemčiji na strani Velike Britanije in Francije. Sikorski in Beneš konferirata v Londonu.
Poučeni krogi ao naznanili, da je Sikorski imel več razgovorov z angleškimi voditelji. Predmet razgovorov je bilo vprašanje, kakšno obliko dobi nova poljska država po zaključenju vojne. Poljaki bodo zahteval nazaj ozemlje, ki sta ga okupirali Nemčija in Rusija.
Dalje je bilo naznanjeno, da bo poljska misija kmalu odpotovala v Združene države, kjer bo iskala pomoči v prilog re-stavriranju poljske republike v okviru ameriškega nevtralnost-nega zakona. >
Dieeov odeek obnovi zaslišanje v Chicagu
Chicago, 20. nov. — Dleaov odsek. ki preiskuje neameriške aktivnosti, bo jutri obnovil zaslišanje v Ckicagu, ki Ima razkriti, kakšno taktiko vodijo komu-nisti, da dobijo unije pod svojo kontrolo. Dies, načelnik odseka, bo prišel v Chicago iz Detroit« Voditelji unije Farm Equipment Workers) (CIO) ao bili pri za-slišanju zadnjo soboto obdolže-ni, da ao komunisti. Zaupniki U unije ao včeraj sprejeli reao-I učijo, v kateri žigo«ajo Diesov odsek in mu očitajo, da je odredil zaslišanje z neroenom. da vpliva na pogajanja med unijo in International Harvester Co.
Nekaj, kar J» še vrerfae takvals,
PROSVET*
PROSVETA
TUR KNLIGirmfMD(T
Marce CWtw) il H.M a* tau. NN m m tato. 114« m MH taut m Ib Otaar» ri M m mU taU. »11 M M taUi « *
a* m mfej» SofcopUI 1J tarera* mMm («rtlM, KM, »«Mi ad.) M trmta a^iltauua ta «
»ritaéll »aulM. Hmllilu »eU» Mi MNnnMl—Hâ*M«rtiU t «Uom and «naolldud «rtUU« »IU mK ta raUrnad. Ot*a» MeuaffipU, M* M «UriM, piaf*, taM, «u-, «ai h* MtaMl U	oaly wWn .linaria M * -»* I«I1I< »W
m «m. Mr Um «Mb • PROSVBTA Mlî-M S*. Uffcl» if*.
or rai riNiAm
v ofctaeaju m primar iNwwitar M, IM»), » MMtem poManl. 4« *aM ta • Um una« Ponovita ta »«w>taM», aMfMltaM
Kemija je važnejša kakor ekonomi ja!
Us tí poročajo, d« j« pred nekaj dnevi v rhicagu zavladajo veliko razburjenje med ¿lani Bond Cluba (organizacija "bondmenov"), kó je njihov gost in govornik dr. William J. Hale končal avoj govor.
Dr. Hale je kemik, ki je v raziskovalni in svetovalni službi v laboratorijih neke privatne družbe, torej je vsekakor konservativec v političnih in aocialnih nazorih. Člani Bond Chiba so pa naravno konservativci prve vrste, katerim je kapitalistična ekonomska filozofija v krvi in mozgu.
Zakaj je torej dr. Hale razburil "bond-mene"? Ali se je morda navduševal za Rooee-veitov novodealski "boljševizem" ali Browder-jevo revolucijo?
Niti malo ne. Dr. Hale je govoril kot kemik, kot znanstvenik in kot tak je hladnokrvno razpravljal o faktih, samo o faktih. Znanatvenik je lahko velik reakcionar, ¿e govori o političnih in Hocialnih problemih in če hvali kakAno vero (mnogo ameriških znanstvenikov to 4e*-la), ampakr če govori strogo o avoji znanosti, recimo o medicini, kemiji, astronomiji, tehnologiji itd., tedaj je na svojih tleh in govoriti mora o faktih.
Dr. Hale je govoril o kemiji, katera je vedno večji in vainejli faktor v ameriAkih industrijah. Dr. Hale to ve iz izkuAnje, ker on sam stalno eksperimentira v kemijskih laboratorl* jih. !n kar je dr. Hale povedal preeenečenim in prestraAenfm "bondmenom," jih ni niti malo razveaelilo.
Povedal jim je, da znanost kemije je danes vatnejia za nadaljnji razvoj industrij kakor pa je takozvana znanost ekonomije, zato bi bilo veliko bolj pametno za ameriAke investor-je, da upoAtevajo, kaj se godi v laboratorijih, kakor pa da Ae vedno molijo pri oltarju ekonomskih principov, ki jih je postavil Adam Smlth pred 170 leti.
Opozoril jih je, da je kemija ie ustvarila in kmalu postavi na ameriAki trg umetno prejo lf alfa-celuloze, ki se bo najbrže prodajala po dva centa funt In katera bo nadkri^il» prejo iz bombaževine. Kdor ima veíike nasade bombaža, naj ae jih iznebi, dokler je čas . . .
Dalje je opozoril investorje, da druga kemijska revolucija prihaja v industriji avtomobilov. Razne kovinske dele v avtomobilu bodo kmalu nadomeatili kemijski takozvani plastični izdelki. Henry Ford ima v svojem modelu za 1941 ie določena vrata za avte iz plastike, katero izdelujejo iz aojnega fižola (soy bean). Nadalje je dr. Hale opozoril strmeče investorje, da industrija gasolina, ki ga izdelujejo it surovega petroleja, gre h koncu. Gasolin zamenja novo, boljAe in cenejAe motorno gorivo Iz agrola (surovega alkohola). Prav tako se pripravlja v laboratorijih revolucija, ki strmoglavi ameriAki uvoz kavčuka iz britanske Vzhodne Indije. To je iznajdba bune ali umetnega kavčuka.
Naposled je dr, Hale dal "bondmenom" dobro lekcijo. Rekel je, da so danaAnjl ekonomi — ki so napihnjeni kakor žaba. ki vse vedo t — podobni astrologom v srednjem veku. Astrologi (zvezdogledi) so "čltali" iz avead na nebu bodočnost posameznikom in celim narodom, pa so ga lomili, da strah. Prav tako danaAnjl ekonomi raznih Aol in bal "čltajo" bodočnost, pa ga lomijo, da je grosa. DanaAnjl ekonomi ao moderni čarodejci, ki nimajo najmanjšega pojma o bodočnoati, bodočem gospodarstvu in bodočem bogastvu, ki ga razvije znanost kemije, znanost fizike, znanost tehnologije itd.
Za slovo jim je dr. Hale povedal, da ameriAki kemijski laboratoriji imajo možnost v kratkem času pretvoriti Atlri petine farmskih pridelkov v industrijske predmete in s tem ustvariti toliko dela. da bi v enem letu primanjkovalo delavcev.
Ker je dr. Hale govoril kot znanatvenik. smo uverjeni, da je govoril resnico. Mi smo že ne-Atetokrat na tem mestu poudarili, d« edino upanje na reAltev civiliziranega človeštva iz da-naAnje velike ekonomske, aocialne, kulturne in moralne krize je v znanoati. Kdina revolucija, ki prinaAa nekaj dobrega za čtoveAko družbo, ae mora • Ifl'tlti v znanstvenih AriBtratorijlh pod vodstvom znanstveno organ iai ra naga človeškega razuma In ob sodelovanju izobražene delavska mase.
Dr. Hale ima prav. Eazni ekonomsko-(DaUs v aadajl keieai.)
Glasovi iz
naselbin
Vesti it Bridgeporta
Bridgeport, O.—Volitve so za nami. Čeprav niso bile predsedniške, je bilo v naši državi oddanih rekordno število glasov in po trgovski zbornici potrošenih na atotisoče dolarjev. In to vse proti takozvanemu Bigelowovemu pokojninskemu predlogu, ki je bil seveda poražen, kar se nam nič čudno ne vidi v pričo tako velikanske opozicije.
Nerad pišem o cerkvi, ampak resnica naj gre v javnost. Skof v Columbusu je ukazal vsem podrejenim duhovnom, da ogiezore svoje farane, da morajo glasovati proti temu predlogu. Tudi cle-velandski Akof je posodil svojo izjavo opoziciji. Potem pa pravijo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, sami pa ne privo-Ačijo ubogi masi, ki je garala vse svoje življenje, da bi v zatonu svojega življenja preživela tistih par let brez strahu, kaj bo jutri. Tukaj imamo dve fari v daljavi dveh milj. V eni je duhovnik pridigal, naj glasujejo proti, v drugi pa je bil nevtralen, za kar mu vsa Čast. Vedno smo sliAali, da politika ne spada v cerkev, ampak jt ravno obratno.
Herbert Bigelovv je v tej okolici irovoril v soboto pred volitvami. Na shodu je dobro raztolma-čil svoj penzijski načrt. Njegov govor bi moral slišati vsak delavec. Dan po volitvah je rekel, da >o Alo naše delo naprej v nekoli-(0 spremenjeni obliki. Dobro bi ilo, ako bi mu Ala na roko vsa društva SNPJ v Ohiu, kakor tudi drugih jednot, zvez in delavskih organizacij. Koliko je ljudstva, ki sploh niso razumeli Bi-gelotvovega načrta, ker ga je o-wzicija kazala v napačni luči in straAila z velikimi davki, čeA da bodo štrli vso državo, vse indus-rije in vse posestnike, male in velike. NaAa Slovenska nestran-carska delavska progresivna liga e storila svojo dolžnost v prid i temu zakonskemu osnutku. Ime- , smo shod v nedeljo pred volitvami, na katerem je bil načrt ojasnjen in storjen zaključek, da glasujemo zanj. Ta naša organizacija bo lahko igrala Ae veliko vlogo in opozarjamo društva, naj se ji pridružijo, ker jih ne stane nič.
V naši državi bi že danes lah-(0 plačevali $40 penzije na mesec, odkar je kongres zadnje po-etje modificiral takon socialne zaAčite in sviAal federalni prispevek na $20 mesečno na vsakega vpokojenca. Seveda mora država prispevati dolar za dolar. Ampak, dokler bomo imeli take ljudi v posta voda j i, ki le gledajo, da bodo sami priAli naprej in so pod tomando velebiznisa, ne bomo ni-cdar nič dobili od njih. Zato se bomo morali boriti z referendumom. Tako ae je tudi Bigelow Izrazil na tukajAnjem shodu. In on bo tudi nadaljeval svoje delo v tej obliki, to jt za $40 penzije. n Če vtamemo samo Članstvo SNPJ v tej državi, lahko dosti storimo v prid temu. Saj je SNPJ progresivna organizacija in je haAa dolžnost delati za take stvari, ki koristijo delavski masi in tudi ostarelim članom jednote.
Ker je proslava 85-letnice, ki sta jo aranžirali društvi 13 in
640, tako sijajno izpadla, je članstvo obeh društev zaključilo, da bomo imeli skupni sestanek v nedeljo, 9. decembra, popoldne po seji društva 13. Imeli bomo tudi nekaj okrepčila za vse. tlkrepali bomo tudi o večjem medsebojnem delovanju na društvenem polju, kakor tudi glede drug« /a dela v prid dobri delavski stfari.
Ker bo ta seja društva 13 letna seja, na kateri bo izvoljen odbor za prihodnje leto in storjeni drugi važni zaključki, je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se morajo letnega zborovanja udeležiti vsi Člani. Kdor se ne udeleži, bo podvržen zaključku seje. Vzrok za odsotnost je samo delo ali bolezen. Torej vsi na letno sejo in zabavo 3. decembra ob 1. popoldne. Na zadnji seji je pristopila v naše društvo Paul i na Daniels,	.
Ko sem posetil sejo društva 640 in jim priporočal, naj gredo v kampanjo, ker je še nekaj tednov časa, so mi obljubiti, da bodo to storili. Pripcr^Jivo bi bilo, da bi se na prej omenjenem sestanku izbral kampanjski odbor, glavnemu odboru naj pa se priporoča, da podaljša kampanjo za par mesecev, kajti v tem času si bodo tisti, ki zopet delajo, malo opomogli, da jih bo mogoče pridobiti v društvo.
Zadnje čase se precej piše proti kritičnim dopisom, tako da si človek skoraj več ne upa pisati. Toda, ako si k temu nagnjen, se težko odvadiš, kot tobaka. Vsi bomo menda enkrat ali drugič kaj zapisali, da ne bo temu ali drugemu ugajalo. Toda z dopisi naprej! Brez njih bi bila Pro-sveta suha tvarina. In gradiva za pisanje je dosti. Te vrstice pišem nekaj zdaj, nekaj drugič, kajti drugače nimam časa, ker moram z dela v bolnišnico k hčerki dan za dnevom in teden za tednom. Iz naAih krajev ne piše drugi kot Pavlinich. Ako bi še midva prenehala, bi sploh, ne vedeli, da v teh krajih žive naši rojaki in člani SNPJ z mnogimi postojankami.
[ Drugače je v teh krajih še ve-iko brezdelja, dasi rovi in tovarne obratujejo še precej dobro, to je kolikor jih obratuje. Ampak dela se ne dobi, kec. so ga prevzeli stroji. Nesreč pa se vsak dan dosti pripeti posebno v rovih. Br. Florianu Pišku na Neffsu je pred kratkem odtrgalo polovico prsta. Prav tako je tudi v tovarnah polno nesreč.
Joaeph Snoy, 13.
Zahvalni dan je dan slovenske pesmi
Cleveiand.—Kot vsako letor tako tudi letos priredi socialistična Zarja svoj običajni jgaenski koncert na zahvalni dan. Pričetek ob 3. popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
Zarja je upravičena do [>oMta s strani občinstva. Zarja je eden zmed najstarejših pevskih zborov v naselbini. Se vselej «e je odavala raznim vabilom s strani poaameznih društev in drugih organizacij in jim pomagala obo-gateti njih program. In to naj si tudi vsi zapomnimo in usluga za uslugo naj bo tudi naše xealo. Vseh teh 23 let. odkar Zarja ob-
stoji, je doprinesla že ogromno rotim akupiček «a prodane vstop-iwizrtvovaHiosti. Pevci hi pevke
socialistične Zarje ae ae ustraši-< jo zaprek, ki jim prihajajo v na-potje, pač pa korakajo naprej, vedno naprej za resnično delavsko kulturo. Razumejo in marljivo goje slovensko delavsko pesem. Zarja se ni porod Ha iz sebičnosti ali radi lepšega, ampak iz potrebe: da |»oji slovensko pe-aem v delavskem duhu.
Zato naj nikpgar, ki Čuti delavsko, ne manjka na tem koncertu. Cleveiand je dovolj velik in bo gledal, da bo ta dan napolnil avditorij SND do kapacitete. Se vselej je nam zbor skuAal da» ti par ur dobrega duševnega u-žrtka. In tako upamo, da bo tudi na tem koncertu. Zarja je odsek soc. kluba 27, ki je tyJanca v«e-ga našega prizadevanja v Ole-velandu. Pri khibu in Zarji so možje in žene, kakor tudi mlajši, ki drže kot trdnjava delavske zaveeti in doprinašajo.to, kar je delavstvu obče potrebno. Zato glejmo vsi, da proslavljamo zahvalni dan med sodrugi in sodru-žicami pri socialistični Zarji.
Klub 49 JSZ pa ima svoj običajni letni ples na božični dan. Priporočamo slovenskemu delavstvu, da si tudi ta dan rezervirate za to priredbo in pridete v naš razburjeni €ollinwood. In ker bo to v bližini novega leta, storite resolucijo za mir in spra-i vo, kar nam bo v občo korist. O tej zabavi bomo še poročali, vi pa si rezervirajte ta dan za to veselico. Za obojestranski uspeh želim, da smo navzoči pri obeh tukaj omenjenih priredbah vsi, ki čutimo socialistično in delavsko.
J. F. Dum, 63.
nice, da denarja ne zapravim v Sleveaakem domu. Tajnik se mi
' Poro&ilo iustopnika Sharon, Pa.—«Moja stara navada je, da se vselej podam na agitacijo za Prosveto ali kaj podobnega, kadar se kje v bližini vrši veselica ali slavje, da si zaslužim za par čašk piva. Ce ima človek groš v žepu, je lahko vesel v družbi, če pa ni veselja, je pa bolje, da ostane doma.
Tako sem storil tudi na Martinovo soboto. Ženi sem naročil, naj pripravi Martinovo gosko za kosijo, žena pa je že napekla nekaj krofov. Kosilo je bilo dobro. Potem pa sem šel po domači naselbini za Prosveto. Najprej sem se ustavil pri Jožetu Kolencu in njegovi soprogi. Bila sta ravno pri večerji. Jože mi takoj primakne stol in da čašo viške, žena pa mi postreže z zajčjo pečenko. Ponudbo sem z veseljem sprejel, ker zajčja večerja ni vsak dan na krožniku, pa magari če bi šel direktno v Braddock* kjer imajo zajci in zajke svoj glavni stan. No, krožnik 2ajčje večerje je bil tako velik, da sem jo komaj polovico pohrustal. Žena mi ponovi Prosveto, jaz pa sem se obema zahvalil ln ju povabil na veselico tisti večer. Seveda sta se udeležila, ker Jože je društveni zapisnikar že več let. k
Od tam sem šel k Martinu 8a-vmrju, da mu voščim zdravje in dolgo življenje, kakor tudi vsej družini. Ponudil ifai je čtfto vina, toda sem ga odklonil, ker je moja atara navada, da vlake in vina ne mešam rad, ker mi škoduje. Potem sem obiskal Jakoba Trojarja, ki mi je ponovil celoletno naročnino. <Pokropil aem njegovo 35-letno hči, ki je ležala na mrtvaškem odru in mu obljubil, da bom Čul pri njeni krsti do 7. zjutraj. Potem sem A«1 k društvenemu tajniku, da mu iz-
rt



Uradniki I« final newyorAke milje mednarodne bratov»!* elefctričarjev. CM leve »roti defiliert K Irk man. George Meaa>. G. U. Ilarvcy In H. V Aradale.	^^
ie Mfcvatil za trud, nato pa sem odšel k društvenemu blagajniku Tonetu Valentinčiču, misleč, da mi posodi par copakov.
Pa sem imel smolo. Odprl mi je njegov sin John, ki mi na verandi tudi pokate viseče zajce, katere so nastrelili čez dan. Pri tet* sem i>dzabil, da bi napravil prošnjo za posojilo, ker so mi zavili velikega zajca v papir. Prav za prav nisem imel časa, da bi bil pogledal, če je bil zajec ali zajka, ker se mi je mudilo v Slovenski dom, da ne zamudim Barbičevega prihoda in njegovih komaradov. Ti igrajo tako vesele komade, da bi še engeljci plesali. Že sem bil v veliki zadrt«!, misleč, da jih je ustavila Mihevčeva mama, ali pa da so pripekali Mihevčeve krave, da bi z njimi plesal Zidanšek. Ko, pa sem imel na raz|>olago mladih de-vojk in žetisk srednje starosti. Mislim, da sem na Martinovo soboto dodelal moje neumnosti, kajti bo treba nekaj prihraniti za nebesa. Saj nas božji namestniki vedno učijo, da bi Bogu darovali, dasi sami nič ne dajo in pridno akrbe 1e zase.
Lepo se zahvjalim vsem poset-nlkom iz Warrena, O., to je Jakobu Peršunu, mr. in mrs. Tan-eek Iz Gf ranil a in več drugim, katerih imena sem pa pozabil. Prav tako Antonu Kiketnu iz Youngs-towna, ki pogosto obišče našo naselbino. Zakaj ias ni obiskal Tone Petrovčič iz Carnegieja, Pa., in mi pripeljal mojo plesalko, s katero se že nisva zavrtela par let? Mislil sem, dc bosta prišla (n s sabo pripeljala tudi Heleno Robich iz Presta in Anno Go-renc ter njenega moža. A ta sta menda doma ha farmi obirala Martinovo gosko, potem pa šla v Imperial v Slovenski dom.
Kot sem čital v Prosveti, so tudi tam imeli veselico na Martinovo soboto. Kmalu se bomo videli v vaši naselbini, če mi bo zdravje dopuščalo in pa ugodno vreme. Ne bom miroval doma, ker ae zavedam, da mi naročniki ne bodo prinesli naročnine na dom, kakor tudi ne okusnih krvavic, kakršne znajo napraviti naše slovenske mamice. Ker dajo vajije vsakovrstne dišave, jih ovoham že pol milje daleč, ko jih pražijo za kosilo ali večerjo. In take hiše Tone ne zgreši! Seveda se dobe tudi klobase, v katerih ni dišav ne masti in torej ni niti prijetnega vonja. Nekoč sem šel mimo nekega bečlarskega stana, kjer go krvavice tako lepo dišale kakor bi šel mimo Grumovega vrta, katerega ima gospa zasejanega z vsakovrstnimi dišečimi rožami, seveda tudi z majaro-nom. Zato sem se namenil v Cheswiek k Tonetu Klemenčiču in Petru G rumu, da vklim, če bosta imela kaj sreče z jajci.
Fmnk Barbič mi je omenil, da goje Mihevčeva mati tudi prašiče in ne samo krave in ako bi jaz kdaj tja prišel, bi dobil Ae kaj drugega kakor mleko. Le škoda, da Mihevčeve mame Ae do danes nisem spoznal kljub moji visoki starosti in jih menda tudi ne bom. Barbiču in njegovim kolegom se lepo zahvalim za lepe komade, katere igrajo tako lepo na svoje inštrumente. Poskusil sem več mladih in lepih plesalk in mislim, da nisem nobeni stopil na prste, dasi sem ga imel 05 stopinj pod kldbukom. Ampak tega mi je nekdo med plesom snel z glave, da se je plesalki pokazala moja bela glava, češ plešeš s starčkom, ne z mladim fantom.
Anton ZldanMi, zastopnik.
' - T
ZnHava v Sjrnnfffietdu
Springfield. III.—Priredbe se pri nas ne vršijo pogosto, kot se drugod. Vzrokov za to je več, glavni pa je nesporazum med nami delavci, kar nam škoduje v v sen ostrih. Zadnja prireditev oziroma vinska trgatev v prid Dom* se je vršila 14. oktobra in je povoljno izpadla v vseh ozi-rih. Udeležba od atrani rojakov ni bih tolikšna kot bi ae jo pričakovalo, toda kljub temu je bila dvorana nabito polna udeležencev, kot fte zdavnaj ni bila tako, in vaaVdo je bil zadovoljen s priredbo. Sicer je nekoliko pozno opisovati to prireditev, toda je na mestu, ker ao se pojavile govorice od strani nekih oseb, popolnoma neresnične in brez vsake podlage glede U vinske trgatve. Kdor raznaša take neresnične govorice, ne dela sebi ni-kake časti, niti ni dostojno za nikogar, ki se poslužuje neresni-(Dalj« aa t.

torek, 21. novemu
Tedenski pogovor
Anton Garden
BOJ PROTI VOJNI SE NADALJUJE
Predsednikov podpis na novem ■ nostnem zakonu se še ni dobro poTuS prišla vest. da nekatere smerU^^
družbe ki vzdržujejo promet med Evrn Ameriko, že skušajo zlezti skoz^no ¿L
nlmikina^
nami, ki naj bi prevzela njih parnike i niki, 100> "ameriški", bi se Z nJ
zastavo pri vožnji vojnega kon^abiT
zakonu ^ ^ n°VemU nevtra,"-t
Prva vest je citirala državnega tajnika la, predsednika Roo*velta in zvezno'^ komisijo, da nimajo nič proti takemu tri nranju ameriških parnikov, ker bi bilo no. Toda zgodilo se je nekaj in Hull ter sevelt sta v 24 urah spremenila svojeH nje. Posebno državni tajnik je pričel tovati taki akciji, katero je včeraj progU legalno, danes pa je uvidel, da je kršitev sla novega zakona. Roosevelt je potem dil, naj zvezna pomorska komisija ne izd voljenja za nameravano transferiranjelB kov pod tujo zastavo, dokler vsega vpri temeljito ne preštudira.
In nauk vsega tega incidenta?
Prvič to pokazuje, da najvišji vladni ne dajo dosti na eno najbolj važnih, ¿e a_ važnejšo provizijo novega nevtralnostne« kona, na toliko naglaaano "cash and a Zadnjo polovico te provizije so bili prip* ni takoj ignorirati in pritisniti svoj pec« direktni kršitvi zakona. Če tega niso i ni to dokaz, da tega ne bodo pripravljen šiti v bodoče. Za enkrat jih je pri tem us le neljuba publiciteta, ki je strmeče gled Belo hišo in na njen skorajšnji "somer« Prej, v debati, je administracija toliko po jala važnost tega, da se ameriške ladje dajo v nevarno vodovje, ker bi potop " ladij lahko potegnil Ameriko v vojno.
Drugič pa ta incident pokazuje, da nevtralnostnega zakona, ki bi garantiral varnost pred zapleten jem v vojno. Če b pitalizem uvidel potrebo, ga bo skuAal n načine preskočiti in potegniti deželo v in to največ skozi vojno trgovino. Tako dan je naskočil provizijo glede "carry, prepoved amerišikim ladjam vožnjo v nem vodovju. In administracija je bila hip pripravljena, da mu pomaga iz zagate pokazuje, kako globoko je oficielni Washi nagnjen do "reševanja" Evrope — tudi i jem in pošiljanjem ameriških fantov na bojne poljane.
Kar se transferiranja ameriških ladi pod tuje zastave, je to lahko legalno po talističnih zakonih. In čeprav bi te ladje pod panamsko ali kakšno drugo zastavo v primeri torpedi ran j a takoj vsa am javnost mobilizirana proti — Nemčiji, i proti fašistični Nemčiji. Vsak otrok bi da je bila potopljena ameriška ladja sentiment bi naraščal in bi ne bilo treba "incidentov", da bi bila dežela potegnj krvavi vrtinec, posebno če bi vlada to hot4
In kar se tega tiče, je dalekovidna Star OU of New Jersey še pred sprejetjem n nevtralnostnega zakona transferirala okij svojih ladij pod argentinsko zastavo s -dajo". (Parnike je menda prodala sami to je svoji novi argentinski roki.)
Tako je ta del ene izmed glavnih tega zakona postala tarča takoj prvi da podpisu zakona. Kar se tiče drugega de provizije, to je prodajarija vojnega mat« za "cash", se je Wall Street Journal, r wallstreetarjev, že izrazil, da mednarof bankirjem in Franciji ter Angliji ne bo posebnih preglavic glede dobave vojnega d ita v Ameriki. Prebrisani odvetniki« "pogruntali", kako bodo tuje, kredita «j države lahko obšle to provizijo. Po njih bosta Anglija in Francija - ali ps tudi čija - lahko ustanovili "phony" korp*« Ameriki, ki bodo lahko dobile vojni kredi
In če vsa znamenja ne varajo, se bo w ali slej zgodilo, posebno če se bo vojna vlekla v Evropi, na primer dve sli ver

pre
(Dalj* na t. atrani.)
Pred «Mtetimi leti
(Iz Prosvete, 21. novembra
DonuUe vesti. Slovenski sUvksrji v r skih revirjih in jeklarski industrij. * P" jejo o naraščajoči bedi med njimi.
Delavske vesti. Rudarski baroni zsH^ naj vlada prisili rudarje k delu.
AmeriAke ve*t,. Senat je ^rT1 versajsko mirovno pogodbo m son je poražen. - ^tičnitajnik^ v svojem poročilu, da v Ameriki ishsj» slovenskih boljševiških listov
Iz inozemstva. Jugoslsvij» *r"' Uji z orožjem.
Sovjetska Rusija. Francoski pre^ menceau ni zadovoljen z russo ^ m Georgejs in priporočs novo vojno Rusijo.	-----^
In 19 Stoletju H socialni misleci, ki so v 1«. Inj
vili svoje ekonomske principe
so računali s silnimi ¡ndusUU^ mi. ki jih pri nesel s	b
hovi principi «biliprs^ ^ ^ danes pa ao — dogme, »» — novejši znanoati.
PIOSV ET *
o vice
starega kraja
Slovenije
IM DROBNIH
2njske
mesto 22. oktobra—Na jskem je jesen» običaj, da __ sosed k sosedu obre-
Zao, ki jo ljudje pripravi-
. zimo kot živinsko krmo. )Se je tudi v Dramah v šent-
tiski okolici preteklo noč vef mladih ljudi pri po-tu Kosaku, kjer so fantje obrezovali peso pozno Nekaterim fantom pa ni šlo v račun, da so se te-i udeležila dekleta, ki so autrali za svoja. Zaradi te-osUli zunaj pred hišo na V ugodnem trenutku so i na 20-letnega Franceta riča in na 20-letnega do-sina Alojza ter ju na-i noži in koli. Na bojišču Mlinarič, ki je dobil Ibe po vsem telesu, dočim Alojzij Košak laže poško-
fZdela domov je 4el prejšnji
letni delavec Jože Bu-\i Butoreža v črnomaljski ci. Ko je šel mimo neke go-e, so planili iz nje neznanci pričeli izzivati. Butala je jimi »poznal samo Antona ina iz Zorincev. Drtižba ■ je pričela nesrečnega Bu-pretepati, a eden je skočil i njemu z odprtim nožem in i ranil s takšno silo v trebuh, mu izstopila čreva. Kljub nim bolečinam je imel fant (toliko moči in prisotnosti, da ivojim delavskim predpas-tiačal čreva k sebi. V tak-stanju so ga našli ljudje, ranjenega fanta spra-i m vlak in ga nato prepeljali aišnico usmiljenih bratov iijo, kjer so ga operirali, bo komplikacij, bo fant o-
Dobravi so imeli proščenje tej priliki so fantje, kakor fce v navadi, pokali s topiči. »treljanju je bil zaposlen 19-i kovačev sin Jože Jakša. Ko fant nabijal možnar, ae je Inik zaradi prehudega tre-I in sledila je huda deto-Jakšo je vrglo več me-f daleč in obležal je nezaves-poškodovanim obrazom in »no nogo. Prepeljali so ga išnico.
Ii Srednjega Grčevja je odri-«večer vasovat v naselje Ko-leži v šmarješki okoliei, ni posestnikov sin Jože Ka-Na dolgi poti je šelvdruž-svojega: prijatelja Alojzija Ko sta dospela blizu ne-Mk, «ta videla, da sta zgre-pot- V negotovem položaju * oglasila pri hiši, kjer sta « izvedeti za pravo pot. Po-IBtnik-ki je čul stopicanje okrog J™. je bil prepričan, da ao tovi. Naglo je pograbil dvo-g{ pomeril skozi odprto Strelu je sledil bolesten ranjenega Kaatelca, ki je JJ&t v levico. Ko ao prihiteli ho našli Kastelca neza njegova levica je bila Popolnoma razmesarjena, ¡¡ttnika, ki je trpel hude bole-[ » prepeljali v bolnišnico ''J^nh >>ratov.^HBpHH feJ>ngerčgrma pri Stopičah ¿^Hjali 57-letnega Franca katerega sU pretepla H* «kedljeva, ker jima je v n»P«to zaradi izgovorjene-r^itka v hiši. Čeprav je P«« njegov brat izgovoril v h'*i. sU ga zakonca nedav-■*»*»ala, da je apal na sked-r 4 Pred dnevi sta ga še na *Ju Prntppu uko močno, da zlomil« v«č reber in ga ■"«ovala j »o vsem telesu. LJu-^konca IkjsU odgovar-
r,™ Mišč^t
Stari Hučki
"tn.ku fešnovarju večja «fantov, med katero je bi ^^'Hudolf Kaičič, ki pen T" Je ^ešnovarja Uko ^ - tako vsaj pripoveduje ^ ',a «« * razburjen na-K!? 1ko," Palčič branil. > «	išnico» nato pa ga
h sunil v trebuh. Kal.
Prepeljati v kan CT ^¡»«Ms* Prav tako jc r / ^Inišnico tudi oglar H"1 «mker iz Bobneče vasi.
ki je doma vzel iz rok svojemu sinčku samokres, katerega je našel na cesti. Samokres je vtaknil v iep, pozneje pa ga je hotel spraviti, a ko ga je potegnil iz žepa, ae je orodje sprotilo in krogla ga je zadela v levico ter mu jo precej poškodovala.
Zločinska roka požiga po Ptujskem polju
Dne 80. okt. po polnoči so izbruhnili na Hajdini pri Ptuju rije veliki požari, ki so upepe-ili tri kmetske komačije. Vse o-colnosti kažejo, da gre za zločinca, ki sistematično požiga po liajdini kmetske domove. Pri vseh treh .požarih je začelo goreti najprej gospodarsko poslopje.
Okrog polnoči je začelo goreti pri posestniku Jakobu Cafuti na Sp. Hajdini. Na kraj požara je Ttmalu prihitela domača gasilska četa in ptujski gasilci z mo-torkami. Komaj so ptujski gasilci odšli, so objeli plameni dom Franca Sitarja, nekaj hiš vstran od Cafutove domačije. Domači gasilci še niso pogasili ognja na Sitarjevem poslopju, že so na Eiajdini objeii goreči zublji gospodarsko poslopje posestnika Franca Meglicarja. Izmučeni lajdinski gasilci so morali takoj tja.
V vseh treh primerih so le malo rešili. Trem posestnikom je uničeno orodje, ves živež in krma. Skupna škoda znaša četrt milijona din, ki je le deloma kri-:a z zavarovalnino. Nobenega dvoma ni, da gre v vseh treh orimerih za zločinca. Letos je bi-o na Hajdini že 16 požarov. Preji valstvo je upravičeno vznemir-eno ter s strahom pričakuje, caj še vse pride.
Velik požar v Iskanji vasi
Pne 23. okt. ponoči je izbruhnil požar pri posestniku Josipu ¿orošcu v Lokanji vasi pri Slovenski Bistrici. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje s poljskim irodjem in do tal upepelil hišo. škode je nad 70,000 din. Kako e požar nastal, še ni znano, sodijo pa, da je bil podtaknjen. Je o že drugi požar v tem mesecu v Lokanji vasi.
IDO lik
se je zbrala pr
Dosmrtna robija za umor
•Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je 24. okt. zagovarjal zaradi umora 31 letni posestnik Franc Cirnski z Sel pri Brežicah. Obtožen je bil, da je 80. maja t. 1. zvečer v gozdu "Hrastnici" v bližini Brežic umoril iz koristoljubja in po zrelem preudarku svojo teto preužitkarico Marijo Laptihovo. Cirnski je kupil svoj čas poses-;vo od zakoncev Jeršetovih v Bu-kovšku pri Brežicaih, kjer sta mela zakonca Franc in Marija Lapuh te od prej vknjiženo pravico do brezplačne dosmrtne o-skrbe. To dolžnost sta s kupljenim posestvom prevzela zakonca Cirnski. Hiša v Bukovšku pa je pogorela in sta ostala Lapu-hova brez stanovanja. Cirnski je preužitek nerad izplačeval, nastale so tožbe in prepiri. Da se Lapuh o ve otrese^ jo je Cirnski dne 30, maja ubil v gozdu "Hrastnici". Morilec je pri razpravi dejanje tajil.
Obsojen je bil na dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih pravic.
Ii Primorja
drobiž iz pkimorja
Trat.—Ker sta prodajala po višjih cenah, sta bila kaznovana trgovca jestvin J ust £alopin iz Tržiča in Rafael Tomažič iz Trsta. Zaradi prodaje mesnatih jedi v četrtkih in petkih so oblasti zaprle za dva dni lokale sledečih gostilničarjev: Renata Sa-badina iz Trsta, Maksimiljana Mozetiča, Marije Gustinove in Josipa Sosiča na Opčinah ter še dve gostilni v Trstu. >i
Trst.—Zaradi sedanjega nesi-gurnega časa je opažati, da se število porok zelo veča, to pred-vaem vsled tega, da bi mnogi mladeniči zasigurali podpore svojim šenam sedaj, ko so šli k vojakom.
Reka.—Za pet dni so oblasti zaprle trgovino Radomirja Buli-Ča, ker ni imel blaga popisanega v registru trgovine in trgovino Katarine Dorčič, ker ni imela predpisanega registra, mesnico Marija Bana pa za en dan, ker je z mesom prodajal preveč kosti.
Umrli so: Skerl vd. Zvanut Marija 83 let, Kari Ludvik 32, Kriiak Ivan 72, Rojac Franc 56, Zavadlal Ida 51.
Gorica.—'Pred sodiščem je bil kaznovan kletni sodnijski u-radnik Ivan Bratuž iz Idrije na 2 leti, 4 mesece, 1400 lir denarne kazni in 3 leta prepovedi jav ne službe, ker je pri raznih sod nijskih operacijah, prodajah itd. izvršil utaje večjih vsot denarja.
Gorica.—25-letni Armand Sel-fert, bivši natakar, je bil kaznovan na 8 leta, 4 mesece in 10 dni
zapora ter leto dni policijskega nadzorstva, ker je s krivimi podatki ogoljufal trgovca Kerševa-na.
Kihemberk.—15 dni zapora in
400 lir denarne kazni, ter eno leto policijskega nadzorstva je dobila Veronika Benkova, stara 41 let, iz Šmarja, in stanujoča v Hranici, ker je kuhala iganje.
Gorica.—Umrli so: Štrukelj Franc, Medved Ivana 40 let, Ka naletič Marija 46, Koglot ~vd. Vuk Marija 60 let, Bizjak Luka 67, Umek Jernej 88, Makuc Anton 63. k
Gorica.—Pred prizivnim sodi ščem je bil oproščen Ipavec Anton iz Kala pri Kanalu. Obtožen je bil, da je ukradel Ipavcu Stanislavu 4200 lir in je bil od goriškega okrajnega sodišča kaznovan na 8 leta zapora in 2000 lir denarne kazni, sedaj pa ga je pri zi v no sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Trst.—Močan sunek burje je ladjedelnici pri Sv. Andreju podrl železna vrata, ki so padla na delavca Petra Bertoka, sta rega 23 let. Njegovo stanje nevarno.
St. Peter pri Gorici.—Družina Franca Faganela je dobila 6Q0 lir nagrade za dvojčke.
Kanal.—10. oktobra je 66-letn Franc Valentinčič iz Morskega tsfto nesrečno padel, da ai razbil lobanjo in je obležal na mestu mrtev.
Ozeljan.—Ko Je delala na polju se je nenadoma zgrudila na tla 45-letna Marija Volkova. Za dela jo je kap.
Sv. Križ pri Trstu.—Pred kratkem je bil imenovan za tajnega komornika av. očeta konz. svetnik msgr. Andrej Furlan, ki 33 let župnlkuje v naši farl.
Trst.—'Tatovi so odnesli stanovsnja družine 'Potočrfjak 5000 lir v denarju in za 4660 zlatnine in srebrnine.
lesarabija—vprašanje bližnjih dni
(Nadaljavasja la konac.) ,
~ -r ■. -1 Be*arab*ku idila 1 Pravijo, da kdor se je kdaj za delj Časa naselil v Besarabiji, ta jo telko zapusti. Znova in znova ga vleče nazaj in ta nostalgija ga spremlja, koderkoli odi in naj se kamorkoli zateče, a bi pozabil na to čudovito pokrajino. In to bo bržčas tudi res. Kajti etnografska karta Besarabije, ki jo je začrtal nemški zemljepisec Kiepert leta 1878. na berlinakem kongresu, kaže pestro mešanico vseh mogočih narodov in plemen, od ifoldavcev, Rusov, Rumunov, Bolgarov, Nemcev in Francozov pa do Tatarov, Židov in Ciganov. Teško je natančno ugotoviti, komu prav za prav bi moral pripadati ta zanimivi konglomerat. Razne statistike pri-azujejo položaj v Besarabiji v dokaj različni luči. „ Približna slika narodnostne poseljenoati tega ozemlja, ki meri okoli 44,-422 kvadratnih kilometrov in teje približno 8 milijone prebivalcev, je naalednja: okoli ; e Moldavcev, ki jih nemške in umunake statistike štejejo Rumunom, a ki v njih še ni u-gasnil spomin aa staro samostojno moldavsko kneževino, o-koli 20% bo najbrž Ukrajincev n Rusov, 9% Židov, 5% Bolgarov, 2% nemških priseljencev n nekaj manj francoskih, osta o pa so ostanki Tatarov, Turkov, Ciganov itd. Dsnea je Dnjester, lepi veletok, ki ao ga Grki imenovali Tyras, maja med lumunijo in Sovjetsko Unijo. Stare trdnjave na desnem bregu Dnjestra, Hotin, ftoroca, Tighina in Cetatea Atba, trd njave, ki so jih bili zasnovali n zgradili genoveški kolonisti, majo le še svoj zgodovinski pomen; rumunske in- sovjetske straže neprestajo bdijo na Dnje-stru.
Besarabski kmet se je že navadil na to, da ae drugi prepi rajo za njegovo usodo. Raztresene vasi s svojimi s slamo kri tirni hišami/ z hntiml zidovi In sadovnjaki okoli hil, žive danes svoje življenje daleč od vsega nemirnega sveta. Francoaki publicist Luclen Romler je pred leti takole opisal podobo besa-rabskega kmeta: "To ljudstvo je mirno, resno, ničesar ne za hteva in nikoli ne* prosjači. Noben prepir in nobena želja na privlači njegove |>osornosti. Mla da kmetica, ki bi bila lepa, če bi se nasmehnila, sloni na vrtn ograji, zbiti iz desk, in obrne svojo glavico vstran, da se ne bi srečala s pogledom popotni kov, ki gredo mimo po cesti Mladi ljudje se ji približajo po cesti, a gredo mimo, ne da bi ae ustavili bč njej. Niti najmanj šega znaka koketerije ali priza devanja za ugajanjem ne opa ziš na njih. Prav nikjer ne vi diš tiste elegance In razgibanosti, ki je Uko značilna za kmeta v karpatsklh kotlinah. Besarabski kmet, njegova žena In njegovi otroci se zapirajo zdaj v divje, zdaj mirno samoto, ki o-nemogoča vsak tesnejši stik z nadležnim tujcem. Razen mestnega prebivalstva nI to ljudstvo doživelo nobene globlje civilizacije. Njegov način miši je-nja je silno počasen; nič dobrega ne pričakuje od nenadnih dogodkov, ki bi stopili na njegovo pot ln motili njegov mir. U na vozu, ki ao vanj vpreženi konji.
dvigajoči oblake prahu, ali na njegovih poljih, ki ae spajajo s nebom, ae mu nekoliko približaš. Kar ae tiče politike, je zanjo občutljiv samo, kolikor gre sa malenkoatno kmečko demagogijo , . . Toda v mraku se M odprejo nekatere drugačne poteae značaja beaarabake pokrajine: molčeče šene, ki, uravnavajoč dolge lesene drogove, dvigajo v vedrih vodo is vodnjakov^, voeo-ve, ki se vračajo s polja, moše, (i jahajoč v divjem diru pode svoje konje skozi prah. črede, ci se odpravljajo vsaka v svojo stajo, gosi, ovce, govedo, sploh šivino, ki beži pred nočjo, da ae pravočasno zateče v varno zavetje domačega krova. Nič net-a ne čuješ, nič vriakanja. Človek bi dejal, da ao to pradavni, nemi obredi, ki se vrše v mirni vdanosti v voljo usode , ,
Ija, na katerih traktorji pridelujejo ugizmerne množine žita. Ni redko, da se v dalji oglasijo topovi, ki beaarabakim prebivalcem oznanjajo, da se na oni strani Dnjestra vršs velike vojaške vaje aovjetske armade ,yj
Mirni besarabakr kmetje komaj zvedavo prisluškujejo tem j znanim glasovom in mirno čakajo, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan. La rumunske obmejne straže pozorno Pijejo ob bregu Dnjestra . . ». ~Lucidu*.
Skupina fraaesakik %Jekev v zakepik as
1 f reel i.
Deteta kruha in vina Kadar kdo na evropskem za-padu govori o bogastvu Besara-sije, misli prav gotovo na njena plodna polja, lri so vaa posejana s plemenitimi Žitaricami, najboljšimi v Evropi. Toda marsikdo, ki pozna Besarabljo od blizu ali pa samo od daleč, ai Želi opojnega, nepozabno vonjavega besarabakega vina, ki ao ga znali najbolj ceniti Rusi, ko je ta čudovita dežela bila Še pod njihovo oblastjo. Vinogradi pokrivajo v Besarabiji približno sto tisoč hektarov njene površine. Skoraj polovica vsega vina, kolikor ga je porabila predvojna carska Rualja, je prihajala iz Besarabije. Vino, ki ga prideluje v slovitem orhejskem okraju, pa ono, ki ga izatlskajo v vinogradih okoli glavnega beaarab-skega mesta Chlainaua ali Kiši-neva, kakor mu pravijo po rusko, je znal sel^dobro ceniti aam ruski car, ki mu tega vina nikoli ni manjkalo na mizi. Pripovedujejo, da je že slavni ruski ear Peter Veliki, ki ae je ob Prutu vojskoval a Turki, Izrekel svojo pohvalo moMavakim vinogradnl kom, ki ao, kakor smemo torej sklepati, še tedaj gojili žlahtno besarabako kapljieo. To vino bi se prav lahko uspešno merilo a alovitim transilvanskim vinom, toda izvoz besarabakega vina je prav elabo razvit. Judi najrazličnejše aadje, ki ga Beaarabci goje po svojih cvetočih aadov njaklh, bi 4ai»ka tekmovalo i najžlahtnejšim kalifornijskim sadjem, ki ga evropski zapad toliko uvafta in prav drago plačuje. Besarabski vinogradniki ae na gojenje vinake trte prav dobro spoznajo. 2e v začetku devetnajstega stoletja je apretni ruski uradnik, guverner besa-rabake dežele, general Kieeljev na lepem, za vinogradništvo zelo ugodno ležečem griču tik Ki-šineva ustanovil veliko vinogradniško šolo, ki je kmalu zaslovela po vaem svetu.
Aamo glavno mesto Klšlnev leži blizu Dnjeatra na ukrajin-akl meji. Mesto Štejs neksj nai dvesto tisoč prebivalcev in je zelo prenaseljeno. Prebivalstvo je večinoma rusko, ukrajinsko Videz mesta je danes reven, u| mazan. Pod rusko oblastjo Je meeto pač cvetelo, ker je v njem bile zsio razvita trgovina; slad njs je dsnes mrtvs, predmestja v katerih ao bila poprej najvažnejša tržišča, eo zanemarjena ln spominjajo na usodo mnogih drugih mest na vzhodu, ki so danes, ko je trgovina poetavijena na drugačne oanove nego nekoč, mrtva. Edino še Žldje vedršujejo revne ostanke nekdaj tako cvetoče trgovine. Ni čuda, da ae z obžalovanjem spominjajo ljudje starih "zlatih časov", ko je Be-saraMja imela za seboj prosi rani ruski trg in je tudi z evropskega za pada dotekal denar.
Pogled čet IHjeetr ,Ktsrs trdnjsvs ob Dnjestru, ki ao Jo Moldavci krstili zs f ig-hlne, Turki ps so Jo ttszvail "liender"-, kar as po našs pravi "vrsta", predstsvljs res pravs vrsta iz Beaarsbijs v južno U» krsjino. Mošsjs z vitkim mina-i reiom in ruska prsvoalsvna cer» kev pričata o burni preteklosti tega mesta, ki Je nekoč z velikim železnim m o* tem vezalo Besarabljo z ukrajinskim zapadom na Dnjestru. Danes mostu nl več. Le ns sovjetski strsnT Dnjsetrs ae še dvigajo ostanki kamenitih podatavkov mostu in ns enem izmed njih Je s veltkensklmi šr-kam» ssptaano: U. 0. M. K. Ob bregu as sprehajajo sovfetsk* mejne stmte v shreselenih uniformah Deleč zs s jimi ss rsz-prosti rs Jo široka ukrajinska po-
Glasovi iz
naselbin
(Našaljavanje i I. «treni.) ce in škodošeljnosti, pa naj ai bo v tem oairu ali v kakem drugem slučaju. Kdor nima namena delovati sa stvar, naj tudi ue skuša škodovati s neresnico v nobenem slučaju in nikomur. _ V nedeljo, 26. novembra, bo klub št. 47 JSZ priredil veaelico v SND v spodnjih prostorih. Pri-četek ob 8. uri popoldne. Cisti prebitek od veselice je namenjen v podporo listu Proletarcu. Član-atvo kluba ae zaveda, da mu je iat Proletarec potreben v vseh oairih in zato mu članatvo vedno nudi podporo. Kakor vedno ako tudi aedaj se uljudno vabijo na to veselico vsi klubovl člani in čl ta tel j i in simpatlčarji Proletarca, da tako pripomorejo do boljšega uspeha v moralnem ukor tudi v finančnem oziru v prid lista.
John Goršek st. ^
Blokada ovira italijansko trgovino
Protest proti zadržitvi parnikov
Rim, 20. nov—List Telegraf» opisuje, kako angleško-franeo-ska blokada ovira italijanako pomorsko trgovino. Angleži ao zadržali neki italijanski parnik v Gibraltarju 20 dni. Po izpustitvi so ga zasegle francoske bojne ladje ln odvedle v Mar-sellles, kjer so ga držale enajst dni. Izpuščen je bil, ko je pre-skava ugotovila, da ne vosi kon-trabantnega blaga.
Rimska vlada je poslala pro-teat v London in Pariz proti oviranju italijanske trgovine na morju. V protestu naglaša, da talijanski parniki ne vozijo blaga v Nemčijo, temveč v belgijska in holandaka pristanišča. Doslej so Angleži in Francozi ustavili in preiskali 18 Italijan-akih parnikov in jih zadržali več dni. Fašistični tiak piše, da Je nekaj narobe g angleško-f ran coakim sistemom pomorske kon-irole.
Zbiranje finskih let ob meji
aa^i	£;	i
Ruska komisija v Kovnu
Koncert liarbertonskih Slavtkov llarbsrton, O.—Barbertonski Slavčki se bodo po daljšem času Zopet pokazali na odru v naši naselbini. Bili bi ae že prej, toda lo bili v Plttsburghu s združeni ml clevelandsklmi mladinskimi iborl, kjer ao prošlega Junija priredili koncert. Svoj koncert priredijo prihodnji petek, 24. novembra, ob pol oamih »večer In vabijo vae občinstvo na poaet. To bo njih letošnja prva prired ba.
Da bo program bolj bogat, so povabili Mexa Travna is Cleve-landa, da nam bo ta večer pred vfcjal nekaj zanimivih slik. Po programu pa bo sabava in ples Pridite vsi in vam ne bo šal, Vatopnina Je samo 26c. Kdor poaeča mladinske koncerte, ta ve, da mu nudijo veliko užitka. Tisti, ki js bil 8. oktobra v Clevelandu na skupnem mladln skem koncertu, Že ve, kaj znajo pokazat. Človek ae kar utopi vanje in bi Jih kar naprej poslušal Tieti ve*er Je bil posvečen vsem matsram, posebno ps Mariji ft« me, ki šivi na Gorenjskem v stari domovini. Nam materam Je mr, Louis Seme spisal ln skom poniral pessm ^Materi", katero pojejo mladinakl zbori. Ohisl se:
"V J ulr saj I reel, aa salaal trsU, kHŠM aa Sis4 kriatalt -Tveja la». Mati!
-'■"-- Vaa šaa »rapeva pdfea sbor krilati
- MPi» ■
U e Taki, Vati t
ie Mlak la trasi, artfasje šal prMJall, TI airavrUa prlasša mnogo tirala, Mat t!
Ka pa4# airali
še vaillle ielstja|ei "l.afcša ami, TI. Mstir
Valala vrt sira |a vmmm r»*<raia ae afer Si I le vaa šala i aiaaal Tli
Sa Sol g» 41*1, Matir
Vsi ljubitelji petja se bodo.go-tovo udeležili tega koncerta naših Hlevčkov prihodnji petek zvečer. Nspolnlmo dvorano. S tem poplsčsmo nsše pevce In jim demo poguma še zs nsdstj-nje učenje. Htsršl, pošljite svoje otroke k Hlevčkom. Vaje im*j« vsako soboto popoldne v dvorani društva Domovine na 14. ee» st I. Cim več jih bo tem lepše bo.
Frenee« Gskresek, tej n les.
Moekva, 20, nov,—Oovjetaki tiak nadaljuje t napadi no finsko vlado In ji sdaj očita, da pošilja nove čete na osemlje ob ruski meji, dočim Je sahtevo o reviziji mej zavrnila. Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavila veat is Heisingforaa, da se f i neke čete oimšajo povsod ob meji.
"Na finski strani meje ao v eku manevri podnevu in ponoči, dočim je na naši strani vae mirno',' piše Pravda. "Vae to kaše, da ae f I neki vladajoči krogi reano pripravljajo na vojno s Sovjetsko unijo,"
Pravda dalje pravi, da ti krogi širijo geslo, da eden Pinec ja vreden toliko kot daaet Rusov.
Vest Iz Kovna ae glaal, da je tja prišla ruska misija. Ta bo nadzirala ,ln vodila laaeljevanje Belorusov' is zapad ne Ukrajine v kraje, katere je aaeetMa ruska armada po Invaalji Poljake. Be-lorusl so bili internirani na Llt-vlnskem, ko sta se Rusija In Nemčija pogajali glede rasdetl-tva poljakih pokrajin.
Tedenski pogovor
(NmMJomJ* • «. • tr.nl.)
. JLi
poročajo razni viri, ao ameriški kapitalistični in vlaoki vladni krogi še v skrbeh pred prenaglim zaključkom vojne v Evropi, to je pred Iz jalovi Jen Jem "booma" v vojnih industrijah. Ameriški trgovci s smrtjo namreč računajo na veliko vojno trgovino s Anglijo In Francijo; prav Uko al Jo želi tudi administracija.
Vslsd tega Je bil zadnje dni Izrednega zaaedanja tudi tak pritisk na senatorje In kongres-nike od trgovcev a smrtjo In s strani administracije, da sprejmejo njen nevtralnoatnl osnutek In odpravijo embergo. Prihodnje leto bodo namreč predsedniške volitve In čim večji bo vojni "boom" tem bolj ugodne bodo šanse sa demokrate.
Pogajanja med unijo in kompamjo pretrgana
Detroit, Mlch. tO. nov. _ U-panje, de ae bo M,000 delaveev kmalu vrnilo ns delo, js šlo po vodi. ko as MIs pogsjsnjs med svtno unijo CIO In Ohrrsler Motor Corp. pretrgsna. Obe stran« ki ata Izjavili, da ss nieta mogli redi ni t i gtsde mezde. To verne te korporsrijs ao zaprte še 46 dni zaradi epora t unijo svtnlh delavcev.
Aretacije nemških ipionov v Turčiji
Istanbul, Turčija, 20. nov. — Policija Je aretirala sedem Nemcev, med temi eno žensko, na ob-tožbo špVmaše. V navalu na glavni sUn SfMonakega krožka Je pollciia zasegla veliko vsoto a-meriškegs denarja.
Devet ubitih v ielezmihi nesreči v Nemčiji
Berlin, 20. nov. — Devet oeeb Je Izgubilo življenje, dvajeet pe Je bilo ranjenih v kollslji potniških vlekev, ki ae Je pripetila v flpendauju, berlinskem predmestju.
IJUTNICA ntEDNlUrVA
Moli*oppl*, Pa., J. 1.1 Naslov filas Js t sls: forslgn language Information Asrvles, 222 Fourth Avenue, New York Cltr«
IgREK, 21. NQVevrp ,

tut*
gr

LJUBEZEN
NA PRVI POGLED
Spisal FRANK KROLL
If
*******

"Cemu pa me vprašujete — morda ae zanimate za moje stanovanje T' Mirni je izgt vorila te besede dokaj poredno, saj je vedela, da bo njen novi znanec moral nanje točno odgovoriti. Johnu je bilo nerodno, v tem pa je videl priliko, da se razgovor razvije v pravilno smer.
"Seveda se zanimam," je navidez obotavlja-je dejal John. Opazil je, da Mimi premišlja, ali bi mu povedala ali ne. Svoje oči je imel uprte vanjo. Ona je obstala s povešenimi očmi. Naposled se je odločila.
"Moje stanovanje je tam na koncu ulice Main, na ravnici južne strani mesta. Sedaj veste. In kaj sedaj?"
"Me veseli, da vem . . . morda vas ob iščem in takrat se bova kaj večkrat pogovorila," je dejal John z negotovim glasom.
"O, tako — hi-hi-hi!" se je veselo zasmejala Mirni, nato pa dostavila: "Torej obiskati me mislite — kdaj par
"To je pač od vas odvisno. Moram vedeti, kdaj ste doma."
, -"Kadar nisem v trgovini, tedaj sem gotovo doma."
"Dobro, da vem, tako da ne boiq zaman hodil. Morda vas obiščem Še danes." r • "Najbrž me ne boste še obiskali."
"Zakaj T" i
"Saj ne veste moje hišne številke," se je Mimi veselo zasmejala.	|
John je bil prepričan, da je do sedaj zmagal na vsej črti.
"Saj res bi bilo nemogoče. Tam je več hiš in blodil bi okrog zaman. Sem pač nepremišljen," je odvrnil Dorn praskaje se za ušeaom.
"Taki ste fantje! Vprašate za stanovanje nekoga, ne vprašate pa za prostor, v katerem živi," mu je Mimi poredno ponagajala in se veselo nasmejala, da so se pokazali njeni lepi beli zobje.
"Res, lahko se norčujete z menoj, a jaz bom postal še jezen na vas, če me boste še nadalje
mučili," se je pritožil John.
"Oj, saj ne mislim resno, malo šale pa je treba, ker ste jo sami pripravili. Ampak če *; mislite resno, da me obiščete, pa vam bom povedala, saj to vendar ni nobena skrivnost. Ve- ~ ste, števifca naše hiše je nabita nad hišnimi vrati, da jo lahko vsakdo vidi," se je nadalje pošalila Mimi.
Dornu je njeno vedenje ugajalo in ni mogel prikriti zadovoljstva. Zagotovil jo je, da resno misli na obisk.
"Naša hiša je četrta na desno od ulice in številka je 306. Ce vas res pot zanese tja dol, boste hišo lahko našli."
"Pridem, gotovo pridem!" jo Je zagotovil John smehljaje. "Tako ljubeznivo deklico nikakor nočem ukanitl."
"Ne vem kaj mislite?"
"Zakaj — kaj vprašujete?" Johnu je beseda obtičala v grlu. Rad bi ji povedal vse, prav vse, a se je zavedal, da je Še prezgodaj, da tu ni kraj, kjer bi ji razodel svoje želje In misli. Morda pa je baš sedaj čaa, da jI pove, kar ji bi tako rad povedal . . .
Mimi ga je začudeno gledala, bilo ji je nerazumljivo, uganka. Ni se mogla zbrati, da bi doumela ta nenadni pojav, to nenadno, slučajno srečanje s človekom, ki Ji je bil doslej le tujec. katerega je videla parkrat prej. John se je nenadno osokolil.
"Zato — ker vas ljubim . .
Pri teh besedah, ki so zvenele tako nenadno, a vendar ljubko, je Mimi zardela in ni ae upala fantu pogledati v obraz. Ali naj zbeži? John se ji je dopadel. saj Je bil postaven fant, iz njega so prihajale prepričevalne, preproste be-Hede. ki so se ji zdele kot lepa melodija. In sedaj naj bi zbežsla ... od njega, ki je iirekel te važne besede? Medtem jo Je John motril In čakal, kaj bo re<:la ona. Naposler ga je pogledala in vprašala: "Ali me res ljubite?"
V odgovor je John nalahno prijel njeno roko in jo božal. Ljubeče ji je pogledal v oči, ki so govorile več kot je mogel povedati in nato ponovil: "Res Je. Ljubim vas iz dna srca."
Mimi je hotela izmakniti roko. a Dorn jo je krepke je prijel. Njena nežna roka je čudovito vplivala nanj v njegovi moški roki. Ta dotik. stisk njene roke. ga je prešinil po vsem telesu, saj tudi njena roka ni ostala hladna. Dani je U prizor trajal le trenutek, je bil odločujoč. porodil je nove misli, upanje In hrepenenje. Njegove besede so se zarile v njeno srce,
bile so žive, osvežujoč«, božanje njene roke. ta čudoviti dotiki ja j. njegov ljubeznivi stisk in božajoči pogledi — vse to je zavilo v nepričakovano veselje, ki ae je prelivalo v razna čuv-stva.
Mladenka ni bila razpoložena za nadaljno razgovarjanje. Postala je tiha, skoro sramežljiva. John se je ojunsčil, ji še nadalje Šepetal o ljubezni in gledal njene lepe ustne. Njune oči so se spet srečale. John je čutil, da je čas, da se poslovi.
,4Torej, kaj boste rekli sedaj, ko vas ponovno vprašam, če vas smem obiskati ?
Mimi se je obotavljala, nalahko ja skomignila z rameni, kot bi se bala privoliti. Johna njena resigniranost ni motila, ampak je ponovil svoje vprašanje.
"Lahko pridete," je dejala Mimi.
"Kdaj pa smem priti?"
"Do štirih popoldne delam."
"Dobro, pridem vas počakat in bova šla skupaj na vaš dom."
"Vas bom pričakovala."
Ko je John zapuščal trgovino, je Mimi stala kakor zamaknjena ob dolgem točilnem pultu. Spočotka se ji je vse to zdelo kakor lepe sanje, ki se razblinijo v nič. Ampak to niso bile sanje. V trgovino je prišel postaven mladenič, ki ji je resnično govoril o ljubezni, mladenič, ki se zanima zanjo in ona ni ostala hladna na njegove prošnje. Prišlo je vse tako nenadno, v trenutku. Vse drugačen se ji zdi svet, ves odnos do življenja se je spremenil.
Tisto jutro, ko je Dorn stopil v trgovino, kjer Je bila nameščena Mimi, ji je prineslo novo žfvljonje, upanje, ljubezen . . .
2
Mimi je ves dan mislila le o prijaznem tujcu, ki ji je šepetal ljubeznive besede. "Ljubim te." je dejal. "Upa si, Mimi . . ." Tako prepričevalnih, lepih besed še ni slišala. Na njej se je opazila prijetna sprememba. Bila je vesela, dasi malo zamišljena. Kmalu je prišlo poldne, ena, dve ... štiri.
John se je odločil, da bo predčasno na mOstu. Bil je nekam nemiren, saj se je tudi zanj vse to zgodilo tako naglo, nepričakovano. Bil je zamišljen, da ni videl niti mimoidočih ljudi. Mučile so ga čudne misli. Morda se lepa Mimi le norčuje, ne misli resno. Ko gs bo videla, se mu bo smejala in ga bo nahrulila, naj ne opleta krog nje. Saj je dobro ne pozna. Mlada dekleta so muhasta. Ni si bil svest jutranjega uspeha. Nestrpno je čakal trenutka, ko bo ura kazala štiri. Svoj avto bo ustavil v bližini trgovine in čakal.
Mladi Dorn ni bil noben zapeljivec, njegov namen je bil vzvišen, kajti mladenko Mimi je rsnilčno ljubil. Niti na misel bi mu ne prišlo, da jI bi dvoril le zato, da se bo z njo kratkočasil. V mislih je že izdelal vse načrte za njuno bodočnost, ako bo šlo vse po sreči. Skrbelo ga je. kaj ona misli, ali ga ima rada, se zanima zanj. S temi mislimi je prišel domov in najprej je Šel v garažo, stopil k avtu in ga božal, kakor bi kmet božal svojo najboljšo kravo. Zadovoljno se je nasmehnil, ko ae je spomnil na Mimi, ki se bo gotovo prijetno začudila na njegovo povabilo, naj prisede k njemu v avto. Zdelo se mu je, kakor bi celo njegov avto razumel In ga veaelo navdušuje: "Kaj me ogleduješ, čemu se obotavljaš, poženi me in se popelji k svoji izvoljenkl . . ."
John se je vsedel v svoj avto in pognal počasi naprej. Bilo je še zgodaj, pa se je vozil po mestu, pomladni zrak mu je dobro del in v krasoti vigredi se je napajal njenega vzduha, medtem ko so njegove misli plavale tja na ulico Main k tisti trgovini. Mesto mu je bilo večinoma še tuje, kajti priselil se je vanj šele pred kratkim kot zaatopnlk družbe pralnih strojev. Zato se je ves sproščen vozil po mestu, saj gs itak ni nihče poznal in za nikogar se ni brigal. Večkrat je pogledal na zapestno uro. Naposled je kazalec kazal čas, ko se mora ustaviti na določenem meatu. Kmalu je bil tam in avto zapeljal k polčniku v bližini trgovine. Pa ni čakal zunaj, temveč je šel v trgovino, da se prepriča, če je Mimi resnično Še Um in da se ji Javi, da je prišel kakor je obljubil.
Mimi Je bila brez mala Že pripravljena na odhod in njegovega prihoda je bila vesela. Pogledala je na ulico in opazila, da pred vrati stoji lep avto.
(Daljo prihodnjič)
Hočemo otroke
Ix>čili smo spalnice moških In žensk, stika čez dan |ia jim nismo prepovedali. Nekateri ljudje. ki so se zelo zanimsli za bolnike in so mislili le dobro z njimi, so se zgrsžall. Zastavili so svoj vpliv pri vladi In generalni guverner je izdal odlok, naj se med obema deloma otoka Itotegne žica in |MMtavi visok plot. Ko pa aem si prišel ogledat I m »tok. «em takoj opaail. da ženske niao ločene od moških tako, kakor je bilo določeno. Vprašal sem vodilnega zdravnika, čemu ae ni to zgodilo.
"Ne marajo oditi," je odvrnil.
"Ce nam tis prideta na pomoč vaaj dva polka vojakov ali policije. ne bomo opravili z njimi.**
"Prav. pa akličlmo shod.** sem predlagal. In ko so se ženske zbrale, sem zlezel na zaboj in stal pod Žgočim solagpm In gledal na valujoče morje črnih aolnčnikov, izpod katerih so me gledali razjarjeni obrazi. Po-laanil sem jim odredbo vlade ...
Pillpinke so boljši govorniki kakor moški. Kna ismed žensk je vstala in s strastnim govorom obdolžila svet. . Druga upornica je nastopila še bolj ogorčeno in pričela vpiti: "1'bijte gar
Naglo ao ae dežniki zaprli in
oatre železne konice so se name-
rile proti moji trebušni preponi. Iztegnil sem roki In vpil, kolikor so ml dopuščala pljuča "Stojte! Počakajte!**
Dežniki so negibno zaštrleli v srak, železne konice pe so bile še zmerom naperjene vame.
"No. vam pa obljubljam, da vas ne bodo ločili od mož. dokler ee ne pogovorim o tem z državnim governerjem.**
Dešniki so se povesili in ženske so se razšle. In ostalo je pri starem: fcne ao živele kakor prej. za dekleta pa ao uredili posebne domove. Zanje ao skrbele ssstre in pačile, da ao bila ponoči vsa vrata dobro zaprta. Vendar so mi povedali, da so za-
snovali in izvedli neke vrste u-grabljanje Sabink.
Zakonskih zvez nismo dovoljevali, ker bi lahko privedle do tragedij, če bi eden izmed zakoncev ozdravel in bil odpuščen s Cullons (otok gobavcev). 4
Ko pa je prišlo potomstvo brez duhovnikovega žegna, so moralni razlagi premagali zdravniške ugovore: cerkev je zahtevala zakon.
Da pri prenašanju bolezni dednost nima nobene vloge, je bilo že dokazano na Mulokai (največjem otoku gobavcev), kjer takoj po porodu odvzamejo materam otroke in jih pošljejo v krasna gavetišča v Honolu-lu, kjer ostanejo do dovršenega enaindvajsetega leta.
Pregovoriti *em moral matere na Culionu, naj nam izroče otroke, čeprav jim zakon tega ni nalagal. Po cele ure sem jim govoril, se skliceval na njihovo materinsko ljubezen in jim pojasnjeval, da jim bodo otroci prav gotovo oboleli, če jih takoj ne odpeljejo..
Dolgo je bilo moje prigovarjanje kakor bi govoril gluhim u-šesom. Nekega dne pa mi je šest in dvajset mater z velikim zatajevanjem ponudilo svoje otroke.
Se pred osmo uro so bili otroci na obrežju. Vse, kar je stalo tam, je jokalo: jokali so otroci, jokale so matere, očetje so ja-dikovali in prijatelji ao jokali iz simpatije . . .
Komaj smo prišli iz ožine, je postalo morje nemirno. Najprej je dobila morsko bolezen ena sestra in se tiho odstranila. Cez hip je odšla druga in za njo kmalu vse ostale, dokler nisem ostal na palubi sam, stari samec, s šestindvajsetimi otroki. Ladja se je zibala in burja je naraščala. Ko se je nagnila na bok, smo se otroci,, voda in jaz zakotalll! do odtočnega žleba. Bal sem so, da moji varovane! ne padejo čez palubo. (LovH sem jih, kakor soje psč dalo, vendar je bilo nemdgoče, da bt zajel vse hkratu v svoje naročje.
Končno se je odnekod prikazal mornar. Filipine! so prav tako dobre pestunje kakor njihove žene. Poklical sem ga:
"Danes še ničesar nisem jedel in rad bi ¿e za trenutek spo-čil. Popazite za hip na otroke!'*
Ko sem prišel spet na palubo, se mi je hudfl kaj zabaven prizor: Mornar jo . sedel na palubi, imel enega otrpka pod levo pazduho In drugega na roki, enega pod desno pdkduho in drugega na roki, enegji pod pesnim kolenom, drugegif pod levim, eden mu je visel na desnem ušesu in drugi na levem. Tistemu, ki se je pravkar najbolj drl, je mašil usta steklenico mleka. Ker ni prenehal, mu je pustil steklenico v ustih In na Isti način miril drugega kričača . . .
- J;
Zazvonil je telefon. "Halo!" sem se odzval, ne da bi slutil kaj hudega.
"Tu bolnišnica. Prosim, da bi takoj prišli."
"Vaših otrok ne moremo sprejeti, dokler niso identificirani. Ne vemo niti, kako se imenu-jejo."
"Cisto preprosto," sem zagotavljal višji sestri. "Vsak otrok ima na vratu trakec z listkom, kjer je napfaano njegovo ime. starost in podatki o njegovih starših."
"Morda ao jih imeli, ko so odšli z otoks. So pa tako sestradani, da so listke najbrže pojedli"
Resignirsno sem vzdihnib in odhltel v bolnišnico.
Dvignil senl prvo dete, ga obračal na vae strani in s gotovostjo izjavil: "To je Pepina de la Cruz." Odložil sem jo in vsel drugega otroka: "To je Juan Carbonegro"
Ko sem jih tako poimenoval te kakih pet, ao me začele sestre sumničiti, da ugajam hokus po-kus.
"Gospod doktor, vi si imena izmišljate!"
Trdil sem, da ne in k sreči sem to tudi lahko doksssl. Med potjo sem imel dovolj, čsss. da sem se lahko dodobra seznanil s otroki. Imel sem s številkami opremljen usnamek In kar tako is previdnosti sem vpraskal vsakemu otroku njegoro številko na noht na palcu. In še preden smo prišli v Manile, ao se mi njihove Imens dobro vtisnils v spomin.
Nekega dne j« prišel reporter "Bulletlna" po snov sa feljton.
"Zal mi je.** sem rekel, "toda danes nimam nič za vas."
Nenadoma pa me je obšla do-
liste pred neki m skladiščem v Loulsburgu, N. C.
bra misel. Filipinci imajo radi otroke. Morda bi jih pripravil do tega, da bi adoptirali moje varovance.
'Trav, dobite snov, če mi obljubite, da jo boste porabili za uvodnik na prvi strani, z debelimi napisi." Privolil je in pripovedoval sem mu o brezdomnih otrocih, ki jih ne morem oddati v sirotišnico, ker bi tam ogrožali zdrave. Opozoril sem ga, naj v vsakem odstavku ponovi, da so to otroci bolnih staršev, da bi nihče ne bil v zmoti.
"«Povejte v svojem članku, da bodo otroci pripraviljeni pri nas ob osmi uri. Prišel bo tudi notar, da lahko takoj podpišejo re-verz o adoptaciji in vzamejo o-troke s sabo."
Zurnalist je napisal članek naravnost mojstrsko. Večerniki so ga ponatisnili in dodali še iz svojega . . .
Po deseti uri me je prišel iskat pisarniški shiga.
"Morali bi tja, gospod doktor."
"Zakaj? Ali se je kaj zgodilo?"
"Vsi otroci so že oddani."
"No, in po kaj naj potem hodim tja?"
"Ampak ljudje še čakajo. Hočejo otroke."
. Moral sem iti. In komaj sem odprl vrata, sem že zaslišal krik: "Hočemo otroke! Hočemo otroke!"
- ^'Dobri ljudje," sem jih ogovoril, "pri najboljši volji vam jiih ne morem takoj priskrbeti."
"Hočemo otroke! Obljubili ste nam jih, dajte nam jih!"
Nisem vedel, kaj naj napravim. Potem pa sem se spomnil (odgovoren sem bil tudi za sirote) : "Prav, dobili jih boste, če jih tako zelo želite. Jutri ob isti uri bodo tu."
Adoptivnim staršem je bilo prav vseeno, kakšni so bili otroci. Običajno so si jih izbirali brez oklevanja. Le enkrat se je vrnila ena sama ženska s svojim otrokom.
_ *'Nočem tega", je rekla nejevoljno.
"Cemu ne? Saj je prav ljubko. Kaj vam ni všeč na njem?"
"Mislim, da ima v sebi. japonsko kri. Ne maram Japoncev.*'
"Kakor hočete. Pa ga vzamem nazaj." Položil sem otroka v pregrajo, vzel drugega in ji ga dal. Ni trajalo dolgo, ko se je žena vrnila tudi z njim in prosila za drugega. Pričelo me je jetiti.
"Ne morem vam dajati vsakih pet minut drugega. Kaj pa vam na tem ne ugaja?"
"Prvemu sem kupila vso opremo perila in obleke. Ta pa je večji in zdaj mu je vse premajhno."
Vrnil sem se k pregrajam, meril otroke, jih pregledoval in jI končno ponudil tretjega.
"Bo tole šlo v oblekce?" sem vprašal. "Da", je soglašala, "temu bodo prav". In spokojno je odšla.
Koncem koncev je tmel moj domislek uspeh, bil p« je le is-hod sa silo. Tega p «m nisem mogel več v drugič ponoviti.
Viktor Heiser.
Rodbinnk«
—	Zahvalite boga, otroci, da se imate tako dobro! Ko sem bil Jaa tako mlad. kot sU vi, sem večjidel gladoval!
—	Dobro, da si prišel k nam. očka, mi im§mo vedno dovolj jesti.
Ušten te sstf A
NUNEOre YIMSUV MM
Folk Song* and Mmeie
WW AS,
—------- —ii, a la t
m a. dark SU, CUaac - Bar. OOM
Zgodovinski spisi v Družinskem Koledarju
V AmerkSkem družinskem koledarju, letnik 1940, opiauji Ivan Molek zgodovino prvega slovenskega podpornega dm štva v Ameriki. Joseph Chesarek piše o Slovensko-Hrvatsk Zvezi, o njenem poetanku in o vzrokih, radi katerih je bil pri mora na v združenje s HBZ.	^^m
Naselbina Forest City, v Pa., je bila nekoč ena najbol znanih v naši javnostL V nji je bil sedež centralne podpor ne organizacije Društva sv. Bsrbsre. Njena društva ao zda v SNPJ. Spis o tej naselbini je priredil Anton Zaitz.
Joško Oven ima v njemu spis o Mehiki, Frsnk Zaitz o slo venskih zadrugah. Math Petrovich o inflaciji, Anton Gardei o boljševizmu po 22 letih, v povestnem delu pa so zastopan Ivan Jontez, Milan Medvešek s prevodom iz Jacka Londona Anton Shular, Frank Česen, Zvonlco Novak, F. S, Tauchar Anton Slabe, Ivan Vuk in več drugih.
Koledar vsebuje podatke o vseh jugoslovanskih kon venci jah leta 1939, o vseh spremembah v slovenskem časopisju o vojnih grozotah, o Židih in njihovih problemih, mnogo slik krajših notic in nekaj pesmi.
STANE 75c Razpošilja ga knjigarna
proletarca^M
2301 So. Lawndale Avenue • Chicago, III\
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča delil
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knj koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ,
TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • ■ ■ ■ '
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unijsko delo prve v Pilita po informacije na naslov:
SNPJ PRINTERY
2667-59 SO. LAWNDALE AVENUE TaL Beakwan 4004 CHICAGO, ILLINOIS
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEJO
•ai asrsi*
UJt» mi rraaka, r«& * Je vala ta*** " Ust vsak las.
CMS
Za Cicara ta CMeafa )e.
1 tašaik la..........
t tedalka Is.........
t tadalka is.........
I tadalka la.........
f tadalkav Is........
.00.00
•7*
. I»
. m . u» . m
. iü
Zs n vi asa le. ...«»••••••*
Iseelalte apedajl kapea, prilaUU petrebae *aete desarl« Order v pisma la al aarettta Praavata. Hat. « Je *ala	1
Pa Jaaailo:—Vselej kakor hitra kateri tak članov prtasks bi« SNPJ, sli ee ae praaali proč od draUee te bo «aktaval ■"■j "" tednik, bode moral tisti tlaa Is «aua— »— - - --„. ,u naročena aa dneva* Praavata, te lakaj aasssalti s»rsvs'_ hi oba na m doplačati dotično vsota lista F™.™ tedaj mera aprsvaištee saišsU datem ss to vsoto aaroinuu.
FBOanCTA, SUM. MS7 1* LaeadaW Ave. Ckleafe. O-
eütjem mmtMm as «al Fiestels eesle 0..........
CL draitvs R........
Naalav
UaUvfta tedalk la gs prtpMlts k meji
odsMrf* Čl dreltrs R........
d dreUva R........
CL draitvs R........
A šreRta R........
....................