Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 161. LJUBLJANI, sreda, 20. julija 1927. Posamezna številka Din J LETO H L Izhaja vsak dan opoldne, izvzem ši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvIiAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Prazen strah. Slovenski fantje in možje so korajžni ljudje. Vsaj tak vtis dobi človek o Slovencih, če bere v knjigah o junaštvih slovenskih mož in fantov sikoro na vseh bojiščih sveta, ali pa če bere vsak dan Poročilo izpred sodišča. Kdor pa pozna narodno pesem o veselem prihodu slovenskega fanta v vojašnico, kjer se začne fant jokati že ob samem pogledu na puško, izgubi precej vere na slovensko korajžo. Narodna pesem pravi, da se slovenski fant zijoka ob pogledu na puško. Puška pa je moderni simbol gospodarstva in državne moči in državnih zastopnikov. Avtoriteta moderne države sloni na oboroženi sili, te pa se Slovenec boji. To pove narodna pesem. a nepotrebni strah opazujemo lahko '/■ asti na vseh naših uradih. Če pride v urad kmet — joj, kako ponižno čaka in vrti klobuk v roki, da se ga končno vendar kdo usmili in ga nagovori. In kako se revežu kolena šibe, če ga cesarski gospod nekoliko bolj ostro pogledajo skozi očala! Tako se boji kmet, ki ima najmanj vzroka koga se bati, ker je najbolj neodvisen človek na svetu. Roje se pa tudi uradniki. Če gospodje le od daleč zaslutijo bližino svojega višjega — kako zelo se na mah izpreme-ne! Tako bi lahko našteli primerov kar celo vrsto. •Bojazljivost izvira iz revščine. Revež se boji od ure do ure za svoj kruh. Revna pa je naša dežela do skrajnosti, čeprav je lepa. Bogati ljudje in ljudje, ki imajo svojpfosiguran zaslužek, se ne 'boje. Prav nikogar. Priznati moramo, da je znala SDS v Sloveniji psihološki moment naše bojazljivosti in revščine naravnost sijajno izrabiti. Le zamislimo se nekoliko nazaj. Kako samozavestno in gospodovalno, da ne rečemo naravnost brutalno je znala nastopati SDS takrat, ko je bila na vrhuncu svojega sijaja. Če je zapel telefonski zvonček iz tajništva SDS, se je takoj zganila vladna palača v Ljubljani, zganile so se pa tudi ministrske stolice v Beogradu. Pred bankami, kjer so imeli prvo besedo prijatelji in varovanci SDS, so se ()(1 ranega jutra do poznega večera vrstili razkošni avtomobili. Na esdeesarski Migljaj je ukazov o premestitvah uradnikov kar deževalo. SDS je izgledala vse-gamogočna, kar je tudi bila, keT je za njo stal bajonet in je slonela za njo puška, simbol državne moči. Te mogočnosti se je pa slovenski človek ustrašil. Usrtašil se je puške tako, da ga je še danes strah, ko SDS že dav-ni več to, kar je bila, in tudi nikdar ves ne bo. Ampak strah pred SDS imajo ljudje le se vedno v kosteh, kakor da so hipnotizirani. Ta strah pa je danes prazen in votel in okoli kraja ga tudi nič ni. Danes je razpustila vlada upravni odbor Mestne hranilnice v Mariboru. Kaj more narediti SDS, kaj dr. Žerjav? Stati mora pokorno pred vladno močjo kakor rekrut pred feldvebljem in mirno jemati v vednost ukaze drugih. Vlada razipusti esdeesarski občinski svet. Kaj more danes SDS, kaj dr. Žerjav? Niti ganiti se ne more! Vlada premesti uradnika. Kaj more SDS storiti za svojega pristaša, kaj dr. Žerjav? Molčati mora! Vse to ljudje gledajo s svojimi očmi, a vendar se še boje. Zakaj? Verjetno je, da zato, ker se boje, da bi se položaj čez noč ne izpremenil in da bi dobila puško v roke zopet SDS. Mi smo pa t/dno prepričani, da se časi, ko je SDS imela v roki vso državno moč, nikdar več ne vrnejo. Povedali smo Vukičevič in Marinkovič SESTANEK OBEH PRVAKOV. - NESOGLASJA MED RADIKALI IN DEMOKRATI NI. Skoplje, 20. julija. Včeraj zjutraj je prispel z brzim vlakom ob 7.16 v Lesko-vac na železniško postajo minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič. Istočasno je bil na kolodvoru poseben vlak predsednika vlade Vel je Vukičeviča. Tu se je potem izkombiniral nov vlak, ki je krenil v Skoplje. Dr. Voja Marinkovič in Velja Vukičevič sta se sestala ob 8. in pol in ostala v razgovoru cele tri ure. Z Vukičevičem potujeta tudi Vlajko Kosič in Mita Dimi-trijevič. Dr. Marinkovič je na vprašanje novinarjev, ali obstojajo kaka nesoglasja po Davidovičevem govoru, odgovoril, da o tem ni govora. Velja Vukičevič pa je rekel: »Sem za skupno sodelovanje tudi za prihodnost in se bom tudi potegoval za tako sodelovanje v bodočnosti. Davido-vič zahteva, da se razidemo. Po razgovoru z dr. Marinkovičem nimam razloga, da bi se povrnil v Beograd. V Južni Srbiji ostanem do petka. Davidovicu bom dal nocoj na zborovanju radikalov odgovor. Beograd, 20. julija. Cela politična situacija je sedaj prenesena v Skoplje. Nesoglasja med radikali in demokrati naj bi se na setanku dr. Voje Marinkoviča in Vel je Vukičeviča definitivno iz-gladila. Politični krogi poudarjajo pomen odhoda dr. Voje Marinkoviča v Skoplje in trde, da je odšel dr. Marinkovič zato, da se sestane z Vel jo V ukičevičem. Značilno pri tem pa je, da se dr. Voja Marinkovič pred svojim odhodom ni sestal z Ljubo Davidovičem, čeprav se je to v političnih krogih pričakovalo, ker se je smatralo, da je tak sestanek potreben, da se določi skupno stališče vodstva demokratske stranke napram Velji Vukičeviču. Dobro poučeni krogi trde, da je rekel Velja Vukičevič dr. Voji Marinkoviču, da mu ni treba posvečati pozornosti na ^ovore članov demokratske stranke, kar tudi on sam (Vukičevič) s svoje strani ne dela. Iz najbližje okolice Ljube Davi-doviča se doznava, da je Ljuba Davidovič odločno za to, da se borba izvede do kraja, tudi v primeru, da bi skušali demokratski ministri delali proti njemu in se zavarovati proti njegovemu govoru. V tem slučaju bo nastopil Ljuba Davidovič v javnosti odkrito proti demokratskim članom vlade in bi na ta način izzval sam krizo vlade. Neki pašičevec je sinoči dejal novinarjem: »Mi smo v stanju čakanja, in to tem bolj, ker hočemo videti rezultat akcije, ki jo nekateri naši ljudje vodijo v pogledu sporazuma z vlado. Ne moremo verjeti v iskrenost sporazuma z današnjo vlado. Velja Vukičevič je s svojim nastopom v vladi dokazal, da ne želi nič dobrega radikalni stranki.« Skoplje, 20. julija. Včeraj se je vršila v Skoplju v restavraciji »Prestolonaslednik« konferenca narodno - radikalne stranke, na kateri je bil prisoten tudi predsednik vlade Velja Vukičevič. Na zboru stranke je govoril tudi g. Vukičevič, ki je v svojem govoru poudarjal, da je izposloval razpust narodne skupščine zato, da bo novi parlament mogel rešiti vsa važnejša politična in gospodarska vprašanja. Z ozirom na stališče demokratskih ministrov, ki sodelujejo v njegovi vladi, je izjavil, da nima ničesar opraviti z Davidovičem, nego samo z demokratskimi ministri, ki sede z njim v eni in isti vladi. Konferenca se je mirno zaključila. Določil se je tudi okrožni kandidat in sicer bo kandidiral kot nosilec radikalne liste profesor Glisa Elizovič, načelnik v ministrstvu prosvete. SPOR V DEMOKRATSKI STRANKI. Beograd, 20. julija. Dopisnik »Jutar-njega lista« doznava iz dobro poučenih krogov, da je bilo včeraj od demokratskih ministrov izročeno Davidoviču pismo, v katerem mu demokratski ministri sporočajo, da se ne strinjajo z njegovo izjavo, ki jo je podal o priliki zborovanja. Pismo je sestavljeno v precej ostrem tonu. Zatrjuje se, da je Ljuba Davidovič po prejemu pisma odredil vse potrebno, da se sestane izvrševalni odbor na sejo in da odbor preneha z vsem drugim delom, dokler se to vprašanje ne razčisti. V dobro informiranih krogih se tudi zagotavlja, da je Ljuba Davidovič sklical sejo širšega glavnega odbora, pred katerega bi spravil ves ta konflikt. Politični krogi smatrajo, da je postala situacija za demokratsko stranko po tein konfliktu zelo resna in da ima lahko da-lekosežne posledice. Kaj lahko pride namreč do cepljenja stranke. Vse je za-visno od tega, kako taktiko bo zavzel Ljuba Davidovič napram demokratskim ministrom. že ponovno, da je bil ves državni raison d’ etre za SDS njeno politično žandar-stvo. Danes je to postalo nepotrebno, ker stoje vse politične stranke na državotvornem stališču in zato je vsak na-| daljni strah pred SDS in njeno maščeval-| nostjo popolnoma neutemeljen in odveč. Svojo žandarsko vlogo je SDS izvršila in sedaj je zadnji čas, da se umakne v za-j služeni pokoj. Oj nikdar, nikdar, nikdar i več — veselje preč je, preč! Ti dogodki so izzvali v Beogradu pravo senzacijo. ANARHISTIČEN ATENTAT NA AMERIŠKEGA POSLANIKA V MEHIKI. London, 20. julija. Po vesteh iz Mehike je bil danes izvršen atentat na ameriškega poslanika. Atentator je vrgel bombo in nato zbežal v nepoznani smeri. V diplomatskih krogih se smatra, da bo imel atentat težje posledice, ker se Amerika ne bo zadovoljila z običajno obsodbo atentatorja, ako ga dobe, temveč bo zahtevala večje zadoščenje. Ta atentat je izvršil anarhist, ki se je tako hotel maščevati zaradi obsodbe anarhistov Sacco in Vanzetti. V zvezi s tem je tudi atentat, ki je bil včeraj popoldne izvršen v Nizzi. KONFERENCA MEST. Bern, 20. julija. Tu se je vršila te dni medmestna konferenca mest. Včeraj je bila konferenca po tridnevnem zasedanju zaključena. Sprejetih je bilo več važnih sklepov o ureditvi odnošajev med posameznimi mesti. Nemčija je sedaj dobila v generalnem svetu tri sedeže. Sarajevo, 20. julija. Dr. Mehmed Spako je izjavil, da se JMO ne bo pred volitvami v narodno skupščino vezaila z nobeno politično skupino, ker je to nesmiselno. Trajni aranžanani so dosegljivi šele tedaj, ko so res vidni volilni rezutati. TRGOVSKA POGODBA MED JAPONSKO IN NEMČIJO. Tokio, 20. julija. Včeraj so delegati Japonske in delegati Nemčije podpisali trgovinsko pogodbo med obema državama. Dogodki na Dunaja. Dunaj, 20. julija. Komunistični list >Die rote Fahne zvrača odgovornost za dunajske dogodke na socialne demokrate in jih dolži, da so oni zakrivili, da se ni upostavila diktatura proletariata. Radi tega izdajstva avstrijskih socialnih demokratov nad avstrijskim proletariatom delavstvo, ki je dosedaj bilo v socialno-demokratičnih vrstah, prehaja v vrste komunistične stranke Avstrije. Budimpešta.. 20. julija. Na Dunaju je sedaj u posta vi jen red in mir. Vojaštvo je že odpotovalo, ker je policija dovolj močna, da bo ubranila morebitne napade demonstrantov. Po ulicah korakajo samo močne čete policistov. Incidentov na ulicah ni več. Ljudje so se že popolnoma pomirili. Po uradnih poročilih je razvidno, da je imela v teh dogodkih policija veliko število žrtev. 18 policistov je mrtvih, veliko večje število pa je težje ali lahko ranjenih. Dunaj, 20. julija. Vodstvo avstrijske socijalne demokracije je določilo, da se ob 1 ponoči včeraj prekine z generalnim štrajkom in da se preda železnico, pošto, telefon in telegraf rednemu prometu. Radi sklepa socialnih demokratov ni prišlo do nikakih nemirov in incidentov, tako, da je Dunaj zopet v normalnem stanju. Dunaj, 20. julija. Avstrijski parlament se bo sestal v pondeljek 25. t. m. na čigar zasedanju se bodo obravnavala aktu-elna notranje-politična vprašanja. Škoda povzročena po dunajskih nemirih presega vsoto 7 milijonov šilingov. Največ je trpela železnica, ki ima škode okoli 5 milijonov šilingov, pošta, telefon in telegraf so utrpeli škode 1 milijon šilingov, a privatniki tudi 1 milijon Šilingov. Na Dunaju se je dognalo, da je med mrtvimi žrtvami krvavih nemirov tudi nekaj Jugoslovanov in sicer se je dalo ugotoviti identiteto sledečih: Marija Maj-cenič, delavka iz Zagreba, Vekoslav Ba-štir, Karlo Andovič, Josip Keglevič in Julija Vukičevič iz Zagreba. Tudi znani Rudolf Jugas, ki je bil v službi Moskve, je rodom iz Jugoslavije. Dunaj, 20. julija. Danes pokopljejo na centralnem pokopališču okoli 50 žrtev dunajskih nemirov. Pred glavnim vhodom na pokopališče je napravljen podi-um na katerega postavijo krste padlih žrtev. Poslovilni govor govori dunajski župan Seitz. Kakor poročajo, bo dunajska občina napravila v sredini med grobovi skupen nagrobni spomenik v v katerih bodo vklesana imena padlih žrtev. KANDIDATURE. Beograd, 20. julija. Minister za pravosodje dr. Subotič odpotuje danes v Kragujevac na agitacijo. Dr. Subotič je nosilec liste vladnih radikalov v kraguje-vačkem okrožju, medtem ko je nosilec liste paričevcev dr. Dragutine Kojič. Beograd, 20. julija. Bihački veliki župan Mohamed beg Hrasnica je prispel službeno v Beograd. Hrasnica je član demokratske zajednice in bivši poslanec. Stopil je v stik z več politiki demokratske zajednice. ŠPORT. Praga, 20. julija. Za nogometno tekmo tned Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki se bo vršila 31. julija v Beogradu in za katero vlada veliko zanimanje, je češkoslovaški športni (nogometni) savez določil sledeče igralce: Planicka, Perner, Sei-seth, Hajny, Carvan, Cipera, Televski, Svoboda, Bejbe, Buc in Kratochvil. «'o zavest, da sem izvršil svojo nalogo in do-pomogel do nove prosperitete te naše lepe narodne ustanove. Kakšni so Vaši cilji? Moj namen je v prvi vrsti ta, da nadaljujem že pred enim letom pričeto revizijo vsega dosedanjega poslovanja in če se bo ugotovilo, da so se dogodile nepravilnosti ali celo stvari, ki zahtevajo, da se oni, ki so jih povzročili, kaznujejo, bom poskrbel za to. da se bedo krivci brez pardona izročili sodišču. Proti škodljivcem našega narodnega gospodarstva se bo uvedlo kazensko in civilnopravno postopanje. Če pa nerednosti niso takega značaja, da bi se njihovi povzročitelji morali radi njih sodnijsko kaznovati, potem je to še toliko bolje, bolje za njih in bolje tudi za naše slovensko ime. Na vsak način pa sem mnenja, da bo nepristranska ugotovitev dejanskega stanja tega zavoda le v korist njega samega, v korist mariborskega meščanstva in v .korist našega celokupnega javnega gospodarstva. Zavod, ki stoji danes dobro in sigurno, mora stati odlično. Ko bo izvršena ta prva moja naloga, bom poskrbel, da p.reide Mestna hranilnica v roke večinskega zastopstva mestne občine. To zahtevata princip demokracije in princip logike, ki zahtevata, da bodi gpspodar zavoda oni, kateri garantira z vsem svojim premoženjem in z vso vso davčno močjo za njegove vloge. Po tej spremembi bo v bodoče 'izključeno vsako partizansko ali klikarsko izkoriščanje Mestne hranilnice. Vam je znano, da je uradniški aparat Mestne hranilnice popolnoma samostojno - demokratski in ali l>o redukcija? To vem, ali za mene ni merodajna strankarska pripadnost, temveč sposobnost, točno izpolnjevanje službenih dolžnosti, mislim pa, da bode redukcija potrebna. Kai mislite glede kreditov? Držal se bodem točno zakona in pravil Mestne hranilnice, mišljenja pa sem. -la se bi lahko dali tudi državnim nameščencem manjši krediti .proti sigurnemu kritju i.n bodem to moje stališče pri sosvetu tudi zastopal ve in resnične volje izvesti svoj program. Nastopila je sama .proti tistim svojini pristašem, katerim je v svojih revolucionarnih fr.t- 1 z.ah sugerirala revolucionarno razpoloženje in tako pokazala, da je popolnoma nemogoča stranka v izrazitem delavskem gibanju, da j je nemogoča utrditev svojega vpliva med de- . lavstvom. Avstrijska socialna demokracija je 1. 1927 naredila slično usodno napako, kot jo je napravila nemška socialna demokracija 1. 1914. Zato (je tudi verjetno, da se bodo posledice ■ ponesrečene dunaijske revolte čutile po vsej Evropi. Ti dogodki na Dunaju pa so tudi pokazali, da socialistične stranke niso dovolj močne, da bi odvrnile delavske in kmetske množice od revolucionarnega komunizma. Izkazala se j je sodama demokracija tako slabotno, da niti malo ni mogla ustaviti revolucionarnega vala razburjenih množic; izkazala se je le kot i frazerka. Vpliv socialističnih demagoskih gesel ;n parol je bil strašen, kajti mase so ver- I jele, da misli socialna demokracija resno na j delavsko vlado. Zato morem popolnoma mir- j no trditi, da je avstrijska socialna demokracija povzročila s svojimi gesli dunajsko re- j volto ker ni računala na psihološko revolucionarno razpoloženje delavskih mas in da je zakrivila ponesrečeno dunajsko revolta. Dunajska dogodki so znak propadanja avstrijske socialne demokracije, pokazali so. da avstrijska socialna demokracija — kot najboljše orožje proti komunizmu — ni zmožna preprečiti delavskim množicam komunističnega vpliva in da ni zmožna izpodkopati komunizmu tal. Jasno in popolnoma umljivo je, da se bodo po teh dogodkih tudi mednarodni delavski oidnošaji precej izpremenili, da se bosta tudi IT. in III. (komunistična) Internacionala precej preorientirali, kajti ni nemogoče, da bi : s"> revolucionarni elementi ne .bi okrepili, posebno radi tega, ker je izgubila avstrijska socialna demokracija, kot idejna voditeljica socialistične internacionale, oblast nad avstrijskim delavstvom, ki bo po teh dogodkih brezdvoma padlo v pasivnost, ali pa se bo zbralo okoli levičarskih elementov. Delavske množice se bodo ali pasivizirale — ne bodo več aktivno sodelovale v socialističnih strankah — ali pa se bodo oprijele mamljiivih komunističnih gesel ter seveda na ta način i številčno poiačale komunistične vrste in seveda povzročile nevarnost oboroženega konflikta dveh svetovnih velesil: meščanstva in proletariata. Dunajski dogodki so resen signal vsemu svetu. da se komunizma še ni posrečilo zatreti in da ta še vedno misli na čais, ko naj komunistične sile upostavijo diktaturo proletariata. Uublians^ oblastna skupščina, Trinaj- Včeraj zjutraj se je vršila ob 8. uri pol ure •trajajoča seja ljubljanske oblastne skupščine. Sejo je otvoril in vodil predsednik Oblastne skupščine dr. Marko Natlačen, ki je pozdravil velikega župana dr. Vodopivca. Odsotni so bili trije poslanci: gg. Ivan Mohorič. Anton Rojana in Anton Širola-Brnas. .Kot tajnika sta fungirala poslanca Lebinger in Peterlin. Nato je predsednik podal svoje kratko predsedniško poročilo, v katerem je navajal med drugim: »Pred seboj imate osnutek pravilnika bodočega oblastnega denarnega zavoda, ki ga hočemo imenovati Kranjska hranilnica. Kakor se še spominjate, je naša skupščina sklenila v svoji dvanajsti seji dne 30. aprila t. 1., da se pooblašča oblastni odbor, da ustanovi lastni hipotekarni zavod, da prevzame v ta namen primeren že obstoječ denarni zavod in da najame v ta namen potrebno posojilo. Izvršujoč 'ta sklep, je sklenil oblastni odbor s pristankom finančnega odseka prevzeti Kranjsko hranilnico in sestavil je tudi osnutek pravilnika, ki ga imate pred seboj. Oblastmi odbor predlaga, naj skupščina sprejme predloženi načrt uredbe pravilnika za oblastni denarni zavod, imenovan Kranjska hranilnica. Ta predlog od^zujem finančnemu odseku. , , ...__ Znano Vam je tudi, da je ta skupščina sklenila v svoji seji dne 22. aprila ob priliki razprave o proračunu takso od kinematografskih predstav. To takso, to je 50% pribitek na državno takso, je finančni minister odobril z odlokom z dne 4. junija t. 1. in se taksa ‘ta seja. ud ‘25. junija dalje ie pobira. Ker so pa za brezhibno pobiranje te takse potrebna podrobna določila, je sklenil oblastni odber predlagati tej skupščini, da naj skupščina sklene osnutek uredbe glede pobiranja takse ■od kinematografskih predstav, ki ga imate pred seboj. Tudi ta predlog odkazujem finančnemu odseku.« Za tem je predsednik prečital nad 40 predlogov in prošenj posameznih poslancev in korporacij. Predlogi se nanašajo večinoma na javna dela, kakor ceste, mostove, dalje na podpore raznim kmetijskim zadrugam etc. Med ostalimi predlogi naj omenimo predlog , Zbornice TOI za ustanovitev, obrtnega muzeja, predlog mestnega županstva v Tržiču, da bi se tam ustanovila strokovna tkalska šola, predlog glede avtomobilizacije javnega ; prometa, spomenico Udruženja jugoslovanskih geodetov v Ljubljani glede pravične uvrstitve po novi graimatiki samoupravnih uradnikov, protest društva gospodarsk1 ‘_ gozdnih uradnikov proti inienovanju ^Rme tijskih nestrokovnjakov M „11 interpelacijo glede .pravilnika za pregled vine na železniških postajah. I / S tem je bil dnevni red seje oblastne skup-! šiii n e izčrpan. Nato se je vršila seja finančnega odseka, danes pa se vrši seja odsekov za (javna dela. i (Prihodnja plenarna seja ljubljanske skup-! šči.ne je jutri, v četrtek ob 8. uri zjutraj. Seja j ima sledeči dnevni red: 1. Poročilo predsed-' stva, 2. poročilo finančnega odseka, 3. poro-. čilo odseka za javna dela. Franjo Aleš: Posledice ponesrečene dunajske revolte. Nepričakovani dunajski dogodki so vzbu- j dili v vsej politični javnosti v Evropi široke j komentarje, kajti dunajska revolta ekstrem- j nih mačističnih elementov je pokazala, da . se delavstvo še vedno ni uklonilo iluzijam socialnih demokratov in da še vedno misli na nasilno izpremembo današnjega gospodarskega in političnega sistema. V resnici, dunajska revolta je iznenadila vse kroge. Kdo bi si mogel misliti, da bo mogoče v Avstriji, kjer zbira socialno-demokratična stranka ca 45% vseh volilcev okoli sebe, izzvati radi sohattendorfskega procesa tako revolto delavskih množic, ki so tako močne, da že prevzamejo telefon, pošto, železnice itd. in proglašajo diktaturo 'proletariata? Kdo bi si imogel misliti, da tako minimalno število moskovskih socialistov na Dunaju ob navzočnosti stot is o če v in stotisočev socialnih demokratov, pristašev 2. Internationale more zavesti vse mase pod svoj vpliv in že proglašati delavsko-kmelsko vlado? (Dunajski dogodki nam jasno prikazujejo, da smo se zelo motili, če smo mislili, da je revolucionarni duh delavskih množic izginil, da se ije razredna boilbenost delavskih mas zmanjšala. Ti dogodki so nam pokazali, da celo v Avstriji, kjer bi se najmanj mogla po: kazati ekspamzivnost komunizma niso zamrli tisti pritajeni revolucionarni instinkti dela stva, ki je po vsem svojem bistvu v razredni borbenosti ostalo — revolucionarno. Zanimivo je vsekakor vprašanje: temu baš v socialno-demOkratični reputbliki — komunistična revolta? Na to vprašainje imamo samo en odgovor: avstrijska socialna demokracija je demago-ška do skrajnosti. S svojimi revolucionarnimi frazami, s svojimi demagoškimi nastopi je izvabljala delavske glasove v boju s krščanskimi socialci. Na svojih kongresih je istočasno odklanjala diktaturo proletariata, a obenem s frazami propagirala isto. S tem postopanjem je pripravila tla za komu-stične revolucionarne eksperimente in delavstvo je z julijsko revolto pokazalo, da je mislilo resno s programi, ki (so jih servirali z demagoškimi gestami — socialni demokratje. .Komunistov v Avstriji pravzaprav ni veliko im še od teh, kar jih je — je večina emigrantov. Ali oni imajo izkristaliziran program — za resnično izvedbo diktature proletariata i v praksi — in ni se čuditi, da je ■mogla ta mala, vendar pa idejno izkristalizirana in izborno organizirana peščica ljudi samoljubno voditi stotisoče avstrijskih delavcev. Socialna demokracija se ni znašla sredi tega boja, tako kot bi se morala. Pokazala se je samo delavstvu kot idejno nemočna, sicer številčno jaka stranka, vendar brez .pra- Težko vorašame Smo sredi počitnic. Ml&dina se veseli svoje prostost' in zadovoljno uživa svoj mir, UHa ■i.n riši se ti skrbjo vprašujejo, "kaj bo z otroci. Vprašanje, ali z otroci v šolo ali v rokodelstvo, ali naj jih obdrže doma ali naj jih pošljejo v tujino, je postalo z ozirom na težke gospodarske razmere pri nas doma jako žgoč narodni problem. Predočimo si dejansko stanje. Že danes vidimo, kako silno so prenapolnjeni vsi poklici, za katerih izvrševanje je predpisana posebna šolska izobrazba. V Sloveniji čaka na službo, torej na vsakdanji kruh, lepo število zdravnikov. Nedavno je bilo rečeno na merodajnem mestu, da jih je 50. Potem je že danes brez posla lepo število tehnikov vseh strok. Tudi pravnikom in filozofom ne gre dosti boljše. Brezposelnost v trgovski stroki i° pa pri nas že katastrofalna. Tak ie položni za šolane 1,ud; v 8k*rfnij. danes, a kakšen So bo! V naši držav, .mamo tri vseučilišča, ki jih obiskuje okoli 12 tisoč dijakov. Seveda vsi dijaki ne bodo svojih študij končali na predpisani način, mnogo pa le. Kam pojde vse to? Ravno tako so prenapolnjen? srednje šole vseh vrst in vse. kar prihaja iz njih, računa na eno ali drugo javno službo z vseučiliščniki vred. Tako gre vse po vrsti. To stanje mora pripeljati mladino v težko materijalno in duševno krizo. V materijalno, ker je nemogoče, da bi država vse mlade ljudi, ki zapuščajo šole, preskrbela z javnimi službami. Državna uprava mora računati z dohodki, ki niso neomejeni, ampak imajo svojo nepremično mejo v davčni zmožnosti davkoplačevalcev. Več javnih nameščencev državna uprava ne more in tudi ne sme zaposliti kakor jih neobhodno potrebuje, prav v nobeni stroki ne. Še manj seveda, če nima dovolj denarja zanje. Kakšne obrti se pa vse-učiliščniki in srednješolci navadno ne uče. Kam naj se torej obrača tista mladina, ki je država ne more zaposliti? Zapomniti si je namreč treba, da država nima dolžnosti vsakomur, kdor izvrši kako šolo, preskrbeti vsakdanji kruh, ker država tudi nikogar v višje šole ne sili. Kdor izvrši svoje šole, ima pač pravico, da se poteguje za kako javno službo, a država, kakor rečeno, nima dolžnosti. da mu jo preskrbi. Druga stran je duševna kriza, ki navadno zadene ljudi brez posla, zlasti šolane. Dejstvo ie, da živi še dandanes silno mnogo ljudi v prepričanju, da je fizično delo nekaj manjvrednega in da se čutijo mnogi šolami ljudje sami za sociialno degradirane ali pa deklasi-rane, če se morajo vsled sile razmer oprijeti kakega poklica, ki ne odgovarja njihovemu šolskemu znanju. Ali pa te nesrečneže ( so res nesrečni) smatrajo za degradurance i deklasiranče drugi ljudje. Občutek soc .1 degradacije pa ustvarja silno neaadov K in duševno potrtost, ki onesposaM.1 _ fj d i ranča za intenzivno delo v kaki d g ki. Ti ljudje se čutijo večno nesrečne, a njihove nesreče ie kriv samo — predsodek Tudi v naših inteligenčnih krogih je silno razširieno nabiranje, da .ie 11. Pr- za sina dvor-nega svetnika silna sramota, ako ne bi dosegel državne službe, čeprav v nižjem činu in cela družina se počuti ponižano, če postane siin ključavničar. Ti staroverski nazori, ki prav nič ne spadajo v moderno dobo, ki enako visoko . ni in spoštuje vsako delo, čeprav ga n? plačuje enako, ampak po gotovih realnih in gospodarskih | ■ rebah, — ti nazori so prav mnogo krivi krize naše mladine, ki je že iu in ki bo še vedno hujša. Ka cor vse kafe, st« ] ri ms dandanes vse strahovito boji in izogiblje produktivnega, ustvarjajočega dela. Resnica je, da to delo n i lahko in la e pri takem delu rade umažejo roko ali pa obleka. Ljudje pa pozabljajo, da je d a u"s za umivanj? rok dovolj mila ■in vc.de na razpolago, za varovanje obleke pa imamo pla ii ■ za delo ali posebne obleke. Praktični Ameri' ; mi ceni j > produktivno delo tako visoko, da je tudi delavec polnoprfl; ven gentleman, ko se zvečer po delu osnazi in preobleče. j ■ Prav nič ne bi škodovalo, če bi se znatno več naših (fantov oprijelo rokodelstva kakoi se jih danes. Naša dežela je majhna in njena potreba po šolanih ljudeh je kmalu krita.* smo bili zaradi siramašnosti ali pa slat>ega obdelovanja polja že od nekdaj prisiljeni, da smo izvažali ljudi, ki niso nesli s seboj na tuje druzega kakor dvoje rok. Rokodelcem pa so pota odprta po vsem svetu, tu več, tam manij. To je za mlade ljudi neprecenljive vrednosti, a še več je vredna neodvisnost m svoboda, ki jo človeku daje zavest, da gre lahko, kamor hoče, pa nikjer ne bo lačen. Mišljenje, ki vodi še danes večino naših ljudi pri izbiri poklica in pri odločitvi o teni, ali naj pošljejo svoje otroke v šole ali v obrt, bo treba torej že z ozirom na obstoječe razmere prav temeljito revidirati. Bolje bo, ce to store ljudje sami pravočasne, kakor pa da bi razmišljali o lej stvari šele takrat, ko se že n? bo dalo nič več popraviti. _ Politične vesti. — Sv. Pribičevič in volilna nasilja. »0b: zor piše: »Komaj so se začeli pritoževati j nad volilnimi nasilji demokrati kot vladna stranka, so se oglasili tudi pašičevci. Najboll debele solze pa pretaka Svetozar P ribiče vi® • On je najbolj infamen v tem. Brez sra®u in ne da bi ga oblika rdečica, protestira o« proti volilnemu nasilju in primerja te volitve z onimi pod Khuenom, čeprav sta minili šele dve leti od strahovitih volitev 1. 19-5-’ ko je on postavil Hrvate izven zakona, jm interniral kot sužnje in iznašel najboljšo volilno matematiko, presipavanje krogljic. — Pri nas svojega mojstra verno posnema njegov učenec dr. Žerjav. Tudi ta vpije o vodnem terorju v Sloveniji, ne da bi zardel. — Dobro mu je povedal. Ko je vladal * slavni »Nacijonalni blok pod vodstvom Pribičeviča ni bil nihče bolj vnet zagovorn'' Sv. Pribičeviča kakor časnikar Krsta CicV‘’ rič, ki je pel slavo Pribičeviču zaradi njCo0. vega velesrbstva. Danes pa, ko Pribiče'’' napada sedanjo vlado baš radi tega, čes, je »velesrbska«, očita Cicvarič Pribičevi • Danes Pribičevič napada vlado, ker mu j presrbska in hoče vpeljati srbsko hegemonij? v naši državi. Srbska hegemonija pa je bilM / mnogo bolj izražena v vladi »nacionalnega bloka«, kot v današnji. Zakaj torej kričite‘Mj = Spor med radikali in demokrati v Beogradu. Govor Ljube Davidoviča na nedeljskem zborovanju v Beogradu se še vedno ja; ko živahno komentira. Demokratki veljaki izjavljajo, da bodo v kratkem zahtevali izvršitev vseh njim danih obljub. Če jim vlada ne bo ustregla, bodo izvajali posledice, ker se samo z obljubami ne zadovoljujejo več-' Ureditev razmerja med obema strankama je postala po govoru Ljube Davidoviča aktualna. Ker je Velja Vukičevič sedaj odsoten, a se vrne koncem tedna v Beograd, smatrajo, da se bosta takrat sestala Vukičevič in Marinkovič, da uredita vsa sporna vprašanja. Ako Vukičevič ne bi pristal na izvršitev svojih obljub, bi demokrati izzvali vladno krizo, i — Vse te napovedi pa so več ali manj koni-. binacije, kajti tudi demokrati imajo velik [ interes na tem, da ostanejo v volilni vladi. ; — Celje — pribežališče delavskih strank. I V nedeljo 17. t. m. so se vršile v Celju konference delegatov Socijalistične stranke Jugo-: slavije (Kristanovci), Socialno - demokratske I stranke Jugoslavije (bernotovci) in delavsko-I kmetskega republikanskega bloka (komunisti). Konference so potekle precej burno, ker ni bilo enotnosti med delegati. Sociali; stična stranka (kristanovci) je hotela dobiti pod svoje okrilje komuniste, ali se ji to ni posrečilo, ker bodo delavsko kmetska republikanska stranka (levičarji) in socialni demokratje (bernotovci) postavili enoten delavsko - kmetsko listo pod firmo: dclavsko- kmetski republikanski blok. Nosilec liste v mariborskem volilnem okrožju bo g. Fe tejan, uradnik OUZD v Mariboru, nosih c delavsko - kmetskega republikanskega bloka v mariborskem okrožju pa učitelj Vinko Mii-derndorfer. Za ljubljansko volilno okrožje so določili za listo delavsko - kmetskega rep. bloka dr. Milan Lemeža, kar smo že javili. Socialistična stranka še ni postavila nosilca liste v ljubljanskem okrožju. = Demokratični muslimani v Hercegovini ne bodo nastopili »a skupni list,. Pogajanja med bosanskimi muslimani ni demokrati ra di skupnega nastopa v Hercegovini so se raz bila. Muslimani so na pogajanjih zahteval zase okrožja, Mostar, Konjice iti Stolac, do-čim so demokrati zahtevali, da bodo na prvem mestu skupne kandidatne liste kandidirali demokrati v vseh okrožjih Hercegovine. Demokratski in muslimanski delegati se niso sporazumeli, in morda pride do novih pogajanj. v = Chamberlain obišče Berlin. Angleški minister za vnanje zadeve bo obiskal še letos Berlin, vsekakor še pred jesenskim zasedanjem Društva narodov. Njegov obisk v Berlinu spravljajo v zvezo z angleškimi poskusi, da razdvoje Nemčijo in Rusijo in prjdobe Nemčijo za angleško konservativno politično orientacijo. , = Tudi Ril mu ni se oglašajo. Na zborovanju v Vršcu so sklenili zastopniki rumunske narodne manjšine, da postavijo za te volitve svoje lastne kandidate. Manjšina rumunskih zastopnikov je bila za sodelovanje z Nemci. Štev. 161. »NARODNI DNEVNIK«, 20. julija 1927. hit—i—if muii mii ii i i nrni oti n ~ i Štren 8. te v, .»nam s«r amw» > a rta'« n»m Dnevne 'vesli, — budile razmere. Beograjska »Politika« poroča: Te dni sp je zagovarjal pred nekini sodiščem v južni Srbiji neki kapetan, komandir obmejne čete na zelo eksponiranem kraju. Obtožen je bil. da je razžalil župana obmejne občine, ki je notoričen hajduk. Kapetan je pred sodiščem dokazal, da ni hajduk samo župan, temveč da so tudi nekateri drugi občinski možje in celo tamošnji srezki pisar bivši tatovi. Sodišče je kapetana oprostilo vsake krivde in kazni, vendar pa je mo-, ral plačati stroške. Po proglasitvi sodbe mu je sodnik blagohotno in privatno svetoval, da naj rajši ne hodi v občinsko hišo in ne vznemirja župana. Kaj se je zgodilo z županom hajdukom in tatinsko tolpo, ki jo je kapetan razkril, o tem zgodovina doslej molči. ~ Navijanje cen v primorskih hotelih. Gori v primorskih krajih se še vedno pritožujejo radi navijanja cen v hotelih. Vsled tega !e Poslala zveza kopališč ministru trgovine in industrije predstavko, v kateri zahteva, da s? pošlje v Primorje inšpektor, da se o na-v'ijanju cen prepriča in poskrbi za to, da bodo krivci kar najstrožje kaznovani. — Hercegovinci iščejo po drugih krajih države dela in zaslužka. V Hercegovini se obe- tako slaba letina, da navdajajo prebivalstvo v nekaterih krajih težke skrbi, kako se bo preživelo. Mnogi bi se radi izselili v južno Ameriko, od tam pa prihajajo zelo neugodna poročila. Delo je težko, pogosto ga Pa sploh ni dobiti, plača je slaba, podnebje nezdravo. Zato so jeli odhajati ljudje trumoma v Slavonijo, Vojvodino in Srbijo, kjer Upajo da dobe delo ob priliki žetve. Te dni jih je odpotovalo v enem dnevu iz Mostarja preko 300. — Nov list. Predvčerajšnjim je pričel v Sarajevu ponovno izhajati »Narod«. V svoji pr- vi številki izjavlja list, da se bo odločno zavzemal za demokracijo. . ~ Prepovedani listi. Listom: »Acht-Uhr latt«\ki izhaia v Berlinu in temeš- Tagblattc, KesvŽT1?1*’ ?TemTesvKarer T iinhiini ™» ? Hirlap« in Tribuna nroti intp -J ° v Poštni debit, ker pišejo proti interesom naše države. roštp *ele*onskih prog. Ministrstvo nabav« pojava je odbrilo večje kredite za .‘ natenala za popravilo telefonskih „ se pnene še tekom tega meseca. meta Od »avPrašaniih tujskega pro- ch„ . • 4° ln- se vrši v ministr- ■ tigovine m industrije konferenca Zvez pospeševanje tujskega prometa. Konferenca bo razpravljala o vseh aktuelnih vpra-»■anjih. — Državna obrtna banka deli kredite. Obrtna banka je pričela dajati kredite. Kredite izdajajo tako podružnice kot centrala v Beogradu. _ — Brezplačna zdravniška preiskava izseljencev. Ministrstvo za socijalno politiko je opozorilo mestne uprave, da so zdravniška ‘spričevala, ki so potrebna za izseljence, bnzpiačna. — »Uradni list« št. 77 z dne 16. t. m. objavlja pravilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni m o zbiranju podatkov o njih gibanju __ Žična zelcznica „a Pohorje. Mi.nltrstvo la šume in i;u>V zadevah Ornito-gp rvat0I'»Ja. Poštnine prosto.« Vx„ . . a">erlških turistov v Zagreb Včeraj je prispelo v Zagreb 150 izletnikov iz severne Amerike. Izletnike vodi novinar Pa-'andačič iz Chicaga. g ®rivski kongres. Dne 9. in 10. avgusta ® vrši v Sarajevu redni letni kongres briv-Kongresa se udeleže delegati iz vse dr- tttve. juT- Razpisano učno mesto. Na državnem mo-'Kc-ni učiteljišču v Mariboru je razpisano eno mesto za petje in glasbo. Prošnje je tožiti do vštetega dne 5. avgusta t. 1. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«. Iz državne službe. Imenovani so: eko-omsko-finangni referent prosvetnega mini- - istva v p. dr. Ivan Karlin za politično-i!','adnika Pr' velikem županu iocialno0poMu’koV1 v’ p0"*^ "*!n|istrstva Politično- upravnega uradniki t , T Z<1 Atelšek, pisarniški ravnate^ v% Iv0n za trgovino in industrijo v p' pa škega ravnatelja istotam. Premeščen litično-upravm uradnik pri okr. glavarstvu v Logatcu dr. Dioniz Maraf k okr. ekspozituri v Škofji Loki kot upravnik ekspoziture. - Iz konzularne službe. Za našega kon-zV*a v Bratislavi je imenovan dosedanji tajnik našega konzulata v Madridu Avgust Mi-šetic. posedanji naš konzul v Bratislavi J. Berič je vpoklican v ministrstvo za zunanie zadeve. - Zdravje riimunskega kralja Ferdinanda. Iz Bukarešte poročajo: Izdan je bil službeni komunike, v katerem izjavljajo zdravniki, da se je zdravstveno stanje kralja Ferdinanda znatno izboljšajo. Kralj je dobil zopet apetit ter namerava ze tekom t. m. odpotovati na Sicilijo. - Drugi po|et San Francisco — Honolulu se je ponesrečil. Letalca Smith in Bronte, ki sta nameravala poleteti iz San Francisca v Honolulu, sta morala pristati, ker jima je zmanjkalo bencina, 710 milj severovzhodno od Honolulu-a na morju. Poslala sta na vse sl rani brezžične klice na pomoč. Več parnikov je odhitelo s polno paro na kraj nesreče Raz-ven tega je pripravljeno za slučaj, da parniki smer zgreše, trimotorno letalo. Letalca sta imela na krovu rešilni čoln. — Nravnostna izpričevala za medicince. Pruski minister za socialno politiko je izdal okrožnico, ki zahteva, da predloži vsak kandidat medicine pred izpitom nravnostno izpričevalo. K izpitom je pripustiti samo take kandidate, ki se izkažejo, da niso bili niti sodnijsko nit policijsko kaznovani. Kandidat ki tega ne more dokazati, mora vložiti preden se prijavi k izpitu, prošnjo na ministrstvo, da mu 9tvar spregleda, isti pogoji veljajo za pripustitev k izvrševanju enoletne bolniške prakse. — Ossip Dimov v Evropi. Osip Dimov, eden od najbolj znamenitih sodobnih ruskih dramatikov je prispel nedavno iz Amerike, kjer je bival nad eno desetletje, za dalje časa v Berlin. V Ameriki so igrali njegovo dramo »Bronx Express« skoraj tri leta pred razprodano hišo. V Ameriki je napisal tudi dramo >Nju«. Dimov namerava izdati sedaj v Nemčiji celo vrsto svojih del, pesnitev, romanov in dram. Radi uprizoritve ene od svojih d ra iti se hoče z Maxom Reinhardtom sam pogajati. — Aretacija komplica ponarejevalca dvo-dinark Planinška. Predvčerajšnjim so privedli v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu cigana Janeza Brajdiča iz Št. Jurja pri Mirni peči, ki je presedel že devet let . ječi radi ponarejanja denarja. Brajdič je sedel lansko leto v zaporu radi tatvine skupaj s PlaViinškom, ki se je nahajal v preiskovalnem zaporu radi suma fingiranega kon-kurza. Pri tej priliki je Planinšek Brajdiča na dolgo in široko izpraševal, kako in s kakšnimi pripravami je ponarejal bankovce. Brajdič mu je vse natančno povedal. Planinškov model je po Brajdičevi izpovedbi pravtako izdelan, kot je bil njegov. — Novi gozdni požari v Bosni. Iz Sarajeva poročajo: V šumi na Ravni planini in na planini Treskavici sta izbruhnila dva manjša gozdna požara, ki pa sta ju prebivalstvo in orcžnišitvo lokalizirala in pogasila, še -pred n o sta zavzela večje dimenzije. — Volčja nadloga v Hercegovini. V goratih krajih Hercegovine so se volkovi tako razmnožili, da so postali tako rekoč popolnoma domači. Dočim je preje volk zbežal, čim je kdo nad njim zaupil, napada zver sedaj živino brez strahu spričo ljudi. Pri Masni Luki so raztrgali te dni volkovi enemu kmetu šest konj, drugemu pa tri. — Boj neoboroženega človeka z volkom. Seljak Novica čutukovič v Izvorih v Hercegovini je začul te dni sredi noči v ovčji staji prestrašeno bleketanje. Ne vedoč, kaj je temu vzrok, je hitel v stajo neoborožen. Komaj pa je vstopil, je navalil nanj stekel volk. Pričela se je ljuta borba, v kateri je seljak kmalu podlegel. Takoj nato so prihiteli s koli in sekirami oboroženi sosedje, ki so volka ubili, ^'utukovič je vsled prevelike izgube krvi kmalu nato umrl. — Sladkorna bolezen in nje moderno le-eonje. Založništvo Walther Heinisch v Karlovih Varih je izdalo knjižico »Šečema bo- t in n j'eno moderno lečenje«, ki rjo je spisal kopališki zdravnik specialist dr. M. Besaro-vič. V tej knjižici najdejo koristna navodila v i, ki trpe na sladkorni bolezni. Knjižica slane 20 Diin in se bo dobivala ipo vseh knjigarnah ter jo najtopleje priporočamo. . — otekel pes ogrizel 7 oseb. V selu Bado-vinu je ogrizel stekel pes sedem kmetov. Končno se je ljudem posrečilo, da so psa ubi- li. Vsi poškodovanci so bili poslani v Pasteurjev zavod v Valjevo. — Poskusen samomor razočarane devojke. Pred neko lekarno na Jelačičevem trgu v Zagrebu je hodila predvčerajšnjim zvečer okoli 8. ure neka starejša gospodična nervozno gori in doli. Nenadoma je vzela iz ročne torbice malo stekleničico ter izpila vsebino. Kmalu nato se je v hudih krčih zgrudila. Pa-santi so jo spravili v bolnico. Izprali so ji želodec, V par dneh bo popolnoma okrevala. minifl11- rC>8n.i lor.bici so. našli razven legiti-tinia samnrnlr16 •!? ra.zvidno. da je kandida-Gizeio Kornfein 1*'n,t.'‘5na z 38-letno šiviljo ostro hritpv in ’ °x 1400 Din gotovine, ostro bntev in več ^poslovilnih pisem. Eno od pisem je bilo naslovljeno na gospoda Boga. Vsebovalo je besede: »Ljubi Bog! Odpusti mi vse moje grehe in dovoli mi, da objamem v Tvojem kraljestvu svoje drage roditelje.« Drugo pismo je bilo naslovljeno na enega njenih prijateljev. Iz pisma je razvid- r°’ X® vV?la Gizela in njen prijatelj dalje časa v ljubezenskih odnošajih, da pa jo je prijatelj brez njene krivde zapustil. Raz-ven poslovilnih pisem so našli v ročni torbici ludi nekaj lističev na katerih opisuje bol svoje razočarane duše, katere nihče ne razume. Če je tirala nesrečno dekle v smrt nesrečna ljubezen ali kaj drugega, ni znano ker Gizela noce o tem ničesar izpovedati No, najbrže je bil motiv poizkušenega samo-mora nesrečna ljubezen. , — Osiješke knjigarne. Nekdo piše v (eru* Koncem meseca junija sem bil no nekT w-V 0siieku' Pognal sem v izložbi "fio w‘,garne v bližini liceja in dekliške s te. Videl sem sledeče knjige: »Kako se obvarujemo nosečnosti«, »Kako si ohranimo lepote c, »Kako se izdelujejo pomade«, »Kako očaramo moške«, »Kdo jpJ biy Franca Jožefa?. . amo ena je imela naslov: »Kako se ukuhava sadje«. Vprašal sem prijatelja, kaj I orece on k temu. Odgovril je: »Mari ne vi-diš, da so to same knjige o konserviranju?« — Deložacija železniškega komi«arijata. V Virovitici je obstojal od leta 1925 odkar je bila evakuirana Baranja, železniški komisa-rijat Njegove funkcije so bile premeščene lansko leto na policijo. Komisarijat je uradoval na železniški postaji. Njegov glavni posel je vidiranje potnih listov. Te dni je postajenačelnik komisarijat deložiral, vsled česar uraduje komisarijat sedaj pod’ milim nebom. — Zločin 15-letnega vajenca. Te dni je are tiral neki policijski stražnik v Subotici tri mlade fante — vajence, ker so sumljivo razmetavali denar. Na policiji se je izkazalo, da izvira denar iz roparskega umora, ki ga j3 izvršil 15-letni mizarski vajenec Štefan Keller. Keller je srečal na cesti svojega 10-letnega tovariša Dušana Grbiča, katerega je jioslal mojster v trafiko, da bi poravnal tam račun 2000 Din. Keller se je na denar po-lakomnil. Zvabil je Grbiča izven mesta na satnotovo. Tam ga je podrl na tla, zvezal, oropal, nato pa vrgel v kanal za fekalije, kjer je fant utonil. Ko se je Keller pri zaslišanju dobro izjokal, je postal korajžen ter jel pripovedovati z zanosom, kako je izvršil zločin. Izjavil je, da so ga zapeljali članki o transoceanskem poletu Lindbergha in Chamberlina. Odkar je čital te članke, je sanjal vedno o tem, kako bi prišel do denarja, si kupil aeropltfn in poletel v Ameriko. Ko je srečal Grbiča, se mu je porodil v glavi načrt, da ga umori in oropa. Z denarjem si je nameraval kupiti več srečk, v nadi, da zadene dobitek kakega pol milijončka Din. — Dva ponarejevalca vina kaznovana. Pred policijo v Velikem Bečkereku se je vršila te dni obravnava zoper ondotna kemika Otona Fodorja in Teodorja Leichingerja, ki sta bila ovodena, da sta fabricirala in prodajala umetno vino. Ker je prodaja umetnega vina v Vojvodini prepovedana, je zašila policija po-štenjakoviča vsakega za mesec dni zapora, vrhu tega bo plačal vsak izmed njiju 500 Din denarne globe. »Weinpantscherja« sta se pritožila. Po našem mnenju sta še premalo dobila. — Dobavljanje pokvarjenega mesa za bu-dinipeštanske klinike. V zvezi z afero dobavljanja pokvarjenega mesa za budimpeštanske klinike je bilo aretiranih zopet več dobaviteljev in kliniških uslužbencev. Med drugim je bil aretiran tudi univerzitetni profesor prelat Josip Segsen. — Anierikansko - zenitistična reklama v Beogradu. Beograjski pesnik Branko V. Poljanski je znan eksaltiranec, ki ima za seboj že lepo število škandalov. Pred šestimi leti je povzročil moderni pesnik — »aenitist« v Pragi na nekem predavanju velik pretep. Za umetnost navdušeni ljudje so ugasnili luči, razbijali stole ter klestili drug po drugem. Leta 1922 je povzročil sličen tumult v Zagrebu. Pred par meseci je insceniral na predavanju Rabindrantha Tagore v Beogradu grd Škandal. Izžvižgal je indijskega pesnika ter ga razžalil pred polno dvorano z izrazom »Hochstapler«. Te dni mu je šinila v glavo zopet originalna. Ker njegovih zenitističnih umotvorov skoraj nihče ne kupuje, je odnesel preostalih 2000 izvodov svojih del na ulico in sicer na Terazije in Korzo, ob času, ko je bil tam največji promet ter jel deliti knjige med občinstvo brezplačno. Sprva je bil marsikdo frapiran ter se knjige, na kateri je bila označena cena 15 Din ni prav upal vzeti, boječ se, da mu jo bo treba plačati. Ko pa so videli ljudje, da misli Poljanski resno, so se za knjige kar trgali in okoli zenitista se je zbrala tako velika množica ljudi, da je 15 orožnikov s strahom pričakovalo, kdaj se bodo stepli. Predno je razdelil mladenič zadnje izvode, je harangiral množico. Govoril je v stilu modernega Mesije in sicer tako, da se je marsikomu zameril. Tem večji uspeh je imel pa pri naivnih mladih dekletih, ki so vzklikale: »Kako je zanimiv!« »Oh, pa kako lep!« itd, ter ga prosile za avtograme. V svojem go.voru je pesnik občinstvo, ki nima interesa za moderno poezijo neusmiljeno okrcal. Končno je izjavil, da ne bo več pisal, r.den od poslušalcev pa je spoznal, da gre zgolj za anierikansko - zenitistično reklamo, zato je vzkliknil: »Doli Lindbergh! Živio Poljanski in njegov Rdeči petelin!« (eno izmed pesnikovih del, ki jih je delil med občinstvo), nakar so se ljudje iznenadeni razšli. Vsa komedija je trajala kakih 20 minut. Tekom tega časa je razdelil Poljanski med ljudi vseh 2COO izvodov svojih del, kar reprezentira v prodajni ceni 30.000 Din. Vprašanje je le, če se bo Poljanskemu ta anierikansko - zenitistična reklama izplačala. — Ognjegasci, ki so prišli dve leti prepozno. Te dni se je pripetila ognjegascem v i assau-u komična^ stvar. Organizacija je sklenila, da se udeleži gasilske slavnosti v Raa-bu- par dnevi se je odpeljala deputacija Ir ?a „ce.v z društveno zastavo proti Raabu. Jed vožnjo pa se je izkazalo, da se je vršila V£!aS\ ^ PIed dvema letoma. Poveljnik je 1 gledal najbrže nekoliko pregloboko v ko-na’ef" v Pisarni, kjer tudi nima ravno vzor-, " * f a; nm je prišlo v roke vabilo na ) datuma ni pogledal in tako je piisio do pomotnega potovanja. Ker pa se je vršita to pot slučajno isti dan nekje v bli-zin. res gasilska slavnost, so ognjegasci na prihodnji postaji izstopili ter se udeležili slavnosti. Tako so imeli zadoščenje, da vsaj te slavnosti niso zamudili. Ljubljana. — Iz tajništva mestnega odbora NRS. — Podpisani mestni odbor NRS opozarja svoje člane, da poteče reklamacijski rok za občinske volitve V Ljubljani dne 23. t. m. in da so volilni imeniki vsakemu članu na razpolago v tajništvu med uradnimi urami, kjer se lahko vsak član prepriča o pravilnem vpisu. Uradne ure so: dopoldne Cd 9, do pol 13. ure in popoldne od 16. do pol 19. ure. — Mestni odbor Narodne radikalne stranke v Ljubljani. 1 Ponesrečen vlom. Predvčerajšnjim zve-cer okoli 22. ure je zagledal Toanagov hlapec z dvorišča hiše svojega delodajalca, Poljanska cesta 12, da pleza na verando neznan individij. Seveda mu je bilo takoj jasino, da gre za tatu, Oti hoče priti z verande v stano-vanje. Ko je priplezal neznanec na verando, je hitel hlapec skozi vežo po stopnicah v stanovanje, od tam pa na verando. V kotu j'e cetPel tat. Ker je bil hlapec neoborožen se je bal, da bi utegnil biti lopov oborožen, zato se ga ni upal prijeti. Pravtako pa se je bil hlapca. Jela sta se drug drugemu umikati, končno pa je izginil tat po isti poti, po kateri je bil prišel, predno ije utegnil priklicati hlapec pomoč. J— Angleško sukno za moške obleke po solidnih cenah pri FRANCU PAVLINU, Gradišče št. 3 PRIMORJE. Zanimanje za Dalmacijo. Agitacija za iDal-macijo je postala v zadnjem času neverjetno živa. 14. t. m. se je vršilo na univerzi v Rimu odkritje spominske plošče v spomin Viljemu Oberdanku in Fr. Rismondu. Plošča nosi sledeči napis: Imenu Tržačana Viljema Oberdanka, ki je s tega učnega mesta krenil, da izvrši maščujoče žrtvovanje za odrešenje svoje zeanLje, hoče rimska univerzitetna mladina na veke pridružiti ime Francesca Rismonda iz Splita, borca lin mučenika za isti ideal, ki nikoli ne ugasne. Tekom iste slovesnosti je bit v veliki auli univerze odkrit bronasti kip predsednika vlade Mussolinija. Govorili so senator Cippico, on. Diu-dan in rektor Del Vecchio. Padle so na stotine in stotine mladih dijakov rimske univerze, je >rekel med drugim rektor, fin stotine in stotine sinov iz vseh delov Italije. Z njihovimi žrtvami je bila doseežna in izpolnjena Oberdarikova vroča želja. Mar so bili doseženi vsii cilji? Mar so bile izpolnjene vse vroče želje? Ne prihaja do nas nikak jek bolesti iz obrežja, kjer je že zmagovito vihrala naša trobojnica, a je bila potem sneta? Ker je živim prepovedano govoriti, poslušajmo glas mrtvih. Iz njihove nepregledne trunie se dviga glas, ki ga pobožno čuvamo v svojih srcih. Kdaj so avstrijska vešala v stanu spremeniti usodo zemlje, ki nosi sadove Rima? Poklonimo se v pobožni zbranosti. Ljudje minejo. Človeške ideje pa osta-; nejo večne. Italija, mati češčena, da bi mogla i postati velika in srečna, kakor so to hoteli . tvoji sinovi, ki jim je bila lahka smrt za Te.« ; Za rektorjem sta govorila še senator Ciippce i in poslanec Dudan, ki sta istotako poveliče-! vala zasluge obeh mučenikov. O spremembi priimkov. Posvetovalna komisija za poitalijančevanje slovanskih priimkov v tržaški pokrajini, "katere član je v uajnovejšem času tudi po svojih spisih o jugoslovanski literaturi in po svojem slavo-fobstvu znani in prepluli Arababas Urbani, se je v drugič sestala 12. t. m. in je prere-; šetala 47 predloženih prošenj za spremembo j priimka v italijansko obliko. Veliko teh pro-j šenj je ugodno rešila, pa je seveda, kar je bilo po pisanju fašistovskih glasil tudi pričakovati, šla daleč preko svojega delokroga, saj je imela prepustiti le spremembe v prvotno italijansko ali latinsko obliko (vse druge spremembe bi morale romati po dolgi bi-rakratični poti in bi se zanje moralo plačati precejšnje pristojbine, ki ije v sedanjih političnih razmerah v Italiji docela razumljivo). Tako se je ugodno izrazila o sledečih sprememlbah: Freisinger v Frassini, Gmei-ner v iMaineri, Kerviseher (?) v Cervi, Dru-zeta v Drusetta, Bonač v Bonatii, Suska v iSussa (?), Peterlin v Pedrini, Gallovich v Galli, Ciak v Giaco, Nietsche v Nice ..., Ve-ljavk v Velia, Zadhovic v Zait bi, Milloch v Milloco. Komisija pa je tudi že pričela sestavljati seznani slovanskih priimkov, ki se bodo tudi proti volji nosiiteljev spremenili v italijanske priimke. Mem tem pa pošiljajo zlasti na Goriškem razni fašisfovski odbori slovenskim kmetom poziv, naj spremenijo svoj priimek v italijanski in jim že navajajo tozadevno italijansko obliko. Pojasnilo o pravem in nepravem „Florian“-u. Na mnoga vprašanja glede ».pravega in ne-piavega Floriana« smo pri in orani, v interesu kupovalcev in resnice, sledeče objaviti: Od leta ustanovitve 1908 sem, je znan po Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker »F ko-rd a n «, izdelan po originalnem receptu iznajditelja Edmunda Kavčiča od Rastlinske destilacije »FLORlAiN« v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvetska cesta. Sloves tega želodčnega okrepčila j*e porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka J. Jeras in drug, Moste pri Ljubljani, na način, da je začela prodajati pod imenom naše izdelovalnice »FLORlAiN in pod našo dobrozuano etiketo popolnoma drug liker, opiraje se na to, da je prej priglasUa brez vednosti lastnika Rastlinske destilacije »Flo-rian« pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »FLO-RIAN« kot svojo lastno etiketo. 'Razen lega zlorablja imenovana tvrdka nas stari reklamni znak za svojo reklamo, imenuje se v svojih reklamah celo »edino« ali pa »edino pravo« izdelovalnico »Floriana« in označuje celo na lepakih druge izdelke z imenom »Florian kot falsifikate! Ugotavljamo, da je tvrdki E. Jeras in drug sestava rastlinskega likerja »Floriana« popolnoma neznaua in, ■da izdelek te tvrdke nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Florian nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po okusil, ne po učinku. V obrambo naših lastninskih pravic do unena »Florian«', do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v kratkem pričakujemo. Opozarjamo cenjene kupovalce, da, dokler traja zloraba našega imena »Florian« za nepravi izdelek, zajamči pristnost pravega »Floriana« samo dobro vidni napis »Originalni Kavčičev Florian« ali pa dobro vidni napis: Za pristnost Jamfti na originalno zamašenih steklenicah. Rastlinska destilacija »FLORIAN« (izdelovalec Edtnund Kavčič) družba z o. z., v Ljubljani, Gosposvetska cesta. uram i Šport. KOTURAŠKI SAVEZ KRALJEVINE S. H. S. »PODODBOR LJUBLJANA MESTO«. V nedeljo se je vršala ^irka a a 50 km kot prvi termin 'prvenstvenih dirk, na progi Ljubljana—Blagovica—Domžale, katere so se udeležili v pododiboru "včlanjeni 'klubi ASK Primorje, Ilirija, Disk in Sora. Vreme je bilo zelo neugodno, Iker je okoli poldne pričelo deževati ter iso ‘bile ceste v zelo slaben stanu, dirkači došli na cilj so ibili itako blatni in premočeni, da jih ni bilo spoznati. Po dolgem odmoru je starta! zopet znani favorit in olimpik Primorja Kosmatin, kateri je zopet v dobri formi. Borba med njim in znanim favoritom Ilirije Šolarjem, je bila zelo napeta ter je komaj s polkolesuo dolžino v velikem spurtu zmagal Solar. Sicer je pa cela vodilna skupina obstoječa iz Kosmine, Zanoškarja, Mezeta, Valanta, Peloa, Nagodeta in Pestot-nika pokazala, da so vsi v izborni formi, ker so v gosti grapi pasirali cilj, v komaj dveh kolesnih dolžinah za Šolarjem in Kosmatinom. V n a daljni h razpisanih dirkah za prvenstvo,pričakovati je torej najostreijše bor-ibe in lepih siportnsih uspehov. Kljub popolnoma mehki in blatni cesti so dosegli dirkači nastopne rezultate: 1. Šolar Josrip (Ilirija) 1 ura 46 min. 2 sek. 2. Kosmatin Ivan (ASK Primorje) 1 uira 46 mint in 2‘/s sek. 3. Kosmina Alojzij (ASK Primorje) 1 ura 46 minu in 2!/5 sek. 4. Zanoškar Srečko (ASK Prim. 1 ura 46 minu in 23/.-, sek. 5. Meze Vilko (Ilirija) 1 ura 46 minut in 2Vr, sek. 6. Valant Ivan (Ilirija) 1 -ura 46 min 3 sekunde. 7. Pelc Pavel (Ilirija) 1 ura 46 minut in 42/s sek. 8. Nag.ode Franc (ASK Primorje) 1 ura 46 minut in 4*/& sek. 9. Pestotnik Franc (Ilirija) 1 ura 46 minut in 7 sekund. 10. Sironic Slavko (SK Disk, Domžale) 1 ura 56 minut. 11. Vidmar Anton (Ilirija) 1 ura 58 minut. 12. Dolničar Karl (Kol. klub Sora) (skupina juniorjev) 1 ura 55 min in 46 sek. Dirka se je izvršila brez vsake nezgode. Drugi termin prvenstvenih d>k je razpisan na 31. julija t. 1. na progi Ljubljana—Celje, ter se vrši istočasno vsakoletna >Zvezna dirka« vsih klubov Jugoslavije. Točne razpise za to dirko je Pododbor že razposlal posameznim klubom. Amorikanski skakači. Pri prvenstvenih tekmah ameriških visokošolcev je skočil zmagovalec Bates 7.53 m, naslednji štirje pa še vedmo čez 7.30 m in čez 7 m več tucatov jen-kijev. De Hard Hubbard je dosegel celo 7.84 m in razen tega je še nekaj sigurnih skakačev na 7.30 m. V skoku v vis sta preskočila King in Osborne letos 1.98 m, Cogge-shall in \Vork sta prišla čez 1.97 m in Burg čez 1.95 m. Še trije drugi so skočili 1.93 m. Evropa je torej še precej zadaj. V skoku ob palici je Carr, novi svetovni rekordeer, s 4.27 m naravno favorit za olimpijad.), Barnes in Willianis sta dosegla že 4.20 m, Edmonts in Smith sta preskočila 4 m in peterica 3.90 m. V teh panogah so tedaj amerikan-skirn atletom zmage v Amsterdamu brez-dvomno sigurne. Lahkoatletske tekme v Berlinu so pokazale, kako hitro se razvija ta panoga športa na Nemškem. Doseženi rezultati so bili izborni in je torej pričakovati resne nemške konkurence na prihodnji olimpijadi. Uspehi -;o naslednji: 200 m: 1. Kornig 21.4 sek. (rekord), 2. SohuUer 21.6 sekunde, 3. Schocke 21.6 sekunde. — 400 m: 1. Biiehner 48.8 sekude, 2. Neumann 49 sek. — 5000 m: 1. Kohn 15:03.2 (rekord), 2. Diieckmann 15:17.2. — 110 m lese: Steinhardt 15.4 sek., 2. Schulze 16.1 sek. — Kladivo: 1. Mang 40.71 m, 2. We.nninger 39.715 ni. — Disk: 1. Hanchen 44.67 m, 2. Pauluss 44.06 m. — Disk oboje-roSno: 1. Hanchen 77.66 m (rekord), 2. Se-raidaris 72.38 m. — Skok v vis: Beetz 1.88 m, 2. Kopke 1.88 m (po žrebu odločeno), 3. Skorczinoki 1.85 m. Iz mednarodnega ringa. Boksmatch evropskega prvaka v težki teži, Paolina, z zamorskim bokserjem Harry Willsom, je končal že v 4. rundi z odločilno zmago Baska. V 1. rundi je uspel Willsu desni udarec na glavo nasprotnika. V 2. in 3. rundi sta bila bokser- ja skoraj ves čas v clinchu (objemu(, tako da je začela publika žvižgati. V i. rundi je Pao-lino udaril Backa z desnico po obrazu s tako silo, da je padel zamorec na tla, kjer je obležal do »deset«. Popolnoma groggy (izčrpan) se je Wills sicer dvignil, vendar mu je Paolino z lahkoto apliciral levo kolebko, ki je vrgla Wiilsa zopet na tla. Pri »osean« je VV.ills zaman poskušal vstati in je moral pustiti, da ga je jury izštela. Borze dne 19. julija 1927. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 88.83 blago, Budimpešta 9.93 blago, Curih 1093.5 do 1096.5 (1095), London 275,9 do 276.7 (276.3), Pariz 223.5 blago, Newyork 56.7 do 56.9 (56.8), Praga 168.2 do 169 (168.6), Trst 306.84 do 308.84 (308,125, 307.5). Zagreb. Dunaj 7.9935, do 8.0235, Berlin 13.505 do 13.535, Bruselj 7.905 do 7.935, Budimpešta 9.91 do 9.94, Italija 307.61 do 309.68, i London 275.9 do 276.7, Ne\vyork 56.7 do 56.9, I Pariz 222,25 do 224.25, Praga 168.20 do 169, i Curih 1093.5 do 1096.5, ameriški dolar 56.125 do 56.325. Curih. Beograd 9.136, Berlin 123.56, London 25.225, NewyoiJaz lahko čakam,« je dejala. Seveda je bila najstarejša. I Obtoženec je bil oproščen. Neveste bodo dajale možakarju pač še nadalje čokolado, cigarete in žganje. Mogoče se prej ali slei vendarle poroči — s četrto. Jan Weiss: 3 Baraka smrti. »Jaz! — 'Za božjo voljo, odprite!« Ta glas je donel prav tako nizko, kakor prej udarci, pomerjeni v spodnji rob vrat. Dohajal 'je pa slabotno in sunkoma, kakor bi ga trgal metež. Jiva se je zdrznil: to je bil klic taborišča! To se je sovražnik priplazil preko jarka po mostu noči — sovražnik, ki ga Jiva ni poznal, ki ni imel ne obličja, ne rok, ne ust, ki je pa naenkrat udaril in spregovoril! »Kdo je to?« ;*Ne odpirajte!« je zacvilil Gruber in si z dlanmi zakril oči. Bareš (nihče drugi bi si tega ne upal), je pa odpahnil zapah in je pridržujoč vrata, zastavil jih z nogo, da bi jih obvladal. In je pogledal. Noč je bila, ko cvetoča črešnja, posuta z neštetimi tihimi snežinkami. Pod njegovimi nogami je gomazela siva kopica cunj, kosti in kocin, v gubah je bil sneg. Na vrhu te kopice je pa gorelo dvoje vročičnih in divjih oči. Kopica se " je zganila na več .mestih in z nje se je usul sneg. Nato se je zganil tudi rvr&iček in se oglasil: »Usmiljenje!« Bareš: »Kaj hočeš?« Glas: .»Prenočišče! — Usmilite se!« Bareš: »Odkod si?« Glas; »Iz barake smrti —« Bareš: * Zakaj nisi ostal tam?« Glas: »Groza! Smrt! — Usmilite se!« Bareš: »Sem te ne pustimo!« Glas: »Usmiljenje!« Gruber je v grozi zajecljal: »Ne pustite! Ne pustite!« Zelinka pa, boječ se ta mig bolj svojega revmatizma, kakor smrti, je zarjovel proti vratom: »Zaprite!« Čap se je križal: »Bog nas varuj hudega!« »Vrni se, bratec, od koder si prišel!« »Ali nimate srca?« »Imamo vsak svoje!« Bareš je zaloputnil vrata. »Po smrti diši in uši ga premikajo...« Jira je skočil k vratom. Neko topo, suhoparno sočutje mu je udarilo v glavo in mu stisnilo senci. — Glej, človek poginja pred pragom 1 Vrata smo mu pred očmi zaloputnili, potem, ko smo ga ošinili z dihom toplote, v kateri se tukaj dušimo. . . Ni li to kruto? — Res je, ampak to je sovražnik! To je le eden od neštetih njegovih obrazov... Z njim udarja smrt na barako! — Dovolj je ena sama uš, da smo zgubljeni vsi! — O, ta jih pa ima na tisoče! ... »Umiram!« , »Pojdi domov, hudiča! Če ne, boš zmrznil! »Ne morem nikamor več... Pustite me!« »Poberi se, odkoder si prišel!« »Pustite me! Povem vam skrivnost!« »Pojdi se solit s svojo skrivnostjo!« »Jaz vem, kje je zaklad!« »Kar sam ga imej, svoj zaklad! Naš zaklad je zdravje!« »Okrutneži! — Zaklad! — Proklinjam vas! — Vsi boste crknili, kakor — jaz... V baraki smrti — zaklad ...« »Kakšen zaklad?« Barešu se je zasvetilo v očeh. Kruta radovednost mu je naenkrat napela živce m pribila uho k vratom: »Slišiti, slišite! — V baraki smrti — narednik Krach — ima pod vzglavjem blagajno! — Zdaj umira na prokletem zlatu---------------- vsi — tam — umirajo ...« »Kje?« je bruhnil Bareš, požrešno segajoč po vsaki besedi v bojazni, da bi mu ne ušla, kajti vsaka beseda je bila bolj tiha in bolj daleč, kakor da bi jo zasipaval sneg, padajoč v snežinkah na usta umirajočega. »V kateri baraki ?« »Smrti...« »Številka —!« »Petintrideset — na spodnji prični — pri vodi —« >Kje? Kje? Pri kakšni vodi?« Zdaj ni pa nihče več odgovoril. Glas je umrl. »Mislim, da je ta sklenil,« je zaspano rekel Čap in je znova legel. »Jutri si ga bomo ogledali,« Bareš je pa stal sredi sobe, kakor primi rnjen. Oči je imel izbuljene do beline. Strašna misel mu je kalila v možganih in on je užival vse inuke in slasti njenega ustvarjanja. — Zaklad! — Peklu bi ga iztrgal! — Migljanje zlata, — omotica bogastva, — prikazen moči in sile, muka nepoznanega razkošja. — Petintrideset! Na spodnji prični leži — tem lepše! — Pri vodi — pri kakšni vodi? Petintrideset! Bareš si je to številko stiskal s pestjo v čelo in jo je trikrat zakričal, da hi jo še trikrat Bližal, da 'bu mu čez noč ne izpuhtela. Nato se je divje za-„j„rll v dlani in zavriskal: S"'»Zaklad! Slišite? Jutri! — Jutri Vam prinesem zaklad!« Čap je poskočil na ležišču: »To je blaznost! — Prinese nam smrt!« »Strahopetci! Hočete crkniti Itukaj, pod odejo? Čakate na smrt? Jaz, jaz bom stopil z njo v boj! — Kdo pojde z menoj?« »Pojdi sam, če imaš pogum!- »Nihče ne pojde!« Jira je zrastel proti Barešu — oči v oči, beseda v besedo. Staro sovraštvo do Jire je planilo Bareša v oči, stisnile so se mu pesti. »■Kdo mi prepove?« »Jaz!« .»Ti? — In kdo še?« Bareš mu je vrgel v obraz perišče sram0' tečega, prezirljivega smeha. Jira se je njega obrnil. Zaiskril se mu je obraz in °e” seda so zazvenele z jasnimi udarci: »Dečki! Do danes smo se kugi upirali, iu-'‘ to je bilo junaštvo! Naša kri se je strdila, koža je postala apnenčasta in želodci kamniti. — To je borba! V taki borbi smo p® nepremagljivi. Trdoživi smo, ko mačke! Bo; mo pa tudi skromni in pokorni, ko konji. Vi pravite, beda? — Ne bomo kadili! — Ne bomo sladili! Mislim, da se počasi odvadim® tudi jesti.« Bareš ni vzdržal in mu je znova skočil v obraz: »Bomo kadili! Pa če me hudič vzame! •" Bomo žrli, da nam popokajo želodci! — tf°' čete pečene ribe? Vaši zobje se svetijo, n0; sovi se potijo. — Hočete vodke? Vaši jeziki gorijo!« Lakomna duša Zelinke se je našopirila. Želodec stiskača je spregovoril: »Dobro, jaz sem za!« »Torej pojdeš z menoj! (Dalje prih.) stroji URANIJA Najboljši v materilalu *o ***-carski PLCTILNI STROJI - -- NAJNIZJE CENE = m MjpopolMiii. vrhu. ■SC nsmih« tehnike. DUBIED tudi na mesečna odplačila lamo pri Josip Petelincu, Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Zahtevajte prospekte I VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi Carinsko posrecSrciiki In špedicijikl bureau #: GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkam« „QROMM. Telelon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavija vsa v to stroko spadajole posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji. Zastopniki druibe spalnih vos S. O. S. sa akspreane pošiljke. Na veliko 1 Nizke ceael najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. Telelon Itev. 2389. Tehniino in higiienično naimoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana* Bunajska cesta SL la, II. nadstr. GALANTERIJA D. M. C. prejico, dišeča mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, ♦ Škarje za prikrojevanje in obrezo- » vanje trt, žepni noži, glavniki, razrc * sukanci, dreta, svila v vseh barvah % samo pri | JOSIP PETELINC-II, Ljubljana j Blizu Preiernovsga spomenika, ob vodi. ♦ Postrežba toZnl lizkeceee! Ha veliko! * : MALI OGLASI. Za vsako besedo se pla*» 50 par. Za debelo tiskan« pa Din 1.-—. KUPIMO sledeče knjige - tudi rabljene: »Tnje muške-tjrjic, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. »Ullstein’s Weltgeschichte« (elegantno vezano) *a Din 1000 naprodaj. Na slov v upravi. 71 S K A R A A MERKUR LJUBLJANA SIMON OREOORČIČEVA UL V pripore se priporoča za naročila o tiskarsko stroko spadajočih det- Prodajalki dobra mož v meSanem blagu, ieli premeni ti mesto. Cenj. dopiae na upravo tega lista pod šifro »Zanealjiva«. Drva - Čebin Wol*ova l/II. - T»l*i. M Oglašujte v Narodnem Dnevniku. t 5' 1 Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.