ftovtlka 108. TRST, v petek 17. aprila 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA V8A?I DAH. ^mm »o redeljth In praznikih ob 5., sb ponedeljkih ob 9. zjutraj Foaamlčr.e Številke se prodajajo po 3 nv8., (6 stotink) y inoogib tobekrraah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, SL Petni. Sežani. Nabretini. Sv. .Luciji, Tolminu. Ajdovščini. Postojni, Dombergu, 3olkana itd. Oglasi se računajo na milimetre v Jirokosti ene . one. CENE : Irgovinake iu obrtne oglase po 8 stot. miii-o«»n.rtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov $ « 20 st. zum. Za oeluae v tekstu lina do 5 vrst 20 K. vsaka na-aa;;aa M3ta K 2. Mali oglasi po J stot. beseda, najmanj pa v® J stot. — Oglase sprejema rInseratni oddelek oprave ćdicoeti-. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti*. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč J NAROČNINA ZNAŠA ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, naročbe brez doposlane naročnine, ee uprava ne 02ira. laročiiia la ied«i!sio iiJaije .ESiiosU' ztue:eeloieuoll5*20,polica 2 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniStvo lifta. Nefrankovr - pisma se ne sprejemajo fn rokopisi se ne vračaj« . Naročnino, oglase in reklamarije je pošiljati na upravo lhu UREDNIŠTVO: ul. Glorfio Uaiatti 18 (Narodni doui Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastil t konsorcij lista ^Edinost-. — Natisnila tiskarna koneorei > lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St- 13. - Podtno-hranilnični račun St. 841*652. - ■ ■ — ■ Telefon itev. U67 ------ BRZOJAVNE VESTI. Beck in Korytowaki pri cesarju. DUNAJ 16. Cesar je vsprejel danes do-peludne v avdijenci ministerskega predsednika barona Bfcka iu Mnančnega ministra Korv-tovskega, ki sta se po noč: vrnila iz Galicije. Barcn Beck odpotuje zvećer v Pulo. Goluchowaki postane gališki nameetnik ? KRAKOVO ltf. ,Czas* pravi, da utegne postati gaiiški namestnik, bivši minister za Tnanje stvari grd' Golucho vski. Boosevelt obišče Evropo. BFROL1N 16. ,Lokal Anzeiger' poroča iz Ntvr-Jorka: Predsednik Roose»elt ie zatrdil. da pride prihodnje leto v Evropo ter da obišče o tej priliki tudi Avstrijo. Ceglinski izpuščen na svobodo. LVOV 16. Listi poročajo, da je bil Ceglinski sinoči izpuščen na svobodo. Angleški kralj. PARIZ 16. Kralj Edvard je ob uri predpoludne odpotoval v London. Spor radi gradnje tunela. PARIZ 16. Med francosko vojno upravo in stavbenimi podjetniki italijansko lrancoske žekzoice Coni-Nica je prišlo do spora. Po prvotnem stavbenem načrtu bi se imel napraviti pri Picni le en tunel. K malo potem, ko se je pričelo z gradnjo tega tunela, je pa francoska vojna uprava zahtevala da Be v interesu obmejne obrambe napravita dva tunela. Ker ni prišlo do sporazuma, so do daljne odredbe delo ustavili. General Putnik. BELIGRAD 16. Bivši vojai minister Putnik je imenovan načelnikom generalnega štaba. Novo romunsko ministerstvo za trgovino in industrijo. Bi KABEŠr 16. Ministru Antonu Karpu je bilo začasno do imenovanja resortnega ministra poverjeno vodstvo novoustanovljenega in: nisterstva za trgovino in industrijo. Nemiri v Perziji. TEBRIS 16. V okraju Arbadil so nastali nemri. Poštne karavane so bile v tem tednu dvakrat oplenjene. Karavanske poti do Kaspijskega jezera so prekinjene. Peklenski stroji v Narboni. KARBONA 16. Pred hiše bivšega župana. njegovega namestnika in sedanjega žnpana so bili položeni peklenski stroji. Eden teb je eksplodiral ter napravil precejšnjo škodo. Koreja profi Japoncem. TOKIO 16. Iz Šeula javljajo, da so se v jugozapadnih krajih dežel pojavili ustaši. 2 ministra sta odstopita. Protujaponsko gibanje narašča. Vojska je poiačena. Dogodki na Ruskem. Spomenik valikemu knezu Sergija. MOSKVA 16. Na Kremlju je bil danes na mestu, kjer je bil umorjen veliki knez JBergij Alekseje?ič, odkrit pokojniku spomenik. P/i odkritju so bili navzoči vdova pokojnika, veliki knez Vladimir Aleksandrovič veliki vojvoda Hesenski in njegova soproga in dru^i dostojanstveniki. Stolni kapitelj odpuščen. PETROGRAD 16. Po odpustu Škota v Vilni. barona Roopa, je car ukazom naložil PODLISTEK. 57 KAZAKL Eavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Prijel je klicati psa, ki je bil stekel za neko živaljo, in njegov glas se je odzval v samotaem jeku. In naenkrat mu je postalo strašno tesno pri srcu. Strah ga je obšel. Prišli so mu na mar Abreki, uboj ; o katerih so mu pravili ljudje, in pričakoval je, da skoči zdajzdaj iz kakega grma Cečenec, in bo primoran braniti življenje in umreti ali pa se pokazati strahopetca. Mislil je tudi na Boga in na bodoče življenje, tako kakor ni mislil že davno. A okrog in okrog se je razgrinjala ista mračna, resna, divja narava. „In se-li izplača živeti za sebe,*4 je premišljeval, „ko lahko vsak trenutek umrješ, ne da si storil kaj dobrega, in ne da bi zvedel kdo © tem Šel je v smeri, kjer je imela ležati vas. Na lov ni mislil več; čutil je smrtno ■triijenost in ogledaval je s posebno pazljivostjo sleherni grm in drevo, pripravljen vsaki hip, da obračuni z življenjem. katoliškemu stolnemu kapi tel ju, da izvoli namestnika. Kapitelj ni hotel tega izvršiti, ker se nalog protivi cerkvenim odredbam. Nato je novi carski dekret odredi], da se imajo odpustiti vsi kanoniki. Beg iz ječe. PENSA. 16. Enajst političnih jetnikov je sinoči dva nadzornika državne ječe pre-Vodlo. tretjega pa ranilo. Jetniki so se na to skozi luknjo, ki so ;o v celici odprli, umaknili na streho ter so od tam vrgli na dvorište bombr\ Potem so se po vrvi spustili v dvorišče. Prvega jetnika je ubila straža vrgli so potem drugo bombo ter skušali pobegniti. Posrečilo se jim je priti na piano, ali straža je tekla za njimi. Pri tem jih je biio sedem ubitih in le tri:e so zbežali. Po razpustu srbske skupštine. i Od našega beligrajskega dopisnika.) Včeraj je, iz povodov, že znanih čitateljem „Edinosti*, moralo priti do razpusta skupštine in stojimo torej pred novimi volitvami. Zato bo zanimalo čitatelje, ako si ogledamo nekoliko stranke, ki si bodo na volitvah stale nasproti. Dve glavni stranki, ki imata največ šans, 6ta: staroradikalna P a š i č e v a stranka, ki j® imela v ravnokar razpuščeni skupštini absolutno večino, in samostalna radikalna stranka, najmočnejša stranka v opoziciji. Dalje so še narodna, napredna in soci-jalistična stranka, katera poslednja pa je bila v skupštini zastopana po enem samem poslancu. Zanimivo bi bilo sedaj seveda znati, kako se te stranke načelno ločujejo med seboj. Predvsem moram omeniti, da socijalno-demokratična stranka zastopa ista načela, kakor sploh v drugih državah. ali ta je tudi edina stranka, ki jo je mošno spoznati po njeni firmi. Vse d.uge stranke so podobne trgovskim tvrdkam, kjer so imena lastnikov in ime firme vse nekaj druzega in bi na pr. v trgovini tvrdke Salomon Levi »t C.o zastonj iskali gospoda Salomona Levija. Imena srbskih političnih strank so kakor krstna imena oseb; nekdo se zove n. pr. Hrabroslav, ne morda radi tega, ker bi bil hraber, marveč samo zato, ker so mu pri krstu dali prav to ime in ne druzega. Srbi so bili na študijah v Parizu in videli so, da imajo Francozi svo;e radikalne, liberalne, nacijonalne itd. stranke in so si mislili. „e pa lepo, kupimo si še mi take igrače, d* se bomo doma kratkočasili !" In šli so v prvi parižki bazar ter si kupili vsak svojo igračico, ki so jo potem kakor fran-cozko rariteto kazali svojim rojakom po Be-lemgradn. Eto, tako so na vstale te srbske stranke ! To, kar stin tuUaj povedal, ni sicer za čitatelje „Edinosti* nič novega in je bilo tudi meni znano še predno sem prišel semkaj. Ali neka razlika ▼ načelih mora vendarle biti, sem si mislil; ako radikalna stranka ni radikalna, potem pa je morda konservativna, ali liberalno-industrijalna, ali kaj druzega ! In začel sem zasledovati pisanje raznih strankarskih listov, katerih je tukaj cel gozd (o njih bom enkrat pozneje podrobnejša pisal*. Ali moj trud je bil brezvspešen : načelnih strankarskih tendenc nisem mogel zapaziti. Vsied tega sem prišel do provizoričnega prepričanja, da se srbske stranke sploh ne delijo po političnih načeiih. Radi gotovosti začel sem pa še osebno poizvedovati, da razjasnim to vprašanje in prišel sem zopet do istega rezultata. Nihče mi namreč ni mogel pojasniti, po katerih političnih načelih se razlikujejo stranke. In slednjič je to tudi umljivo. Srbija je narodno-jedinstvena dežela, nje prebivalstvo je z malimi izjemami skozi in skozi poljedelsko, vsJed česar tudi ne more biti razlike interesov in dosledno tudi ne razlike v političnih načelih ; in slednjič, ker ni plemstva in privilegovanih razredov, tudi ne morejo biti zapostavljeni razredi, ki bi se morali boriti proti svojim tlačiteljem in izkoriščevalcem ; ker ni klerikalizma, tudi ne more biti liberalizma in obratno. Najbolje boste umeli srbsko strankarsko življenje, ako si Srbijo predstavljate kakor ogromno kmetsko občino, po vzoru dolinske !aii dekanske. Glavna karakteristična poteza pa je ta, da se tu stranke ne presojajo po političnih načelih, marveč po poštenosti, spo-sobnosti in popularnosti oseb, ki vodijo in j predstavljajo te stranke. Radi tega se mi se slovanskega stališča ne moremo ogrevati za nobeno stranko in smo v položaju, da o sedanjih razmerah popolnoma ravnodušno motrimo strankarsko borbo v Srbiji in to tako dolgo, dokler se ne ( pojavi stranka, ki bo umevala slova n-!sko vprašanje! A to se zgodi še-le I tedaj, ko se srbska inteligenca osvobodi pa-jrižke hipnoze in ko začne poznejše ali bolje {rečeno: sploh motriti svojo bližnjo okolico. Takrat se tu bržkone tudi nehajo „partije" in „partizanstvo- in se ustvare — „stranke" iu „strankarstvo". Do : vsega tega pa je po mojem mnenju, žalibog, j še precej daleč. I -— — . -- Hrvatska. Sodniki pod kontrolo političnih oblastni j. Zagrebški „Pokret" je doznal. da je ; baron Rauch v slučajih povišanja sodnikov v ! službi naložil pravosodnemu oddelku, da se ima glede političnega vedenja sodnikov obr-I niti za informacije na politično oblast. S tem je Rauch stavil sodnike pod kontrolo in od-! visnost od političnih oblastni j. Mož se dotika na vseh straneh glavnih temeljev pravne ia moderne države: osebne i svobode, tiskovne svobode, vstavne svobode in ! sedaj še neodvisnosti sodnikov. To je politika • političnega desperadusa in bankrotiranca. Baron Rauch vnovič ožigosan Z ozirom na drugo izjavo poslancev srb-. ske samostalne stranke, s katerim so ga po-;uovno ožigosali kakor lažnika, klevetnika in j denuncijanta, pravi „Pokret", da je ta po Rauchu izzvana antidinastična afera prešla : povsem na konkretno polje. Sedaj se baron ; Rauch ne more izogniti obračunu. Hotel je ' svoje konkretne obdolžitve na škodo srb-I ske samostalne stranke prenesti na temno in j megleno obsežje „simpatij" do izjav enega j dela srbskega novinstva, hotel je konkretne in j točno precizirane „antidinastične čine" prenesti j v daljno in nebulozno kraljestvo »idej", ker j tu bi mogel nadalje vladati z lažmi, kleveta ! mi in deauncijacijami brez odgovornosti in vendar zopet na račun ..puntarskih podanikov". 1 Ali srbski poslanci so ga potegnili iz te meglene višine, v kateri ni odgovornosti za laži, klevete in denuncijacije. Postavili so ga na realna tla, kjer mora tudi Rauch nositi kon-sekvence svoje laži, klevete in denuncijacije. Zadnja izjava Srbov je čin, preko katerega se ne mere ni z molkom, ni s pisare-njem plačenih peres. Po tej izjavi Srbov se mora staviti vprašanje: kdo je ta Rbucd, kdo je ta Človek, preko katerega krona izvršuje svoje vladarske pravice v Hrvatski? Morda bi celo koristilo domovini in narodu, ako bi gledal dan na dan na čelu svoje uprave eksponenta madjarske oblasti s znakom lažnika, klevetnika denuncijanta?! Ob sedanjih razmerah mora vse to bolj skrbeti njib, ki so Raucha poslali, ne pa njih, ki jim je bil poslan. Poslanstvo njegovo, misija njegova sta jasno karak-terizovani. Ako se ga ne sramujejo oni, ki so mu dali svoje zaupanje, ne treba, da bi se ga sramovali Hrvatje, ki so mu odrekli ne le vsako zaupanje, ampak tudi vaaki stik žnjiirt. ne treba — zaključuje „Pokret" da se ga sramujemo mi, ki smo ga pozdravili z: doii nedostojni!! O g r sk a. Po precej dolgem blodenju je dospel k jarku, po katerem je tekla peščena, mrzla voda iz Tereka, in da ne bi dalje blodil, je sklenil iti ob njem. Sel je in sam ni vedel, kam ga povede ta jarek. Naenkrat je zašumelo za njim trstje. Zdrznil se je in zgrabil za puško. A sram ga je bilo samega sebe: njegov upehani pes se je težko sopeč zagnal v hladno vodo jarka in jo pil. Olenin se je napil z njim vred in šel potem v smeri dalje, kamor je stremil pes, meneč, da ga popelje v vas. A kljubu družbi psa se mu je zdela vsa okolica še mračnejša. Gozd se je temnil; veter je bučal silneje in silneje v vrhovih starih polomljenih dreves. Neki veliki ptiči so letali kriče okoli svojih gnezd na teh drevesih. Vegetacija je postajala revnejša, pogosteje je raslo bičevje in so se poka-zovale gole, ^ peščene planote, vse razhojene od živali. Šumenju vetra se je pridružilo še neko turobno, monotono šumenje. Sploh mu je bilo jako tožno pri srcu. Potipal je zadaj fazane in ni našel enega. En fazan se je bil odtrgal in izgubil, in samo krvavi vrat in glava sta še tičala za pasom. Postalo ga je tako strah, kakor še nikoli. Pričel je moliti k Bogu, in samo eno se je bal: da umije, ne da je storil kaj dobrega, lepega; a on je tako želel j živeti, živeti, da bi dovršil veliko delo sa-; mozatajenja. I XXI. Naenkrat kakor da je zasijalo solnce v njegovi duši. Zaslišal je ruske glasove, zaslišal bistro in enakomerno šumenje Tereka in čez dva koraka se je odkrila pred Injim rjava, gibajoča se površina reke, s 1 črnkastim, mokrim peskom na bregovih lin prodovih, daljna stepa, stolp kordona, ki se je dvigal nad vodo, osedlan konj, ki je uklenjen hodil po grmovju, in gore. Rdeče solnce je stopilo za hip izza oblakov in je s poslednjimi žarki veselo bliskalo dol po reki preko bičevja, stolpa in kazakov, ki so se bili zbrali v gručo: j med njimi je Lukaška s svojo brhko postavo nehote obrnil na-se Olenlnovo pozornost. Olenin se je čutil zopet brez vsakega vnanjega povoda povsem srečnega. Zašel je bil v nižneprotocki post, na Tereku, nasproti mirnega aula na oni strani. Pozdravil se je s kazaki; ker pa ni našel j prilike, da bi storil komu kaj dobrega, je stopil v hišo. Tudi v hiši se mu ni nudila prilika. 1 (Dalje.) Odstop reškega guvernerja. Teodor Košut reški poslanec Budimpeštanski list „Az Ujsag" pravi glede odstopa reškega guvernerja, da je to gotova stvar, le naslednik grofa Nako ni še določen. Kakor se govori, postane guverner zopet kak ogrski magnat. Omenjeni list poroča tudi, da prepusti župan Vio svoje rneBto poslancu Rihardu Zanella. V Reki bo pa potem kandidiral Teodor Košut, brat trgovinskega ministra in da tudi zmaga s pomočjo avtonomistov. Drobne politične vesti. Košut v Sara j eve m. Iz Sarajeva poročajo, da pride v kratkem tjakaj ogrski trgovinski minister Košut in ostane tamkaj en dan, nakar se poda v Dubrovnik, Novigrad in Mostar. V Budimpešti pa ne vedo o tem ničesar. Bolgarija in Srbija. Iz Sofije poročajo: V nekih takajšnjih krogih je vzbudila veliko nevoljo vest, da je Stojanovič imenovan srbskim vojnim ministrom, ker se njega označa kakor organizatorja srbskih čet v Makedoniji. Dunajski nuncij odpoklican. Z Dunaja javljajo, da odide te dni nuncij Granito di Belmonte na dopust v Rim in se vrne na Dunaj samo, da izroči cesarju svoje odpoklicne dokumente. Oavdijenci BiiJova pri pape-ž u. Kakor javljajo iz Rima, se pogovor državnega kancelarja Biilova s pap9žem ni dotikal poljskega vprašanja. Pogovor se je pač-dotikal politike nemškega centruma proti vladi, a od nobene strani se ni ničesar omenjalo, da bi se na centrum kaj uplivalo. Dnevne vesti. Impiegato sfruttato ! Iz uradniških krogov : Sodrug dr. Puecher — sfruttato : to je prizor za bogove. Ali nekaj čudnega je na tem : izkoriščanec dr. Puecher je tu, n e v i-dimo pa nikjer njega, ki izkorišča! Država ga ne izkorišča, ker mu da j a mesečno in točno, kar mu gre po zakonu, ne da bi od njega kaj zahtevala. Ako pa bi mislili, da klijentje odvetniške pisarne izkoriščajo odvetnika dr. Puecherja, bi bilo to v navskrižju z vso metodo tržaških socijalnih .demokratov, ki označajo advokate kakor 'izkoriščevalce. Preostaja torej le še okrajna bolniška blagajna. Ali tudi tu stvar ne „štima". V tej blagajni gospodarijo vendar socijalni demokrat« j e ! A komu bi mogla priti pregrešna misel, da bi bili oni, ki dan na dan lomijo kopje proti izkoriščanju, — sami izkoriščevalci! In celo svojega laBtnega ravnatelja in vodjo da bi izkoriščali ! Ne, to ne more biti. Ostaja torej odprto vprašanje : Kdo izkorišča sirote, ki nima na božjem svetu nobenega dohodka, nego nekaj državne penzije, nekaj borih tisočev kron plače pri bolniški blagajni in pa tisto bagatelo dohodkov od odvetniške prakse ? !! Meni gre sicer trda usoda tega moža do srca, vendar ne izključujem, da jih je bilo tudi na shodu zasebaih uradnikov tacih, ki so na tihem zavidali — izkoriščanega d.ra Puecherja. Kako gospodarijo nune ! Ozirom na razkritja, ki jih je prinesel predvčerajšnji „Pic-colo" in ki se tičejo nakupa velikega kompleksa hiše, vil in zemljišč od strani benedik-tink smo prejeli te-le informacije: Rečeni kompleks je bil last neke družbe pri sv. Ivanu. Ta družba je izvedela, da be-nediktinke nameravajo jjkupiti tako zemljišče in jim je ponudila oni kompleks za razmerno jako nizko ceno 300.000 K. Vršila so se pogajanja, ali benediktinke oziroma cerkvene oblasti so zahtevale in se obotavljale s tem nakupom. Slednjič se je družba naveličala Čakati, ker so jo razne okolnosti silile v Stran II * EDINOST« štv. 10S V Trst i, dne 17. aprila 1908 prodajo. Oglasil se je kupec — bogataš Rei- , Mandićau, opis, žaljivega postopanja ningbau3, ki se je pogodil z družbo za 260000 finančnega višega nadzorstva v Kopru K gotovega denarja, toda družba je morala plačati vse pristojbice. S daj pa čujte in strmite : niti dra me seca po te:u so stopile benediktinke z Rei c. k. proti naši narodnosti v dolinski občini. Zdi se pa, da mera Še ni polna. Že kakih sedem let bil je oddelek c. k. finančne straže v Dolini brez nikakega napisa (prej ! jNahajajoči se tu v Varujte se sleparjev iz Madrida! Gospod Alojzij Švica, trgovec in posestnik v Dutovljah je prejel iz Madrida nastopno v italijanskem jeziku sestavljeno pismo : ,Madrid 10. 4. 1908. Spoštovani gospod : ninghausom v pogajanje, ki so tudi dovedla pa je imel popolnoma nečitljiv napis v samo do pngodbe, glasom katere so kupile isti kompleks za 38 0.000 K brez raznih drugih troškov. Isti kompleks torej, ki jim ie bil pred dvemi meseci na ponudbo za 300000 K — pri čemer pa moramo še opaziti, da se je družba nasproti nekema za&nemu slovenskemu duhovniku izjavila pripravljeno darovati 4000 K v dobrodelne namene — so dale benediktinke Židu 380.000 K torej po kratkih dveh mesecih 120.000 K več. ne da bi se dal ni eden novčič v dobrodelne namene ! ! To je — gospodarstvo ! Bošnjaki in Italijani. Prejeli smo : Tu kajšnji laški socijalisti so (kakor ste že poročali j že pred dohodom bosanskega polku žalili moštvo tega polka; zato ni čuda, da del tržaških rudečkarjev nekako zaničljivo gleda bosanske fante. Velika večina meščanov pa simpatizira s temi re3 lepimi korenjaki, ki se vedejo povsodi dostojno in mirno. Mi, ki poznamo nagajivost neke vrsti Tržačanov in ki poznamo tudi energijo naših bosanskih bratov, želimo naj ostanejo naši momci mirni, tudi ko bi jih kaka bedasta ali pijana baraba hotela izzivati. Reagirajo naj le v skrajnih slučajih in naj prezirajo malenkostna izzivanja. Povod tem vrsticam je dal neki slučaj, v katerem bi bilo lahko prišlo do nesreče. V neki tuk. krčmi je bilo polno pijanih ljudi. V to krčmo je vstopila precejšnja družba Bošnjakov, 01 strani pijanih Lahov je nekdo začel izzivati naše mladeniče in skoraj bi prišlo do reakcije, a Bošnjaki so bili ^pametni in so si ie — ogledali bodala, kar je takoj potolažilo izzivalce ! Torej le mirno in oprezno ! Odvetnik dr. Stanko Lapajne, zapriseženi sodni tolmač za ruski jezik, je prevzel pisarno pokojnega dvornega in sodnega odvetnika d.ra K. p 1. Kozica na Dunaju, I, Briinnerstrasse 10. Tržaška volilna reforma. Minolo soboto je imel politični pododsek (dr. Rybar, dr. Slavik. dr. Venezian, Depiera, Zanolla) posvetovanje pri gospodu namestniku. Razpravljanje in pogajanje je nazadnje svršilo s tem, da sta si obe stranki pridržali, da se izrečeta o posredovalnem predlogu g. namestnika. V predvčerajšnji plenarni seji komisije pa sta obe stranki izjavili, da ne moreta vsprejeti namestnikovega predloga. Predstd lik komisije je naznanil ta rezultat gospodu namestniku. Prihodnji teden se bo nadaljevala razprava o ostalem delu volil nega načrta. Da li se bodo pogajanja med Slovenci :n Italijani o političnem delu volilnega načrta nadaljevala — tega za sedaj ne moremo reči. Tržaško redarstvo. Iz delavskih krogov smo prejeli : Z* ta naslov bo marsikaterega bodel v oči. Med tržaškimi Slovani ni redarstvo tako obsovraženo, kakor med Italijani, a je tudi med nami ljudi, ki mislijo, da je redarstvo le neko zlo v breme meščanom. Jaz in z inatio vsi treznomisleči ljudje, smo pa prepričani, da je redarčivo neizogibno potrebno in tudi koristno. Da ni redarstvenih organov, bi malovredni ljudje uničevali blagostanje bogatinov in revežev in bi prišlo tako daleč, da bi postal naš Trst gnezdo samih tatov in roparjev. Redarstvo pa ni koristno le, ker nas brani pred malopridneži, ampak je koristno tudi zato, ker nam varuje nočni počitek s tem, da lovi in kaznuje ponočne raz-grajalce, ki potem, ko so krokali do poznih nočnih ur, rjovejo in tulijo po mestnih ulicah tako, da človeku, ki je po dnevu težko delal in ki potrebuje nočnega počitka, ni možno spati. Posebno pod sedanjim redarstvenim ravnateljem se je mnogo storilo v pomirjen je živcev meščanstva in upanja je, da se bo zapričeti boj proti nočnim razgrajalcem nadaljeval z vso energijo. Jaz bi priporočil še neki drugi lek, ki bi mnogo pripomogel v potolaženje razdraženih živcev med meščanstvom in to je : zabranjenje pokanja z biči. Po drugih manjih mestih je pod kaznijo zabranjeno pokanje z biči. V Trstu pa sme vsakdo pokati na vse pretege. Ko se človek, osobito po leti, vrže, da bi zadremal kake pol urice, prihaja mimo voznik, ki neprestano poka, kar človeka, željenega počitka razburja, ali kakor se pravi : naredi nervoznega. Tudi uradniki po pisarnah trpe vsled rednega pokanja na ulicah. Prosimo torej, naj se posnema druga manjša mesta in naj se zabrani ta neumni in nepotrebni „šport Ali, predno zaključim, moram nekaj posebno naglasiti : s tem, da povdarjam potrebo redarstva, nikakor ne mislim opraviče vati zlorab, ki se tu pa tam dogajajo od strani osobja redarstva, bodi da se ta godi iz nevednosti in nesposobnosti, bodi iz ani-rnoznosti in zlobnosti. Tudi bibe so in često hude hibe na redarstvu, ali institucija kakor taka je potrebna in koristna. Nekdo. Žaljivo postopanje višega finančnega inspektorata v Kopru. — Pod tem naslovom je prinesla „Edinostu v it. 102 od 11. aprila t. 1., & dan prej pa „Balkan" pođ naslovom „Interpelacija zastopnika Matka nemškem jeziku) in stranke so morale neštetokrat povpraševati, kje je oddelek c. k. finančne straže. Po dolgih sedmih letih torej je spet napis zagledal beli dan, toda glej vraga spet : samo nemški (K. k. Fmanz-Wach Abteilung), kakor bi bili kje gori na Gornjem Avstrijskem. To je menda zasluga g. c. k. finančnega višega svetnika dra-Premude. Vodja oddelka c. k. finančne straže pa je bil še toliko previden, da ie napis nabil na hišo na dvorišču, oddaljeno od ceste kakih 10 metrov in ne pri cesti, ker se je menda bal, da bi to nemško ličnost zadela kaka taka neprilika kakor samoslovanski napi3 g. Gorenjca v Trstu. Ta strah pa je bil po vsem neopravičen, ker v Dolini nismo še oblizani z dvatisočletno kulturo. Gledali pa bomo, da zakonitimi sredstvi odstranimo ta neopravičeni napi««. Poleg tega je napis še nabit na takem mostu, da je za občinstvo, kateremu je namenjen, brezsmiselen, ker je več nego 10 m od ceste oddaljen in na dvorišču zaprt, da ga vidiš komaj, ko si pred vratmi pisarne c. k. finančne straže, torej ko napisa — ne potrebuješ več. Potovale c. Resnica o železničarskera gibanju. Z ozirom na stvar samo, smo dosedaj molčali - da bi stvari ne škodili, nismo hoteli drezati vanjo. Sedaj je stvar rešena in ni torej več vzroka molčati. Kakor smo že večkrat povedali na shodih ni imela lanska pasivna rezistenca na državni železnici prav nikacega vspeha. Železničarji smo morali po pasivni rezistenci vsprejeti ono, kar nam je bilo železniško ministerstvo privolilo še pred pasivno rezi-stenco. Kopač je sicer trdil, da to, kar nam je žezniško ministerstvo privolilo, ni nič dražega, nego klofuta v obraz, da tega ne smemo vsprejeti. Vsled tega smo uprizorili pasivno rezistenco, od katere smo odjenjali za ravno isto, kar nam je bilo dano že prej, za ravno isto, kar je Kopač označal kakor klof uto ; le z razliko da smo po pasivni rezistenci morali to vsprejeti kakor zaslugo socijalne demokracije, kakor Kopačevo pridobitev v naš prid. Seveda sedanjim, na novo v Trst doseljenim železničarjem to ne gre v glavo, ker se jim zdi — in tudi je — pregoro-stasno. Po pasivni rezistenci je pa mej železničarji zavladala taka apatija za socijalno-de-mokratično organizacijo, da je naposled ostal v organizaciji le še odbor iste, namreč Kopač in pičlo število njegovih ožjih privržencev. Da pridejo temu v okom, da zopet privedejo izgubljene ovčice v lastni hlev, so oni lansko poletje sestavili neko spomenico. A zahteve te spomenice so bile take in tako sestavljene, da je moral vsaki pameten človek že v naprej vedeti, da ne bodo nikdar rešene. Mej tem se je vBtanovila ,Narodna del. organizacija', in takoj je pristopilo k njej veliko število železničarjev, posebno onih državne železnice. Kmalu smo začeli državni žolezničarji včlanjeni pri N. D. O. pretresati, kaj bi se moglo storiti in kaj bi se dalo doseči aa nas. Vspeh teh pretresovanj je bil, da smo sklicali 3 shode. Na teh shodih smo sklenili sestaviti 3 spomenice, in sicer eno za definitivne vslužbence, eno pa za provizorične delavce državne železnice, Sestavili smo obe spomenici in ju odposlali na pristojno mesto. Zahteve, ki smo jih stavili v teh obeh spomenicah, mora vsaki pošten in pameten človek priznati za opravičene. Za definitivne vslužbence »mo zahtevali: doklado za Kras in stanarino po dunajski stopinji. Za provizorične delavce smo pa zahtevali, da se določijo 3 stopinje dnevne plače, in sicer K 3'20, K 3*40 in K 3*60. Za oboje pa — za definitivne in za provizorične — smo zahtevnli, da se da odškodnina za čevlje vsem onim, ki so vslužbeni na postajah, namreč takozvanemu ,,Station3perso-nalu". Poleg tega smo pa zahtevali, da se delavcem na progi, takozvanim ,.Bahnarbei-teriem" skrajša delavni čas od 11 na 10 ur. To je bilo meseca decembra lanskega leta. No, na večkratno naše drezanje stvari na Dunaju za odgovor na ti dve spomenici, smo mi dne 3. marca t. 1. dobili zagotovilo, da se privoli doklado za Kras, a glede pro-vizoričnih delavcev da se to vprašanje reši v smislu naših zahtev. Glede zahteve tičoče se stanarine se nam je pa naznanilo, da se da vsakemu po K 50 podpore. Ia to podporo smo tudi v resnici že dobili. To zagotovilo smo mi — državni železničarji včlenjeni pri N. D. O. — vdobili dne 3. marca t. 1. In takoj četiri dni pozneje, dne 7. marca, ko so namreč zvedeli za to vest z Dunaja, so Kopač in njegovi privrženci sklicali svoj shod na katerem so hoteli prikazati N. D. O. kot nasprotno železničarskemu gibanju. To, kar smo državni železničarji sedaj dobili, je bilo obljubljeno že dne 3. marca t. 1. Pa bodi dovolj za danes. Povrnemo se še na to in prihodnjič povemo o tem več. Odbor skupine drž. železničarjev Narodne delavske organizacije, zaporu radi bankerota, prihajam s prošnjo, da bi mi pomogli, da pridem zopet v posest svote 1,200.000 frankov, spravljene v nekem k^včeku, ki je depo-zitiran na neki staciji na Francozkem. V ta namen je potrebno, da pridete Vi v Madrid, da drignete sekvester nad mojo prtljago s tem, da plačate .kancelijerju' troške mojega procesa, da si prisvojite neki skriti kovček, kjer držim skrit ček na 45.000 frankov. Ta ček je izplačati prinositelju s potrdilom železnice, neizogibnim za dvignenje kovčeka s postaje. V odškodnino Vam odstopim četrti del svote, to je 300.000 frankov. V bojazni, da Vam to pismo ne dospe, bom čakal na Vaš odgovor, da podpišem se svojim imenom in da Vam dam obsežnejih pojasnil. Ker pa tega odgovora ne morem dobiti direktno v ječo, odpo-šljite brzojavko mojemu zvestemu slugi, ki mi jo zanesljivo dostavi, in sicer tako le sestavljeno : ,Louis Sanz Bartero entresuelo izgmierda, Madrid. Famiglia buona, Sirza'. Pričakovaje Vaš odgovor Vam priporočam najstrožjo tajnost in se po Ipisujem samo H. de A. Predvsem odgovorite z brzojavko in ne pismom* To pismo smo prevzeli kolikor možno doslovno. Kakor se vidi stilizacija ni povsem jasna. Ni dvoma pa, da je to zopet poskus drzne sleparije, ki se redno ponavljajo s pismi iz Madrida. Ker je verjetno, da so taka pisma prejeii tadi kje drugod po deželi smatramo za svojo dolžnost, da svarimo naše ljudstvo, naj nikar ne gra na lima-nice takim drznim sleparjem. Občni zbor „Tržaškega podpornega in bralnega društva v Trstu" se je vršil minolo nedeljo popoludne v društvenih pro štorih ob precejšni udeležbi. Zborovanje je otvoril gosp. predsednik Miloš Kamuščič. V svojem nagovoru je primerno pozdravil navzoče člene, cmenjal delovanje odstopajočega vodstva in odbora, ter pojasnil vspešnost tega delovanja odbo-rovega, Iz tajnikovega in blagajnikovega poročila, ki sta bila enoglasno vsprejeta, je občni zbor izvedel natančneje podatke. Koncem leta 1907 je štelo društvo 4 častne, 1 usta-novnika, 9 podpornih, 1232 rednih možkih in 124 rednih ženskih, skupaj 1370 členov. Slučajev bolezni je izkazanih 664, v mestni bolnišnici se je zdravilo 59 udov. Izplačalo se je podpore K 15.597 80, na zdra vila in zdravilna pripravila K 2769*17, bolnišnici K 1980*16, pogrebnine in porodnine 438 K, itd. Tudi iz upravnega zaloga je več udov v izrednih slučajih dobivalo podporo. Društvo je imelo z vsemi dodatki v letu 1907 skupnih dohodkov K 32.277 90, skupnih izdatkov K 28.434*58, tako, da iznaša denarni promet K 60.7I2'48. Izredno velikemu številu bolnikov, je posledica tudi več troškov, vendar je čistega prebitka K 3.843 32. Bolniški zalog se je iz navedenih vzrokov v tem leta v primeru lanskim zmanjšal za K 251*60; upravni zalog se je pomnožil za K 1565 62 ; penzijski zalog je pa narastel za K 2529*30, torej ima ta zalog koncem leta 1907 K 18.89452. Društveno premoženje vseh treh zalogov iznaša 31. decembra 1907 K 50.545 90. Ker je pregledovalec računov Ivan Gu-stinčič v imenu pregledovalnega odbora izjavil, da so našli društvene račune v popolnem redu, je občni zbor enoglasno potrdil preči-tane račune ter podelil vodstvu ia odboru absolutorij za upravno leto 1907. Tudi v tem letu ni neizprosna smrt pozabila na naše ude; v večnost so se preselili : Ivan Rebek, Vinko Mikuletič, Ivan Tožon. Ivan Venika in Ivana Ceglar. Ob točki „razni predlogi" se je vnela precej živahna debata o podeljenju neke izredne podpore, katero je občni zbor tudi primerno dovolil. Veselični odsek je v minolem leta vedno marljivo deloval, kar je za našo mladino vsekako koristno, ker se tako ista ne izgublja o nedeljskih urah v drugih nevarnih družbah. Ta odsek je priredil svojim členom tudi lepo zabavo na Silvestrov večer. Knjižnica se je pomnožila. Z vese- j ^^ SQ . v tukajšnjo bolnišnico ljem pa moramo beležiti, da so naši udje'iAO J J J kaj pridno segali po knjigah, ker spoznavajo sami, da jim knjige bistrijo um. Društvo je bilo naročeno na razne časopise in so bili isti vsaki čas na razpolago v druSUeni dvorani. Jernej, Gomišček Andrej, Lumber Fran, Adamič Filip. DodiČ Štefan, Štefe Lovre. Turk Anton, Jerič Ivan. Pregledovalni odbor: Gustinčič Ivan, Antončič Matija, Vatovec Anton. Mirovna sodnija : Umek Ivan, Knlan Andrej, Kukanja Anton, Kraševec Martin, Ostronška Fran. Ženski odbor : Kova«:« Franja, Purkart Marija. Kukanja Ema, Konečno je g. predsednik priporočal, naj ;se naši členi tudi nadalje vestno oklepajo tega društva in naj mu pridobivajo novili udov. Potem bo to društvo še bolje napredovalo in razcvitalo. Poroke, rojstva in umrljivosti. Od i. do 11. aprila poročilo se je v tržaški mestni občini 8 parov. Rodilo seje 137 otrok in sicer 75 moških in 62 žensk ; od teh 31 nezakonskih. Umrlo je 99 oseb. in sicer 54 moakia in 45 ženskih ; od teh 25 izpod enega leta. Nazaj iz Amerike. Včerai opoladne j® priplul v Trst iz New-Vorka. dotaknivši se Napolja, parnik A. A. „Laura* s 866 poaažiri od teh le 7 I. razreda, drugi pa III. razreda. Večinoma so to hrvatski izseljenci, ki se vsled posledic ameriške krize vračajo v domovino. V Napolju so jih izkrcali 909 izseljencev. Hrvatski tečaj ruskega kružoka ne bo imel danes šole radi bolezni g. učitelja Prihodnja učna ura bo v petek po Veliki noči. — Tržaška mala kronika. Velik požar. Livarna Holtova uai-čena od plamena. Včeraj ob 8.50 zveier je vratar delavnice za izdelovanje strojev in kotlov z združeno livarno kovin Thomas Holt v ul. Ferriera 20 na vogalu v. Conti, pritekel na glavno postajo ogojegasesv v ul» Alfieri in naznanil, da je v zavodu izbruhnil požar. Nekoliko delavcev, ki so delali izvenurno v delavnico, je zapazilo, da se je iz neznanega razloga vnel ogenj v oddelku za mehaniko v pritličju paralelnem z ulico Conti, kjer se nahajajo vsi najvažnejši stroji, in se je od t«d razvijal z izredno naglostjo na oddelek modu-listov v prvem nadstropju. Prišli so v naglici ogniegasci ped povelj-ništ7om kap. Paoli in poroč. Chaudvic z dvema vozovoma. Ko so prišli ognjegasci, se je bil požar že nevarno razvnel: visoki plameni so švigali v zrak in tisočero isker in gorečih polen je kresalo daleč na okrog. Ognjegasci so se takoj lotili težkega dela, da omejijo na-daljni razvoj ognja na. rešitev tovarne pa ni bilo več niti misliti. Okolo 10. ure je priila na požarisče brisgalnica na par in so jo postavili v u;. Gonti pri poslopju ubožnice. Pet ročnih hi-drantov ia dva na par so neprenehoma izlivali potop vode na požarišče. Ob 11. uri se je posrečilo lokalizirati požar. Malo poprej se je /. velikim ropotom usul strop višjega nadstropja in veter je stavil v nevarnost tudi bližnje hiže. Na to so zlasti pazili ognjegasci. Na lice mesta je prišel g. Thomas Holt, titular tvrdke, in ravnatelj tovarne inž. Doria, nadalje mnogo uradnikov policije z ravnateljem Manussi na čelu. Oez sto delavcev ostane brez službe, ker so vsi lesni modeli zgoreli in so vsi stroji od ognja ic vodo po polno on i poškodovani. Škode se še ne more ceuiti, ali j 3 znatna. Tvrdka Holt je sicer zavarovana. Okolo požarišča Be je nabrala velika mno-ž:ca Ijudij. Ognjegasci so delali še davi, toda nevarnost je odstranjena. Umrl vsled nezgode na delu. Delavec Blazica, ki je — kakor smo poročali — ponesrečil pri delu v čistil-'"ci riža. je včeraj zjutraj v bolnišnici umrl. Zvijačno dekle. Aretirana je bila včeruj dekla Matilda R. iz Dravel? pri Ljubljani. Premetena dekla je bila zadnjič v službi pri gospej Ernesti Wolfert v ulici Molin grand . od katere je dobila nalog, da nakupi nekoliko stvari. Zato je dobila zne3ek K 22*50. Dekla mesto, da bi plačala blago, je vpnrabila kredit ki ga je uživala gospa pri raznih trgovcih, j6 dala kupnino vpisati na račun iu si ie pridržala denar. Policijski uradaik pa jo je poslal v zapor. Starka, ki si je V3led padca zlo mila go!enico. Osemdesetletna Katarina Fer-fda iz Senožeč padla je včeraj doma tako nesrečno, da si je zlomila desno goleniao. Fantič, ki je padel iz 111. nadstropja Včeraj zjutraj je bil vsprejet v tukajšnjo bolnišnico desetleten fantič Angelo Bullo, ki ga je oče sam spremil iz Pirana. Ubogi otrok je imel težke notranje poškodbe ; padel je nam- Ker se ni nihče več zglasil za besedo je ; reč iz svojega stanovanja v Piranu s III. predsednik proglasi? izid volitev novega vod- nadstopja. . stva in odbora. Izvolieni so bili v vodstvo S Uhani Manje. Brat in sestra aretirala, sledeči: predsednik Milo S K a m u š č i č, Marija Cibron, stanujoča v ul. Fontana 1 l/I. I podpredsednik Josip Rože, II. pod- je posedovala par zlatih uhanov, ki so jo bih predsednik Čudvot Matija, I. tajnik stali 150 Kron in ki jih je vedno skrbno Š o r n Josip, II. tajnik Kože Josip shranjevala v mah škaljici, zaprti s ključem mlajSi, knjigovodja Ivan Škedelj in in položeni v neko škrinjo njene sobe. Pred-Anton Kuštrin, blagajnik G r e g o r i č včerašnjem je Cibronova doživela grdo razo-Josip, gospodar Tavčar Josip. Od čaranje! Dragocenega zaklada ni bilo več. Ni borniki: Kovačič Ivan, Kovačič Anton, To- hotela verjeti svojim lastnim očem; začela je mažič ivan, Gasperčič Fran, Žetko Ivan, prebrskati vse in spravila vBe v nered: vse Rolih Anton, Rebek Fran, Legiša Josip, zaman. Uhani so jej bili vkradem. Ali od Zabrič Ivan, Majcen Miloš, Bunc Rudolf, koga? Po dolgem pretuhtanju je padel njen Tomažič Fran, Germek Gabrijel, Novak Anten, sum na neko njeno prijateljico Joiipmo N., TroSt Fran, Babič Josip, Počkar Fran, Ren- staro 19 let, dninarico pri sklad&ču piva 5elj Iran. Namestniki: Katelan Fran, Gsrbec Crocera it, 12, ki je rečkrat hodila po njeni V Trstu. 17. aprila 1908 »EDINOST« štev 10S Stran 111 hiši. in je celo večkrat obedodaia pri njej. Ne da bi se dvakrat premislila, je šla na policijo ovadit prijateljico. Ta le je bila včeraj aretirana in je tudi po dolgem obotavljanju priznala svojo krivdo. Kakor sokrivec je bil aretiran tudi njen brat Rudolf star 27 let. mesar, ki je poskusil zastaviti kradenino. Uha-neso rešili in brat in sestra sta se priselila v ul. Tigor. _ Naše gledališče. Ker je bila gledališkemu vodstvu od raznih strani izražena želja, naj bi o velikonočnih praznikih ne bilo predstave, se na Veliki ponedeljek napovedana predstava ljudske igre ^Revček AndrejceJc* ne bo vršila. Prihodnja predstava bo potem v nedeljo dce 26. aprila z veselo-igro rV ječ i", v kateri bo gostoval g. Danilo iz Ljubljane. Zaključna predstava sezone bo 3. maja. Društvene vesti. Veselica v Barkovljah za ljudsko knjižnico. Pevsko društvo „Adrija*4 in akad. fer. društvo „Balkan" priredita na velikonočni ponedeljek ob 5. uri popoludne v barkov-ljanskem Narodnem domu veselico, pri kateri sodeluje iz posebne prijaznosti gospa Zotka Štularjeva; dalje tamburaški in pevski zbor društva ,.Adrije", akademični kvartet in dramatični odiek društva „Balkan". Izmed raznih točk programa naj omenimo komično opero ,.lz dijaških let~ in dijaško burko „500 čistih"4 ; prva je že na zimski prireditvi društva „Balkan" zelo ugajala in je bila tedaj obča želja, da se kmalu ponovi; druga bode vsled svoje originalnosti in humorističnega kolorita gotovo tudi ugajala, — Cisti dohodek prireditve je namenjen ljudskim knjižnicam v Trstu in okolici. Tržaško kolesarsko društvo .Balkan' priredi, kakor že omenjeno za velikonočne praznike društveni izlet v Gorico. Odhod bo skupno (ne v dveh oddelkih kakor je bilo poročano včeraj po pomoti) in sicer točno ob 6 uri zjutraj izpred društvenih prostorov ul. Stadion čt. 19. Opominja se da je pot izbrana najlepša in naj prijetnejša za vse kolesarje, ter se zagotovila da more tudi najšibkejši kolesar napraviti to turo. Izprožila se je bila misel med nekaterimi kolesarji, da bi kedaj obiskali tudi Simon Gregorčič ev rojstveni kraj. Mi podpiramo z veseljem to lepo misel ter kličemo že danes slovenskim kolesarjem : Na svidenje v „planinskem raju !w Pevsko društvo „Danica* na Konto-velju vprizori na Velikonočni ponedeljek v dvorani „Gospodarskega društva" L. Anzen-£ruber-jev ljudski igrokaz „Krivoprisežnik". Začetek ob 5. uri popoludne. Odbor „De.avskega podp. društva naznania spojim členom da se letni občni /bor dne IO. maja t. 1. in ne dae 26. aprila kakor je bilo objavljeno v listu „Edinosti". To pa radi nepredvidjenih zaprek. „Narodna Čitalnica v Rojanu" priredi dne 3. msjnika v dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah svojo prvo ietošajo vrtno vese-Hco z igro. varite, šaljivo pošto in plesom. Natan«-neji program in drugo objavimo prihodnjič. „Klub dram diletantov" na Prošeku vprizori prvo majnikovo nedeljo ljudsko igro „Na sodni dan". ftlar. delav. organizacija Danom N. D. O. se javlja, da bode društveni urad radi velikonoč. praznikov zaprt >d sobote opoludne do torka zjutraj. Pač pa boda bralna soba odprta drugi prazoik. v ponedeljek, od 9 ure dop. do 1. ure pop. Vodstvo. Na Velikonočni ponedeljek priredi N. D. O. javni shod v Biljah na Goriškem v prostorih gostilne Jos. Nemeca. Darovi. Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu je plačala Antonija Mezgec iz Skednja št. 94 za pok. Jerneja Praznik iz Skednja glasom oporoke 4 K. — Srčna hvala ! Za moško podružnico družbe sv. Cir. in Met. je nabrala v Kopru g.ca Marija Pabč.ć o priliki plesa društva „Zvezda" 13 K 13 stot. Denar hrani uredništvo. Ženski podrž. družbe, sv. Cir. in Met. sta pristopili kakor novi udinji : gospa Lavra Z w i 11 e r in gospa Marija Ferrario in sicer kot letnice. Idti podružnici je poslala gospica Gilda Luxa iz družbenega nabiralnika na Prošeku 10 kron. Živele! Vesti iz Goriške. X Ženska stavka. V papirnico v Pod-gari je prestavljen iz Grahveina neki nadde-1 ivec Mermolja iz Vrtojbe, ki mu je izročeno nadzorstvo j^ri spravljanju napirja, kateri posel je jKjverjen ženskam. Mermolja pa te ženske neopravičeno šikanira in 6ekira. Z,-n-ske, nad 60 njih, katerih delo je bilo prej vedno dobro, niso hotele več prenašati Mermoljevih sitnosti in so stavile ravnatel;-stvu pogoj, da odstrani paznika, ali pa opuste one delo. Ker jim ravnateljstvo ni ugodilo, so počele v ponedeljek stavkati. Na nagovarjanje pametnih mož so sicer zopet vsprejele iele do konca meseca ali s pogojem, da se v tem času Mermolja mora odstraniti. Za slučaj, da se to ne zgodi, izjavile so se vse delavke solidarne. Radi šikaniranja je bil Mermolja že v Gottweinu zaboden po neki delavki. x Ko je krava iz hleva ! Večkrat se je že povdarjalo, kako mestno starešinstvo goriško razsiplje po nepotrebnem tisočake na tisočake z nakupom raznih poslopij in zemljišč, o katerih se ve že v naprej, da bodo vedno pasivna in da mestu ne bodo koristila v nobenem oziru. Sicer predpisuje zastareli mestni statut, da mora stroške črez 10.000 konvencijske veljave odobriti deželni odi'nr. ki pa se do sedaj ni brigal za-to. Se-le vsled nameravanega nakupa Pauletigeve hiše v Gosposki ulici, proti kateri potrati so prote-stovali goriški Slovenci, se je vzdramil deželni odbor, čegar člen je tudi župan dr. Marani, in je doposlal mestnemu svetu ener-gčno noto, da brez dovoljenja deželnega odbora ne sme sklepati nobene kupčije in najemati nobenega posojila v znesku črez 6000 kron. Ta odlok se je izročil pravnemu odseku v pretres in svoječasno poročilo. Krava je iz hleva in cdlok je vdarec po vodi ! — x Slovensko lovsko in strelno društvo za goriško mesto in goriško deželo se snuje v Gorici. Osnovalni odbor vabi vse prijatelje lova in strelbe na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil t Gorici dne 26. aprila ob 10. uri predpoludne ▼ hotelu pri „Zlatem jelenu" in na katerem bo razgovor o društvenih pravilih in društveni členarini; vspreje-mali se bodo členi po osnovalnem odboru ter se bo volil društveni odbor in pregledniki. Priredi se strelišče v Gorici, kjer naj bo vsak tovariš v ugodnem času nahajal zabave in razvedrila. Sestanki naj približajo prijatelje lova in strelbe, da bodo svoječasno znali bolj varovati lovske koristi nego do sedaj ter naj nudijo svojim členom pouka o strelbi in lovu. Pravila so že sestavljena in se z eventuel-nimi spremembami po vstanovnem zboru predlože vladi v potrjenje. Vesti iz Istre. Dunajski župan dr. Lueger je prispel na Brionske otoke. 1. Deželna razstava istrska v Kopru. Pripravljalni odbor izvoljen na zborovanju v Trstu dne 17. novembra je bil sestavljen tako-le: častni predsednik dr. Ludovik Rizzi, deželni glavar; predsednik Jernej Sardotsch ; tajnik deželni poslanec Nikolaj Zarotto ; predsednik trgovske in obrtne zbornice v Rovinju Josip Q iarantotto, deželna odbornika Avguštin Tomisi in dr. Inocent Chersich. Ta odbor se Je sedaj spopolnil z gospodo: Jtrnej Fava, c. k. viši gozdni komisar, dr. Andrej Amoroso, ravnatelj istrske družbe za arheologijo in domačo zgodovino, Maksimili jan Brunner, predsednik zavoda za povspe-ševanje malih industrij, dr. A tili j Riinaro, deželni bibliotekar-erhivar, inž. Ivan B^nusri, predsednik paroplovne družbe Istra-Trst, dr. Anton Pogatscbnig, deželni računski svetnik, prof. Ivan Krotnik Cucovicb, ravnatelj deželnega agrarnrga zavoda. Anton Fontanot. tajnik dež. kulturnega sveta, inž. Ermanno Corretti tehnični ravnatelj zavoda za povspe-še vanje malih industrij, Karol Baxa, dr. Karol Nobile, Fran Trampuš c. k. učitelj poljedelstva, Tomaž Fiiihauf c. k. viši kmetijski nadzornik, in Just Catolla. Ta odbor je imel minolo nedeljo svojo prvo sejo v Trstu v mali dvorani borznega Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banke) Sprojem« od IS. do 1. In o«l 6. Ia pol do 6. ta pol pop Novo skladišče zgotovljenih oblek A Is Liri. „FIBTOraiA" TRST, ulica Scorzeria štev. 4 (yogal ulica Arcata) TRST SCCŽT* Velika izbera oblek in kostimov. Moške obleke iz modernega blaga srhi. 6 50, 7 50, 8 50, 9 50, 12 50 in ver. Obleke iz finega blaga, za dečke gld. 4 50, 5 ">0. 6 50, 7-60 in vee. Velika izbera Paietots zadnje novosti, za moške in dečke po gl. 6 50, 7 50, 8-50. 9 50, HoO in več Obleke za otroke po gld. 1*20, I 50. I 80, 2 20. 2*50, 3 50 in več (vsake kakovosti in oblike). Bogata izbera. hlač za delavce, predpasnikov za prodajalce, jopičev za uradnike, srajc vsake kakovosti in barve. Modrih in rumenih montur za delo in belih jopičev. Vse po najnižjih cenah. I i Prilika! Y pflajalici izotopi otM in Krojatinci (►//////////.////-✓///////..v//////////////' M. FARCHI, Trst ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej v uL delle Legna prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač gpr Najfineje blago. Cene čudovito nizke ! Pozor na :: nasloo! Nova prodajalnica :: z veliko izbero hišnih In ^--Kuhinjskih predmetov po najzmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, Junior Kovi salon - te originalnih modelov UiftilOT n trni imt in otroKi. Pranje in okraSenje klobukov, kakor tudi preskrba modistinjam. de Gresosio ulica delle Poste štev. 3. Trst — Goldonijev Trg št. 10, II. naristr. pohištvo | solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele italia TR8T — Via Maloanton 7 Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd- Bremen (NORDDEUTSCHER liliOVD ~ BREMEN) Redne parobrodne črBremena v Nov York, Baltimore, G&lvustun, Buenos Alres kakor tudi po pristaniščih južno Azije. _ Avstralijo itd. itd.-- Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih parnikov, z d vem?, vijakoma za transoceanske vožnje, od kaierih 30 s 15-000 ton.; 11 velikih parobrodov z» prevažanje blaga ; 2 velika pamika za vnž-banje; 37 velikih parnikov za vožnje ;.o evropskih moijih ; 11 velikih najmodernejin parnikov v delu ; 156 manjših parobrodov. Vsega skupaj 395 parnikov, od katerih 17;.' brzih, opremljeni z modernim komforten. ——- BRZI PARNIKI — ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na Glavni zastopnik o Trstu Piazza Giuseppina I. F. STUMPE TELEFON štev. 20-68. r ■ i.ui • k i ti« ri iin.r.ii i.it i ■ i»j it i i i ■ ll.LI*i MTO» Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graškepoalards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. toniiHMfini ni i j Kdj^ju ii imniiiiiii i i u Denarna posojila v veaken znesku, proti Jamstvu, zim o rej o dobiti oseb« vsakega sloja te-llko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnini povračili. Hipotekama posojila v vsaken znesku se dajejo po želji strack preti prinernim sbrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se Jo na JOSIPA ZIDAKI*, mlica della C&serma it. 14, I. nadet od 9.—12. prsdpol. Ia od 3.-6. popoludn« 0 priliki Velikonočnih praznikov -- m izdeluje ■---- StaMiiento Triestina di Panlficio (deli flrnfla) Potice In Presnice s svežim pristnim alpskim maslom ter jamči, da izhaja lepa ramena barva POTIC edino od sveilh jajc brez primeša kake barve. Izdelovanje se vrši ▼ dobro urejenih čistih prostorih in odgovarja vsem najstrožjim hlgljenlčnim zahtevam DOBIVA 8E V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu e TFKnriMfl rnniNfl prirejena v Trstu Rafaela Godina, lekarna Jla Jla^nna delU Salnte" pri MLfvUvinn uUL/liin odlekarnarjev: sr. ]a .obu in Josipa Sodina, lekarna JM 3gea' fanicto 4 Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta, se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti anticipatni pošiljat vi zneska 7 K franko pošt, in zavoga. Stran IV »EDINOST« štev. 108. V Trstu dne 17. aprila 1908.1 r>oflopja pod predsedstvom gofcp. Jerneja Sardotscba. Predsednik je poročni o raznih korakih, storjenih v to. aa se pridobi podpora •d strani raznih interesiranih javnih uprav. Vapeh teh korakov je nadobuden. Razvila se je živahna razprava glede obsežnosti, ki bi se jo moglo dati tej razstavi. Končno je bilo sklenjeno, da se razne stroke — agrarna, industrijama, komercijalna, umetniška, topo-gratičua, sportra — poverijo kompetentnim tehnikom v proučevanje. Ti tehniki, podpirani od pred°edništva. predleže v kratkem dotičnu poročila, na kar pripravi odbor materijal, ki se predloži v pregled u deležni kom na prvem shodu. Predsedništvo bosta podpirala na njega uelu tudi gg. dr. Karoi Nobile in Karol Ba*a, ki bosta poslovala kakor tajnika. Vesti iz Kranjske. Umrl je včeraj v Arku na južnem Tirolskem v starosti 68 let g. Fran Kollmann. I veletržec v Ljubljani. Pokojnik je bil eden: najugledcejih meščsnov ljubljanskih, predsed- j pik „Mostne hranilnice ljubljanske" in pod- i preds laik Trgovske in obrtne zbornice"4, j Truplo prepeljejo v Ljubljano. Vesti iz Štajerske. Zasulo je minoli petek pri Sv. Boliaaku j v Sic venskih" goricah 17 letnega hlapca J. j Mtrca pri koranju peska za posip. Ko so j odkopah zemljo, so našli truplo vso fctrto z odtrga.».o reko in brez glave. Razne vest?. Premoženje predsednikov francoske republike. Prvi predsednik tretje francoske republike Thiers je vladal 27 me- tecev. a se ni o bogat* 1. Oženil se je bil bogato in dobival je ogromno honorarjev za svoje delo: „Zgodovina konzulata in cesarstva". Ko je umrl, je zapustil 8 milijonov frankov. — Maršal Mac Mah on je živel edino le od svoje maršaUke plače, ki za takega gospoda ni bila prevelika. — Trotji predsednik Ju'es Grevy je dobival do leta 1879 letno rento 20.(H)0 frankov, a ko je leta 1891 umrl, ie zapustil 6 milijonov frankov, ki si jih je prihranil. Sadi Carnot je vse izdal, kar je od države dobil. Imel je 50.000 letno rente, ki jo je zapustil svoji vdovi, ki vsled tega ni predela pokojnine od države. — Kazimir Perier ima premoženja 40 mil. fraokov. — Faure je bil industrijalec in precej premožen. — Loubet je bil nasproti Perici u siromak. — Fallieres živi zadovoljno s svojo predsedniško plačo. Stara odlikovana žganjarna TRST — Goidoni št. 6 TELEFON S94 prodaja neobhodno potreben ciper za tradicionalne potice ter loči dobroznano marsalo po 80 kraj cerje v liter. Hočete se prepričati? c bi sil te velika »kladi&s P&?fJ@ »dove Salarini »•»nte ef«ISa Fcb:a 2 )|> ul. Post« »u»v# * (vogal Torrunte). }|> *AUaCitti41 Lrafe* Velik izbor izgotovljaaih oblak sa mo*ke. tcsMio ra^nib pnietnto*. Obkrka dom in delo. D®!aYit -ahlrSrt*. Tirolski loden. Nepremo&jivi plažCi (prirtc »pocijalitet*: biagpo to- i a. iBOternsV* iIzeotovijiuo *e obleke po meri po naj noveli tocnn. soJ:* io elegantne p« nizkih Itssf Išče se dve dekli za kuhinjsko delo. Ponudbe na ..KOTEL BALKAN Pnroolfa l/Iot ?ilijalka na ri!l Co2\a ElIGli Opčinali 176 n. Podpisani prodaja naravna vina lastnega pridelka iz lastnih vinogradov, nahnjajočih se v okolici Poreča. CENE : v sodih najmanj werau 5« utrov BRZOJAV. Naznanjam slav. občinstvu in cenjenim odjemalccm. da sem prevzel prodajal 11 ico špecarijskega in kolonijalnoga blaga od l.orenza Tamaro v ulici della < Jnardi štev. 4'J pri sv. Jakobu ter «;e toplo pripoi čam slavnemu občinstvu ter cenjenim odj« na ilcem za obilen obisk udani SVOJI K JOSIP BIŠČAK SVOJIM ! v sodih najmanj f»<> lit. Vino belo Domači tropinovec po 16 kr. liter 99 20 ,, f) 60 „ Crevljarnica Za trgovce cene po dogovoru. Razpošilja se po povzetju. — Vračunjene sodo ve se jemlje nazaj, uko so nepokvarjeni in prosti prevoza. |yan Stan|ch veleposestnik v Istri. SklaAifče izfotOTljenih oblet in izdelanih losov za mh obleke A Fontla, Trst ulica Barrie^a vecchia 31 — 31 SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago po jako nizkih cenah. Baldinelli €!eganca, trpežnost, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. Sprejme se naročila za nepremočljive postole. pravljanja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil čevlje. Trst, ulica Crosada štev. 5, Tm (Vogal ulice Punta del FornoJ. ooooq©©o©OO^OOCOI Df. Jurij fl. Magiich |Velika izbera manifakturnega blaga za moške |in ženske obleke in. razne druge___________ pfOtt -----ulica Madoiiiilna štev. 11| Družinski oče, te praznike peljal svojo družino, naj pride h Koeieu na Belvedere štev. I7, kur pije lahko najboljši teran po 56 kraje, -liter. r»58 Vn0;Dm se ua kmečka hiša in zemljišče. II d J ČIM _ Najemnina letnih Kron 4C0. — Metzger, 74 ulica Romagna. 552 Vsak človek, ki hoČ2 piti o praznikih pristni kraški teran, naj ga pride pokusit h Koaiču, Belvedere 17. 561 nCMirn °dpre jutri, aoboto 18. t. m., v Bar-U077llL»U kovljah Jakob Pertot (pendla) 721 Rrc 'ntarnr ne nikJer dobrega kraškega Ol C^pidullu ;erana. smpak za 56 kr. liter pa pije* za praži ike pri KosiČu na Belvederu štev. 17. tajboljfci teran v Trstu. 560 Pri Ho n delavec, pripraven za vsako delo se rnUClI Poprašati: ulica Fornace §t. 1 A, R. Neumann Srsi, Co ss štev 22 Velikanska zaloga modernega obuvala Amerikanski crevlji JCvmdtliC Higijenični crevlji ChaS^Ila Obuvalo za šport in lov. — Neprskosljiva kvaliteta. — Elegantne oblike. inženir geometer| SODNI IZVEDENEC Trst, ulica S. Nicolo štev. 34| — sprejme — po zmernih cenah vsako civ. inženirsko delo, raz :: delitev zemljišč in načrte :: za tabularne svrhe. GOQOQGQOQOOOOOG®\ ■HBsa Pekarna in slaščičarna Alojzij Gkil TRST - ulica Caserma štev. 17 - TRST Podružnica : Trg Caserma štov. 4 je preskrbljena vedno s svežim kruhom tudi slaščiofmi in iladklml prepcfienol prve vrste. Pobiti je tudi milanski kruh laatrepr«-iadcika ter vsakovrstna tu- In Inozemska vina ———— ln likerje. Tvrdka z .osom E|VJ?iJ > SEQRE Hllllil'lIMI I i I M M I : : Mehanična delalniea : : avtorlzovana z a napeljavo vode in plinr GUIDO SAMBO Zastoju!* (HUtOTaie loraroe žiamoloiov Tsodor PisSič: GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasQ.T, / in specijelne plošče na izbero. 0 Skladišč« gramofonov, svetilk, aparatom za Auerjevo loč. mrežlo in oevi. U PopriTljan.i« kole«, gramofonov, uiotoror ua pliu aIi iv ..-zin, elektrićaih in tsako mebauićuo Jtl«. | Jrst, piazza San francesco 5'^ssisi 8. iKOOOOHC i 0 0 d 1 »SHO OOO! OOOOKTe ▼rata 13. 547 Trstu Kdo ve za najboljši kraški teran v Tratu '.' Pridi h Kosiču, Belvedere št. 17, kjer ga dobiš po 56 kr. liter. 560 Rihenberk pod Štanjelom je najlepši kraj Vipavske dolioe. — Gostilna Liče n nudi tečno postrežbo, izborna vipavska vina teran kraški in Steinfeldpko pivo ; 21 sob za prenočišča. — Maks Ličen, gosti ničar. 551 Šivilja Slovenka skim gospem v mestu in na deželi; uči tndi v šivanju in tehničnem rezanju, • ene nizke v po dogovoru. Via S. Nicold štev. IS., ■ I. desno. Svigelj. 47] jTnnoto ivhora oblek za mcžke in de5ke wUyaid IZUcid od gld. 5— naprej rAl baon mercato". ulica Carducci ex Torrente 31. Prodaja tndi na obroke._ _1349 Stanovanje odda se takoj v najem pri sv. Jakobu: 2 sobi, sobica, kuhinja za 25 kron mesečno. Soba in kuhinja za 17 kron mesečno z dnem 10. maja. Poizvedeti ulicaRaffineria 2, H. nadstropje 533 Cnroimp QO 14 letnesa zdra^ga dečka ta-OUI CJ1IIC OC koj v prodajalnico jestvin v Barkovljah kot vajenca. Nasiov pove ,.Inser. oddelek Edinosti pod štev. 542. (542 Vabim vseh pokušat izvrstnega sikov. terana o priliki Velikonočnih praz Henrik KosiČ, Belvedere št. 17. (501) Modistinja 42, IIL, levo. izvežbana prodaja in izdeluje elegantne klobuke. MoJin Grande 53» Odrta CD takoj meblirana soba v najem, via UUUU OC Lorenzo Giberti štev. 6, vrata 19. 535 flcmirn odPre na Veliko soboto Mihael Vodo-UollllUU pivec, zgornja cesta v Barkovljah, (10 minut poti od trdnjave na Greti proti Prošeku). Točil so pristno don ače črno in belo vi no lastnega pri-Jelka. Prijatelji pristne vinske kapljice, dobrodošli! je odprla sledeče podružnice : Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annur.ziata) Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera Andrej Gulič Trst, ulica Farneto štev. 1%2 vogal ulice Gelsi m koroškega lesa po konkurenčnih cenr^. dor napravi rad par korakov okrepča se s kozarcem dobrega odbranega vina ali punti-gamskim pivom ter dobro pripravljeno jedjo v gostilni „ftuova Crattoria J)ollenz" katera se odpre v nedeljo 19 t. m. Prvi Velikonočni praznik v ul. Cisternone št. 53 (Prva prečna ulica na Greti, Trsteniški hrib) Dve lepi krogljišči. — Dvorane za društva. — Krasen razflled Skladišče pohištva in tapeterii iastnega izdelka. SPECIJALITETA : Popolne sobe svetle ali temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti PresMi se popolno opravo a prenočišči po jako zmernih ccnah in s skrbno vožiij'. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in speiicijske pecljdje RUDOLF EXNER - TRST Telefon «t. «47. - Via. 8taziOIl3 ŠtV. 17. - Telefon »t. 7 Fililaike v PULI. GORICI, r*EKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. -'Mijaiijs pr^netil ti is jemlleja na poio?uje in prsvalaije Dlaga na Tse prage.) = Sprejema se tudi pohištvo hi droge predmete v shrambo v lastna za to prlprovljeoa tuba skladiiča. mr Edini tržaški zavod za S „VACUM-CLEANER". ĆISČENJE in SHKANJEVA5UE PBEPiJCG = ToČnn postrežba in nizke cene. Proda]alniea jestvin peter pelernel9 Crsi ulioa Giulia 76. Prodaju: kavo, rlž, testenine, sladkor, tnoko. ma3lc milo, olje, o/eže la suho sadje,koatanj, otrobi,sočivje r. i Po&tne poSiljatve na deželo od 5 kg naprej. Otrobi, moka, oves na drobno In dabelo po koako -renčnlh cenah Vsak dan sveže b!atjo. prilika za Velikonočne praznike! TRST, Trg Ponterosso 7 blizu vodnjaka. Prodajalnica porcelana :: steklenin. ig^ač in kuhinjskih potrebščin ter delaliiica za olepšanje porcelana in stekla. Cene jako zmerne. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Poč kaj & Kogl. Hotel Balkan