1.	KRONOLOGIJA
1.1.	Na ISO projektu tj. izgradnji in dokumentiranju sistema zagotavljanja kakovosti po ISO 9001 standardu se je začelo delati v marcu 1993 in to s podpisom pogodbe z zunanjo institucijo Produktivnost iz Ljubljane.
1.2.	V juniju 1994 smo pogodbo podaljšali in to do pridobitve certifikata.
V	tem obdobju je delovna skupina s sodelovanjem posameznih vodij sektorjev, služb in strokovnih sodelavcev pripravila do zdaj 34 izdanih organizacijskih predpisov in osnutek Poslovnika kakovosti.
V	tem času so bile izvedene interne presoje posameznih področij in funkcij poslovanja in to v dveh različnih obdobjih.
Vmes smo pripravili tudi več izobraževanj iz tem, ki so osnova za razumevanje zahtev standarda in predavanja o metodah dela za obvladovanje raznih področij dela.
2.	TRENUTNE AKTIVNOSTI
2.1.	Ureja se proizvodna dokumentacija z zahtevami standarda
2.2.	Ureja se kontrolna dokumentacija
2.3.	Dopolnjujejo se navodila za delo v proizvodnji in pri skladiščnem poslovanju
2.4.	izvaja se praktično uvajanje organizacijskih predpisov v vseh funkcijah poslovanja
2.5.	izvajajo se določene organizacijske spremembe, kjer so bile potrebne zaradi izpolnjevanja zahtev standarda.
3.	DELO V NASLEDNJEM OBDOBJU
3.1.	Dokončati dokumentiranje sistema kakovosti z ažuriranjem
organizacijskih predpisov in izdelavo navodil ter dokumentov.
3.2.	Dokončna izvedba vseh teh predpisov v poslovanju z istočasnim informiranjem in izobraževanjem izvajalcev.
3.3.	Izvajanje nalog iz organizacijskih predpisov in vzdrževanje sistema kakovosti.
3.4.	Izdelava čistopisa Poslovnika kakovosti.
3.5.	Izvedba interne presoje vseh funkcij poslovanja v septembru 1995.
3.6.	Zunanja predpresoja izgradnje sistema zagotavljanja kakovosti in izvajanja v začetku oktobra
1995.
3.7.	Odprava vseh pomanjkljivosti, ugotovljenih na predpresoji.
3.8.	Zunanja presoja in pridobitev certifikata v mesecih po predpresoji oz. najkasneje januar
1996.
A. V.
KAKO GRE ZDAJ VSE HITRO!	J
KOMAJ SE JE DRŽAVA OSAMOSVOJILA, ‘C-NAŠI TRGOVCI ŽE HOČEJO OZNAČEVANJE IZDELKOV S SLOVENSKO ČRTNO KODO, NAMESTO YU-K0DE.
Vir, 29.06.1995
Na praznik sv. Petra in Pavla je TOSAMA bogatejša za novo osebno poslovno vozilo Opel omega.
Po 15. letih francoske avtomobilske tehnike, se je Tosama spet vrnila k nemški "šoli".
Doslej je imela TOSAMA naslednje poslovne avtomobile (pri tem so mišljeni osebni avtomobili s "hišnim šoferjem"): Fiat 1400, Merceses -Benz 200, IMV Renaalt 30, Renualt R-25 ter Cimos - Citroen XM.
TOSAMINI SEJMI V SLIKI IN BESEDI
V	sklop pospešenih prodajnih aktivnosti sodi tudi nastopanje na mednarodnih sejmih. V zadnjih mesecih smo bili na tem področju aktivni tudi v rosami, saj smo v maju in juniju razstavljali na treh sejmih in sicer na Hrvaškem, v Amsterdamu in na Poljskem. sejemska dejavnost ne bo zamrla tudi v jeseni, saj se že pripravljamo na septemberski nastop na mednarodnem sejmu Zdravo hranjenje 1995 v Kijevu (Ukrajina), do konca leta pa se bomo udeležili še predstavitvenih sejmov slovenskega gospodarstva v Avstriji in na Madžarskem ter domačih sejmov Medilab v Ljubljani ter Zaščita 95 v Kranju. Trindvajseti zagrebški sejem "Medicina i tehnika ", ki je potekal na zagrebškem velesejmu od 23. do 26. maja , sodi že leta v "železni repertoar" sejmov, ki se jih udeležuje rosama. Letos smo se na njem predstavili s popolnoma novo opremo razstavnega prostora, za katero smo prejeli kot eni redkih razstavljalcev plaketo organizatorja.
Konec maja (natančneje 30. in 31.05.) smo razstavljali na sejmu PLMA v Amsterdamu, največjem svetovnem sejmu, ki združuje proizvajalce potro-šnih izdelkov za veleblagovnice, ki so pripravljeni proizvajati svoje izdelke tudi pod tujimi blagovnimi znamkami oziroma blagovnimi znamkami verig veleblagovnic ter lastnike veleblagovnic in verig veleblagovnic. Prvi sejem je bil pred 11. leti v Parizu s skupno 60 razstavljalci, letošnji v Amsterdamu pa je zapolnil že 1500 razstavnih prostorov. Udeleženci so prišli iz 35 držav, številne države, med njimi tudi Slovenija pod okriljem ljubljanskega World Trade Centra, pa so se predstavile kot celota. Na področju ženske in otroške higiene je bila velika konkurenca, saj se je predstavilo kar 48 razstavljalcev, med njimi tudi vsi svetovni giganti s tega področja. Kljub temu je bil za naše izdelke zadovoljiv interes, saj smo imeli po prodajni, nakupni in tehnični plati v sveh dneh skupaj kar 55 sestankov s potencialnimi novimi partnerji.
V	Poznanu se je v času od 18. do 23. junija odvijal sejem široke potrošnje, ki je ena največjih vsakoletnih sejemskih prireditev na Poljskem. V letošnjem letu je na sejmu nastopila organizirano v samostojnem razstavnem prostoru tudi Slovenija. Slovenska predstavitev je požela veliko simpatij in pohval obiskovalcev. Slovenska državna delegacija in slovenski razstavljalci pa smo bili v času sejma deležni tudi velike medijske pozor-
Poljski minister Buchasz za ekonomske odnose s tujino ob otvoritvi sejma, kjer seje simpatično predstavila Tosama s svojim asortimanom.
mt
45
nosti, saj sta v času sejma slovenski in polski minister za ekonomske odnose s tujino Janko Deželak in Jacek Buchacz preleminarno podpisala sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Poljsko. Predstavitev slovenskega gospodarstva so spremljale številne obsejemske aktivnosti. Najpomembnejša med njimi pa je zagotovo bila poslovna konferenca in poslovni razgovori med slovenskimi in poljskimi podjetniki, ki jih je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. Kljub temu, da poznanski sejem ni bil specializiran sejem za izdelke iz našega proizvodnega programa, je preko deset poljskih podjetij izrazilo interes za sodelovanje s TOSAMO. Prisotnost na sejmu pa smo izkoristili tudi za sestanke z našim zaenkrat edinim poljskim kupcem in drugimi potencialnimi partnerji, ki že proučujejo možnost prodaje naših izdelkov na Poljskem.
l.	M.
TOSAMINE
DROBTMCE
Poletje je čas dopustov in s tem v povezavi čas sončenja.
Ob tem se velja spomniti, da so me-tereologi ugotovili, da se je letos v prvih treh mesecih zmanjšala ozonska plast nad Slovenijo za več kot 10 %.
Stanšanje plasti sicer še ni ‘ ozonska luknja" vseeno pa to že prispeva k večji količini ultravijolčnih žarkov, ki se kot škodljivi vplivi kopičijo v izpostavljenih površinah kože.
Kot zanimivost še podatek za kraje, kjer se večina Slovencev skoraj gotovo ne bo sončila; nad Sibirijo recimo je ozonska plast zmanjšana za 25 %, medtem ko je na južni polobli zemlje le še polovična.
in, da bi bili podatki o ozonu natančnejši še to, da so v Nemčiji v začetku julija prepovedali promet z avtomobili brez katalizatorja, ker seje delež ozona v zraku povečal nad dovoljeno mejo.
Tako torej; nekje je ozona premalo, drugod preveč: neravnovesja, ki jih uspešno ustvarja človek s hi-teh potezami.
Gospodarski vestnik je 22. junija objavil pod naslovom 300 največjih, seznam največjih in najuspešnejših slovenskih podjetij po zaključnih računih za leto 1994, ki so bili izdelani v skladu z zakonom o gospodarskih
družbah in slovenskimi računovodskimi standardi. Seznam je izdelala Agencija za plačilni promet nadziranje in informiranje.
Največji med tristotimi so bili lani: Revoz, po kriteriju za največje slovensko podjetje, Lek po kriteriju za doseženi največji dobiček in Slovenske železnice glede števila zaposlenih.
TOSAMA se je uvrstila v seznam 300 največjih "94 glede na ustvarjen prihodek na 180. mesto, glede na ustvarjen dobiček pa na 167. mesto. Glede na doseženo mesto med uspešnimi slovenskimi podejtji v lanskem letu je zato kar presenetljiv podatek z ljubljanske borze, kjer je bila javna dražba "delnic sklada za razvoj".
Hotoma >
TQI DESETI rrJ A NEPREKINJENEGA | INTEPNEGA ČASOPISA TOSAME
Na ljubljanski borzi je namreč 10. julija potekala tretja javna dražba paketov delnic, ki jih je v prodajo ponudil državni sklad za razvoj, v prodajo so bile ponudene delnice družbe Tosa-ma.
časopis Dnevnik je 11. julija 1995 v zapisu o prodaji pod naslovom veliko zanimanja za dobra podjetja med ostalim zabeležil tudi:
"Kljub na splošno velikemu povpraševanju je 26 paketov doseglo nižje cene od izklicnih, 9 paketov delnic šestih podjetij pa je sklad umaknil iz dražbe, ker tudi pri nižji ceni, ki jo sklad še odobrava niso našli kupca.
Tako bodo delnice podjetij Dimnikarstvo Ravne, Monter Ljubljana, Optil Ormož, Štajertours Ptuj, Tosama in Uko Kropa prenesene v naslednjo dražbo sklada.
29. junija 1995 je Gospodarski vestnik v članku Sejem PLMA - na trg pod blagovno znamko velikih trgovskih hiš poročal o letošnjem sejmu svetovnega združenja proizvajalcev blaga, namenjenega prodaji pod blagovnimi znamkami velikih distributerjev, ki je bil v Amsterdamu. Omenjene prireditve se je udeležila tudi TOSAMA, v Gospodarskem Vestniku pa je to zabeleženo takole: Med 1500 razstavljale! blaga za široko porabo se je predstavilo tudi 10 slovenskih proizvajalcaev (Lek Kozmetika, Ilirija, Odeja, Šampionka, TOSAMA, Droga, Slovenija vino, Rogaška zdravilni vrelci, Liv in WTC Ljubljana kot organizator, ki je pripravil nastop sloven-| skih podjetij).
Pred 100 leti (24.aprila 1895) je v okviru (za večino ljudi nemogočega projekta) projekta " sam z jadrnico okoli sveta" začel svoje potovanje Američan Joschua Slocum. Jadralskemu samotarju je podvig uspel, saj se je 27. junija 1898 uspešno vrnil na matični privez.
Pri tem je zanimivo to, da je bil zna. meniti Slocum popolni neplavalec in ni bil sposoben preplavati na vodi niti najmanjše razdalje. Jadrnica Sprav s katero je opravil prvenstveno potovanje, pa je bila prirejena stara barkača, ki jo je jadralec zmanjšal z ročnim razžaganjem trupa.
Znanje in tehnika torej že od nekdaj nista bili samo po sebi garanta za uspeh, zanj je potrebno še “nekaj več".
Vir, 26. junij 1995
V jedilnici podjetja so imeli sindikalisti svoj sestanek na katerem so se med drugim slišala poročila v zvezi z delom sindikata, bil sprejet program dela za v bodoče, potrjen ugotovitveni sklep o imenovanju 17 sindikalnih zaupnikov ter izvoljeno vodstvo sindikata.
Sindikat Tosama, ki deluje v okviru zveze Svobodnih sindikatov Slovenije bo tako, kot doslej vodila tudi vnaprej ga. Danica AVBELJ, nadzorni odbor pa sestavljajo Tatjana Korošec, Silva Mestek ter stane Ručigaj.
Sindikalni zaupniki:
-	Bojan Zule
-	Janez Rožič
-	Marjan Merkužič
-	Andreja Šuštar
-	Danica Avbelj
-	Roberta Brinšek
-	Milan Drčar
-	Cecilija Ferlič
-	Dragan stražar
-	Joži Jerman
-	Danica Merlin
-	Anton Peterka
-	Majda Pichler
-	Metoda Zajc
-	Tomaž Breznik
-	Francka Strmljan
-	Marija Arh
Sprejeti program delovanja Sindikata Tosama zajema zlasti naslednja področja:
-	Pozornost bo namenjena gibanju plač po posameznih tarifnih razredih, stimulaciji, dodatkom in gibanjem izhodiščne plače.
-	Skrb za učinkovito delovanje sistema delavske participacije.
-	Spremljanje poteka lastninskega preoblikovanja podjetja, pri čemer se bo prizadeval za boljše obveščanje v podjetju.
-	Skrb za izobraževanje sindikalnih zaupnikov.
-	Zastopanje pravic delavcev pri uveljavljanju varstva pravic delavcev.
-	Skrb za boljše delovne in ekološke pogoje dela ter za kulturno rekreativne dejavnosti članstva.
Objavljamo javno dražbo dveh motornih vozil.
Naprodaj je:
1.	Osebni avto Cimos XMV6 z motorjem 2975 ccm in močjo 123 kW; letnik 1989.
Avtomobil je bil garažiran in je v brezhibnem voznem stanju, z njim pa je bilo prevoženih 237.989 km.
izklicna cena je 1.600.000,00 SIT.
2.	Tovornjak Zastava 80.10 D z motorjem 4570 ccm in močjo 74 kW; letnik 1986.
Tovorni avtomobil s kasonom in ponjavo ima prevoženih 392.920 km, ter je v voznem stanju.
Izklicna cena je 320.000 SIT. Dražba bo v četrtek, 27. julija 1995 Ob 12. uri v TOSAMI.
Ogled obeh avtomobilov bo mogoč eno uro pred prodajo v prostorih podjetja Tosame.
Dražitelji vplačajo na dan dražbe varščino v višini 100.000 SIT. Plačana varščina se kupcu izračuna v kupnino, drugim pa se varščina vrne.
Kupec mora kupljeno blago plačati in prevzeti v 5 dneh. Prometni davek v izklicno ceno ni vštet.
Prišli so časi poletnih dopustov, počitnic, za Tosamine upokojence pa je to čas, ko se odpravimo na izlet. Letos smo se odločili, da pogledamo kako živijo v južnem delu Slovenije, v Beli Krajini. Tega izleta v pokrajino razpeto med Gorjance, Kočevsko hribovje in Kolpo, se je udeležilo 185 upokojenk in upokojencev in to v treh skupinah. Še najslabše vremenske pogoje je imela prva skupina, kar pa jim ni skalilo dobre volje in vzelo optimističnega razpoloženja.
Ko sta avtobusa odpeljala izpred To-same in se po polževo premikala do ljubljanske obvoznice, je lilo kot bi nas hotelo obdržati v Domžalah, a se nismo dali. v avtobusu je bilo čutiti veselo razpoloženje in slišati prijetno klepetanje, ker se že dolgo nismo videli, saj veste, da "nimamo časa". Naša prva postaja je bila Muljava, kjer seje pred 151. leti rodil naš pripovednik Josip Jurčič. Malo smo si pretegnili zasedele ude in jo peš mahnili po klančku do domačije, kjer nas je že čakal vodič, še deževalo ni več dosti. Vodič nam je opisal zgodovino Jurčičeve domačije, pisateljevega življenja in nastenek tega muzeja v naravi. Pogledali smo dolenski kozolec, če-beljnjak, slamnate strehe, nato pa nas je vodil po hiši z razstavljenimi in ohranjenimi predmeti, slikami, knjigami, mimo stare kašče do Krjav-Ijeve koče.
Na Muljavi imajo sedaj čudovit naravni amfiteater, kjer domača gledališka skupina tradicionalno uprizarja Jurčičeve igre. Letos bodo imeli 16. junija premierno predstavo "Domen".
Po ogledu smo odšli do Obrščakove gostilne, kjer nam je gostilničar dovolil, da smo razdelili malico, katero so nam pripravili v Tosami. Še obvezna kavica in okrepčani smo nadaljevali pot mimo Trebnjega proti Novemu Mestu.
Prelep a tudi žalosten je bil pogled proti razvalinam romanskega gradu Hmeljnik in že smo se vozili ob Krki skozi dolensko metropolo.
Avtobusa sta nas popeljala čes Gor-
jance in na prevalu"Na Vahti", smo se spustili proti Beli Krajini in prenehalo je deževati. Ustavili smo se v Metliki in se počasi spravili iz avtobusov. Sprehodili smo se nekaj sto metrov in prišli do metliškega gradu, kjer je od 1954. leta belokranjski muzej. v starih grajskih prostorih in prizidkih smo si ogledali predmete, slike in drugo zapuščino belokranjske zgodovine ter največji in najstarejši gasilski muzej v Sloveniji, v ta muzej so darovali slike in razstavljene predmete gasilska društva iz vseh koncev Slovenije.
Ponovno smo se vkrcali v avtobusa in odpeljali do "beti" Metlika. Med tem, ko so nam deževni oblaki pošiljali svojo odvečno mokroto, si nismo ogledovali tovarne, ampak njeno industrijsko prodajalno skoraj do podrobnosti, nekatei bolj, drugi manj. Kupovali smo zase, za otroke, vnučke, v Metliko nas pot pač ne zanese tako pogosto. Potešeli smo radovednost in malo stanjšali denarnice, ter se odpeljali skozi upravno središče Bele Krajine - Črnomelj in naprej proti Dragatušu. Ustavili smo se pod cvetočimi lipami. Toda ni bilo videti, da smo Gorenjci. Prav nihče se ni ustavil, da bi ob rosenju dežja pil čaj pod lipovimi cvetovi. Rajši smo pohiteli v gostoljubni Župančičev hram. Ko so nam postregli, da smo se odžejali, nam je gospodar, gospod Štefan razložil zgodovino tega hrama, te hiše, kjer je dvanajst svojih razigranih otroških let preživel Oton Župančič. Verjetno je prav tu, ob Lahinji, v tišini naravnih lepot, črpal ideje za svoje pesniško delo. Še danes je v Dragatušu narava neokrnjena, brez industrije, z lepim krajinskim parkom.
Po dobrem kosilu nas je zunaj pozdravilo pravo, toplo sonce, ki nas je
spremljalo do mraka. Kar težko smo se spet spravili v avtobuse in se odpeljali v Vinico, Župančičev rojstni kraj. Ogledali smo si njegovo rojstno hišo, kjer so kronološko razporejene slike njegovega življenja in njegovih del, ki izražajo ljubezen so vsega lepega, do belih brez, pokrajine in rahločutnost do belokranjskega človeka.
Po ogledu smo se odpeljali ob Kolpi, naši južni meji s Hrvaško. Peljali smo se skozi Adlešiče, kjer je še ohranjena stara domača obrt, ki je značilna za to pokrajino: izdelava domačega platna, pisanic.
Vračali smo se skozi Črnomelj, kamor si vsako leto konec maja pridejo številni obiskovalci ogledat prireditev "Zeleni Jurij".
Iz avtobusa smo videli na bregovih prelepe zidanice v Semiču, se po partizanski magistrali peljali mimo ostankov Auerspergovega gradu do Dvora pri Žužemberku.
Predolgo sedenje nas je kar utrudilo. Zato si je bilo treba malo pretegniti noge, odžejati in pogledati živega kosmatinca. V prostorni kletki ima gospodar gostišča dve leti starega medveda, ki gleda prav prijazno, toda ko se je postavil na zadnje tace in šape pomolil skozi železne palice, smo kar hitro stopili korak nazaj. Skoraj že v mraku smo se odpravili v avtobusa, ki sta nas ob Krki peljala skozi Žužemberk, nato spet skozi Muljavo, Ivančno gorico na avtocesto in proti Domžalam.
Bili smo zadovoljni, polni vtisov z izleta in medsebojnih pogovorov. Tudi vam, dragi delavci v TOSAMI želimo, da bi bili zadovoljni, srečni in uspešni. Hvala vam in vodstvu za vso pomoč.
M. P.
LASERSKA TELEFAKSNA NAPRAVA
V telefonski centrali so v mesecu maju priključili novo telefaksno napravo. Prednost nove komunikacijske pridobitve je predvsem vtem, da laserski telefaks uporablja za kopije običajen papir, zapis na kopiji sporočila pa je trajen. Pri običajnih telefaks napravah prejšnje generacije je faksno sporočilo ostalo zapisano le določen čas, saj je v razmeroma kratkem času "izginilo" s papirja. Uporabniki, ki so posredovani zapis sporočila želeli ohraniti so morali tega skopirati na običajnem kopirniku.
Pri laserskem telefaksu ta dodaten postopek pač odpade.
Začasna uprava je na svoji redni seji obravnavala poročila s področja proizvodnje, prodaje in marketinga, v skladu z Zakonom o izvajanju Dogovora o politiki plač in drugih prejemkov v gospodarstvu je določeno mesečno izplačilo za zaposlenega za polni delovni čas in s predvidenimi delovnimi rezultati in sicer 45.000 SIT. Začasna uprava je v zvezi s tem sprejela sklep, da se s 01.06.1995 poveča vrednost 4. grupe za 6,6 %, vrednost ostalih grup pa za 2 %.
Tako oblikovan dogovor povečanja 4. grupe naj bi veljal za čas veljavnosti zakona, oziroma doseganja poslovnih rezultatov, ki bi omogočali povečanje vrednosti grup za celotno podjetje.
Začasni upravi je bil posredovan pregled gibanja bruto in neto plač v podjetju v primerjavi z gibanjem v RS in kolektivno pogodbo. Iz pregleda je razvidno, da plače še vedno zaostajajo za povprečjem gospodarstva v mesecu aprilu za 12 %, medtem, ko so po kolektivni pogodbi dosežene 100 %.
Nadzorni svet je za zagotovitev kontinuitete poslov družbe sprejel dva sklepa in sicer:
I.	Sklep o pristojnostih začasne uprave:
Začasna uprava je pristojna, poleg zadev, določenih s statutom družbe, še za:
-	sprejemanje internih predpisov družbe;
-	določanje organizacije družbe;
-	odločanje o poslovni politiki družbe ter sprejemanje operativnih planskih dokumentov družbe;
-	določanje politike plač v družbi;
-	odločanje o zadevah s področja sklepanja in prenehanja delovnih razmerij;
-	spremljanje in uveljavljanje ustvarjalnosti pri delu;
-	imenovanje delovnih skupin ali komisij za področja, ki so v pristojnosti Uprave.
II.	Sklep o imenovanju Komisije za splošne zadeve in Disciplinske komisije
1. za urejanje zadev s področja delovnih razmerij in družbenega standarda v družbi se oblikuje začasna Komisija za splošne zadeve, ki šteje 5 članov, vključno s predsednikom.
Seje Komisije za splošne zadeve skli-
cuje in vodi predsednik.
Komisija za splošne zadeve:
-	obravnava planske dokumente s področja kadrovske politike in družbenega standarda;
-	odloča o zadevah družbenega standarda;
-	odloča o zahtevah za varstvo pravic delavcev.
2.	Za urejanje zadev v zvezi z disciplinsko odgovornostjo se imenuje začasna 3-članska Disciplinska komisija, vključno s predsednikom začasne Disciplinske komisije.
Začasna Disciplinska komisija ugotavlja odgovornost delavcev za stor-
jene kršitve delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Seje komisije sklicuje in vodi predsednik začasne Disciplinske komisije. Seja se skliče na pobudo začasnega gneral-nega direktorja.
začasna uprava je predlagala imenovanje članov v Komisijo za splošne zadeve in Disciplinsko komisijo.
S kandidati je bil predhodno opravljen razgovor in se s kandidaturo strinjajo.
Nadzorni svet je sprejel sklep, da se imenujejo:
V	komisijo za splošne zadeve
1.	NUŠA BRECEUNIK
2.	OLGA ŽEBOVEC
3.	FRANC KOSIRNIK
4.	KAROLINA SMRKOLJ
5.	MARJAN PELE
V	disciplinsko komisijo
1.	JANEZ LIMONI - predsednik
2.	NADA KOROŠEC
3.	MILKA TOMAŽIČ
DELOVNI IN OSEBNI JUBILEJI
v mesecu juniju so delovni jubilej 10-letnico dobe izpolnili naši sodelavci:
-	Zdenka Cerar
-	Mateja Lenček
-	Aleš Marinček
-	Lidija Mencinger
-	Štefka Opalički 20-letnico delovne dobe:
-	Andreja Kubelj
-	Zlatko Modlic 30-letnico delovne dobe:
-	Ana Marija Šorn
-	Vinko Zalokar Čestitamo!
V mesecu juniju so praznovali okrogli življenski jubilej naslednji sodelavci:
štiridesetletnico
-	Slavka Blatnik
-	Marija Hafner
-	Tanja Jeras
-	Vida Kveder
-	Franc Novak
-	Alojzija Rožič
Ob tej priliki vsem želimo še mnogo zdravih in uspešnih let.
S. R.
Barvanje ograje pri Tosamini trgovini
Da je poletje res nastopilo tudi na sončni strani Alp se vidi tudi v TOSAMO, spet se je namreč začelo barvanje ograj.
ZAHVALE
Ob izgubi mojega dragega očeta OREHEK JOŽETA se zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč vsem sodelavcem v oddelkih pripravljalnica in tkalnica širokih tkanin ter sindikatu in pevcem tosama.
Keršič Pavla
Ob izgubi moje drage mami VIDMAR MILENE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz otroške konfekcije za darovano cvetje, denarno pomoč ter za izrečena sožalja in spremstvo na njeni prerani poti. zahvala velja tudi sindikatu podjetja za denarno pomoč.
Slapar Marjeta
Ob boleči izgubi moje mame STANISLAVE CERAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala tudi sindikatu podjetja za denarno pomoč.
Cerar Božidar
Ob boleči izgubi mojega očeta nakrst AVGUSTA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelaka otroške konfekcije in sindikatu TOSAMA za vsa izrečena sožalja in denarno pomoč. Prav tako pa se zahvaljujem tudi g. Mariji Presekar za njene ganljive poslovilne besede in oktetu TOSAMA za lepo zapete pesmi ob njegovem slovesu.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Poljak Marica
Uredniški odbor TOSAME: Franc Anžin dipl.iur., Janez Leskovec dipl.ing., Feliks Vodlan ing. Izdaja in tehnično ureja SKS - splošna služba.
Interni časopis TOSAMA p.o.
VIR, Šaranovičeva 35 Izdaja v 1100 izvodih.
Tisk: Papiroti, vse iz papirja, krško d.o.o.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur.list RS 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje št.23-201/92 z dne 23,03.1992, sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. toč.tar.št.3, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov.
POSLOVNO OBVESTILO
SNEMAM POROKE, OBLETNICE, KRSTE S KVALITETNO VIDEO OPREMO. VIDMAR JOŽE (Interna: 227)
SODELAVCI
V tej številki TOSAME so s svojimi pismenimi prispevki sodelovali: Albina Kosmač org., Igor Matičič dipl.oec., Marija Presekar, Sonja Rode, Antonija Videnšek dipl.ing., Feliks Vodlan ing.
Grafična oprema časopisa, oblikovanje in risbe: Feliks Vodlan ing. Objavljene fotografije je posnel: Jože Vidmar
Računalniška obdelava tekstov: Valentina Ocvirk
Avtorjem posameznih prispevkov se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje in vabi tudi druge k sodelovanju.
Toioma
Vir, 18. junij 1995
Ko je gospa Melita Ulčar iz službe marketinga okusila dobro pecivo, se je takoj odločila in odšla, reklamirat. namesto Kobacajev, izdelke ljubljanskega ŽITA.
Osnove v mesecu juliju
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
7.827.00	SIT/176 UT
Delo v deljenem delovnem času s
-	prekinitvijo nad 2 uri
13.045.00	SIT/176 ur
Dnevnice za službena potovanja v državi
-	cela dnevnica 5.218,00 SIT
-	polovična dnevnica
2.661.00	SIT
-	znižana dnevnica
1.930.00	SIT
Kilometrina z osebnimi vozili
23.00	SIT/km
Stroški za prevoz na delo
-	oddaljenost do 4 km
160.00	SIT/dan
-	oddaljenost od 4 km do 8 km 220,00 SIT/dan
-	oddaljenost od 8 km do 12 km 300,00 SIT/dan
-	oddaljenost od 12 km do 16 km 340,00 SIT/dan
-	oddaljenost nad 16 km
400.00	SIT/dan
Odpravnine ob odhodu v pokoj
195.681.00	SIT
Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev
-	prevožen kilometer s tovorom
3,42 SIT
-	tekoči kilometer 2,28 SIT
-	spremljevalec tovora 1,37 SIT
■ Albina Kosmač
J
Pogled na Tosamin razstavni prostor na zagrebškem sejmu Medicina in tehnika za katerega pripravo smo prejeli posebno plaketo organizatorja.
Tosamin razstavni paviljon v poznavanju na Poljskem.