124. številka.
Ljubljana, v sredo 3. junija.
XVIII. leto, 1885.

tihaja vBak dan mve*er, iz\mn\ ueddi« in prazniku, ter velja po pošti prejetnan zu avatrij sko-ogemko deiele za v&e letu 15 i?l<t.t za pol leta 8 gld.,  za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljanu brez pofitljanja na rioiu za vso leto 13 gld. za četrt leta '6 gld. 30 kr., za jedeu moseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa u po
10 kr. za musoc, po    0 kr. za četrt leta. — Za tiij« dožel e toliko već, kolikor pu&tuina Aiiasa.
Za oznanila pluČuje ne ud četirintopue pctit-vrate po 6 kr., čc ne oznanilo jodenk-it tinku, po 5 kr., ću Be dvakrat.  m po 4 kr., će so tnkrttt ali večkrat tiska.
Dopisi na) bo izvolć frankovati. — Kokopisi su no vračajo.   Uredništvu iu upravuišlvo je v Frana Krltuana hiftl, „GledaliSka Btolua".
Upravni žtvu naj se hla^ovolijo poŠiljati naročnihe, rt?*.l»iiiacije, otnanila, t. j. v«e administrativne »tvari.
Zaradi jutrmjega praznika iziđe prihođnji list v petek 5. junija 1885.
Dolenjska volitev in g. baron Winkler.
Z Dolenjskega dohajajo nam telegrafičnim in pismenim potom taka poročila o agitaciji politiških organov za Šukljeja, da se nehote vprašamo, ali Še živimo pod Taaffejevo vlado, ki je baje v drugih -đeželah uradnikom ukazala, da se naj ne utikajo v volitve ali pa so se vrnili Čaši Bachovega in Widmannovega pritiska, ki so starejim rodoljubom Še v živem spominu. Svobodna volitev je prvi pogoj ustavne države. Kdor volilce sili, da svoj glas ne oddado po svojem preprićanji ali da se izdrže volitve, ker se boje materijalne Škode, ako volijo po svoji vesti, ta izpodkopava pravni čut v narodu in širi tišti pesimizem naprarn državnim interesom, ka-teri se pri nas v Avstriji le že prepogostom opazuje.
Ako, recimo, okrajni glavar skličc svoju podložnike politiškega in davkarskega urada ter jim reče: „Jaz volim tega in tega, recimo Šukljeja, ker tako želi deželni predsednik in pričakujem, da boste vsi tako glasovali, kakor jaz," potem ni čuda, da vseh 18 svoj glas odda po če prav nedirektnem ukazu šefovem. Kajti štete so glave in še izostati ni varno. In ako drugod okrajni glavarji hodijo od hiše do hiše in vsacega volilca osebno in posebej nagovarjajo, potem se ne čudimo, da se omaja ta, oni pa raji doma ostane in da, kakor se nam po-roča, tretjina volilcev raji ne gre na volišče, nego da se izpostavlja tacemu pritisku. In če okrajni glavar upiše v volilni imenik 30 kmetskih volilcev, dasi po deželnem in državnem zakoniku smejo v mestni skupini voliti le mesta in trgi, krati s tem mestnim volilcem pravico in ravna proti jasnemu zakonu. Toda o tem bode gotovo še govor v državnem zboru, kedar priđe na vrsto verifikacija te pre-čudne dolenjske volitve.
Meč konfiskacije, kateri visi nad nami, sili nas mnogo zamolčati. Dovoljeno pa nam je vsaj vpra-šati g. barona Winklerja: S čim se je pregrešil g. grof Margheri v šestih letih Bvojega poslanstva proti vladi in proti večini, da ga s takim trudom boce izpodriniti ? Ali ni vselej glasoval za vse vladne pred-loge,  če je  po njih se tuđi  nakladalo kako novo
breme ljudstvu? Ali ni bil o vsaki priliki ođločen pa tuđi odlićen pristaš naše in Dunajsko-vladne BtrankeV Naš centralni volilni odbor proglasit je grofa Margherija so glasno kandidatom narodne stranke. G. baron Winkler pa centralneinu volilnemu odboru nasproti deluje na vae kripljo za Šukljeja, za katerega se ni oglasil niti jeden član centralnega odbora.
Kdo pa sedi v centralnem volilnem odboru? Poslanci, katere je izbral narodni klub kranjskega deželnega zbora, možje, ki so izkušeni rodoljubi in ki uživajo dolgolotno zaupanje naroda. Gg. Sve-tec, Grasselli, Klun, Murnik, Poklukar, dr. Bleiweis, Robič, dr. Vošnjak so se so-glasno izrekli za grofa Murgberija, g. baron "VVin-kler se ne briga za vse te može, kateri so do po-slednjega časa mu bili podpora in preko njih glav si izvoli osebnega kandidata, za katerega ue mara narod slovenski, ne na Kranjskem, še manj pa zvu-naj kranjskih mej.
Slovenci smo vajeni, da se vlada utika v naše volitve in le jedenkrat nam jo sreča bila dana, da smo svobodno volili, leta 1879, ko je nepozabljivi nam predsednik Kalina vodil krmilo deželne vlade, kateri je res popolnem objektivno zdržal se vsacega uplivanja na volitveno gibanje. Zato se danes še zadostno spominjamo tistega BreČnega dneva, ko smo po zmagi v kranjskih mestih se zbrali v čitalnici in so nam došle od vseh stranij častitajoče brzojavke z nami radujočih se bratov.
Kakšen razloček mej tištim dnevom in včeraj-šnjim. Komur Še bijo srce pošteno za narodno stvar, pričakoval je skrbipolen vesti z Dolenjskega. In ko se je zvedelo, da tista oseba, ki je kriva vsemu razdoru v poslednjem času, vsaj pri prvi volitvi ni zmagala,  odvalil se je marsikomu  kamen od srca.
Kakor pa ima vsako zlo tuđi svoje dobro, iz-cimil se bode ravno iz te volitve zaželjeni srd j e-dinosti ćele narodne stranke v glavnem mestu Ljubljanskom. In če g. baron Winkler misli, da je že dospel do take mogočnosti, da lehko vlada brez narodne stranke, potem se bode kmalu prepričal, da brez simpatij in sodelovanja naroda ni nobenega vspešnega dela.
Od dolenjskih volilcev pa pričakujemo, da bodo pri ožji volitvi glasovali za g. grofa Margherija ter
tako dokazali,  da  njim je višje jedinost v narodu, nego jedna oseba.
Sicer pa mirno in hladnokrvno pričakujemo izid ožjo volitve, ker nas mnogoletna skušnja uči, da „svaka sila do vremena". Imeli smo že liude ćase, ko sta B a c h in W i d m a n n nad nami vihtila trdo svoje žezlo, a Bach in Widmann sta šla, narod slovenski pa je ostal in vselej krepkeje stopil na noge. In tako bodemo preboleli tuđi sedanjo dobo, to tem gotoveje, ker so najnovejši dogodki imeli to dobrodejno posledico, da so se vrste narodne stranke prav tesno stisnile vkupe, da vlada mej nami sloga in da smo vsled tega nepremagljiva falanga.
Dragi sodržavljani!
Dne 5. junija t. 1. volimo poslanca v državni zbor za skupino mest in trgov Celje-Brežice. Mi hočemo Avstrijo vzdržati in okrepiti na njenih naravnih podlogah, mi smo prepričani, da vsako telo je samo tedaj zdravo in močno, — ako so zdravi in krepki posamični udje tega telesa, in zato skrbimo, da ne hira nobeden del našega državnega telesa, da se v svojih mej ah razvij ajo moči vsake dežele in vsakega naroda, ki živi v slavnem našem cesarstvu, ker z moemi posamičnih delov raste sila in mogoČnoBt celote, ćele države. Ako se na pri-mer zanemarja skrb za razvijanje in blagostanje le jednega od avstrijskih narodov, hitro nastaja tam siromaštvo, neha potem plačevanje davkov, pri siro-maškem, zanemarjenem narodu, to pa boli vse druge avstrijske narode, ker morajo potem slednji plaćati toliko več za državne potrebe, zatorej se mora vsak razumen Avstiijec potegovati za jednakopravnost vseh narodov, in za to, da si vsi mej seboj poma-gamo. Mi stojimo popolnem na tleh avstrijske državne ustave in delaino, da se ona uresniči v vst'h določbah, posebno tuđi v svojem 19. členu, ki ukazuje ravnopravnost vseh av-strijskih narodov. Tej prvej terjntvi zdravoga razuma in človekoljubja protivi se stranka, ki se je imenovala „stranko ustave", hitro pa popustila ustavo, ko je šio za uresničenje po njej samej sklenene državne osnove. Kandidat te stranke je dr. Foregger.
No, ta stranka je od zgodovine sojena, ker je popustila moralična načela  v svojej  politiki,  ker
LISTEK.
Pariz V Ameriki.
(fVartćoBkl  apisal  Renć Lefebvro.   Poslovćnil  „ * *  Stat norainis umlira.)
Šestmđvajseto poglavje. BolniŠnica.
'Dalje.)
Na klic gospe Hopove priletela je ćela mno-žica mladih žensk. Po crni obleki, visokem pred-■ pasniku in po mali beli čepići mislil bi bil skoro na usmiljene sestre. Bile so domače pomagalke bol-nišnične, sami bodoči doktorji v porašnikih za svo-bodrio Ameriko. Z največjo paznostjo so sledile mojemu zdravijočemu potovanju od bolnika do bol-nika. Ćudil sem se jasnim be sedam, s katerimi so irii zgodovino vsake bolezni pripovedovale; čudil sem 80 tuđi njih skrbnosti, s katero so vse moje besede in zapovedi zapisovale. Vender sem imel preveč zdrave pameti, da bi bil tem sanjarskim poskusom resnoben pomen priznaval; zato sem vprašal tuđi gospo Hopovo, česa da se od te čudovito odgoje nadeja.
Jaz mislim vsekakor, odvrnila mi je, da se bližamo veliki bistveni prenaredbi. Te mlade učonke so že dve leti obiskovale porodišnico; bodoče leto vstopile bodo v kliniku (oddelek) za ženske bolezni ter se s tem za popolne zdravnike izurile.
Dobro! vskliknil sem, to bode kaj mično za nas druge sivobradce, če bode nas osemnajstleten Hippokrat v krinolini in s čipkaini zdravil.
Ne, tega ne, rekla je, z vami gospodi nečemo nič opraviti imeti. A porodničarstvo, oskrbovanje malih otrok, ženske bolezni, ženska norost, to vse je naš delokrog; in to mi bolje razumemo, nego vi možki. Vam bodo prepuštale le ranocelništvo in nekatere izredne slučaje. Za-se bodemo dobile vse, kar vam mati ali Žena le nerada zaupa; pregnale vas bodemo iz lastnine, katero ste si po krivici prisvojili. Me bodemo zopet sramožljivost uvedle v zdravilstvo. Predsodek bode po stari navadi kričal zoper nas; a za nas so žene, očetje in možje in zmagale bodemo; ali vi ne mislite tega?
Kaj naj se prenapetnežu odgovori, zlasti če je ta prenapetnež ženska, to je po naravi slabotno in ustrojni trmoglavoBti udano bjtje? Pretrgal sem pogovor ter sem dalje bolnike pregledaval. Bolezni
neso bile nevarne in mladi bolniki so bili tako lepo in primerno oskrbovani, da sem imel res le neka malega uravnati. Izvršiti sem imel le jedno ne-pomenljivo operacijo. Otroku sem prerezal na vratu hudo in zelo nadležno mu bulo. Lebka roka, lepa prav krasna obveza ste že od nekdaj bili najveća slava pariški soli; zato sem imel toliko vspeha tuđi pri mladih učenkah. Vso mojo obvezo s preumnirai zavoji Bo precej narisale, ter nariBek kot vzgledek v operacijski sobani obesile. Ko sem videl toli razuma, toli dobre volje, toli paznosti, zares sem lahko vsaj za tronotek priznal, da ženske ne znajo le otrok z močnikom pitati, ampak da so tuđi za druge reci kaj pripravne. To je vse popolnem lepo, rekel bi bil Montaigne, pa kaj! še Ženske ne nosijo hlač!
0 pravem Času mi je v glavo šinila ta modra mi8el in na svojo čast labko rečem, da sem zvest ostal starej veri svoje fakultete. V politiki, v državnem življcnji naj bodo novotarije; tu nit ne ško-dujejo, a v drugih razmerah, živio predsodek! Dokaz njegove koristnosti je v tem, da ima za se ve-čino ljudij in da novotarje povsodi kanmjajo. Te mlade krivoverke so se mi zdele raične, ;a v*
neče izvesti jednakopravnosti, katero je sama kodificirala, ker nefte vseh Avstrijcev pripoznati kot jednakopravne otroke jedne matere, kar so in ho-čejo hiti. () ravnopravnosti pač ne more več pre-pira biti mej ljudini, ki dobro hočejo veliki naši Avstriji.   Jednaka bremena, jednake pravice!
V notranjej politiki Avstrije hoćemo torej, da se bremena in pravice pravično razdelijo na vse državljane, da se na duševni in materijalni blagor vseh dežel in narodnostij očetovsko gleda in dela. S te in se bode vzdrževalo in krečilo vseavstrijsko domoljubje in na podlagi jednakih pravic v vseh Btrokah državnega življenja mora se priti do toliko nam potrebnega notranjega miru, v katerem borno vkupno delali za svoje ra/.novrstne in mnoge materijalne in duševne potrebe.
Da  se   obrani   in   razvija  našo  pojedelstvo, vinogradstvo, rudarstvo, naša imlustrija in trgovina, I treba  je   našim   priiielkom   in   izdelkom   i/.datne brambe   proti  tujezemski  konkurenciji po prime mi carini, ki se naj jemlje od tujezern-skih produktov,  privažauili  v naše cesnrstvo. Odloćno iu z vseini postavnimi sredstvi moramo se torej protiviti carinski zvezi (Zollunion) z nemškim j cesarstvom,    katero   zustopa   kandidat    nasprotue ; stranke dr. Foregger. Taka zveza bila bi prvič po- : gin miže produkcije vseh vrst,   ker bi jo produkti nemškoga   cesarstva   potopili,  —   in   drugič  prva i stopinja do  pogina državne samostalnosti Avstrije.
Mi nećemo, da bi Avstrija živela od milosti katove koli sosedne države. Naš poslanec ne srne gladovati, kakor je dr. Foregger to storil, zato, da bi bita Avstrija ponižana mej države druge vrste. Veseli nas, da leliko oponinimo, da je z nami glede carinske zve/e z Nemćijo in državne samostalnosti Avstrije de/.elni glavar štajerski grof Wurmbrand tuđi nasprotnik dra. Foregger ja.
Prepričani smo, da nobeden unulnik, nobeden vojak, sploh nobeden pravi avstrijsk domoljub ne more iu ne snio glasu svojega dati dru. Foroggorju, ampak da „Avstrija je v našem taboru", in mi v prav avstrijskem.
Gici" \Viumbrand, naš soboritetj za državno in narodno-gospodin sko samostalnost Avstvijo, ki sicer tuđi ravnopravnost priznavu, bil je od Graške trgovske zbornice jednoglasno za kandidata pri državnozborski volitvi vsprejet. XL njim se tuđi stri-lijajo ud je Graške trgovske zbornice v našem volil-nem okrožji, gg. Karol Traun v Celji, Gustav del Got v Bre/.k'ali in Sutter v Konjicah. Ti gospodje so za gioia >Yuimbnuida, ne morejo torej glasovati za njegovoga nasprotnika na narodno-gospo- i darskem polji dra. Foreggerju, kateri bi s svojo carinsko zvezo naše izdelke in pvidelke ob ceno spiavii. Trgovci in obrtniki torej ne morejo glasovati za dru. Foreggerja, ako m prijatelji svojega kruha, ampak morajo z nami glasovati.
Pošteno domaće delo mora se braniti! Iiokodelcem in obrtnikom našim mora se za-gotoviti zaslužek. Tako se bodo tuđi proč obraćali od pri'kucijskih inislij.
Priporočjimo za poslanca moža, ki je sam ce-sarsk uradnik, ki je častno vedno poviševal avstrij-sko ćrno-rumeno zastavo, glede narodnih prepirov pa vedno skušal pomirjevati   razsrjene nasprotnike.
Naš  kandidat  za mesti Celje in Bre-
zice, za trge: Žalec, Vransko, Mozirje, Ljubno, Gornji Grad, Soštanj, Šmarje, Laško, Sevnica, Kozje, Vitanje, Rogatec, Konjice in Vojnik — je gospod
cesarski svetovalec Jožef Jernian, bivši c. kr. okrajni komisar v Brežicah.
Pišite vsi njegovo ime 5. junija na volilne liste!
Živio cesar! Živela Avstrija! Volilni odbor za dolenjo Štajersko.
P. n. gg. volilcem kranjskoga velikega posestva.
Ker si prizadevam biti političnim strankam nasproti vedno pravičen, in ker si želim kot deželni glavar v interesu javnoga blagra pospeševati mirno, zložno delovanje obeh narodnostij v deželi, navdaja me z žalostjo od častitega volilnega odbora ustavo vernih veleposestnikov na svoje volike proglašeni oklic, ker je ta po moji misli, žalibog, tak da bi propati med strankama preje razširil, nego pre-mostil.
Živo obžalujem, <la se v tem oklici oponaša, kakor bi se nabajali v moji domovini elementi, ki bi nameravali razvozlati državno vez ter Kranjsko lučiti od dednih avstrijskib deHa. Svojo najinkre-nejo udanost do našo cesarske domovine razodevali smo na prisrćen način tuđi nedavno pri nepozabljivi deželni slavnosti lota  1883.
Veliko po-estvo je po moji misli poklicano, vez, ki voze kronovine mej seboj in zajedno s krono, ožje zatogniti; v njegovom interesu je da obrani v svojem krogu jedinost, in po pravici pričakuje se od njega, da, opito na spoštovanje, zaupanje in so-ču'je probivalstva, u|iorablja svojo prednost v jav-neni življenji na korist države iu dežele. Vse veliko pnsostvo de/.ele Kranjske naslanja so na ustavo. S tega stališča ne bode se branilo privoliti, da se na jodni strani razvijnjo vsaki narodnosti po državnih temeljnih zakonih /.ago to vi je ne pravice, na drugi strani pa, da po pospešuje avtonomija posamičnih kronovin, v kolikor se to strinja z interesom skupne i.ržave. Ohe frakciji kranjskoga velikega posestva sta si glede inteligence, stami in posestva jednaki; obe vežojo isti interesi; to so faktorji, ki so mi zde primerni, da ko po njih posamiftu. deli združijo v skupno celoto.
Navdaja me prepričnnje, da večina velicoga posestva, kor je pomirljivoga duha, ni nasjirotna temu, da se potom sporazuma pošljejo v parlainentno areno skupni poslanci, ki bi pri svoji providnosti, pri svojem zmornem in konservativnem mišljenji, držoč se „zlate srode" in v svesti si svojega smotra, imeli sposobnost, z besedo in dejanjem zasto-pati državne in doželno interese. Vprašanje bližnje državnozborske volitve velikega posestva da se po moji misli povoljno resiti le na polagi kompromisa.
Prcšinjen dobrohotnoga immena dovoljujem si toraj častite svojo tovariše v velikom posestvu vabiti, da blagovolijo vsprejeti samosvestno nasvet pravičnega kompromisa, zavračuje od sebe katero-koli si bodi insinuacijo, ter oddati svoje glasove v tem zmislu pri volitvi dne 5. junija.
V vsprojotji kompromisa vidim velikodušen, patiijotičen čin kranjskoga plemstva in velikega po-
sestva kateri bi bil naši, od nas vseh jednako ljubljeni domovini gotovo v čast in korist. V Ljubljani dne 31. maja 1885.
<i}hn1iiv grof Tliuni,
deželni glavar.
Politični  ra/^led.
ftotianji- <U*žclc.
!                                        V Ljubljani 3 junija.
1           V petek volijo za državni #,l>or mesta na
Štirskem «, na Koroškem o in na Moravskem 13 poslancov, veleposestniki v Bukovim ,J, na Spodnjem Avstrijskem 8 in na Kriuijskem 2 poslanca, trgovske zbornice na Českem pa 7 poslancev.   — Izinej
i predvčeraj na Dunaji voljenih poslancev so liberalni: Herbst, Kopp Jaiiues, \Veitlof, Suess, Sonunaruga, Matschcko iu Wrahetz. demokrati pa: Lueger, Pattai,
■   Kreuzig in Krona\vottor.  Kakor so iz toga volilnega ; izida vidi za židovske liberale« predvčeraj na Dunaji i ni bil posebno srečen dan. Tomboli jih jezi, kor so j nokateri voljeni domokratje tuđi odloćni nasp otniki \ Židov. Kako so bili veseli,   ko jo v kmetskih obćt-
nah   propal  protisemit  Fiirnkranc,   a sedaj je   ve-
soljo pri kraj i, kaj ti zamonil   >a bode lahko baš na
1 Dunaji voljeni   dr. Pattai.    Iz   posamičnili   volilnih
■  okrajev imamo dostaviti,   da jo najhujša borba bila '■, v Leopoldstadtu.  Ne le, da jo tam tekla kri in da ; je tuđi policija  kakili  30 oseb zaprla,   ainpak bilo 1 je dolgo časa dvoinljivo, kdo da zmaga    Žulje na*
'; poli so vse svojo silo, da zmugajo s prof. JSuessotn. | Da denarjii pri takoj priliki   noso štodili,   si lahko j mislimo.    Pa vklub vsomu židovskomu pritisku do* j bil je protisemit Scbneider  U) IU glasov, kar je vse-i kako častna inanjšina. Suoss je pa dobil "2<»G5 gla-I sov. V volilnem okraji Laiidstmsse je liberalni kan-i didat dobil 2085 glasov,  demokrat Mandl pa  1Tm8. i V okra.i Wiednu jo liboraloc  Matschcko zmagal   s I  15)98 glasi proti protisemitu   Llaucltu,   ki   je   dobil I  12")0 glasov.   51)0 glasov   je pa v tom okraji dobil J prot'somit   Viilk.    V   Neubau-u   voljeni   deuntkrat , KriMizig, ki jo zmngal z voliko većino, jo po svojom | poklici krojač. Zanj so posebno hudo agtovali obrt-I niki,   ki so  hoteli,  da   jih   zastopa   kuk   poslano« njih   stanu.     Znani   krićać   dr.   Lo'ilich    propadel pri \olitvi. Ta mož je vodno igral dvojno rolo.   Na i jodnoj strani dobrikal   se jo  malim   obrtnikom,   na drugoj je v\ podpiral židovsko li'nci'ilco. To mu jo pomoglo k |iropiulu.    Doklor   so   demokrati   mislili kaudidovati   barona  Walt(!rskirc'iina na Dunaji,    so liberalci pospoševali Liiblichovo kandidaturo,   ko se ]c Waltorskiichou oilpovodal kandidaturi, so pa liberalci zhrali si druzoga kandidata.  Iz navedenih volilnih rozultatov se razvidi, da ludi v onih   volilnih okrajih Dmmjskih. kjer so sodaj zmagovali   liboralci, :  i majo demokrati in  protisemiti   mnogo privržuucev : in čez šost,  let   utognejo   dosoči   še   večje vs[)eli«. • Posebno petukarji so vsi za  demokrato in protise-mito.    V drugih mostili   na Sp diljem   Avstrijskem bili so voljeni nemški liberalci: Ofnor, Doblor, Itich-ter in Pornerstorfor, ter protisemit Fiogl. V Kremau ni voljen Stingl,  kakor so jo s[irva poročalo ćasr:-kom, ainpak je le dubil največ glasov  pri prvi volitvi. Pri ožji Vdlitvi, ki so jo vršila takaj populudne, sta dobila Dobler in Stigl jednako glasov in konećno jo  odloćil   žreb   za  Dobler-a.    Izmej   novo voljenih spodnjeavstrijskih mestnih poslancev jih je   8 prej-šnjih in 9 novih poslancov.    - Na /gornjem Avstri-skom voljeni so liberalci Eiguer,   Violguth,   Sparni, \Vickhof, Gross  in  Klinkosch.    Dva  poslanca  sta nova, in 4 pn-jšnji.    Konservativci zgubili so jeileu mandat. — Na Češkom so v kmetskih občinah voljeni Čohi: Wosoly, Trojnu,  Gregr,   Hevera,   Sulc, Klima,   Mažek,   Tišera,   Adamok,   Slavik,   Šiudler, Plcva, Wiedersperg,   Penk,  Spolina,  Vašatv,   knez Sclnvarzenberg in Stoidl, nemški liberalci. tausche, Krzopok, Steiner Stibitz, Pickert, Kirschner, Jiickl, llosor, Hutter,   Boss-Waldock in Svvoboda  ter pri-vrženoc noinško gospodarsko stranko, lloinrich. Nemški liberalci izgubili so  jeden  sedež,   katorega  jo pridobil kandidat ncmŠke gospodarske stranke, sicer jo pa razinorjo   isto ostalo.    17   voljenih   projšnjih poslancev, 12 pa novih. Herbst  propal  je  v dveh okrajih. — Včeraj so v št irskih  kmetskih  obćinah voljeni raznu žo omonjonih konservativci:   Kali,ene-ger, AHVod Lichtenstoin, Alojzij Lichtenstein in Kai> lon  in   liberalca   Posch in Stadlobor. Bivši konser-vativni poslanec Biirnfoiud  ni već voljen,   tedaj   so konservativci zgubili   ta mandat.   —   0 včerajšnjih volitvah na Moravskem imamo še jako malo poročil. V  Brnskem   volilnem  okraji  je   bila ožja volitev mej grofom Belcrodi-joiii in Kussy-jem.   Izvoljen je dr. Kussy,   s 225 glasi,   liecrodi dobil 172 glasov. Liberalni Nemci so dali Kussvju svojo glasove. Voljeni so Čelu baron   Pražak in dr. ttroin in   vladni pristaš grof Uasumovsky. Iz največ okrajev pa izid volitov ni znan.  — V Galiciji je včeraj voljen  mi-nister Ziemialkovski vitez Gnievvosz,  poljakom  prijazni Rusin Ozarkievič, vitoz Tyszko\vski vitez Ka-miec, vitez Wolanski, Ćajkovski,  Psevdorusin Sien-galo\vicz, Psevdorusin Ohrimovič.   Iz največ okrajev volilni izid še ni znan. Poroča se pa, da so v mnogih okrajih šanse za Rusine ugodno.
Papež je tuđi potrdil škofa Schonbovna za nadškota 1'riiNki^n. V soboto se jo neki odposlalo dotično potrdilo iz Rima na Dunaj.
verstvo samo je bilo ostudno,   nikakor inu  nesem niogel pritogniti.
Ko sem vse bolnike pregledal, šel sem k soji upravnega svetovalstva. Gospa Ilopova me je sprem-ljala ter se je mej nas vsedla, vonder nje navzoč-Dost ni nikogar osupnila. Med trustees ali uprav-niki našel sem znane osobo: lekarja Itosa, vrlega polkovnika Saint Johna, Ijubeznjivega Iluiubuga iu nestrpnega puritanca Noa l!rowua. Načelnica je prva govorila. Pojasnjevala je z ilokazi v rokah in S prav primornimi izrazi nedostatnost poslopja ter povdarjala potrebo, da bi so kupil sosedni vrt ter za igrališće prebolnikom pripravil. Ko je končala, vprašali so mene, kaj jaz o tom mislim.
To izvrstno misol, rekel som, odobrujem po-polnem. Prepričan som tuđi, da će upravni gosposki jednako jasno in dobro izdelano spomenico izručite ter jej ta nacrt priporočatc, bodete v osmih do desetih letih dobili privoljenje za to nujno zboljšanje.
0 kateroj upravni gosposki pa govorite V vpra-Sal je polkovnik, ki je kot najstarši mej na-ni pred-■ gedoval.
Jaz govorim o osrednji upravni gosposki za vse bolnišnice.
Kaka pošast pa je to? rekel je Humbug sme-jajo. 13ro\vn, ali je to morebiti novo ime za Levi-athana ?
Le v stran šale, rekel sem Humbugu; jaz mislim, da je ta bilnišnica kot vse druge pod var-stvom in nadzorništvom osrednje upravne gosposke? Ali mesto, ali država, ali kak posoben odbor vodi, nadzoruje in uroja našo bolnišnico? to nič ne de; jasno je, da vsakakor od koga ali od kake reci zavisi.
Ta jasnost, odvrnil je grobi Brown, je popolno nasprotje resnici. Hvala Bogu! mi ne zavisimo od nikoga. Združili smo se, da bi revo lajšali; za to skupno žrtvujemo svojo dobro voljo, svoj čas in svoje denarje; predložili smo svojo ustanovilo državi, ki nas je za društvo proglasila. Kdo bi iinel še pravico mešati se v naše zadeve? Ali je streženje bol-nikom hudodclstvoV AH je izključna naloga državi ali občiuiV Kristijan som in po svoje podpiram re-veže; kdo bi mi smel braniti izvrševati to prvo svojo dolžnostV Ali kdo zvelićanjc doseže po za-stopuikih ?
(Diiljo prlb.)
Vititiijc državo.
nKreuzzeitungu se piše z Dunaja, da ruski car namerava letos obiskati našega cesarja. Kje se snideta vlailarja, pa še ni določeno.
Srbija pritožila se je pri Turčiji, da albanski roparji'napadajo srbsko ozemlje. Tuka pritožba se ve da ne bode nit pomagala, ker onemogla Tur-čija ni v stanu vzdrževati redu po svojih okrajinah.
Pogreb Viktora Hugona bil je velikansk. Vsa Francija pokazala je, kako časti pokojnika. Bil je veličastniši nego pogreb Thiersov ali Gambettin. Pri Are de Triomphe govorilo je šest govornikov, v Pantheonu pa petnajst. Pogreba udeležilo se je nad 20.000 Ijudij vseh stanov. Anarhisti bili so razvili nekaj revolucionarnih zastav, pa so jih hitro skrili, ko se je približala policija, nekatere jim je pa policija vzela. Izgreilov pa nikjer ni bilo. Dva-najst voz bilo je naloženih z venci, 800 so jili pa nosili razni odposlanci.
Švieur.Hki zvezni zbor sešel se je predvče-raj. Predaednikom in podpredsednikom volil je radi-kalca Bezzolo in Morela. Stanovski sovet pa .je volil predsednikom Z\veitta iz centra, podpred-nikom pa radikalca Bovv-ja.
ženici se zaćenjajo bati, da prej ali slej zadene nemške delavce v Parizu, Londonu in Pe-terburgu ista usoda, kakor je poljske v Nemćiji, da jili bodo pognali doniov. „National-Zeitung" že graja „Norddeutsche Allgemeine Zertung", da je z go-spodarskimi motivi opravičevahi izgon poljskih de-lavcev. Taki gospodarski motivi se bodo tuđi našli drugod, da iztirajo nemške delavce.
Dopisi.
Ise tVlovt'a 2. junija. [Izv. dopis.] Od vseh četirih kandidatov, katere je postavil narodno-kon-servativni odbor, zmagal je le baron Pilio s 123 glasovi; nasprotni kandidat L:ix dobil je 103 glase. Dalje so dobili: prof. And. Einspieler (J3, na-sprotnik \Vrann 70 glasov; Po n gr a U 73, nasprot-nik Hock 10(J glasov; Pcitler 15, nasprotnik Ni-Bchehvitzer 95 glasov. Tako snio tedaj koroški Slovenci propali zopet z većino njistavljenih kandidatov in potisneni bodono za cvlih dolgih šest let nazaj. Kdor pa Koroško bližej pozna, uvidol bode kinahi, da tukajšnje ljudstvo ni še politično zrelo in radi tega tuđi ne razloeuje, kake barve je ta ali oni poslani1«. Žal, da je propul prof. And. Einspieler, katerega nioža bi trebali koroški Slovenci tako silno v diiavnem zboru na Dimaji, kakor Bog zna kaj. — Zmagali bi bili ž njim gotovo, ko bi .bili segnili tuđi mi Slovenci do skrajnu inejc-, kakor so to storili naši nasprotniki. A Slovenac je prepohlevna duša in raji sam selie po glavi bije, nego bi se imel konui zamoriti. Dalje pa bode nam Slovencem po Koroškem ziuagati vedno le z največjimi težavami niogoće, kaj ti kakoršen je se-danji volilni rod, po katerem so vsi slovenski okraji tako umno potisneni mej nemške okraje, SSlovenceiri nikakor ne bode mogoče z lepo pri ti cio većine. A tolažimo se, da bode s časom tuđi tu drugače postalo in da tuđi koroškim Slovencem posije jeden-krat luč pravičnosti i u svobode.
Našijmrodni stranki tukaj ni ničesar očitati, ona storila jo svojo dolžnost, da, storila je vse, kar je bilo v njenoj moči, a žalibog zastonj. Nasprotniki naši delali so na vseh postojankab proti nam ne-zaslišano grdo, posluževali so so skrajnih mej, naj-grših lažij in ostudnih obrekovanj o vsaćem po-Bamičncm naših kandidatov, kar vse skupaj pnpo-moglo jim je do gotovo ne častim zmage. Razmere po Koroškem so tedaj za nas Slovence Še zmirom žalostne in treba bode resno misliti na to, kaj bi bilo najbolje ukrcniti, da se iste vsaj v nekoliko zboljšajo. Od naših nasprotnikov, se zna, nemamo nicesar pričakovati, treba se nam bode samim po-prijeti dola, kakor so se ga poprijeli štajerski Slovenci, kateri naj bodo nam in di'ugim v poseben vzgled. Osnujmo si narodna društva, ki naj imaju nalog, probujati narod po Koroškem iz nezaved-nega spanja. —
l£ Trst« 1. junija. [Izv. dop.] Volilni boj je od dne do dne hip. Včeraj imelo je društvo „Edi-nost" v salonu gledišta „Fenice" volilni shoil za III. razred, katerega se je udeležilo nad 900 vo-lilcev iz Trsta in okolice. Predsedoval je predsed-nik Nabergoj, pa je potera oddal predsedništvo J. Primožiču, ki je govoril o važnosti volitve, in gorko na srce polagal, voliti moško in se ne dati zapeljati po ostudni „Cikoriji", ki slepi okolico s prazninu obljubami. Primožič, najstarji okoličan, na-števal je mnogo dogodkov probujenja okoličanov ter rotil je, resiti posebno zdaj čast naroda, ko se vse labonske sile upirujo, da bi prodrle ze pridobljene naše pozicije v Trstu. Burno odobravanje sledilo je
govorniku. Okoličan Kljun predlaga kandidata Na-bergoja, kar je vsem iz srca kipelo. Gromoviti živio-klici zaorili so, da so se na ulico čuli. Ljudstvo je stalo v veliki množici na ulici, ker je bila dvorana polna in neso vsi mogli v njo. Gosp. Nabergoj zahvalil se je volilcem, razvil svoj program, nam-reč, da je njegov program njegovo preteklo delo-vanje, katerega se bode vedno držal. Društveni tajnik je potem še poučil volilce, kako se imajo na dan volitve zadržati, da morajo pododbori skrbeti, da pridejo vsi iz vsake vaši skupno v Trst, da ne zaostane nihče, ter da se ne dajo po nikomur ostra-šiti ali progovoriti. Volilci iz okolice nameravajo „in massa" na volišče s črno-rinnenimi zastavami, kar bi impozantno bilo, ker Iredenti te barve ne do-padajo. Volilni shod vršil se je od l/al 1. ure pa do poludne. Ob istem času sklicala je tuđi „Cikorija" volilni shod v gledišče Fenice, katerega se je ude-ležiio le kacih 40 pristašev in naših. Sior Poldo Mauroner se ni upal riaške sam nositi, pozval je svojega pristaša dr. Derino. On je predsedoval, pozdravljal došle cikorjaše, pa tresel se mu je glas, nekaj je vrelo mej poslušalci, kar ne pomeni do-brega. Dal je potem besedo dr. Combon-u. Ta hva-lil je Mtiuronerja, da je on pravi reprezentant Trsta in okolice, da naj njega izvoiijo, da bo delal za „patrio" (?!). — Ko so bile te besede „patria" iz-govorjene, ustal je star okoličan, ter rekel ginje-nim glasom: „Oko ličan i, tu ni ničesar av-strijskega,tuni za nas, mi smo Avstrijci, zapustimo ta kraj. Kdor je mojih mislij, naj se od dalji z me noj. Živio cesar! Živela Avstrija! donelo je po obširneni gledišči in ostalo je na rešetu „Cikorije" to, kar navadno ostane. Mauroner je bil ves osupnen, hotel je, da bi vladni komisar proti temu eksodusu post opal, totla kdo mora kaj ? Ostalo je ražen odbora Cikorije še nekaj gospodov. V prvih stolih bili so- naši. Ko je odbor Cikorije klical „živio Mauroner", ki se je zahvalil predgovorniku in odboru, da stavi zaupaujo vanj, so se naši v istem hipu pokrili ter na vsa usta smijali pod nos Cikorjašem. Odbor pa je klobuke vihtil po zraku, sramoto zakrivajoe. Rudi bi bili vi-deli pač, da bi se bili oddalili, ne da bi je kdo vi-del. Tako je ostala Cikorija osramoćena in sior Poldo si bode pri volitvi dobil figov venec ,,Kdi-nost" pokazala je, da so tla, na katerih zborujemo, v istini naša, ter da je pala falanga, ki je nas prej j ločila in zavirala do naših svetih pravic. Agitacija I je strašanska, ali Nabergoj bode gotovo iz-voljen!
Domaće stvari.
I           —  (Presvetli  cesar)   podaril je  šolski
občiui Št. Peter na Notranjsketn za razsirjenje sole 200 gld.
—   (G r o f H o li e n \v a r t)   pripeljal se je da-nes zjutraj v Ljubljano.    Dopohulne  obiskali so ga gg. dr. vitez Blei\vcis, Klun, Muruik, dr. Poklukar, dr. Vošnjak,   kateriin  se je zahvalil za izvolitev v Ljubljani, proseč je, dn to izjavijo gg. volilcem, kateriin se bode sicer še posebno zahvalil.
—   (Trgovinska in   obrtnijska  zbornica kranjska) glasovala je danes dopohulne za državnega poslanea.   Oddanih bilo je  18 glasov, vsi za grofa Hohemvarta.
—  (Ožja volitev za dolenjska mesta in trge) nastavi! je g. deželni predsednik na pri-hodnji petek.   Ravno isti dan pa je v Ljubljani volitcv veleposestva. Ker g. grof Margheri kot kandidat ne bode mogel v ta dan ltudolfovega ostaviti, bode vsled te vladine naredbe narodna-konservativna stranka pri volitvi veleposestnikov šo dva glasu izgubila. Drugod vlada dela v veleposestvu, da pripo-maga vladni stranki k zmagi, pri nas pa —.
—   (Iz vseh uolenjskih niest) nam do-hajajo poročila,  kako strašno so delali in pritiskali vladni organi za Šukijeja.  Pravijo, da pod Bachom in Widmannom ni bilo nič huje.  Lepa volilna svo-boda to pod  sedanjo kranjsko   vlado!   Zdaj je na volilcih nemške stranke ležeče,   zmaga li Margheri ali Šuklje.  lladovedni smo, kateri bodo imeli proti temu vladnemu pritisku več poguma, nemški ali slovenski.
—  (K dolenjski volitvi.)  Iz KrSkega se nam poroča,   da  so v dan   volitve  bili pozvani žundarji od treh postaj,  da so patrolevali po trgu. Dva mešćana sta telegraf«vala nuravnost grofu Taaf-feju, da se volilcem krati volilna svoboda in prosila, da naj ininisterstvo prepove   okrajnemu  glavarstvu
pritisk na uradnike in  druge volilce,  kajti  takšna volitev se ne more imenovati svobodno.
—   (Volitev  veleposestva za  Kranj-8 k o) vrši se v petek. Narodno-konservativna stranka storila je, kar se je dalo, da bi dobila većino svojim, oziroma vladnim kandidatom. Toda bila je pri svojem prizadevanji brez pomoći od tište strani, ki bi ravno v tej volilni skupini  lahko  kaj  opravila. Šukljejeva volitev absorbovala je toliko dela na Tur-jaškem trgu, da ni časa ostajalo, brigati se za vele-posestvo.    Torej   boata  Kranjsko tuđi zanaprej za-stopala gg. baron Tauferar in Švegelj.
— (Vcerajšnja volitev Celjskega volil neg a   okraja.)   V Cdji:  Volilcev vsih 201); prišlo jih je k volitvi 205.
Celjski sodnijski okraj:  Vošnjak   59,    Stadler 18,
Vransko.....        „         24,         „      —,
Gornjigrad     ....        „         30,        „      —f
LaSko......        .         42,         „        7,
Šoštanj      ....             „         25,        H      —,
Skupaj    .   Vošnjak 180,    Stadler 25. V  Brežicah  (sodnijski okraji Sevnica, Brezice, Kozje)    .    .             „         02,         „      25, Skupaj    .    Vošnjak 272,    Stadler 50.
—  (G. Josip Potrato), c. kr. okrajni sod-nik v Kranji dobil je povodom svojega umirovljenja naslov in značaj deželne sculuijc svetnika.
—  (Slovensko delavsko pevsko  društvo rSlavec") naznanja tem potom, da se prične prihodnji  torek  (J. t. m. pouk v petji  za začetnike, ter vabi vse prijatelje petja k mnogobrojni udeležbi. Sprejeinajo se uovoustopivši gospodje vsak  ponedt'ljek  in  sredo od 8.—U. ure zvečer v društveni sobi, Gospodske ulice št. 8, I. nadstropje. Nadalje priredi društvo „Slavec" dne 14. t m   po-poludne ob 1. uri izlet v Kozarje, 2. avgusta pa na Bled in 15. avgusta veliko besedo v čitalnični restavraciji.    12. julija  t. 1. pa  bode   redni   letni občni zbor.    Natančneje  določbe nuznanile se bodo po slovenskih časopisih.                            Odbor.
—  (IIrani 1 nica kranjska) imela je vče-raj sejo, pri kaieri so se oddajale razpisane službe. Prosilcev bilo je 53.   Službe kaneelistov di>bili  so Achtschin, Dzimski,  Tschada in Schrey.   Dosedauji uradniki   Uajakovič,   Iludolf,   Lukež,   Hak,   Kumer, Lugek, /upančič in Biihm pomaknili so se za jedno stopi njo naprej.
—    (V  čitalniški  reatavraciji) odprl se  bode  jutri gostilniški   vrt iu bode svirala vsa godba   domaćega   pešpolka baron  Kuhn.    Ustop-nina 20 kr.
—  (Naznanilo.) Skušnje na tukajšnji pod-kovski soli vršile se bodo dne 2G. in 27. junija, in sicer: v petek dne 20. junija za kovače, kateri nišo obiskauili podkovske sole, v soboto dne 27. junija pa za učence podkovske sole. Kovači, kateri se ho-čejo podvreči tej skušnji,  naj se oglase  pri podpi-sauem votlstvu.
Vodstvo podkovske sole Ljubljansko
dne 2. junija 1885, Dr. vitez Blei\veis Trs teniski,
/.upisni vodju.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Gorica 2. junija. Pri volitvi v m^stni skupini oddanih 713 glasov. Grof Coroiiini izvoljeli s 695 glasovi.
Dunaj 3. junija. V galiških kmetskih občinah voljeni so, iziraši Rusina Kovalskega, ki je prodrl v Zolkiuwu, povsod Poljaki in štirje liiisini, katt-re so Poljaki podpirali. Tri-najst oki'iijev volilo je dosedanje poslance, mej njiini ministra Ziemialkovski'ga jednoglasno. V Cernovcili zmagal je libcralec Waguer proti dosedanjeniu poslancu Kuhanovskuniu.
Siginaringen 2. junija. llohenzolleniski knez ob 10. uri umri. V soboto bode pogreb.
Regensburg 2. junija. Knez Taxis danes zvečer umri.
U i ni 2. junija. Več sto članov demokratskih dtuštev napotilo se je zvečer z zastavami na kapi-tol, da bi praznovali smrtni dan GuribaUlijcv. Mej potom pa je policija zaradi puntarskih klicov raz-gnala sprovod. Le nekoliko demonstrantov z vna-njiiiii doposlauci dosjielo je na kapitol, položilo nekoliko vencev in protestovalo z govori. Napnivil se -je zopet red. V zbornici interpelovulo se je, zakaj se je demonstraciju ra/guula.
Tržite ££i*e t IJnMJanl
đfl^ 3. jnnija t. 1.
Pšenici, hktl.   .   .   . Rei,          „     ... Jeemen,     „      ... Oves,         ,      .   .   . Ajda,        .... Proso,       „      ... Koruta,     ,      ... Krooipir,    „     ... Lefla,        ,      ... Orab..... Fižol,        ,      ... Maslo,             kgr.   . Mast,                  n      . Speh friton,        „	fl (j 5 f, 3 4 5 ft 4 8 8 8 -	kr. H8 3ti 20 57 71 85 7(« 4u 5d 90 82 54
bpeh povojen, kgr.   . Surovo maslo,    „ Jajce, jedno .... Mleko, liter .... Goveje        meso, kgr. Teleće          „      n Svinjsko         „       „ Koštrunovo    n       „ PiSanec..... Golob...... Senot   100 kilo    .   . Slama,    ,               .   . Drva    trda, 4 Q metr. „   mehka,    „      „	i i 7 ,5.'	W. HH 84 2 8 64 58 70 38 2f» 17! 78 59'
Meteorologieno poročilo.
						
	Cm opa-zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovt	Nebo	knna v mm.
!—* 0 0 "-t ci	7. njutraj £ poD. 9. »večer	737-08 an. 736-44». 738 &6b«.	11-2° C 18 6° C 12-e^C	si. v%h. si. vab. bI. Vzh.	megla d. jas. obi.	OOOu. dežja.
Srednja temperatura 161*, za 1-3°  pod  norinalom.
3D"o.najsls:a "borzet
dnd 3. junija 1.1. (Itvirno telegrađcuo porodilo.)
Papirna renta..........     82  gld. 50      kr.
Srebrna renta..........      83    n    05       „
Zlata renta...........    108    „    20       »
5°/„ »arena renta.........      98    „    40       n
Akcije narodne banke.......    858    B    —       B
Kreditne akcije.........    2U0    „    30       „
London............    124    ,    15       ,
Srebro...........               —    „    —        t
Napbl.........        -    .        9    „    85
C. kr. cekini.........       5    „    86       „
NemSke marke.........      60    »    85       ,
4«/0 drfrtvfle srećke ia 1   1854   250 gld     126    t    —
Državne srefike ii 1  1864          100 gid     166    „    60       ,
4°;0 avstr   zlata renta, davka prosta.    .    103    „    15       „
Ogrska zlata renta 4°/0    .....       »h     B     75        ,
„     papirna ren^a 5°/,       ....       93     „     —        ,
b*L Štajerske zeruljlšč  odvez  oblig              104     „     —         ,■
Duriava reg  srećke 5«/,              100 gld      115     4     25        ,
Zemlj obč avstr 4l/i% zlati zast   listi         123     ,75        ,
Prior, oblig   Klizabetine zapad železh-m     113     n     —         „
Pr or  oblig  Ferdinandove sev. ielezni e     106     ,     —        „
Kreditne sretku.....lOtJ gld      174     „     50         ,
Riidolfove srerke           ...     10    „         i8     ,     25        „
Akcije anglo-nvatr. banke           120    „       101    „    2>       „
Trauimway-drufit   veli   170 gM a v. .        "ii'ć    ,     —       „
Zahvala.
Vsem pnjateljuui in znancem, kateri so v oe-trtek dne 28. maja popoludne on 5. uri v tako izredno in odlično mnogobrojnom fitevilu spremili nado nepozabljivo, nagloma zamrlo soprogo, ozi-roma mater, gospo
UUDMILO STAJER,
k zadnjemu poćitku, potem slavni c. kr. ruduiški godbi, aliivnemu pevukemu zboru narodne Aital-nice v Idriji in njega izvrstnemu gospodu pevo vodji, velespostovanemu BomeAĆanstvu, darovateljem vencev in vsem onim, kateri so v zadnjih budih trenutkih stali blagi r.mjci milosrdno na strmi in kateri so na ta ali oni natin radjvoljno pripomogli, daje bil pogreb mmadomestljive ratijce tuko sijajeo, izreka podpinnna rodbina najtoplcjšo in najođkritottrčnejšo zahvalo.
VIdfiji, dne 29. maja 1885.
Žalujoca rodbina1
(336)                   '                      Stajer-Jeva.
kapljice m% zeleđec.
Tajni nifdicinski in đvurni soretnik dr. Bilckinp, me-dkinski sovetnik dr. Cuhn, dr. ManninR in mnoge druge zaravnibke av tori tete ho je presXu«ile in je za izvrstno dfrtnaće (ne tajno) sredstvo priporočajo proti v«em želodonim in trebasnim boleznim. PotnHgHJo takoj proti migreni, krfu y želodci, omedlevici, glavoboljo, t^buhdboljo, Hatilizenja, čfil0dćHej kislint. vzdigovanju, omotici, koliku, fikroleljnbni itd., proti zlatej žili, zapretju. Hitro in brez bolerin meće in ^Wyrn«jo sla^t dojeđij. Poskusite sumo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospodu lekarjl Hvobodl, pri Zlateui orlu« ikA PrCMlrnov^in trga.                                    (716-43)
OkroMca gospodom veteranom.
XJđ.eležlDa:
Procesijo Sv. Rešnjega Telesa 4. dan junija 1885. I., na!itanovl|enje v zvezducuj drevoreda. Sestanek ob lltb, uri zjutraj. 7. dan junija 1885. 1. procesije Sv. Refinjega Telesa:
Sestanek:
a)  pri frančiSkanih,        i        ob '/,7. uri zjutraj,
b)  pri Sv. Jakobu,         |       ob »/,8. uri zjutraj. Oprava: Paradna uniforma:
VABILO
k
14. dan junija 1885 v mestni dvorani.
BPOREĐ:
Cerkvena Bloveanont z zastavo in godbo ob V|8- uri zjutraj.
DNEVNI RED:
1.   Nagovor predstojnikov.
2.   Puročilo o upravnem dolovanji za 1884/85. leto in ozir na lOletni obstanek društva in njega delavnost
S,  Prennredba pravit.
4.    Poročilo o raćunskem zaključku za 1884/85. leto.
5.   Volitve.
6.   Posamični naaveti v zmislu % 24 društvenih pravil.
Gospodje druStveniki se uljudno vabijo cbrati ne polno&tevilno.
Ta dan je namenjen lOletnemn obstanku naiega le-pega druStva.
Zaupno se opiramo na društveno slogo in izknSeno vrlost družabniStva, in no dvomimo niti za migljaj, da se polnoitevilno anidejo Častiti gospodje drustveniki, ker priti Je THRkeuia veteranu in prlti mora.
Beseda mora ni naše povelje, to je srčno ćuv-stvo, Brčni nagib, kateri vsakuterega istinito zvestega veterana brezdvouiuo popolnem navdušuje, da se ta dan konca kot časten dan društva in počine nova srečna drufitvena doba pod nuSim geslom:                                             (334)
V«e sa Boga9 sa cesarja, ct» domovino!
Vodstvo
pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Apostolskoga Veličastva cesarja Fran Josipa I. sto|e6ega
obč. društva veteranov.
V Ljubljani, v '22. dan maja 1885.
B. Llchtenegger,                                  Mlhalić,
tajnik.                                             predsednik.
4
Zahvala in priporočilo.   :
Podpistini Stcjemo si v našo dolžnost, izreći ttira   ,
1   potom   nsLJtopU'jšo   zahvalu   upravništvu   tmnlce   '
[   „SLAVI.IE",  ki  nam je pri zadnje) mareći,   ;
t   ki nas je po ognji zadela, za poslopja in prcui*kljivo
►   stvari vao zavarovano veliko fikodo natanku, vestno |   in jaderno poplaćala. Ne naoromo si kaj, da no bi te
►   banke kut ztilo solidne priporoćuli občiustvu.
\         Do Ioni a vas pri 11 i bn i ci, l.junija 1885.
|         Joilp Merhar,             Josip Oraiem,         ;
,                 poueslnik.                            posentiitk.                 <
;         Anton Louiln,           Ivan Httnlgman,
i                 pustiBtnik.                             poacatuik.
|                        Karol Pogoreleo,
p laeatnik.                         (335)
.    ▲  A   A.  A   A.^.   Jk.A.   ^,A..A.A..A.^,ALA..A..A. A. A   A  A AA. AA AA -A A A A. A. A.
Ptujska vina.
1884. leta malo rezno.......gld.   8 do 12
1883.    „     milo in fino.......      „   13   „   19
1884.       „     i^ar-vino svitlorudeče   ...      „    U   „   l4 pravi vinski Jesih.........,   U   „   —
prodaja na hektolitru                 (313—2)
3Ež[Tta,va,g^nfL v I^tuji.
Št. 8962.                                                              (319—2)
Košnja v najem!
V pone«Ieljek S. <lnii junija t. 1. do-
poludne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij pod gradom Tivoli po očitnej dražbi za 1885. leto kosoma oddajala v najem.
Dražba se bo prićela ob 9. uri dopoludne na senožetih v Lattermanovem drevoredu poleg vojaške oskrbovalnice.
Itihi magistrat t Linlljani,
v 27. dan maja 1885.
Župana namestnik: V on čina.
Sllaite, m F. i Vilar.
Ravnok^r je izSla dru Ka knjiga teh glasbo-tvorov s sliko HklHdatelieTO. Zadržaj knjige je juko obilun in tako na Učen, da zamore zanimati vsacega,  kdor se z gl»sho bavi ali tuđi samo poje.
Cenii knjigi je l Rld. <IO kr., zares Uredno niska.                                                      (194—17)
Knjiga se dobiva lskl|u£lvo pri sauicui skladatelji in ntij se naroćiiina pošilj;i pod adreso:
P\ S, "Villiar tt Sislsi-u..
v LI ubij»ni,
kongresni trg, na voglu gledališčno ulice.
priporoća  svojo  veliko   «aogo  vseh  vrst   modernih
klobakov in kap;
prejema tudf
kožuhovino in zimsko obleke
črez poletje v shrKiijevunje.            (112—18)
Št. 9026.                                                        (320-2)
Dražba.
Zaradi oddaje del za izpeljavo novega obreŽ-nega zidu na desnem bregu Ljubljanice od Hra-detzkjrjevega mostu navzdol v dolžini 72 metfdv vršila se bode pismena in ustna dražba <liić H. junija 1.1* ob 10. uri dopoludne v dvorani tnest-nega magistrata.
Dotični nacrti, pogoji in proračuni razpoloženi so v navadnih uradnih urah v prostorih mestnega stavbinskega urada vsakenm na ogled.
SHutii majutrai v Ljitiljani,
Y 28. dan maja 1885.
Župana namestnik: Vonfcina.
Titjct:
2. junija.
Pri   W!ttno:   WnlowBky  iz  Londona.   —   Wip-linger z Dunaja   — Wolf iz Inomosta.  —   Trevisaui iz Vidraa. — Stapf iz Gorice.  —  Kraus  iz Trsta. — Ve rić iz Nabrezine.
I Ti St»li«l: Reiner i Dunaja. —Grof Hohenwart iz Gradca. — Eanusch z Dunaja. — Herzog \z Gradca. — Heller z Dunaja.
Pri avstrijsicem «e»«rji: Gori&ek iz Celja. — Kappus iz Celovca.
Najino prodajalnico na drobno
je trtlba nettaj proiidoti in ta poprar« se ue ih dalje odUšati, cato nama Je ic-leti, d« svojo
zalooo poletiuskeua m mo&nega blaga
hiffo kolikor moči zmahjŠ*va.   I* tffta »tiroka av« nkrenila, dotlfind Wago ođ đ»-mrinjega dne po6enši skozi itlri tedne prodajati po znatno
znižuni ceni.
Uljudno vabera na mnogobrojno Qbiskovanje najine prodajulmce in na obilna pismena naročila, katera bodeva najsolidneje ižvrfiuvala i poStnira obtatom, pflrJOtoftHva se najađaneje.
V Ljubljani, dne H.Janijs 188ft.
,337_D                     H.RISPKR & UI1B\\C.
V DlICfflEJ DALMATIHSKEJ KLETI
na cesarja Joisipa trgu št. §
točijo se
dalmatinska, juznostajerska in kranjska vina
po 36 Sa:, liter i£i vižtf©.
Pristnofii originalnih vin ne VNuk šah garan-tuj« h 1000 glA.
(317—2)
KJ
S* BUDIMSKA
ak6czy
GRENCICA, •
katero so analizovali in označiti đeželna akademija v Budim-peSti, profesor dr. Stoliel v Monakoveni, profesor dr. Hardy v Pari;*u in prefesar dr, Tichborn« v Londonu, priporofajo profesor dr. Oebhardl v UudimpeSti in ne-dtivno profNor dr. Rokitansky v Inomostu, prATesor dr. ZeisHol na Dimaji in profesor dr. Si^l v Stuttgartu in druge meitieinflke kapacitete earadi njegove bogate vse-Mne lithiona; posebto usbesno se ujorablja pri trdo-vratnih boleznih prebavilnih  or^annv in rapretii vode
ter se pred vsemi »nanimi ^renf.icanii posebno ir.redijo pripofbfa. — Dobiva se
po vseb flpecerijskih prod»)alnleah it> ))ro(t*jalni«!ih mineralnih voda, k»kor tndi
skorai v vEeh lekarnah in dropnerijah, vedro na novo natofiena. ~ Prosi i«f đ»
M ifcht.v* Uraono m&.HHikk B4k6dty              (213-8)
Lastniki. bratje Loser v Blidipešti.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastoina in tisk .Narodne Tiskamo".