149. številka. Ljubljana, v torek 3. julija 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 80 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaaa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Ob sklepu šolskega leta. Vrata „naših", to je na slovenskem ozemlju ležečih srednjih šol se zapirajo in lčitelji in učenci odhajajo na vakancije — dnjikrafc v tekočem stoletju. Čudne misli prihajajo človeku v glavo. Kaj smo mi Slovenci? Kaj delamo? .Iako životarimo? Kam jadramo? Pravimo, da smo narod, da smo Slovani. Ali je to resnica? Narod živi, ali bi moral živeti narodno. Naše duševno življenje bi se moralo gibati v našem slo-enskem jeziku. Vse naše šole bi morale jiti slovenske. Slovenec bi moral počenši 3 prvim razredom ljudske šole do dovršene mature na srednji šoli poslušati vse nauke v svojem materinem jeziku. Ko bi dovršil srednjo šolo, bi moral znati tudi kateri izmed tujih jezikov. Pred vsem pa bi moral znati govoriti in pisati v ruskem jeziku. V Ljubljani bi morali imeti univerzo, kjer bi se večina predmetov predavala v slovenščini. Če bi naše šole bile tako urejene, potem bi se moglo reči, da živimo narodno. K srednjim šolam prištevamo: gimnazije, realke, trgovske šole itd. In kako stojimo Slovenci ob zatonu 19. stoletja glede srednjih šol? Slovenci nimamo niti jedne svoje slovenske srednje šole! Ali si slišal to dejstvo, slovenski narod? Ali 5:e slišali to, bratje Slovani na severu in agu? Ali vam je znana ta žalostna stvar, vi voditelji naši in vi naši državni in deželni poslanci ? ! Niti jedne svoje srednje šole in seveda niti jedne univerze! Pod takimi avspicijami stopamo Slovenci v XX. stoletje. Narodni polovičarji smo, ne tič ne miš. Ali moremo upati, da si v XX. stoletju ohranimo svojo narodno individualnost, če se tako slabo oboroženi, :ako nepripravljeni spuščamo v duševni boj z mogočnimi našimi sosedi in pro-:ivniki?! . . . Od juga nam preti italijanska povo-denj, od severa še hujša in opasnejša nemška! Germanizacija napreduje, ker jo pospešujejo takšni činitelji, ki bi je pospeše vati prav za prav ne smeli. Mi pa životarimo dalje. To nas naj nikar ne moti in naj nas ne zaziblje v optimistična sanje za našo bodočnost, če se naša literatura precej lepo razvija! Malo nas je. Ozemlje, koder se govori naše narečje, ni veliko. Naša narodna zavest ni posebno ukoreninjena, niti na Kranjskem ne dovolj, niti v Ljubljani ne tako, kakor bi bilo treba z ozirom na to, da je Ljubljana glavno mesto slovenskega naroda. In če uveljavijo nemški državni jezik — kar v Avstriji ni nemogoče — kaj je pri nas sploh še nemogoče, kadar se gre proti Slovanom ? —: potem se nam je tresti za naše slovenstvo! — Toda mi smo slepi in ne vidimo nevarnosti tam, kjer je nevarnost za nas. Narodno-napredna stranka je storila že mnogo, a še premalo za poslovenjenje naših šol. Naši poslanci so imeli v parlamentu ugodne čase, ko bi se bilo dalo kaj doseči, pa so jih zamudili I Klerikalna stranka pa uganja komedije s svojo vero. Gasi tam, kjer ne gori, a tam, kjer gori, tam noče pomagati grditi, f Nr.mebLu, da bi vsi složnu đela/> za uresničenje naših narodnih teženj, da bi dosegli ravnopravnost svojega jezika pri uradih, v šolah in vsem javnem življenju, goji klerikalna stranka katoliški kozmo-politizem, kaže ljudstvu neprestano „oni svet" — pri tem skrbi za utrjenje ultra-montanistične reakcije na tem svetu. »Katoliški shod" je Slovencem ravno toliko potreben, kakor normalnemu človeku tretje oko v čelu. Vladi pa so taki katoliški shodi seveda jako po volji, ker ljudstvo odvajajo od istinito važnih in nujnih vprašanj — od narodnega in socialnega. Divide et impera! Vseobčna reakcija, struja, ki je se laj tako moderna v Evropi, škodi tudi nam Slovencem neizmerno in nam še bo škodila! Vsem zavednim rodoljubom pokla-damo na srce in na vest, naj ne opešajo v boju in naj se ne dajo premotiti od reakcionarnih fantomov, ampak naj energično delajo na to, da dobimo svoje šole, kjer se bo mladina vzgajala v naprednem duhu! Ne nazaj, ampak naprej! Ne v srednji vek, ampak v solnčni vek! Ne verski fanatizem, ampak strpnost in prosveta! Ne duševna sužnost, ampak svoboda mišljenja in vesti! To bodi naša prihodnost! V LJubljani, 3 julija. K položaju. O nadaljnjih akcijah vlade ni izvedeti nič pozitivnega. Češki listi poročajo, d a členi ministrstva ne pojdejo na dopust, kar dokazuje, da se vlada nikakor ne vda počitniškemu brezdelju. Ustavo-verno češko-nemško veleposestništvo je imelo v Thunovi palači v Pragi dve uri trajajočo sejo glede položaja. „Plzenski Listy" poročajo, da se vrše pogajanja, da bi se katoliška narodna stranka in krščanska socialna stranka združili pod imenom „osterreichische Partei8. Združitev teh dveh strank bi bila docela naravna, saj so bili krščanski socialisti vedno le radikalni klerikalci v nacionalni obleki. Korber konferira z nemškimi in češkimi voditelji. Nemci na Ruskem. „Mosk. Včdemosti" pišejo: „Nemci si osvajajo Rusije. V štirih novoruskih gu-bernijah: Jekaterinoslav, Cherson, Besara-bija in Taurija imajo Nemci 35 milijonov desjatin zemlje. Nevarnost je tolikanj večja, ker so Nemci večji del teh latifundij odkupili plemstvu. Nemci se strahovito množe ter odkupujejo sistematično zemljo, kateri spreminjajo prvotni značaj. Mesto domačega plemstva zavzemajo inozemski špeku-lantje in posledica tega bo, da domačini izgubljajo svoj ruski značaj. Naši kmetje postanejo tuj narod, ki igra ulogo zamorcev v Južni Afriki, Nemci pa bodo neomejeni gospodje. V Rusiji se ne le trpi nemško gospodstvo, nego se Nemce gospodarsko celo utrjuje ter se jim dajejo vse različne pravice in razni privilegiji. Zato se kmetje ponekod že izseljajo. L. 1893/94 so nekatera plemiška društva v Južni Rusiji poslala vladi prošnjo, naj priskoči narodu na pomoč proti priseljevanju tujcev. Na tem potu bi trebalo iti dalje. Danes je še možno, da se reši polovica plemstva deželi. Čez deset let pa ne bo ničesar več, kar bi se reševalo. Ohranitev plemstva pa je za deželo življensko vprašanje, kateremu mora vlada posvečati največjo pažnjo. Zato pa mora napraviti nemški kolonizaciji konec. ■ Nemci imajo pač na dvoru veliko zaslombo. Na dvoru, kjer sta carica-vdova in sedanja carica uvedli nemščino ter ji pridobili naj-odličnejše mesto, je seveda nemštvo simpatično, zato pa se mu ne delajo nikake zapreke nego ga celo podpirajo. Tudi pokojni Muravjev je bil prevelik prijatelj nemščine in je precej kriv, da se Nemci toli košatijo v Rusiji. Vojna na Kitajskem. Vesti iz Kitaja so vedno slabše. 18. junija so boksarske tolpe v družbi s cesarskimi vojaki napadle nemškega poslanika barona Kettelerja, ko je jahal v Čungli-Yamen, t. j. na kitajsko zunanje ministrstvo Tolpo so potegnile poslanika s konja, ga ubilo ir njegovo truplo z m*eči razsekale na kose-Tudi tolmača, ki je spremljal poslanika, so tolovaji ranili. Umor poslanika je na vsak način casus belli, povod vojne. Nemčija more sedaj oficialno napovedati Kitajski vojno, kajti danes je jasno že vsakomur, da mednarodni voji nimajo več opravka samo z boksarji, nego tudi s cesarsko vojno. To se je pokazalo pri bitki ob fortih luke Taku, to je čutil podadmiral Sevmour, katerega so kitajski regularni vojaki napadali vso pot ter ga končno iz arzenala pred Tsientsinom sprejeli s topovi. Končno pa se je pokazalo to tudi pri umoru Kettelerja, katerega so pred kitajskim zunanjim mi LISTEK. 2 Dragotin Kette. Spisal Ivan Cankar.*) (Dalje.) Leta 1895. je predaval Kette v tedanjem dijaškem literarnem društvu „Zadruga" -voje dolgih pesmi. Znan je bil že takrat kot literat, in kdor je občeval ž njim, je -atil takoj, da je Kette pesnik in nenavaden človek. Obe tisti dve pesmi sta bili pišani v romantičnem duhu Bvronovem; kolikor se morem danes še spominjati, je imela Vina naslov „Vade in pace!" — zelo po e:ično in v nenavadno lepem jeziku pripovedovana stara povest o zaljubljenem fratru. Skoro gotovo je, da je bil Kette takrat naletel na romantike in posebno še na Bvrona, ki vpliva na mlade ljudi še dandanes z veliko močjo. Toda nekaj tistega romantičnega mišljenja in naziranja je bilo tudi v Ketteju samem. Vleklo ga je celo pozneje, ko je bil že popolnoma sam svoj in dozorel, k romantikom in mistikom; zelo je ljubil Lermontova in Puškina, Mickiewicza in Go-gola. Nekoč sva se razgovarjala o poslednjih dveh, in jezil se je, da govore o propadanju •£ propadu tistih velikih pesnikov, ki so se ' zadnji svoji dobi zatekali v misticizem ter iskali tam končne razrešitve vseh težkih problemov, katere zunanji svet pozna in se čuti od njih odvisnega, pa jih ne rnore rešiti ... No pozneje, do zadnjih njegovih pesmi, do tistih čudovitih sonetov, se opaža v Kettejevih umotvorih jako malo misticizma. Samo časih zazveni nalahko ona romantična struna, ki zveni v delih vseh slovenskih pesnikov, a najglasneje takrat, kadar so najbolj slovenski. To je naravno, če se pomisli, da je bil Kette sin svojega naroda, da je pel tako čisto iz narodne duše, kakor pred njim samo Prešeren, a za njim doslej nihče. Malokateremu narodu je romantično naziranje in čuvstvovanje tako lastno kakor slovenskemu. Dva kontrasta stojita tu tesno drug poleg druzega, in sta časih na krasen način združena v jedno. Preprostost in jednostavnost, jasno, jedrnato izražanje, a na drugi strani polnočna fantazija, ki vidi in verjame, česar bi o belem dnevu ne videla in ne verjela živa dnša. Najlepšega izraza je dal tej posebni naturi slovenski Janez Terdina v svojih „ bajkah in povestih o Gorjancih". Kette je bil navdušen za te bajke, ki so se mn zdele po pravici najimenitnejše pripovedno delo slovensko. Čital jih je najveC in s posebno vnemo leta 1896., to je takrat, ko je izginil iz njegovih pesniških umotvorov zadnji sled tujinske nenaravnosti. Imamo pesnikov v izobilici, nekaj velikih in mnogo majhnih, ali o nobenem izmed teh in onih se ne da reči, da je samorasel, kolikor ga je, in da se ni uklonil ni- koli vplivu inih poetov. Tudi o Prešernu ne. Ne govorim o metriki in podobnih malenkostih; vpliv tujinstva se ne kaže v neznatnih zunanjostih, temveč v duha in mišljenju. To je bilo treba opomniti, dasi je umevno samo ob sebi; pri nas namreč vži-vajo slavo „narodnosti ' nekateri pesniki, ki nikakor niso narodno-jedrnati, temveč samo leseni, in ki nimajo v svoji notranjosti in v svojih takoimenovanih idejah z narodom prav nobenega sorodstva. Kette je čital tujih in posebno nemških pesnikov zelo malo. Omenjenega leta mi je tožil, da pozna nemške klasike samo po imenu; a jaz sem ga blagroval. Človek mora biti jako trden, da v tistem hlastanju po visoko nagomiljenih kupih tujega kništva ne izgubi vsaj kosca svoje prvotne nature. Zbistri se mu pogled in razsodnost se mn izčisti, a njegova tvorna moč ne profitira ničesar, pričenja si staviti nepotrebne meje, vprede se v zaprašeno pajčevino dolgočasnih teorij ter se zadeva s plahimi komolci ob plotove, ki se prej ni brigal zanje, in ki so jih postavili filistri. Kette ni gledal dosti na svojo literarno izobraženost; on ni bil izmed tistih literatov, ki po cestah vznemirjajo ljudi, in ki jim ni drugo na skrbi kot njih pismarsko rokodelstvo. Zanj ni bilo nevarnosti, da bi se po-greznil v samo literaturo ter se poartistil; pismarstvo mn ni bilo začetek in konec vsega pametnega življenja. Študiral ni zaradi svojih verzov in ne zato, da bi se imenitil pred svetom. On je bil izmed tistih redkih ljudi, ki se uče in se trudijo, da bi spoznali resnico; izmed tistih ljudi je bil, ki nosijo veliko vprašanje v svojem srcu ter mu nehote in instinktivno iščejo razrešitve. To so najplemenitejši ljudje; sesali niso od nikoder različnih nazorov in principov, ali vse njihovo nehanje in mišljenje stremi za visokim ciljem, njih roke delajo in njih ustna govore po notranji zapovedi. Razlita je čez vse njihovo življenje svetla luč, da se ne vidijo niti madeži, s katerimi so se oškro-pili, ko so šli preko blata. Pojavljajo pa se dandanes na svetu osebe, ki so artisti in nič druzega kot artisti; zaklicali so v deželi tisto laž, da je umetnost »sama zase", slekli so ji vse ideje, dotirali formo do vrhunca ter zavozili vso stvar naposled resnično tako daleč, da se razen literatov ne zanima za leposlovje živa duša več. Rodilo se je nekaj novega: arti-stika, ki nima z življenjem in z velikimi svetovnimi problemi nobene zveze, životari samo svoje kilavo životarjenje ter v najslabših svojih pojavih ne služi v drugo, kot da ščegeče po hrbtu debele filistre. Malo jih je, ki pišejo zato, da dajejo odduška svojemu srcu, da pripovedujejo, po čem je hrepenela v težkih urah njihova duša, ko je trkala pol predrzno, pol plaho na vrata velikih skrivnosti. Malo jih je, in umetnost jim ni glavna stvar, temveč samo najpri-pravnejše in najlepše sredstvo. A ker jim je i L I. n e o tr n i. i» aj m 7 nistrstvom ubili v družbi boksarjev kitajski vojaki. Potemtakem imajo mednarodne sile opravka z oficialno Kitajsko, in značaj vojne se je s tem docela izpremenil. Danes niso na Kitajskem samo ustaški nemiri tolovajskih boksarjev, nego se je dvignila tudi vlada s krono vred proti Evropi. O najnovejših dogodkih je malo vestij, a Se te so docela nezanesljive. „Daily Telegraph" poroča iz Šanghaja, najbolj motnega vira, da se je general princ Tnan polastil osebe cesarja in cesarice-vdove ter potegnil nase najvišjo moč. Iz Nankinga pa se javlja, da je dobil ondotni podkralj Ling-Kung sledeče obvestilo generala Tuana: Položaj je obupen. Prosim pomoči. Tuje čete osmerih narodov marširajo v Pekin. Močne so 20.—40.000 mož. Držati se morem komaj štiri dni. Iz Šanghaja pa se celo poroča, da so mednarodne čete že v Pekinu, ter da so združene vladne in boksarske čete docelaporazile. Sevmour je vzel Kitajcem pred Tsientsinom 50 mak-simskih topov. „Times" pa poroča, da je dobil podkralj Li-Lu iz Pekina dekret, s čimur mu prestol ukazuje, naj varuje svojo pokrajino in obvaruje Pekina propada. Iz tega izvajajo, d a sta cesar in cesarica ubežala, ter da se je polastil krone Tuan ter napravil svojega sina cesarjem. Wolffov biro je dobil iz Tsientsina sledečo brzojavko nemškega konzula: Kitajski sel je prinesel pismo sira Roberta Harta iz Pekina: Gospod pl. Bergen, drugi nemški poslaniški tajnik v Pekinu poveljnikom evropskih čet: Inozemske kolonije in poslaništva so oblegana. Položaj je obupen. Hitite! Drugi viri pa poročajo, da so razen treh poslaništev požgana vsa druga poslaniška poslopja, in da so poslaniki vsi na angleškem poslaništvu oblegani. V Tsientsinu pričakujejo napada kitajske armade 30.000 mož. Trdnjava Fut-schau je močno zasedena in ima ukaz, streljati na vsako ladijo. Položaj na Kitajskem je torej sila opasen. Velevlasti so bile pač jako slabo informirane o razmerah v srcu Kitajske ter so bile pač prepočasne s poši-Ijatvijo svojih čet. Nemčija pošlje te dni cpIo divizijo na bojišče, a v kratkem še ikaj kompanij. Tudi Rusi in Japonci hite, o Avstro. Ogrski, ki je povsod poslednja, i slišati ničesar več. Dopisi. Z Bleda, 30. junija. Leta 1898., ko so se vršile volitve na Bledu, je prerokoval prerok v osebi Evgena Lampeta, da je liberalnega zmaja konec, in da se stebri blejskega doma majejo. Njegovo prerokovanje se ni spolnilo, kar so pokazale zadnje občinske volitve na Bledu; zgodilo se je baš nasprotno. Klerikalci se niso upali niti na volišče prikazati, zategadelj je napredna .ranka na celi črti zmagala sijajno. To di klerikalce, tem bolj, ker je postal vele-zaslužni in napredni g. Peternel, kojega so Jboteli klerikalci ubiti politično, zopet župan. samo sredstvo, do katerega se jim ne zdi vredno imeti boječega spoštovanja, zato imajo to imenitno sredstvo popolnoma v svojih rokah ter ga vladajo nezmotljivo in po svoji volji. Vladajo ga nezmotljivo; ker jim leži na srcu, si poišče vselej jedino pravo in umestno pot, jedino primerno obliko. Tisti ljudje, o katerih govorim, in ki so po svojem mišljenju in čustvovanju vzvišeni nad vse svoje vrstnike, ne morejo napisati ničesar slabega. Zategadelj namreč ne, ker ne pišejo zaradi pismarjenja samega, temveč imajo vselej nekaj povedati, kadar posežejo po peresu. Preveč je življenja in duše v nj!h,. da bi mogli roditi kaj mrtvega. V tistih verzih Goethejevih, Prešernovih, Kettejevih, o katerih pravijo, da so manj vredni, je zmirom še nekaj posebnega; iz njih sije oko ženialnega človeka... Kdor prečita do konca zbirko Kettejevih pesmi, spozna z razkošjem, da je poslušal velikega človeka, da je gledal odprte vse tajne hrame njegove duše. Ne občuti samo tiste površne ščegetajoče slasti, kakor jo občuti ob delih efemernih poetov, ki nastopajo v sedanjem literarnem metežu na vseh koncih in krajih. Srce se mu napolni z veselo milobo, oko se mu razširi in vidi daleč preko obzorja, daleč preko blata vsakdanjosti. Iz blata vsakdanjosti, ki je pesnika dušilo in naposled vdušilo, so se rodile Kettejeve pesmi, najlepši izraz vsega, kar je bilo v njem plemenitega, suverenega, večnega. (Dalje prih.) Prepričali so se klerikalci, mislimo, da liberalnega zmaja ni tako lahko ugonobiti ter dostavljamo le toliko, da je bil Bled napreden in ostane napreden. Nasprotno je pa volitev v novi ribenski občini izpadla, kajti zmagali so na celi črti klerikalci. Da so v Ribnem naprednjaki propadli, je šele tedaj razumeti, ako se ve, da sta v ribenski obCini dva duhovnika — poveljnika, in sicer je jeden Matija Mrak, župnik v Bohinjski Beli, drugi pa Jožef Pristov, župnik v Ribnem (brat tistega Janeza, kateri je imel ob svojem Času zaradi nekega junca komedijo). Posledica tega je bila, da so Belani pod tema dvema poveljnikoma zmagali ter Ribnjani z dvema podobčinama, ki plačujeta dve tretjini direktnega davka, proti eni podobčini beljanski propadli, in sicer tako, da imata prvi dve podobčini 6 odbornikov, poslednja pa 12 odbornikov. Vsi so klerikalci, samo ribenski podžupan je naprednjak. Da so naprednjaki v Ribnem propadli, so pripomogli k temu porazu večinoma davkoplačevalci iz blejske odčine, osobite Mlinani, ki imajo pravico tudi v ribenski občini voliti, s tem, da so skoro vsi ti polnoštevilno na volišče prišli, ter glasovali s klerikalci. To je bil najhujši udarec za Ribnane. Nad vse sramotno je, da so blejski občani pripomogli k porazu ribenskih naprednjakov. Ko se je vršila občinska volitev na Bledu, se ni upal niti eden od teh na volišče priti ter pokazati, kakega mišljenja da je, a v Ribno so pač šli zdražbe delati. Pokazali so torej svoj značaj. Nadalje še omenimo, da je župnik Pristov začel posnemati župnika Oblaka z Grada v tem, da svoje farane denuncira. Iz Rajhenburga, 1. julija 1900. Razvitje zastave „Trebevića* in vaš članek „De vexiliis benedicendis" ima že tudi na Štajerskem svoje posledice. Tisti nestrpni, oholi klerikalizem kranjski, kojemu je geslo: Sic volo, sic jubeo, prekoračuje Savo in se že vseljuje med nas. In kaj bo posledica vsega? Da se bodemo posvet-njaki in duhovščina, ki smo dozdaj prav dobro izhajali drug z drugim, jeli trgati mej sabo, kakor se trgate pri vas! O sv. Petru, zavetniku naše župe, vrši se pri nas istotako, kakor o Telovem, procesija. Temu obhodu prisostvovali so vedno ho-noraciorji in gasilno društvo v paradi. Letos pa je drugače. Naš gospod župnik je bil obvestil namreč načelstvo gasilnega društva, baje na višje povelje, da se smejo sicer društveni udje v svojej opravi udeležiti sprevoda, toda odkriti. Do letos gospod Bog ni bil žaljen, če so imeli gasilci svoje sleme na glavi ter poklekali in odkrivali se le pri blagoslovih, zdaj pa je! — In posledica? Vsi honoraciorji in gasilno društvo so ostali lepo doma. Vsak časti Boga po svoje. Društva, ki so uniformovana, in ki imajo kolikor toliko vojaška poveljevanja in disciplino, si prisvajajo kolikor toliko tudi pravico, da časte stvarnika svojega tudi po vojaški. Do danes se nihče ni spodtikal na tem, a zdaj se to ne spodobi več in Bogu s tem krade čast, ter dela javno pohujšanje! Če se, recimo, ndeleži v bodoče cerkvenega obhoda kako strelsko društvo, ne bode smelo nositi svojih znakov in pušk, nego odkrito bode korakalo za nebom z molkom v roci. Mnenja smo, katerega sicer nikomur ne vsiljujemo, da baš taki nastopi dvigajo sloves cerkvenega obreda in društvo samo pokaže korporativno, da so mu udje krščeni. A zdaj bodo izostajali. In ironija! Pri tem sprevodu je svirala uniformovana kapela meščanske garde kostanjeviške, seveda pokrita. In čudo ni se podrl svet! — Sv. solunska brata sta torej đegradovana. V krški in lavan-tinski vladikovini ju slave letos 7. t. m. „Najbolj slovenski" škof v belo-črni Ljubljani je odredil, da ju čestite vi Kranjci enkrat v oktobru, če sem prav poučen, 29. imenovanega meseca. Do tedaj bomo že nekoliko pozabili na sv. Cirila in Metoda!! Seveda, laški menih, Joanes Zacha-rija, katerega god praznujejo zdaj 5. t. m., in kateremu na čast in ljubav so odstranili sv. Cirila in Metoda, ima za sv. stolico in posebno še za nas Slovence, izrednih zaslug, vsaj večjih od sv. blago vest-nikov. A mi Rajhenburžani ostanemo pri prvotnem prazniku. Slavili bodemo god solunske sv. dvojice 4. t. m. zvečer s kresom in streljanjem, ter naberemo prispevkov, katere pošljemo za godovni dar sv. blagovestnikov dražbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. _ Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda! Ne le v južni Afriki tudi Slovenci imamo ljute boje. Buri se vojskujejo za prostost zlato, Angleži za bursko zlato, nam pa gre za obstanek. Buri imajo le jednega sovražnika, naših je pa mnogo, ki nas hočejo vse uničiti. Opasnost je velika! Se bomo li ohranili pogube? Upajmo, da! Toda le značajnost v domoljubju, resno in vstrajno delo za kulturni napredek in požrtvovalnost duševnih in gmotnih sil nam obetajo rešitev in zmago — v nekrvavem našem boju. Kje pa so, in kdo so oni sovražniki, ki nam oporekajo pravico do obstanka in nam grozijo s poginom? Vprašajte Čehe, Slovake, Prekmurce, Hrvate, Istrijo, Koroško, Štajersko, Primorje, Trst, Gorico in našo ožjo domovino Kranjsko, zlasti Gorenjsko in zvedeli boste dovolj. Jeli mogoče, da so se združili zoper Slovane v državi — sodržavljani, podaniki istega cesarja in kralja, bližnji sosedje, zavezniki in oticialni prijatelji?! Kar se zdi neverjetno, je, žal, resnično. BaŠ v ta namen so razbili leta 1867. državo. Madjar pridržal si je polovico, drugo delila sta si Lah in Nemec. S pomočjo vlad, birokracije, plemstva in mnogih drugih faktorjev so upali raznaroditi nas — pričakovali so brzih uspehov. Toda sredstva niso zadoščala. Mobilizirati je treba elitne garde in kapital, tako so določili nasprotniki in osnovali so »Lega Nazionale", „ Schul ver ein ■ in druga sorodna društva. S pomnoženo silo so šli na delo, da k smrti obsojene Slovane justificirajo. Rop slovanskih duš se je pričel s podrezavanjem kali, računajoč, da brez naraščaja pleme pogine, ko staro strohni, pade in mine. Kakor Dum-Dum streli, ki okužijo zrak na okoli, kjer padejo in uničijo, kar zadenejo, tako grozen je postajal vpliv »Lege" in „ Schul vereina" za slovansko mladež. Nevarnost je rastla rapidno. Da ne bi sovražni valovi zatopili naše nade — otrok slovanskih — treba je bilo graditi jezove v obrambo in — nastale so „Matice školski" in „ C i r i 1 - Metodove družbe". Te vrle „silobrambe" zadržujejo napredovanje sovražnika, v kolikor je to mogoče. Bodo li pa odbivale srečno krute napade, ali bodo podlegle premoči ? Ravnokar so zborovala glavna društva „ L e g a Nazionale" v Arco, BSchulverein" pa v Gradcu. Iz poročil se jasno razvidi, kako mogočne so nam nasprotne armade, in s kolikimi sredstvi so podprte. „ Schulverein" ima premoženja 513,640 gld., članov šteje 120.000, ki so razdeljeni v 1114 podružnic. Dohodki lanskega leta (1899) so znašali 222.375 gld. Nemčija (Germania) prispevala je 120.000 mark. Šol, razredov in otročjih vrtov zdržuje 190. In kje so te ponemčevalnice? Povsod le v škodo slovanske mladine— 1 e 1 o v i 1 n i ce s o , nastavljene slovanskim ptička m. „La lingua del Dante", kojemu društvo je 8Lega nazionale" podredjena, izjavlja brez ovinkov, na shodih in v brošurah, da mu je edina in sveta naloga, speljati v naročje Italije dežele: Dalmacijo, Istrijo, Trst, Gorico, sploh Primorje in Ju-liške pokrajine. In dne 3. junija, ko so v Gradcu blagoslovljali dosedanje šulverein-ske uspehe in kovali bojni načrt za pri-hodnjost, oglasil se je pl. Planner, ter zahteval še večje sile, rekoč: „Pest se mi krči, s katero bi najraje potolkel in zdrobil one, ki se ponemčevanju ustavljajo ter predrznejo motiti in omajevati srčno vez nemške Avstrije z veliko in slavno nemško državo. Nikdo ne sme stati izven „Schulvereina". Društvenost naj bo dokaz zavednosti in nemškega čuta. Kdor hoče veljati za pravega Nemca, ta mora pripadati društvu, on mora delati in žrtvovati". Kako skromne so v primeri 3 „Schul-vereinom" razmere naše „Ciril-Metodove družbe"! Dasi od leta 1886, tedaj 14 let skrbno in marljivo deluje, šteje 11.215 članov, podružnic 134, letnih dohodkov 21.951 gld., v 19 zavodih se poučuje v materinščini in odgojuje v narodnem duhu po 1500 slovenskih otrok. Lepo število jih je torej v dobi 14 let rešilo pogube, a koliko jih bi bila otela, da je imela večjo podporo! Kako ogromno število brojijo oni, katerim „ C i r i 1 - Metodovo a r u l v o " ni mar, dasi spadajo med zavedne in se štejejo za rodoljubne! Potro-jenih moči potrebuje društvo za krepko obrambo. Brez narodno čutečega naraščaja propademo. Ako se v Ciril-Metodovih zavodih šola 1500 otrok in pokrije stroške z 21.000 gld. potem najde zavetja v ponemčeval-nicah vsaj lOkrat toliko slovenskih otrok, od katerih se raznarodi — malo računjeno — tretjina, tedaj leto za letom vsaj 5000. Aritmetica kaže žalostno perspektivo — če se društvene moči ne pomnože, a naravnost obupna je prihodnost, ako bi viri društvenih dohodkov namesto k r e p -k e j š i morda celo s 1 a b e j š i postali. Zato „podpirajmo najvažnejšo družbo sv. Cirila in Metoda! Oprimimo se gesla navdušenega Nemca Plannerja: „Nikdo naj ne stoji zunaj ! Društvenost je znak zavednosti in slovensko čutečega srca. Vsakteri naj dela in žrtvuje za „Ciril Metodovo družbo"! Fr. D—k. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3 julija. — Imenovanja. Sodni adjunkt Otokai Koče var pl. Kondenheim v Marbregu jd prestavljen v Ljubljano. Avskultanta H a n d ler in Wunsche pa sta imenovana v Marbreg oziroma v Št. Vid. Adjunkt dr. Poloni o iz Polja je prestavljen v Koper, avskultant B a r z a je imenovan adjunktom v Trst, avskultant D o mini k o pa adjunktom v Dinjan. — Dr. Teodor Elze, znani preiskovalec slovenske reformacije, je umrl 27. ju nija v Benetkah v visoki starosti. Elze nam je takorekoč šele odkril slavno dobo o začetku naše književnosti, o kateri je na pisal celo knjižico. V Ljubljani je bil pastoi 1. 1852—56. Slava Elzejeverau spominu! — „Mrtva roka". „Koblar hvali delovanje in zasluge „Mrtve roke" ter pravi, da bode ustanovil olomuški knezonadškof dr. Kohn več čeških ljudskih in meščanskih šol. Hkrati se pa po svoji stari navadi počoha ob naš list ter vpraša, kdaj bode že d j al za peč plitve fraze, namreč, da je duhovščina nasprotnica šole, da ne postane pred javnostjo smešen. Ne vemo, če je na Koblarjevih trditvah sploh kaj resnice, vemo pa, da ima dr. Kohn okroglih 16i>0 kron čistega dohodka na dan, torej toliko, kakor pri nas učitelj prve plačilne vrste na leto. In če mož, ki ima na leto 575.668 K čistega dohodka, zida par šol, to pač še ni nikaka zasluga, ampak le nekoliko peska v oči davkoplačevalcem!" Tako „Učiteljski Tovariš". — Resnici na ljubo radi priobčimo tole pismo: Spoštovani gospod urednik Pravici na ljubo Vam poročam, da kar sc je dobilo nedostatkov v konsumnem društvu na Bledu, je resnica. Na Bohinjski Beli pa nisem stavil takega vprašanja, kakor je bilo v „Narodu" in torej je popravek Marije Peternel opravičen. — Spoštovanjem Ivan Korošec, c. kr. merosodec. — Letno poročilo ljubljanske višje gimnazije. Ravnateljstvo ljubljanske višje gimnazije je izdalo koncem šolskega K 1899/1900 nemški „Jahresbericht". Vsebina tega poročila je tale: 1.) Ebbe und Flut. Von M. V o dušek. 2.) Beschreibung des Neubaues des k. k. Staats-Obergvmnasiums in Laibach. Von A. Schwab. 3,) Schul -nachrichten. Vom D i r e c t o r. Spočetka poročila je lepa slika nove višje gimnazije Iz ravnateljevih šolskih poročil posnemamo da je poučevalo obligatne predmete 26, neobligatne predmete pa 7 učnih močij Učencev je bilo koncem šolskega leta 610, med temi 5 privatistov. Po narodnosti: 501 Slovenec, 108 Nemcev in 1 Italijan. Po veri: 607 katolikov, 2 protestanta in 1 gršk; katolik. Najmlajši učenci so imeli 11 let. najstarejši učenec pa 25 let. Ljubljančanov je bilo 165. Odličnjakov je bilo 73, prvi red ima 424 učencev, ponavljalni izpit bo delalo 63, drugi red ima 33, tretji red pl 14 učencev. Šolnine so plačali učenci v obeh tečajih 14 500 K, vpisnine pa 709 K 8 vin. štipendistov je bilo samo 83, ki so dobili 14895 K 90 vin. Prihodnje šolske leto se prične 18. septembra t. 1. — Od Oravinje nam poročajo: Ako ravno ima Konjiški okraj med 22,659 pre [LST Dalje v prilogi. Tfcil Narodu" št. 149, dn6 3. julija 1900. i Priloga IfSlovenskemu bivalci 21.414 Slovencev, imajo vendar takozvani Nemci po Štajerski geometriji veČino v okrajnem zastopu in s tem tudi gospodarstvo v okrajni hranilnici. Slovenska manjšina je v javnih sejah okrajnega zastopa večkrat grajala, da ni pravilno, da sede v ravnateljstvu hranilnice gospodje, ki so hranilnici zavezani kot dolžniki, in da ima pri tem zavodu glavno besedo tisti, ki je njemu največ dolžen — opozarjali smo vladnega komisarja g. Zoffa na to, da so te nezdrave razmere po pravilih izrecno prepovedane — in to v javni seji — zaman! Zdaj pa slišimo, da se je pri reviziji računov pokazal pomankljaj 30.000 kron. Govori se, da se je tajnik, ki pa nima takega premoženja, zavezal, da bo ta deficit pokril. Vprašati moramo, kam je prišel ves ta denar. Bati se je, da bode škodo trpel okraj, to je večinoma Slovenci. Mi vemo, da nadkomisar Zoff ni preobložen z delom in bi se moral brigati za te nezdrave razmere, posebno ker stori le svojo dolžnost, ako gleda, da se javni zavod, za katerega jamči ves okraj, vodi v smislu pravil. Dravinčan. — Zveza mlekarskih zadrug. Vsled povabila c. kr. kmetijske družbe so se sešli 29. junija v Dol. Logatcu zastopniki vseh 12 notranjskih mlekarskih zadrug, da se posvetujejo o skupnem postopanju. Uvaže-vajoč vse razmere, zlasti pa dejstvo, da imajo južnoavstrijski mlečni pridelki in izdelki svoja tržišča v primorskih naših mestih, čez katere gre tudi eksport, se je ukrenilo ustanoviti zvezo za vse kranjske mlekarske zadruge ter povabiti k sodelovanju tudi primorske zadruge, vsled česar naj se zveza imenuje .Zveza kranjsko-primorskih mlekarskih zadrug". V svrho izvršitev tega ukrepa se je volil pripravljalni odbor sestoječ iz odbora mlekar ske zadruge v Dolenjem Logatcu in iz predsednikov mlekarskih zadrug v Cirknici in Planini. — Pevskega društva „Ljubljana" velika ljudska slavnost, vršivša se zadnjo nedeljo na Koslerjevem vrtu, je uspela vsestransko dobro. Prostorni vrt je proti 5. uri napolnilo občinstvo iz vseh stanov. Pevske točke izvajale so se pod vodstvom društvenega pevovodje g. Ved rala v popolno zadovoljnost občinstva, posebno veliki zbor „Kdo je mar" s spremljevanjem orkestra, katerega je občinstvo z največjim zanimanjem tiho poslušalo, kjer sta se posebno odlikovala tenor- in baritonsolista gg. K ran j c in Polašek. Nadalje zbor „Slovan na dan", kjer je častno rešil tenor solo partijo g. Černiko in „Slovanski brod". Več zborov moralo se je na splošno zahtevo občinstva ponavljati. Godba je izvajala z znano preciznostjo svoje točke ter žela istotako obilo pohvale. Streljanje in kegljanje na dobitke imelo je zelo povoljen nspeh, prodajalke srečk, kolikor smo opazili pa tudi. Pri kegljanju dobili so : I. dobitek g. Verčič; II. dobitek g. Juvan; III. dobitek g. Lehrman; IV. in V. dobitek g. Pevalek. Da se je plesalo pozno v noč, nam ni treba še posebej omenjati. Pevsko društvo „Ljubljana" se vestno in resno trudi ustrezati zahtevam občinstva in pod pornih Članov. Ker to svojo nalogo tudi izpolnuje, je upravičeno apelirati na podporo narodnega občinstva. — Občni zbor kranjskega gasilnega društva, ki se je vršil v petek, dne 29 m. m. v mestni posvetovalnici pod vodstvom načelnika g F očka, je rešil sreSno že nad pol leta trajajočo krizo. G. župan Savni k je obžaloval, da je sploh prišlo do te krize, in da stari odbor noče več prevzeti težavne naloge. Navduševal je mnogoštevilne gasilce k slogi. Načelnik, g. Ignacij Fock je pozdravil navzoče, povdarjajoč, da nikakor ne sprejme več načelnistva. Po poročilu tajnika (društvo ima samo 44 podpornih Členov) in blagajnika oglasil se je k besedi g. C. Pire. Nepotrebno je bilo, je dejal, da se je dovedlo gasilno društvo tako daleč, in da se je vanj zanesla po hujskariji brez vestnih ljudi politika, kateri ni mesta v takem društvu. Nato je prečital pismo, v katerem je napovedal odbor občini razpust društva in ovrgel točko za točko v pismu neresnično navedenih puhlih razlogov. Resnica se je členom vedoma prikrivala od gotovih ljudi, ki se dosedaj niti z jednim samim delom v prid občine ne morejo izkazati, z namenom nahujskati jih proti občinskemu zastopu, ki stori kar je mogoče. Po kratki debati so bili na predlog g. C. Pirca z vsklikom voljeni v odbor gospodje : Alojzij Pečnik, načelnikom, Jak. Kil-ler, namestnikom, Gašper Eržen, tajni kom, Ivan Rakove, blagajnikom; zaupnikom pa gg.: Karol Jager, Ferdo Po-lak in Ferdo Sajovio. Vodnike izbrali so si posamezni oddelki, in sicer plezalci g. J. Špenkota, brizgalničarji g. J. Ranscha in varuhi g. Janka Sajovica. — št. Jakobsko-trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda vabi najvljudneje vse častite člane, kakor tudi vse častilce sv. Cirila in Metoda k sv. maši, katera se bode brala na čast blagovestni-koma v soboto 7. t. m. ob osmi uri zjutraj v trnovski cerkvi. — Kolesarsko društvo „Ilirija" vde-leži se v nedeljo slavnosti razvitja novega prapora »Gorenjskega Sokola" v Kranju korporativno. — Budalosti. Ljubljanski nemškonaci-onalni trifolij, ki odklada navadno ob sobotah svoj parfumirani duševni gnoj v „Gra-zer Tagblattu", se je preteklo nedeljo zakadil v „gasilno društvo ljubljansko", češ, da je v zvezi s tistimi godci, ki so parkrat na svojo roko javno nastopili. Zatem pa hoče norce briti iz bodoče civilne godbe. Da „gasilno društvo" ni v nikaki zvezi s tistimi godci, ve v Ljubljani vsak otrok, samo ,der dumme Kerl von Laibach" ne, da pa žur-nalistični težaki „Grazer Tagblatta" v Ljubljani vsak nenemški napredek Ljubljane s svojimi nemškonacionalnimi parklji mažejo, se ume samo ob sebi. — Papirnico namerava sezidati veleposestnik in dež. poslanec g. Josip Lenarčič ob Borovnišči ter je že vložil prošnjo za stavbno dovoljenje komisionalne poizvedbe se vrše 4. t. m. — Stavka na Fužinah. Na Fužinah, v tovarni barvenega lesa, so pričeli delavci (približno kakih 80) štrajkovati. — Celjsko županstvo. Cesar je po trdil izvolitev župana Gustava Stigerja in podžupana Julija Rakuscha. Vsi protesti Slovencev in slovenskih glasil niso torej izdali prav nič! Tudi prav. — Rakovški samci prižgo kres — na čast sv. Cirila in Metoda dne 4. t- m. ter vabijo vse prijatelje okolice k temu večeru. — Zadnje deževje. Vsled hudega deževja dne 25. in 26. m. m. sta Sava in Kokra hudo narasli, zlasti pa Kokra, ki že trinajst let ni bila tako velika. Videli so, poroča „Gorenjec", cele hlode in drevesa, katera je bila voda s koreninami izruvala. Mestne toplice v Kranju in pa toplice g. Sajovica so bile skoro popolnoma pod vodo. Tu ni napravila posebne škode, nasprotno pa je to deževje povzročilo nemalo škodo na polju, ker so imeli ljudje seno nakošeno in ga niso mogli pravočasno pospraviti, žito pa je vse poležano. — Oblak se je utrgal 26 junija nad Bistrico in okolico pri Radovljici ter napravil na polju in drevju mnogo škode. Največ je trpela Česnica, kjer je naliv od našal poljske pridelke ter pokril njive s peskom in gramozom. — Grozna nesreča je za lela vas Dolenje v fari Jelšansk', v Voloskem okraju. V pondeljek so se od Podgrada prignali strašni sivočrni oblaki nad vas. Nastal je strašen vihar in med strašnim gromenjem in bliskom je začela padati toča. Vse se je treslo in trepetalo. Čuti je bilo, kako drevesa kar pokajo. Vse je ropotalo in vse bežalo! Sto in več let stara debla so padala na tla. Vse se je rušilo. Kakih pet minut je trajalo to strašno pokanje in vrišč. Trinajst gospodarskih poslopij leži porušenih vsa sadna drevesa po vrtih so izruvana in polomljena! Sreča še, da od ljudij je le eden ranjen, ker so prebivalci bili veči noma po njivah in živina na paši. Prav čudno je, da od otrok, ki so ravno iz šole domov prišli, ni nobeden poškodovan, da si so bili v hišah. S to nevihto so dotični prebivalci zadeti na strašen način. Narod že itak siromašen, gleda sedaj skrbi polno v bodočnost. Škoda sama se skoraj ne more ceniti. Ali v kolikor se je mogla ceniti — znaša okoli 300000 kron. Vlada je že učinila potrebne korake za naglo pomoč. Ali toliko gotovo ne bode mogla storiti, da bi se Škoda nadomestila. Zato pričakuje ubogo dobro ljudstvo, da ljudje, katerih je Bog gmotno bolj oblagodaril, ne pozabijo na nje. — Akad. tehn. društvo „Triglav" ima v soboto, dne 7. julija svoje četrto redno občno zborovanje v letnem tečaju 1900 v društvenih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: Čitanje zapis- nika zadnjega zborovanja in bratskega društva „Slovenije*. Poročilo odborovo. Volitev opravitelja. Slučajnosti. — Napadeni in obstreljeni. 29. m. m. ponoči ob 11. sta šla Fr. Pipan in Tom. Tekavec iz Malevasi pri Jezici v družbi fantov domov. V Malivasi je šel Tekavec pod neko okno. Nakrat je ustrelil nanj Fr. Pršin iz daljave 30 korakov ter ga zadel v noge in v roko. Tekavec je zavpil, na kar so mu prihiteli tovariši na pomoč. Pršin pa je ustrelil še dvakrat in so bili zadeti Jan. Hafner v levo nogo, v prsi in nad levim očesom, Fr. Grajžar v levo stran spodnjega života, Jan. Kos na čelu in Fr. Rak na desnem palcu. Vsi zadeti so zbe žali in Pršin je ustrelil za njimi še štiri-ali petkrat, ne da bi koga zadel. Pipana, ki se od strahu ni mogel ganiti, je udaril Pršin s kolom po glavi, da se je zgrudil. Tekavca in Pipana so prepeljali v bolnišnico, Pišina pa so izročili sodišču. — Dva najdena mrtveca. Dne 24. m. m. sta šla šestletni sin Marije Gregorič v Malih Dolah in osemletni Karol Virant iz Grma v sosednji gozd nabirat borovnice. Dečka sta se po dveurnem nabiranju ločila. Virant je šel domov, Gregorič pa se je napotil skozi gozd k stari materi, ki biva blizu Mal. Dol. Ker ga črez tri dni ni bilo domov, je šla mati ponj k stari materi, a tam ga ni bilo, ker sploh tjakaj ni prišel. Pač pa so našli dečka golega v neki jami, polni vode. Menda se je hotel kopati, a je utonil. — Dne 1. t. m. sta našla dva delavca pod nekim kozolcem na Glincah 281etnega dninarja Fr. Kodermana z Vrh polja pri Moravčah mrtvega. Ležal je na obrazu in držal v levici smodko. Zadela ga je srčna kap. — Strela je udarila dne 23. junija v kozolec Matije Brenceta v Krnicah pri Logatcu in je pogorel ves kozolec poln detelje. Škode je za 600 K. — Požar. Dne 20. junija je gorelo na Gorenjem Igu pri posestniku Iv. Tancku in posestniku Jak. Likovcu. Škode je za 5000 K. Zažgali so otroci. — Mestna hranilnica ljubljanska. Me seca junija 1900 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 733 strank 366.564 K 71 vin, 665 strank pa dvignilo 327.197 K 44 vin. V II. Četrtletju 1900 dovolilo se je 175 prosilcem posojil na zemljišča v skup nem znesku 392.970 kron. — Nečuvena surovost. Poročajo nam: Nedavno zvečer je bil videti v Streliških ulicah nezaslišano surov prizor. Nekje se je začul strel, in ko so prestrašeni ljudje prihiteli na cesto, so videli, kako preganjajo obstreljenega mačka psi in neki hlapec z vilami. Maček je bežal z Drelsejevega posestva ter se skušal rešiti pri hiši št. 3 v Streliških ulicah. Toda hlapec ga je na dvorišču zajel in nabodel na vile Nato ga je zmagoslavno nesel v Drelsejevo hišo. Maček je požrl baje štiri piščeta, zato ga je hlapec javno justificiral. Na Drelse-jevem vrtu imajo menda sploh navado streljati mačke in pomorilo se je ondi že več koristnih mačk. Radovedni smo, ali imajo ondi po sanitarnih pravilih prirejeno mačje pokopališče, in ali ima mačji strelec orožni list. Vsekakor je protestirati, da bi se streljalo sredi|mesta in pobijalo drugim domače, koristne živali. Naravnost kaznivo pa je mučenje živalij in tako barbarsko nabadanje na vile! Gospod Drelse naj si napravi ograjeno dvorišče za svoje piščance, katere mu vsak privošči, toda mačke naj pušča v miru, zlasti pa naj ne povzroča tako škandalozno brutalnih prizorov, kakor -šen je bil opisani. — Iz občinstva se nam poroča: Hoja zvečer skozi „tunel" od Koslerjevega vrta proti „Praterju" je nevarna za ljudi in živali, sploh vsem, ki ne vidijo v temi. — To skušal sem s svojo družino, v katero spada tudi štironogi „Dackerl", v nedeljo zvečer. Potem, ko smo slišali glasovito pariško godbo pri Kankertu, in gledali umetno večerno solnce in zvezde nad Spod. Šiško, smo zavili v drevored in takoj prišli v gosto temo. Sence, podobne ljudem, so se bližale, se v zadnjem hipu odmaknile ali na klopeh čepele in šepetale. Utrujeni kuže je capljal poleg mene v skrbeh za nas in za svoje zakrivljene noge. Toda od šel ni usodi! Pohodila ga je težka noga mimogredočega neznanca, in milo cviljenje tolmačilo je ljudem pasje bolečine. S „ciril-kami" smo jeli razsvitljevati pot mimo „občnega žabjega zbora" onkraj grabna, misleči, kako potreben je jarek iz- trebljenja. Mogoče je, da se jednako, kakor „Dackerlu" zgodi tudi otroku, zdi se mi kratko malo nedostojno, da drevored, ki vodi v Šiško in iz Šiške, ni vsaj za silo razsvetljen. Dokler se ta egiptovska tmina ne prežene, svetujem vsem, ki ne-adi karambolirajo in tudi slepih miši po inkorporiranem drevoredu nočejo loviti, da se „tunela" ognejo. — Nove stavbe. Kolodvorski okraj, zlasti obližje justične palače, se je od potresa sem začel zelo lepo moderno razvijati. Razen že par dograjenih poslopij, nameravana je ondi gradnja tudi dveh novih zasebnih hiš in je stavbišče zanji že nakupljeno. Tudi dve novi cesti se do dovršitve sodnijskega poslopja ondi dogradita. Razen tega olepšajo prostor pred justično palačo in regulirajo Dalmatinove ulice še v ostalem delu. — Razširjenje brambovske vojašnioe se izvrši, kakor čujemo, uprav prihodnje leto, ko bodo te gradnje tikajoče se razprave v deželnem zboru, oziroma na Dunaju končane. Načrti pa so že dovršeni, in zemljišče tudi že odkupljeno. — Mestna ljudska kopel. Od 23. do 30. junija letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj*634 kopelj, in sicer za moške 506 (349 prsnih in 157 kopel v banah), za ženske pa 128 (26 prsnih in 102 kopeli v banah. — Kopanje na javnih mestih razen kopališč v Koleziji ali v vojaškem, je prepovedano, pa Gruberjev kanal je za nekatere vajence v mraku ponekod zelo dobro skrivališče. Umestno bi bilo, da se tudi posestniki obrežja pobrigajo za razne te dvo-noge „žabe" ! — Škropenje ulic in cest se ponekod — kakor se nam piše — zelo pozno ali pa celo redko izvršuje. Ker je ta mesec najbolj vroč v poletji, je treba pač malo več brižnosti za javno snaga. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 23. do 29. junija je dela iskalo 7 moških delavcev in 36 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 9 moškim delavcem in 35 ženskim delavkam. 101 delavcem se je nakazalo 60 odprtih mest in v 35 slučajih se je delo vsprejelo, in sicer pri 4 moških in 31 ženskih delavkah. Od 4. januvarja do 29. junija je došlo 1720 prošenj za delo in 1486 deloponudeb. 2607 delavcem je bilo 1648 odprtih mest nakazanih in v 968 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 krojač, 1 ključavničar, 1 trgovski hlapec, 1 hišni hlapec, 14 konjskih hlapcev, 2 vrtna delavca, 2 hlapca za kmetska dela, 1 gostilna (v najem), 1 natakarica na račun, 2 gostilniški kuharici, 2 kuharici k orožnikom, 7 navadnih kuharic, 1 sobarica, 9 deklic za vsako delo, 15 deklic k otrokom, 2 kuhinjski deklici, 8 dekel za kmetska dela. Vajenci za trgovine in obrte. — Z rešilnim vozom so prepeljali v deželno bolnico Elizabeto Vislerjevo, ženo sluge pri finančnem ravnateljstvu. Bila je sama doma in zaklenjena v sobi. Pri raz-obuvanju ji je, kakor sama pravi, počila koža na nogi, da se ji je vlila kri. Ker si ni mogla sama pomagati, je vpila, da so prihiteli ljudje in odprli stanovanje. Elizabeta Visler je najbrže padla in se le pri tem poškodovala. — Zobozdravnik med. dr. Rado Frlan se je nastanil v Ljubljani v Špitalski ulici 5. I. Dve leti se je učil zobozdravništva ter obiskal najslavnejše zavode v Evropi. Učil se je pri zobozdravnikih prof. Bleich-steinerju in Frischenschlagerju v Gradcu ter potoval v Berolin, Hamburg in Draždane, kjer se je izučil v vseh najnovejših in modernih delih zobozdravništva. Zadnji mesec je obiskaval zobozdravniški kurz na Dunaju. Ker naše ljudstvo na svoje zobe silno malo pazi, bo imel dr. Frlan za revnejše ljudstvo brezplačno ordinacijo za ruvanje zob od 8 —9 ure zjutraj, da bode vsakemu mogoče, gnile zobe odstraniti pravočasno. Dr. Frlan otvori svoj atelier z 8 julijem. — Semenj. 2. julija je bilo prignano: 1215 glav konj in volov, 271 glav krav in 90 glav telet, skupaj 1576 glav. Kupčija je bila splošno živahna; kakor po navadi so se tudi danes voli najbolje prodajali, ker so prišli kupci z Morave in Bavarskega in so jih precej nakupili in dobro plačali. Tudi s konji in kravami je bila kupčija živahneja kakor na drugih semnjih. — Kanarček je ušel 2. t. m. zjutraj na Bregu in odletel proti .Katoliškemu domu" ali dalje. Kanarček je popolno rumen in ima črnkasto-rumeno čopico na glavi. Kdor ga ujame, in prinese lastniku v »Katoliško tiskarno", dobi nagrade 1 gld. * Zopet eden! „Wiener Zeitung" z dne 23. junija 1900, št. 142. C. kr. okrožno sodišče v Sv. Hipolitu na Nižjeavstrijskem je z ediktom z dne 16. junija 1900 dovolilo otvoritev konkurza nad imetjem pod firmo „Konsumno društvo za Sv. Hipolit in oko lico, reg. zadruga z omejenim poroštvom", reg, zadruge v Sv. Hipolitu. * Tragikomedija v zakonu. V Parizu živi ministerijalni uradnik Anatol v lepi hišici z vrtom, na katerem je majhno jezerce. Bil je drugo leto oženjen ter prav srečen v svojem zakonu, ko je dobil par anonimnih pisem, naj bolje pazi, kaj se godi v njegovi hiši. Anatol je imel prijatelja Edmonda, kateri je bil pa še večji prijatelj Anatolovi lepi ženki. Te dni se je ministerijalni uradnik zelo podvizal domov ter prišel še pred določenim časom. Toda vrata spalnice so bila zaklenjena; ko jih je Anatol ulomil, je našel sobo prazno, pač pa je baš takrat, ko je vstopil, čul kakor da je nekaj težkega štrbunknilo v vodo. Stopil je urno k oknu, in glej, v jezercu pod oknom je videl svojo ženo in svojega, oziroma njenega prijatelja, tresoča se od mraza in strahu. V prvi naglici sta skočila skozi okno, ne misleča na to, da je pod oknom jezerce. * Čudne razmere vladajo nekaj časa sem v St. Louisu v Ameriki. Prebivalstvo mesta se je razdvojilo na dve stranki, in nastali so veliki izgredi. Župan in večji del ljudstva simpatizuje z izgredniki. Guverner dolži župana, da izrablja izgrede v politične svrhe, isto pa meni tudi župan o guver nerju. Resnica je, da sedaj oba v motnem ribarita. V mestu pa ni nihče več varen svojega življenja. Dinamitne eksplozije so prav na dnevnem redu; mej kakimi 600 ustaši in mej mestno stražo je nastal boj ter so obležali štirje mrtvi in veliko jih je bilo težko ranjenih. Na Market Streetu so izgredniki razdrobili neki voz z dinamitom 18 ljudem so potegnili obleko s telesa ter jih namazali z zeleno tarvo. Nihče se že skoro ne upa na cesto. Vse je oboroženo s samokresi. Do sedaj je že blizu 40 mrtvih in nad 200 ranjencev. Vlada v Wa- - ingtonu ne more teh izgredov zabraniti, Ker prepoveduje ustava St. Louisa vsako umešavanje. * Gospa ali gospica. V najvišjih new vorških krogih so dame sklenile, da se bodo oblačile tako, da bo moškim takoj razvidno, ali govori z gospo ali gospico. Gospe bodo nosile namreč vse nakite, naši ve, peresa i. dr. na desni strani, gospice pa na levi. Doslej je bil moški večkrat v zadregi, kako naj bi se vedel napram tuji dami, ki je nosila rokavice. Kajti rokavice zakrivajo jedino znamenje zakona: poročni prstan. Poslej bo tudi tej zadregi odpomagano. uved6 ob isti ceni — slike. .Slovenko" prav toplo priporočamo. Naroča se v Trstu. Književnost. — „Slovenka". Vsebina VI. zvezka: Ivo Šorli: „Jezero", (pesem). ZefkaKveder: „Študentke". Mrakova: „Tema življenja". Vida: „Dušica lepa. . .", (pesem). Prof. dr. Fran Celestin: „O ženskem vprašanju". Bonifacij: „Vabilo na ženitovanje". „K poglavju o organizaciji ženstva". Milivoj Ivanov: „Bajka", (pesem). E Gangl: „Zavržene cvetice", (pesem). Listek. Književnost. Razno. S to številko poteka prvi poluletnik „Slovenke". V drugi polovici tekočega leta se Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. julija. Češke dame, na čelu jim gospe dr. Kaizla in dr. Škarde, so poslale soprogi prestolonaslednika Franca Ferdinanda, knežji milosti Zofiji brzojavno čestitko in prošnjo, naj bo pri svojem visokem soprogu priprošnica češkega naroda, čegar hči je sama. Dunaj 3. julija. Danes seje prvikrat sešel novoformovani občinski svet, ter so prisegli novoizvoljeni občinski svetniki, med temi tudi dva socialna demokrata. Seja se je vršila docela mirno. Zanimiva je bila le izvolitev ob činskega svetnika Purschta, posestnika več javnih „zabavišč", v — disciplinarni odsek. Praga 3. julija. Knezonadškof Skrbenskv je včeraj popoldne v Emsu vsled utrganja krvi nenadoma umrl. Berolin 3. julija Pri odhodu novih mornaričnih čet na Kitajsko je imel cesar Viljem nenavadno bojevit nagovor. Dejal je, da se je zgodil v Pekinu nesramen zločin. Tekla je kri posvečene osebe poslanika, zastopnika vladarja Nemčije, in tudi drugi poslaniki so v grozni smrtni nevarnosti. Da, možno je, da so postali danes tudi že drugi poslaniki žrtve kitajskega fanatizma. Nemška zastava se je oblatila, in čast nemška je kruto razžaljena. Zategadelj je treba eksem-plarične kazni, in prelita kri kliče po maščevanju. Zato,je dejal cesar, ne bom prej miroval, dokler ne doseže nemška zmaga zadoščenja, in dokler se ne pribori zmaga in red. Cesar je govoril sila razburjeno. Glas mu je trepetal od jeze. Cesarica, ki je stala poleg cesarja, se je jokala. Slovo je bilo jako ginljivo, ker so odhajajoče častnike in podčastnike spremljale žene in in njih otroci. Berolin 3. julija. Biilow je imel z vsemi poslaniki sejo radi dogodkov na Kitajskem ter se je dosegla popolna skladnost glede postopanja. Drž. zbor se skliče v kratkem, da dovoli večje kredite v vojne svrhe. Berolin 3. julija. Iz luke Taku je došla brzojavka, da je kitajsko mesto v Pekinu pogorelo in da stoji pred Pekinom 30 do 40.000 kitajskih vojakov. Cesarica-vdova je iz Pekina pobegnila. London 3. julija. Iz Šanghaja se poroča, da je dospela v P e k i n večja mednarodna vojska. London 3. julija. Francoski duhovniki v Nankingu so dobili poročilo, da se je vršila 20. junija pred Pekinom velika bitka in da so mednarodne čete, okoli 20000 mož, popolnoma premagale kitajske in boksarske čete. Kitajski topovi so izvrstni, toda topničarji so neizvežbani. Zato so jim v Čifuju vzeli mednarodni vojaki 50 topov. VVashington 3. julija. Admiral Kempff je sporočil, da so poslaništva v Pekinu oblegana in da se vrše okoli Tsientsina neprestani boji. Poslanikom v Pekinu primanjkuje živil. Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) IIL Zbornični koncipist dr. Viktor Murnik poroča: «) Na vprašanje, če je zakon o nedeljskem počitku navesti tudi na v pravilih določeno delo konsumnih in jednakih društev, je zbornica c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljubljani poročala naslednje: Zakon z due 16. jan. 1895, drž. zak. št. 21, s katerim se v cbrlovanju uravnava počitek ob nedeljah in praznikih, je po § 1. tega zakona stopil na mesto § 75. zakona z dne 8. marca 1884 drž. zak. št. 22, s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red. Če torej odgovorimo na vprašanje: ali spadajo pridobitne in gospodarstvene zadruge pod obrtni red, če se pečajo z obrtniškimi opravki, — smo odgovorili tudi na vpraSanje po navedbi določeb o nedeljskem počitku na konsumna in jednaka društva. Ne more pa biti dvoma o tem, da je obrtni red navesti na pridobitne in gospo darstvene zadruge, brž ko imajo v členu IV. razglasilnega patenta k obrtnemu redu določene obrtne pojmovne znake, ob kate rih visi subsumcija pod obrtni red. Ni za kona, ki bi jih izvzemal. Glede zadrug, katerih podjetje se čeloma ali deloma suče o trgovskih opravilih, pa določa zakon o pridobitnih in gospodarstvenih zadrugah z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak. v § 13. naravnost, da veljajo zanje, koder zadružni zakon ne ukazuje drugače, določila trgov skega zakonika o trgovcih, torej vsekako tudi subsidiarna trgovskopravna določila, med katere spada tudi obrtni red, čigar predpisi o obitnem pomožnem osebju, ki obsegojo tudi določbe o nedeljskem dočitku imajo po § 25. uvodnega zakona k trgovskemu zakonu veljati poleg trgovskega zakona (čl. 59—65). Čl. 11 trgovskega zakona pa izrecno ne izključuje onih deželnih zakonov in torej v zmislu § 5. uvodnega zakona k trg. zak. tudi ne onih državnih zakonov, ki v obrtnopolicijskem ali obrtnodavčnem oziru stavijo zahteve za pridobitev lastnosti trgovca ali posebnih vrst trgovcev. Tudi razglasilni patent k obrtnemu redu, katerega se obrtni red iz-preminjajoči in dopolnjujoči poznejši zakoni niso dotaknili, med taksativno uštetimi od obrtnega reda izvzetimi podjetji ne omenja pridobitnih in gospodarskih zadrug. (Dalje prih.) Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo =z za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Steklenička z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (9—27) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj1, jU. Lcustefc-a v LJubljani. *jf Zdravi zobje jjj^- <^||r_/ so dosti dragocenejša stvar, nego se jo že itak ceni v vsakdanjem življenju. Redno prebavljanje in dobra hranitev ter vsled tega delavna in življenska moč, vse to so faktorji, ki so večinoma zavisni od dobre kakovosti zob. Zato naj se nikar ne zanemarja v nobenih okolnostih hranitev zob in naj se rabi zjutraj, posebno pa še zve čer redno ,,HoMinin", ker ta ustna in zobna voda s svojo desinfikujočo silo ohranja zobe zdrave in lepe, dokler je to sploh mogoče. — KoBmin-steklenica 1 gld., dolgo trajajoča, se dobiva v lekarnah, v boljših drogerijah in paril 62 fumerijah. (1212—1) Glavna zaloga: Anton Krisper v Ljubljani. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem 306-3 ra. Smdaji sraoni tlak 736-0 rac ! Stanje čas opa-j baro-zovanja i metra s. > ■ E Vetrovi N*bo 11 m _ 9 zvečer 7. zjutraj 2. popol. 21 9 si. jzahod jasno 18 5 si. sszah. J jasno 29 6 sr.jzahodj jasno Srednja včerajšnja temperatura 227" male: 19 2". 734 G 734:'. 7326 o nor- d-CLuaoslrsi borza dne 2 julija 1900. Skupni državni dolg v notah .... 97 50 Skkpni državni dolg v srebru .... 97 30 Avstrijska zlata renta ........ 11595 Avstrijska kronska renta i*/, .... 97 40 Ogrska zlata renta 4°/0....... 115 75 Ogrska kronska renta 4"/,..... 91 20 avstro-ogrske bančne delnice .'..*! 1744 _ Kreditne delnico ........ 689 — London vista.......... 242-25 Nemški drž.bankovc "A 100 mark . . 118 55 20 mark............ 2370 30 frankov........... 1929 italijanski bankovci........ 90 90 C. kr. cekini..........' 1133 Zahvala. Podpisane se srčno zahvaljujejo za častilno spremstvo k zadnjemu počitku svojega, iskrenoljubljenega brata in strica gospoda Leopold Pirc-a kupčijskega voditelja tvrdke M. Hofmann v Kočevju za darovane krasne vence Se posebna zahvala gospe lastnici tirme M. Holmann, gospodoma predsedniku in tajniku kupčijskega društva ter vsem cenjenim kolegom in prijateljem iz Kočevja in iz Ljubljane. (1315) V Ljubljani 1. julija 1900. Globoko žalujoče Kristina Virk roj. Pire, sestra. — Olga in Emilija Virk, nečakinji. Zahvala. Tem potom izrekava iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem tistim, ki so naju tolažili ob britki izgubi naše preljubljene jedine hčerke (1325) Pepince kakor tudi onim, ki so darovali . prekrasne vence in šopke ter vsem udeležencem pogreba za spremstvo. V Ljubljani 3. julija 1900. Rezi in Karol Leiander. V hiši štev. 3 na Kongresnem trgu, v III. nadstropji (samo 59 stopnic) se oddasta takoj «lve (ali pa jedna) jako lepi, prostorni (1309) mesečni sobi, dobro meblovani in z lepim razgledom jedni, ali dvema osobama. Povpraša naj se istotam pri Rupertu. Svarilo. S tem svarim vsakoga, da ne da gg. Karolu in Antonu Kremžarju, ki sta došla pred več časom iz Reke v Ljubljano, nič na upanje ali na posodo, ker jaz nisem nikakor plačnik za dolgove, ki bi jih moja sinova napravila. (1326) V Ljubljani, dne 3. julija 1900. Anton Kremiar strojevodja juž. žel. na Reki. ore. Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 26 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovifc barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga vsakovrstnih čopioev za pleikarje, slikarje ln zidarje, itedilner*. mazila za hrastove pode, karbolineja Itd. Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ca likanje šotnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 11, Ivan Stori stanuje samo Opekarska cesta št. 16. bivalni stroji po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 26 JtV' Vnanja naroČila se točno izvrše". "la* erilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate prodaja 26 s Alojzij Perschtsj Pred škofijo, poleg mestne hiše Anton Presker krojač Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 2o jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših ozoroih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Klobuke najnovejši fazone priporoča ■»« nlskl ceni J. S. Benedikt" I/jubljmin,, Stari trg. -O r- • .-= »T -* • M jI " CD « o O c a N ^STYRIA" Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava Styria kolesa s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123—6i) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezatl K*" Ceniki poštni ce prosti. -^0 Filiala V Kamniku: Janko Pohlin. Spoštovanjem FrailC Cllden, na Velikem trgtTTaTproti rotovža. od 0t=» as co< Dotičnemu gospodu, ki je izgubil nedaleč od gostilne Antona Strukelja, Trata, Sent Vid nad Ljubljano svojo uro, se naznanja, da se je ura našla ter naj se blago-govoli osebno zglasiti v gori napominani gostilni. (1307) Usojam si s tem naznanjati svojim čestitim trgovinskim prijateljem, da moram zarad večjih poprav v svojih tovarniških prostorih izdelovanje blaga za nekaj časa ustaviti in da bode blago na skladišču le še do konca tega tedna dobiti. Za izkazano zaupanje najtopleje se zahvalajoč se priporočam x veleai>ostovanjem (1312) Avg. L. Winkler II. Kranz. Učenca vsprejme takoj J. K£ a p s «s la. a. naslednik A. VVagenpfeil zlatar. (1317) Po nizki ceni se proda hiša [gostilna] z vrtom, njivami in gospodarskim poslopjem, v bližnji okolici Celja. (1303—i) Naslov pove upravništvo „S1. Naroda". Za Mamo siti. *•*>.» ali kron »•»<». Razprodaja!! Niklasta žepna ura z verižico in 10 pristnih srebrnih predmetov za Nanio 8ji«l. 4-i».» pošljem vsakomur, dokler je kaj zaloge proti povzetju, ali če se naprej vpošlje denar. 1. ) Niklasta remontorska žepna ura na sidro s čudovito lepo graviranim pokrovom z minutnim kazalom točno na minuto idoča, z garancijo (ni-kakoršna stenska ura, kakorSne žal pošiljajo nekateri bazarski trgovci na mesto naznanjene pozlačene ure!!) 2. ) Niklasta ali pozlačena verižica za uro, američanska facona, jako elegantna. 3. ) 1 pristno srebrno zapestnico z medaljonom. 4) 1 kravatno iglo s kolesarjem. 5.) in 6.) 2 manšetnih gumbov. 7.) in 8.) 2 srajčnih „ 9. ) 1 gumb za kolar. 10. ) in 11.) 2 uhana najnovejše faoone. 12.) 1 modni prstan (papirni od- strižek za mero.) NeugajajoCe se tekom 8 dni vzame nazaj. — Ilu-strovani ceniki ur in zlatnine brezplačno in franco. E. Holzer, tovarniška zaloga ur in zlatnine na debelo, dobavitelj avstrijske zveze c. kr. državnih uradnikov itd. (1322—1) Krakov, Stradom št. 18. o S Prodajalko izurjeno v trgovini z manufakturnim in špecerijskim blagom ter zanesljivo v računanju, vsprejme (1308—1) Fran Ks. Grebene, Velike Lašče. nnbro O ii. X St XX j & XX o marka Peugeot Freres ee proda.. Prijazna vprašanja v prodajalni Val-vazorjev trg št. 6. (1313) Lepa Ulmska doga stara 1 a leta, snažna, (1323) se proda. Naslov v upravništvu „SIov. Naroda". Učenec z dobrimi šolskimi spričevali vsprejme se takoj v modni trgovini (1293—2) I. S. Benedikt v Ljubljani. Ces. kr. avstrijske £gs državni železnici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod lz LJubljane jaž. kol. Prog-a čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee. Isl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novomesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak ž Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludce osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Fon tabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri is 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8, uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamni*. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod V LJubljano drž. kol. lz Kamnika. Ob 6. ari 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305) Pouk v pisavi s strojem se pri zadostni udeležitvi podeli na Št. Peterskem nasipu št. 37, I. nadstr. Oglasitve od 7. do 9. ure zvečer do 10. julija t. 1. (1314—1) Srajce, kravate, svilnato blago se popolnoma sukneno, platneno in drugo manufakturno blago po polovičnih conah nepreklicno le do konca julija 1.1. prodaja (1178-8) na Sv. Petra nasipa št. 2. Privatnemu uradniku ki je zajedno tudi godec na godala ali pihala, preskrbi dobro službo v Celju „Celjska narodna godba". Pojasnila daje „godbeni odsek narodne Čitalnice v Celju". (1287—2) V Gorjah V« ure od Vintgarja in 3 ^ ure od Bleda — odda se Krasen razgled na Karavanke in na Bleško jezero. Hrana in stanovanje ceno, (1319-D Jernej Černe. Elegantno stanovanje obstoječe iz 5 lepih velikih sob in z vsemi pripadajočimi prostori na Rimski cesti štev. 10 v I. nadstropji se odda z mesecem avgustom. Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne. (1051—18) Pri konsumnem društvu trbovljske "bratovske zaloge v Trbovljah je izpraznjeno mesto knjigovodje ki preskrbuje tudi korespondenco. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ter oblastveni vsposob-Ijenostni izkaz, da more poslovati prosilec eventuelno kot namestnik poslovodje. Re-flektantje priletne starosti ter poročer; imajo prednost. Pismene, primerno opremljene ponudi je vposlati predsedništvu zgorajšnjega konsumnega društva v Trbovlje. 1297-1 S tem naznanjam uljudno, da ne posluje g. Fran Železnik več za me. 38—3) Z odličnim sne (1268—3) Z odličnim spoštovanjem Ivan Gorup. St. 20798. (1324) Vsled sklepa občinskega sveta z dne 22. junija 1900 podpisani mestni magistrat razpisuje dražbo za napravo začasne M poleg mesarskega mosta črez Ljubljanico na dan 11. julija t. 1. ob 10. uri dopoludne. Vsi potrebni pripomočki in pojasnila zvedo se pri mestnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 3. julija 1900. I 1 F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoCa slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih .oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišCu. Gospodom uradnikom se priporoCa za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justiC-^un uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 20 if I Daril; Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann = -u-rsir = v Ljubljani, Dunajska cesta priporoCa svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovo s ti v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 26 PST Popravila as Izvršujejo nsjtočnsje. s Optični zavod J P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoCa svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila in vnanja naročila točno in ceno. 26 Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko HUGOIHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga suknenih ostankov. 26 Pod Tranco it. 2. f Veliko zalogo ^ % Q priporoča X*\^^ J. Soklič. IT3- "S *» ootiajx pod .0 vilnato blago največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze priporoča 26 Alojzij Persche Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. Ua# Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospod« In otrok« js vedno ns Izbsro. VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po niski ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 26 « ■■■■■■■i^nmi ■»■ieiiieeeiii^ f Josip Reich ► 4 likanje sukna, barvanja in > kemična spiralniea r; Poljanski nasip — Ozki ulica it, 4 £ spadajoča ^ se priporoča za vsa v to stroko 26 dela. Postrežba točna. — Osne nizke. Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg &t. 1. 26 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slsmorsznic« in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zsstonj In poštnin« prosti. Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (tt Trnove m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne VST »ode TSU po najnižjih eenah. 26 Kupnje ln prodaja staro vinsko posodo. ata Ign. Fasching-a vdove 26 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoCa svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najpriprostejsih kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSd. Za učenca 15 let starega, ki je dovršil drugo realko, ter je zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, se išče primeren prostor v kaki trgovini, s pogojem, da bi obiskoval zvečer Mahrovo trgovsko šolo. Ponudbe pod „Prostor v trgovini" na upravništvo „Slov. Naroda". (1321) V Gaineljnlh se proda pripraven za kopališče ali tovarno. Stavba je lična, voda zdrava. (1310—1) Naslov pove upravništvo „SL Naroda". Gospodično slovenščine v govoru in pisavi zmožno, išče za prodajalno