SLOVENSKI Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, Inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.-S četrt strani Din 500.—, '/j strani Din 250.—, 'In strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Usoda naših občin. Družina Je osnovna celica družabnega življenja, utemeljena v človeški naravi. Skupina družin, naseljenih na določenem kraju, tvori občino. Iz tega sledi, da občina ni državna tvorba, marveč je tvorba naravnega prava, ki ji določuje namen, pravice in delokrog. Preden je bila država, so bile občine. .Velike so naloge, ki jih ima občina izvrševati na gospodarskem, prosvetnem in zdravstvenem polju. Kjer ne zadoščajo sile posameznikov, posega vmes občina s svojo večjo storilno sposobnostjo. Da more svoje nalogo izvršiti, je občini po naravnem pravu zajamčena gotova mera samouprave. Čim večja je ta mera, tem bolje za občinarje. Naš list je vedno v raztolmačenem smislu opredeljeval bistvo občine. Kar se posebej tiče naših občin v Sloveniji, smo vedno branili stališče, da so to zgodovinske tvorbe, nastale kot plod zgodovinskega razvoja razmer v našem ljudstvu. Zato naj bi se te tvorbe, kolikor le mogoče, tudi v bodoče zadržale. Prodrlo pa je stališče, ki je označeno s pridevkom: Velike občine. Redo-vito naj bi vsaka občina imela 3 tisoč prebivalcev. Ako se bo to načelo izvedlo, se bo v Sloveniji izvršila zelo velika sprememba, ki bo najglobje segala v življenje našega ljudstva. Bodočnost bo pokazala, kakšne bodo posledice te spremembe in ali bodo »velike« občine uresničile vse tiste nade, ki se v nje stavijo. Načrt zložitve občin je menda že po vseh srezih izgotovljen. Iz poročil, ki so bila objavljena po časnikih, se da razbrati, da so v tem oziru po raznih krajih obstojale različne želje, ki niso bilo vse zadovoljene. V nekaterih srezih se je izvršila jako širokopotezna zložitev: število občin se je reduciralo (zmanjšalo) na eno tretjino, celo na eno četrtino prejšnjega števila. Nekaj pa moramo tukaj še enkrat poudariti, kar smo že velikokrat naglašali: zdru- Po vsem svetu odmeva psvziv k miru. Temu pozivu je dal poseben poudarek predsednik Zedinjf»nih držav -Franklin Roosevelt s svojo mirovno spomenico, ki jo je poslal 16. maja vladam 54 držav, katere so zastopane na mirovni konferenci v Ženevi. V tej spomenici predlaga predsednik ameriških Zedinjenih držav, da naj vse države podpirajo Macdonaldov predlog žitev občin naj ne zadene samo kmets-kih občin, marveč naj zadene tudi ma-lomestne in trške občine. Ako se morajo kmetske občine podvreči določbi, da mora število prebivalcev nove občine znašati" vsaj 3 tisoč ljudi, zakaj ne velja isto določilo za malomestne in trške občine? Enaka pravica za vse! Posamezni kraji na kmetih so ponekod jako razdaljeni drug od drugega in vendar se morajo združiti. Zakaj se ne bi malomestne in trške občine združile s svojimi okolicami, od katerih jih ne loči nobeno razdalje? Prebivalstvo teh mest in trgov živi gospodarsko izključilo od kmetov. Ako pa vlada med malim mestom, od-nosno trgom in kmetskim okoljem gospodarska skupnost, zakaj bi ne vladala tudi občinska skupnost?! Kmetsko ljudstvo zahteva to skupnost, in sicer po pravici. Ako se bodo ohranile malomestne in trške občine, se bo ustvaril položaj, da bo okoli malega teritorija (ozemlja) mesta ali trga kot nekakega središča se razprostiralo ozemlje velike »okoliške« občine, kateri mesto ali trg ne bo občinsko središče. Še več. Zgodilo se bo tudi to, da bo velika okoliška občina, ki se bode razprostirala po celem ostalem ozemlju župnije in morda še tudi po drugih župnijah, morala v mestu ali trgu si zgraditi novo včinsko hišo, ker bo drugače prav težko najti primernega sedeža za občinski urad velike občine. Načrti o zložitvi občin so se vposlali banski upravi. Kakšna odločitev bo tukaj padla, ne vemo. Tudi še ni določeno, do katerega termina naj se izvrši združitev občin. Kar pa se tiče občinskih volitev, je ministrski predsednik dr. Srskič napovedal, da se bodo vršile še v tem letu. * za odstranitev napadalnega orožja. To orožje je namreč mnogo močnejša kakor obrambno. Obmejne utrdbe, žične ovire, strelski jarki in sploh vsa obrambna sredstva niso več nepremagljiva v primeri z modernimi vojnimi letali, težko artiljerijo. tanki in strupenimi plini. Če se vse države sporazumno odrečejo posesti in uporabi takega orožja, potem bo vsak uspešen napad na kakšno državo nemogoč. Za izvedbo Macdonaldovega načrta naj se čimpreje sklene pogodba. Med tem naj nobena država ne poveča svoje oborožitve preko mej, ki jih določajo obstoječe pogodbe. Vse države naj sklenejo svečano končnoveljavno nenapadalno pogodbo, s katero naj se obvežejo, da ne bodo poslale preko svoje državne meje nobene, kakršnekoli oborožene sile. Rooseveltov proglas državam sveta, tudi sovjetski Rusiji, ima namen rešiti razorožitveno konferenco. Vsled nemške zahteve: ali se razorožijo vsi, ali pa se bo Nemčija oborožila do zob, je razorožitvena konferenca prišla v zelo napet in nevaren položaj. Ako pa se razbije razorožitvena konferenca, bo tudi onemogočena svetovna gospodarska konferenca. Brez te konference, tako sodi predsednik Roosevelt, pa je nemogoče gospodarsko ozdravljenje in obnovljenje evropskih in drugih držav. Radi tega namena, kajpada tudi radi vsebine je bil Rooseveltov proglas povsod prijazno sprejet. Smatra se kot dokaz, da je Amerika stopila iz ozadja hladnega opazovalca evropskih razmer in težav ter da bo dejansko posegla vmes, da te razmere uredi ter težave odstrani. Bil l i pa Rooseveltov proglas veliko bolj učinkovit, ako bi se med njegovimi predlogi tudi nahajale določbe o kaznih zoper rušilce miru, ki se ne obotavljajo rabiti orožje za rešitev svojih sporov s sosedom in jamstvo Amerike, da bo sodelovala pri izvrševanju teh kazni. Le na tak način bi bila zajamčena varnost posameznih držav in z njo mir. Rooseveltov proglas je nedvomno vplival na izjavo, ki jo je naslednji dan dal kancler Hitler na seji nemškega državnega zbora v Berlinu. Ta seja je nudila sliko narodi.o-socialističnega zborovanja, kjer govori »Fiihrer« in kjer je razprava, zlasti stvarno-kritič-na razprava izključena. Po Hitlerjevem govoru zastopniki posameznih strank niso imeli, ker niso smeli, stvarnih političnih govorov, marveč so podali samo kratke izjave. Nato pa so vsi skupaj — tudi ¿ocialni demokratje — glasovali za resolucijo, da državni zbor kot zastopstvo nemškega naroda odobrava izjavo državne vlade. Kar se tiče Hitlerjeve izjave, je bila polna za* gotavljanj in zatrjevanj. Zagotovil je Hitler Francoze in Poljake, da noče ponemčiti nobenega Francoza in Poljaka. V tem zagotovilu manjka ugotovitev, kako izvršujejo Nemci dolžnost narodno-manjšinskega varstva napram Slovp.nom, osobito napram Lu- IMgTlMigBMMliflMlTraMIfflngflffllMET^^r^roiffil 111tf 7.11 U"1 TT" Pozivi in zairfevenfa brez gamstev. žiškim Srbom. V pojasnilo Hitlerjeve zagotovitve, da je ideja ponemčevanja bila plod miselnosti preteklega veka, najbolje služi položaj koroških Slovencev, ki so izpostavljeni brezobzirnemu in brezvestnemu ponemčevanju. Ali je torej ideja ponemčevanja prevladovala samo v Nemcih preteklega veka? Iste vrednosti so tudi ostala zagotavljanja Hitlerjeva o tem, da narodno-sociali-etična milica služi samo notranji nemški politiki, kakor tudi Stahlhelm (jeklene čelade); da je Nemčija izpolnila vse svoje obveznosti; da je strah pred Nemčijo neupravičen, ¡ker ona ne bo napadla drugih držav itd. Rila so to zagotavljanja in zatrdila brez potrebnih jamstev. Mesto jamstev je sledila zahteva po reviziji versajske mirovne pogodbe, ¡ki je baje ubila idejo mednarodnega čuta za pravičnost. Nemčija ne bo v nobenem slučaju in pod nobenim pogojem dopustila, da se ji večno diktira red, ki ga je naložila versaj-ska pogodba. [RAZNIH, DRŽAV Sestanek zunanjih ministrov male antante se bo vršil od 29. maja do 1. junija v Pragi. Avstrija se brani na vso moč hitler-¡anstva. Avstrijska Dollfussova vlada se brani z vso neustrašenostjo, da ne bi prišel hitlerjizem tudi v Avstriji do premoči, Ravarski pravosodni minister dr. Frank je zadnje dni brez običajnega Bprejema obiskal Avstrijo in je imel v Gradcu, kjer je med visokošolci zelo mnogo Hitlerjevih navdušenih pristašev, proti avstrijski vladi hujskajoč govor. Radi tega napada je moral dr. Frank pod policijskim nadzorstvom eapustiti avstrijsko ozemlje. Ta izgon ministra bi bil skoraj pretrgal običajne politične zveze med obema državama. — Avstrijska vojaška uprava je pozvala vojaštvo, da mora izstopiti iz Hitlerjeve stranke, sicer bo vsak član narodno-socijalistične stranke odpuščen iz službe. Dollfussova vlada resno preti, da je trdno odločena odstraniti iz vrst državnih nameščencev vse narodno-socijalistične (Hitlerjeve) agitatorje. Židom v Nemčiji odvzeta možnost, da bi bili kmetje. Hitlerjeva nemška vlada na vso moč pritiska na žide in jih poriva iz javnih služb. Najnovejši zakonski načrt pruske vlade jemlje Židom možnost, da bi bili kmetje. Po tem zakonu bodo imele pravico do po-dedovanja samo »čistokrvne« rodbine, ki se bodo lahko izkazale, da štiri rodove nazaj ni v njih židovske krvi. Ta zakon stopi v veljavo 1. junija. Žrtev narGdno-socialističnega div-raštva. Narodno-socialistične čete divjajo ne samo proti komunistom in proti marksistom, marveč tudi proti zavednim katoličanom. Navedli smo že nekaj primerov preganjanja katoliških duhovnikov. Nič boljše se ne godi ka-toliško-zavednim laikom. Med žrtvami narodno-socialistične surovosti je tudi znani katoliški pisatelj dr. Ger-lich. Mož je bil rojen ikot protestant in je dolga leta živel kot protestant. H katolicizmu se je spreobrnil spričo čudovitih dogodkov, ki se dogajajo v Konnersreuthu na Ravarskem. Tamkaj živi Terezija Neumann, ki že 7 let ničesar ne zauživa, ne je in ne pije. In vendar živi in je krepka. Po petkih doživlja trpljenje Gospodovo ter nosi na rokah in drugih delih telesa znamenje Gospodovih ran. Protestant dr. Gerlich, ki je bil nameščen kot urednik v nekem svobodomiselnem nem-gkem časniku, je prišel v Konnersreuth, da se na lastne oči prepriča o stvareh, ki se tamkaj godijo. Kar je videl, je napravilo na njega velikanski vtis. Tako močno je vse to, čemur je bil priča v Konnersreuthu, na njega vplivalo, da je postal katoličan. Dr. Gerlich je prvi spisal dve obširni knjigi o Tereziji Neumann. Svoj poklic kot katoliški pisatelj je smatral zelo resno ter s članki in spisi nastopal proti narodnim socialistom in njihovim nekrščan-skim nazorom. To mu je nakopalo sovraštvo te stranke. Ko je stranka za- vladala v Nemčiji, so narodno-sociali-stični udarniki napadli tudi dr. Ger-licha ter ga zaprli. Njegova nadaljna usoda je zavita v globoko meglo. Ni vesti več o dr. Gerlichu. Nekateri menijo, da je vsled udarcev in ran, ki jih je dobil pri aretaciji, že umrl. Drugi poročajo, da ga je pri napadu udaril škorenj narodno-socialističnega napadalca v oko ter so se mu očala zarila v oko, ki je oslepelo; drug oko pa je tudi v nevarnosti, da ga zadene ista usoda. Ženi dr. Gerlicha ni dovoljeno, da bi obiskala svojega moža; še povpraševati ne sme za njegovo usodo. Takšna je kultura, ki se sedaj širi po Nemčiji. Radi poziva k velikonočni spovedi. Kakšna samovolja in brezpravnost vlada sedaj v Nemčiji, dokazuje naslednji slučaj: V Altottingu, znanem romarskem malem mestu na Ravarskem, je narodno-socialistični posebni komisar na okrajnem uradu H. Malkomefl izdal ukaz, da mora urednik tamošnjega Marijinega lista kanonik Vogel radi nekega članka, ki ga je v listu objavil dne 15. aprila, odložiti uredništvo ter zapustiti Altotting. Ali je kanonik kaj zapisal proti narodnim socialistom? Morda kaj takega, kar' bi ogrožalo mir v državi? Morda so bile njegove besede takšne, da bi prišel v nevarnost sam Hitler s svojim režimom? Kaj je torej zapisal kanonik Vogel? Nič drugega ne kot to-le: »Ne izgovarjaj se! Nimam v mislih ne Turka ne žida ne protestanta ne brezbožnika, marveč tebi veljajo moje besede, ki si krščen. V mesecu aprilu še imaš važno zadevo urediti z Rogom, namreč velikonočno spoved.« To so torej tiste besede, ki jih' narodno- social. komisar smatra kot motnjo miru v Nemčiji. Ne sme se katoličanov pozvati, da izpolnijo svojo velikonočne dolžnost napram Rogu in sebi. Poziv k spovedi je v Nemčiji kazniv. Lepe razmere! Radi poziva k spovedi se kaznuje veleugleden duhovnik in izvrsten urednik, ki je nabožni list dvignil do višine 90.000 naročnikov. Morda pa je ravno to visoko število naročnikov bilo pravi vzrok, omenjeni članek pa samo povod za odstavitev urednika Ta slučaj tudi osvetljuje lastnosti in nastopanje narodno-socialističnih komisarjev. MalkomeJB ni Ravarec, marveč je iz Hessena, ni katoličan, marveč je protestant; ni juridično (pravo-slovno) izobražen mož, marveč je prej bil pisar v neki fabriki. Pri ljudeh je bil radi svojega nastopanja skrajno nepriljubljen. Sedaj ta mož zabičuje Ra-varcem ljubezen do nemškega narodnega socializma. Takšna je sedaj svoboda v nemški državi. Španski katoličani se organizirajo. V dobi pred revolucijo, ki je v Španiji uvedla republikansko obliko vlade, so španski katoličani omejevali katoliško udejstvovanje na zgolj zasebno versko področje. Javnost so prepuščali nasprotnikom katolicizma: framasonom, liberalcem in socialistom. Ko so valovi revolucije zahrumeli preko Španije, so katoličani naenkrat začutili, da so brez zaslombe v javnosti. Ne samo ulica je bila proti njim, marveč vse sile, ki so dejavne v političnem in socialnem življenju, so se obrnile proti katolicizmu. Katoličani so takrat iz lastne skušnje doznali, kaj so zamudili. V moderni dobi ni mogoče uveljaviti verske ideje, ako se njeno izvrševanje utesni med štiri stene cerkvenih poslopij. Treba je poseči v javnost. Potrebne so organizacije, ki bodo katoliške misli in tsinje zanesle v politično in gospodarska življenje. Ako bi bili španski katoličani imeli svoje lastne prosvetne, gospodarske in politične organizacije med ljudstvom, osobito med kmeti in delavci, bi jih razdivjane tolpe meščanskega in delavskega svobo-domiselstva ne bile mogle pritisniti ob steno. Katoličani v Španiji so mnogo zamudili. Vendar začasno zamujeno, ni dokončno izgubljeno. Zavedni katoličani so začeli popravljati prejšnje napake. Njihovo geslo sedaj slove: Katoliški aktivizem (dejavnost) v vsem javnem življenju! Posebno pozornost obračajo proučevanju socialnega vprašanja delavcev in kmetov. V Madridu se vrši štirimesečni socialni tečaj, na katerem se izobražujejo tisti, ki bodo vodili kmetske in delavske organizacije. Predmeti, ki se obravnavajo na tem in na sličnih tečajih, so ti-le: obramba katoliške resnice, zavrnitev napadov na katolicizem, katoliško pojmovanje socialnega vprašanja, socialna politika, namen in način delovanja strokovnih organizacij. Vigred v naravi je vzbudila pomlad tudi med španskimi katoličani. . Katolicizem na Japonskem. V 16. stoletju se je katoliška vera začela na Japonskem jako širiti. Misijonarji, zlasti jezuitje, so imeli velike uspehe. Cela dežela je bila na potu pokristjanje-nja. Rili pa so politični razlogi, ki so tej lepi ¡krščanski pomladi na Japonskem napravili nasilen konec. Počet-kom 17. stoletja se je začelo krvavo preganjanje krščanstva in mnoštvene moritve vernih katoličanov, ki so trajale do leta 1638. Krščanska vera je bila na Japonskem prepovedana. Če je bil kdo osumljen kot tajen pristaš krščanstva, je moral javno stopiti na razpelo, drugače je zapadel smrti. To je trajalo do leta 1848. In vendar se krščanstvo ni dalo popolnoma iztrebiti, imelo je dokaj tajnih pristašev po raznih krajih Japonske. Pod pritiskom drugih držav, osobito Zedinjenih držav Severne Amerike in Anglije, se je Japonska morala odpreti zunanjemu vplivu. Država se je začela v demokratskem smislu preosnovati, prišla je politična in verska svoboda. Z njo so prišli misijonarji. Ko je leta 18G4 prišel misijonar pater Petitjean v novozgrajeno misijonsko postajo v mestu Nagasaki, so ponoči prišle k njemu neke osebe, ki so se izjavile za katoličane. Niso pa zaupale novemu misijonarju. Stavile so mu tri vprašanja: 1. Ali je podložen rimskemu papežu; 2. ali veruje v Mater božjo; 3. ali je oženjen? Na prvi dve vprašanji je pater odgovoril: da, na tretje pa: ne. Vprašatelji so se zasolzili kot otroci ter so z iskreno radostjo vzkliknili: »Ti si misijonar prave vere!« Ti Japonci so sredi poganstva in obdani od preganjanja ohranili več kot 200 let katoliško vero svojih pradedov. Dobro so si tudi zapomnili tista znamenja, na katerih se spoznajo oznanjevalci prave krščanske vere. V Nagasakiju se je takoj zgradila ■lepa cerkev, ki jo je japonska vlada letos proglasila kot nacionalni spomenik. To odlikovanje katoliške cerkve je bilo proslavljeno z velikimi svečanostmi, ki jih je izvršil nagasaški škof monsignor Hayasaka. Prisostvovali so tem svečanostim guverner pokrajine in zastopniki državnih, vojaških in pomorskih oblasti. To je znamenje in dokaz, kako raste na Japonskem ugled ¡katolicizma. Pred leti je pisal neki slovenski list, '"> Huda nesreča vsled splašenja konja.; Dne 21. maja se je »plašil konj na Tržaški cesti pri Mariboru posestniku And. Žunkoviču s Prepol pri Št. Janžu na Dravskem polju. Na vozu sta bila sin Andrej in njegova 781etna mati. Konj je drvel tako dolgo, dokler se ni prevrnil voz. Ko so izvlekli žrtvi izpod voza, je imel sin zlomljeno desno nogo," mati pa levo. Težje ranjena so spravili v mariborsko bolnico. Hiša pogorela. Ogenj je uničil krog; 3. ure zjutraj Pogorevčnikovo hišo po Devetletna kapelniea. Pravo muzikalično čudo od izredne nadarjenosti je devetletna Marjeta Heifetz, ki je nastopila pred kratkem kot kapelniea pri dveh koncertih v Moskvi. Deklica je obvladala s §vojo roko popolnoma veliki moskovski orkester. Marjeta Heifetz je rodom iz Ljeningrada, kjer 'je nastopala v ožjem krogu kot kapelniea, ko je bila stara 6 in pol leta. Godbeniki s-kraja dekletca niso ¡vzeli resno, ko jih je ostro zavrnila zaradi napak pri igranju, so postali glede tega izrednega otroka drugega mnenja. Pavel Keller: Skrivnostni studcncc Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. . Ema je planila s parobka. »Zakaj pa ne bi šli dalje po svoji poti...« »Večkrat se mi zdi, da ne delam prav.« Zvedela je bila, da je vsak dan hodil to pot, le da bi videl hišo, v kateri je živela ona. Naglo je rekla: »Da ne delate prav? Vse je prav, kar pride iz čistega srca. Jaz sem bila na poti v mesto. Hotela sem govoriti z vašim očetom v kupčijskili zadevah.« Odgovoril ji je z rahlim, bolnim nasmeškom: »Z mojim očetom ne morete govoriti, gospodična.« »Zakaj ne?« »Danes dopoldne je umrl.« »Vaš oče — je —« Sklenila je roke in prestrašeno gledala vanj. Tiho je prikimal. »Da, danes zjutraj, ob devetih. Našli so ga v pisarni pred kupom pisem, ki so dospela z jutranjo pošto. Glava mu je ležala na mizi. Cisto spokojno. Zadela ga je srčna kap. Že dalj časa ni bilo vse v redu z njegovim srcem.« »To je grozno!« Začela je jokati. Nemo jo je opazoval. Čisto mirno je stal pred njo. Njegove lepe, bolne oči so se široko odprle. Nato ga je spreletel rahel mraz po nežnem telesu. »Ali žalujete za mojim očetom?« Prikimala je. Med solzami je izpregovorila: »Bil je — bil je zelo dober mojemu očetu!« S stran obrnjenim obrazom je stal pred njo. Končno je rekel: »Da, bil je dober človek. Zadnje, na kar je odgovoril še pri svoji mali pisalni mizi, pri kateri je umrl, je bila prošnja za podporo. Napisal je bil nanjo: odobreno! To je bilo zadnje.« Ema je zailitela. Nato je rekla: »Oh, na koncu svojega življenja napisati na prošnjo ,odobreno' in takoj nato oditi k Bogu, Vodja indijskih nacijonalistov Gandhi, katerega je izpustila angleška vlada v, Indiji iz večmesečnega zapora zaradi gladovne stavke. Gandhi gladuje tudi v prostosti in so zdravniki v skrbeh' radi njegovega zdravstvenega stanja. domače Rajšterjevo bajto v Trobljah pri Slovenjgradcu. V poslopju je prebival Žagar s svojo družino. Ogenj je izbruhnil na Skednju, ki se je držal hiše in je bilo vse prav kmalu v objemu plamenov. Gasilci so oteli iz goreče hiše družino, obleko, nekaj pohištva in sosedna poslopja. Prvi žrtvi strele. V času nevihte v petek dne 19. maja popoldne je šel Janez Rehak z vozom iz Loke v gozdove proti Šv. Miklavžu po steljo. Sredi polja ga je zalotil dež in vzel je dve odeji, da bi pokril kravi. Med pokrivanjem se za-bliska in trešči v kravi. Rehaka je vrgel zračni pritisk v cestni jarek, kravi sta bile ubiti, oje in sora popolnoma razčesljani. Voz je popolnoma uničen. Rehak do sobote zvečer ni dal nobenega glasu iz sebe. Bili so že v strahu, da je zgubil dar govora in da bo ostal nem, vendar je glas normalen in je upati, da bo kmalu okreval. Tudi hoditi še ne more samostojno radi prestanega stra- SAMO ENA EDINA JE zdravilaa planinska rastlina, ki raste na sončnih planinskih legah Slovenije. Hribovita zemlja, na kateri raste, jo polna zdravilno mineralne soli, a ultravijoletni žarki planinskega sonca ojačijo delovanje vitamina, ki se nahaja v rastlini. „Plariinka" čaj Bahovec sestoji v glavnem iz te zdravilne rastline in radi svoje vsebine čisti kri, čisti blago, ne ustvarja krče, tera na vodo ter s tem obnavlja celokupni organizem. — Originalen zavitek Din 20— v lekarnah in drogerijah. Reg. br. 1349. od 6. VII. 1932. Ob priliki obletnice smrti Device Orle .mske so vodili po ulicah v Parizu prizor srečanja Ivane d'Arc (Orleanske) s tedajnim francoskim kraljem Karlom VII. hu, ki ga je preživel. Učinek strele mu je raztrgal desni rokav, levo hlačnico in levi čevelj. To je prva žrtev strele v letošnjem letu. Zgodaj je zagrmelo, kaj bo šele po leti. Dvojna smrtna nesreča. Iz Ptujske gore poročajo: Huda nesreča, smrt pod ruševinami zidu. V Stogovcih, na Pu-ši, so domači podirali zid, da bi ga nadomestili z novim, saj je gospodar sam zidar. Ko se Šalamunov Franček za nekaj minut odstrani, se podere zid na staro mater in sina hčere gospodarice ter ju tako hudo stisne, da je stara mati po nekaj trenutkih za tem izdihnila, sin pa je umrl drugi dan zaradi notrajnih poškodb. Stari materi, 83 let stari, je zmečkalo roko, nogo in prsi, fantu pa dvakrat zlomilo nogo in križ. Vkljub takojšnji zdravniški pomoči ni bilo rešitve za nobenega, ne za staro mater, pa tudi ne za mladega, močnega fanta, ker so bile poškodbe prehu- de, dasiravno se na zunaj ni videlo tako hudo, a so bile poškodbe na znotraj, sicer nevidne, a smrtonosne. Nagle in neprevidne smrti reši nas, o Gospod! Nesreča ali zločin. 18letni pastir Janez Vilčnik, uslužben pri posestniku Majeriču v Velovlaku pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, je nenadoma izginil. Pri iskanju so našli ob pesniški brvi njegov klobuk Vilčnik je gotovo našel smrt v narasli Pesnici, ki je odnesla truplo v Dravo. Ni še pojasnjeno, ali gre v tem slučaju za nesrečo ali za — zločin? Nočni vlomi, manjši ropi in nasilne grožnje se dogajajo v zadnjem času po okolici Ptuja. Vlomilci so se spravili had vinske kleti in na podstrešja, kjer hranijo posestniki svinjsko meso. V Doleni so obiskali uzmoviči v eni noči tri posestnike ter jim odnesli vino iz kleti. Heleni Pišotek v Podložu je izginilo s podstrešja meso cele svinje. Orožništvo je z vso vnemo na delu, da iztrebi vlomilsko in tolovajsko nadlogo. Odgovor dveh bratov zaradi tatvin pred sodiščem. Pred mariborskim sodnim senatom sta dajala odgovor radi tatvin brata: 291etni Josip in 251etni Martin Kukec iz Muretincev pod Ptujem. Josip je bil obdolžen, da je vlomil letos dne 25. januarja pri posestniku Jakobu Golobu v Markovcih ter mu odnesel obleke ter raznih drugih stvari za 5000 Din. Bil je obsojen na dveletno ječo. Njegov brat Martin je ukradel v Ptuju in v okolici dve kolesi ter prejel zato poldrugo leto robije. Oba brata sta že bila radi tatvin pred-kaznovana. V obupnem stanju je bila prepeljana v bolnico v Ptuj posestnica Julijana Trafela iz Dravcev pri Ptuju. Peljala se je na vozu po glavni cesti na Ptuj. Med vožnjo so prevrnili splašeni konji voz v obcestni jarek in Julijana je dobila pri padcu nevarne poškodbe na glavi. BOTRI IN BOTRICE, NE PRERIVAJTE SE na dan birme pri stojnicah, kjer težko izberete primeren molitvenik in rožni venec ter druge spominke! Kupite si to že v naprej v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Gpasen obstrel brez pravega vzroka. V Zorjanovi šumi v Šalovcih pri Središču je pognal iz lovske puške gozdni čuvaj 12 šiber v nekega L. iz Vodran-skega vrha. Težje obstreljenega so prepeljali v ormoško bolnico. Lovski čuvaj je izpovedal, da je imel zadeti puško pri sebi, s katero se je hotel braniti. Ranjenca je našel g. Meznarič, ki je v bližini pasel živino, in ta trdi, da ni videl poleg žrtve nobene puške, pač pa žagico, s katero si je hotel odžagati v šumi grabljišče ali kako drugo malenkost. Po dolgem času najden obešenec. Dne 9. oktobra 1. lr je zginil od doma 361et-ni delavec Jožef Mežnar iz Skrmnega pri Šoštanju. Vsa iskanja ter poizvedovanja so bila brezuspešna. Zadnji teden je našel pogrešanega na drevesu viseče telo delavec Gerlovšek v Šent-ilorijanski planini. Smrtna posledica ugriza steklega psa. Dne 15. maja so pokopali v Šoštanju trgovca v Marenbergu g. Rajka Ritošek. Pred enim letom ga je ugriznil stekel pes in bolezen se je pokazala šele 8. maja. Dne 10. maja je bil Ritošek prepeljan v bolnico v Maribor, kjer je en dan po prepeljavi izdahnil, star komaj 42 let. Oropana pošta. V noči je bilo vlomljeno s krampom s pokopališča skozi glavna vrata v trgovino g. Jak. Tajn-šeka v Novi cerkvi. Vlomilci so se lotili za odhod pripravljene pošte in odnesli 7000 Din občinskega denarja za en vagon koruze, iz trgovinske blagaj- ne 1000 Din, zlato uro, verižico, razno blago, tobak in poštne potrebščine. — Storilci so pustili prstne odtise. Aretacija opasnega tatu. Policija v Celju je spravila pod ključ brezposelnega natakarja Antona Pernat iz Čreš-' njevca pri Pragerskem. Zaprti je osumljen, da je povzročil z večjimi ter manjšimi tatvinami v denarju in blagu 20.000 Din škode. Večina tatvin gre na račun njegovih prijateljev ter dobrih znancev. Konj ubil otroka. Enoletnega Edvarda Podgoršeka, sinčka kočarja iz Tr-novelj pri Celju, je brcnil konj tako močno v čelo, da je zvečer na posledicah izdahnil v celjski bolnici. Savinjski vlak je smrtno nevarno povozil dne 19. majnika ob 2. uri popoldne pri Levcu pri Celju 601etnega moža. Kolesa so mu popolnoma zdrobila levo stran prsnega koša. Ukradena krava — ženska tatica. Posestniku Jožefu Peniču v Podsredi je bila po noči iz hleva ukradena krava. Ženska tatica od Sv. Eme je odgnala kravo na svoj dom. Tatico so izsledili kozjanski orožniki, iki so vrnili kravo lastniku, tatico pa zaprli. Podtaknjen ogenj je uničil dne 16. maja ob 3. uri zjutraj v Izlakah pri Zagorju ob Savi posestniku Peregrinu Jesenšeku kozolec z 8 okni. ! Vloni s precejšnjim plemenom. Dne 19. maja t. l., med 10. uro zvečer ter 3. uro zjutraj je bilo vlomljeno v vasi Primsko pri Kranju pri trgovcu in posestniku Francu Grudnu. Vlomilec je prišel v trgovino skozi okno z vrta soseda. Odprl in prebrskal je na prodajni mizi vse predale in izmaknil kaseto, v kateri je bilo 19 tisočakov za poravnavo raznih računov. Pustil je drobiž 1300 Din. Tolovaju so morale biti dobro znane prilike pri Grudnovih, ki navadno niso puščali denarja čez noč v trgovini. Vlom je opazila gospa Grudnova, ko je vstala zjutraj ob 3. uri, da bi pekla kruh. Orožniki in detektiv iz Ljubljane so odkrili za vlomilcem sled po sosedovem travniku in od katerega je odvisno vse, kar je lahko odobreno nam . . . « Kako visoko je bilo nebo! Kako visoko se je bočilo nad malo žemljico! Kako majhni in vendar kako veliki so ljudje, ki stoje tu na zemlji s svojimi, od pota trudnimi nogami in ki čestokrat ne morejo dalje na svojem kratkem življenskem potu, katerih duša pa vendar leta po brezkončnosti in išče doma v večnosti. Pismo. Starega učitelja je čakala resna naloga. Dobil je bil pismo iz velikega mesta, ki se je glasilo takole: »Zelo spoštovani g. učitelj! MoJe veliko zaupanje v vas, učitelja v mojih otroških letih, mi daje pogum za to pismo. Piše vam izginuli Andrej Bogateč, ki ga poznate. Ali se še spominjate tistega plesnega večera pri starem Blažunu, ko ste mi vzeli vojaško pištolo? Tedaj sem vas videl poslednjikrat. No, bil sem daleč po svetu, v državi San Pau-lo v Braziliji. Leži zapadno od Rio de Janeiro in nima tistega morilnega podnebja, kakor provin-cije v severni Braziliji, ki so v vročem pasu. Moral sem opomniti to, radi vprašanja, ki ga bom stavil pozneje. Imel sem srečo; spočetka sem res delal ko črna živina in tudi živel ko živina, nato pa sem našel vrelec nafte, in ta vrelec je bil temelj premoženju, ki ga imam sedaj. Da bi vam mogel le v misel vzeti tisoč pripetljajev, ki so se mi primerili v tem letu, bi bilo brez haska. Kakor tudi je bilo pisano, resno in polno iz-prememb moje zunanje življenje, tako osamelo je bilo v mojem srcu. Na domačine, s katerim bi lahko govoril v svojem materinem jeziku, skoraj da nisem naletel. Svoji materi sem pošiljal denarja, toda nikoli ji nisem navedel naslova, saj bi pisma, napisanega z njeno roko, ne mogel brati. Imel sem zaupnega moža, ki mi je pisal tu in tam. Po njem sem izvedel, da je moja sestra Katrica mrtva in da sedi Čolnar v ječi. Zaslužil je to. Zadnja princezinja. Na Dunaju, v prav neznatnem stanovanju, je preminula zadnje dni gospa, ki je igrala posebno vlogo v turški zgodovini. Bila je zadnja princezinja oto-: ka Samos in zaupnica sultana Abdul Ilami-da. Abdul Hamid je posedal v svojem življenju enega zaupnika, kojega nasvet je bil zanj zakon. In ta osebnost je bil grški pri.ni Ivopassis. Princ se je zaljubil v mlado Du-najčanko, ki se je zva-la Helena Chiari in je bila hčerka avstrijskega konzularnega urad-' nika. Ko je dospela s svojimi stariši v Carigrad, si je osvojila z muzikalično nadarjenostjo in z izredno le- sumijo, da gre v tem slučaju za 3 vlomilce. Eden je bil v galošah, drugi v gumijastih čevljih in tretji je bil bos, ker je pustil na oknu nogavico. Vlom bo že razmotala nadaljna preiskava. Smrtna nesreča. V Rožni dolini pri Ljubljani je dne 19. maja kmalu popoldne zašel z železniškega nasipa na iz Rakeka prihajajoči vlak kakih 80 let star moški. Ker je bil vlak v diru, je starčka odbil in je priletel v loku ob kilometerski kamen, si prebil lobanjo, da so izstopili možgani in je obležal pri priči mrtev. Policija ni našla pri nesrečnežu nobenih dokumentov in le 7 Din. Kmalu po omenjeni nesreči se je izkazalo, da ne gre za samomor, ampak za nesrečo slabovidnega 821etnega Jožefa Rakarja, ki je zašel pod vlak radi slabega vida in sluha. Neznanega utopljenca so izvlekli iz vodnjaka v vasi Videm pri Št. Janžu na Dolenjskem. Požar uničil zalogo kolarskega lesa. Dne 17. maja zjutraj je uničil požar na Jami pri žužembergu posestniku Špel-kotu šupo in zalogo kolarskega lesa. Iz neznanega vzroka nastali ogenj je napravil škode za 7000 Din. Enega najbolj drznih zagrebških vlomilcev in uzmovičev so aretirali v Ljubljani in ga odpeljali v Zagreb na odgovor. Gre za aretacijo nekega orjaškega Lauferja, ki je priznal 35 najbolj drznih vlomov. Laufer je hodil okrog kot no-bel gospod, ki pa je bil ponočni vlomilec. Ker je dober plezalec, je obiskal izbrane žrtve kar z ulice, po žlebih v nadstropja, odkoder je izginjal pri oknih na strehe in od tam po žlebih zopet na trda tla. Angel varuh. Dekletce krojača Gliha v Žužemberku je zašlo pri igranju pod konje, ki so vlekli s težkimi hlodi naložen voz. Očividci trdijo, da je konj stopil otroku pri padcu na hrbet in ga je potegnil hlapec izpod vprege v prepričanju, da je dekletce smrtno zdrobljeno. Pozneje je ugotovil zdravnik le neznatne potplutbe. Prve orgije na električni pogon v Jugoslaviji je dogradila znana mariborska tvrdlca Josip Brandl. V Varaždin poslane orgije imajo 28 register s 1964 piščalkami. Strokovnjaki so se izrekli o delu zelo pohvalno in je tvrdki ča-stitati k res izrednemu napredku. »Sveta birma«, pouk za birmance, za starše birmancev in za botre, je zelo priročna spominska knjižica na sv. birmo. Stane samo le 3 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, manu-fakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjska ulica 15, dobiš koledar »Slovenskega gospodarja« zastonj. Samo 66 Din par moških ali ženskih čevljev, garantiraih iz samo pristnega usnja. Stermec-ki — Celje. Ljubljanski velesejem. Med mnogimi našimi gospodarskimi ustanovami ima zelo važno vlogo za napredek domače industrije, obrti in trgovine Ljubljanski velesejem, ki je že dokončal 12 let svojega plodonosnega dela za naše narodno gospodarstvo. Letos bo prirejen XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija. Razstavni prostori so že zasedeni po tvrd-kah najrazličnejših panog. Tako bo tudi ta velesejem navzlic težkim časom najvernejša slika ekonomskega stanj-a naše države in naj-kompetentnejše merilo pulziranja vseh gospodarskih panog naše države. Močna udeležba našega gospodarstva na tem velesejmu je ponoven dokaz, kakšna važnost se polaga na Ljubljanski velesejem in kako je upoštevan. Velesejem bo obsegal v glavnem sledeče: kovinska in strojna industrija, fina mehanika. Radio in elektrotehnika. Bicikli, vozovi. Lesna industrija, korbarstvo, ščetarstvo, igrače. Klobuki, čipke. Krzno. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija in industrija živil. Razno. Specijalne razstave: pohištvo, poljedelski stroji, tekstilno blago, U3nje ter konfekcija usnja, perutnina in kunci, razstava fotografskih potrebščin, tujski promet Dolenjska, živali in rastlinstvo v stanovanju, razstava društva aranžerjev izložb. Razstava male obrti. — Posetniki imajo na podlagi sejemske legitimacije polovično vožnjo na železnici. Legitimacije se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe, biletar-nah Putnika in večjih postajah v Dravski banovini. Zapofmo ita glas! Za cerkveno ljudsko petje — tudi notel Skoro vse župnije že imajo pesmarico za, ljudsko petje. Ta pesmarica obsega besedilo pesmi. Onim, ki te pesmi učijo in-onim, ki znajo tudi na note peti, pa je potrebna pes-: marica z notami. Razmeroma največ, skoraj polovica pe3mi, ki so v cerkveni ljudski pesmarici, pa je na notah v knjigi: Kvišku srca. Ker itak ne boste vseh 100 pes-: mi naenkrat učili, zato bode ta knjiga vsem zadostovala. »Kvišku srca« stane broš. Din 12.— in vezano Din 20.— ter se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Za ljudsko petje šolarjev vam nudimo na razpolago note v molitveniku »Prijatelj otroški«. V tem molitveniku so sledeče pesmi na notah: 1. in 2. Jezus male, 3. Vsi ponižno, 4. in 5. Pred Bogom, 'i. O angelci, 7. Oče večni, 8. Tebe molim, 9. Tu v kruhu vse svetosti, 10. Presveto srce, 11. Usmiljeni Jezus. Marijine: 12. Marija, mati ljubljena, 13. Ljubezen do Marije (Veš, o Marija), 14. O brezmadežna, 15. Marija pomočnica, 16. O Marija, naša mati, 17. Iiae Marijino. Razne: 18. Prelepa lilija, 19. Sveti Alojzij, 20." Sv. Ciril in Metod, 21. Za-: hvalna, 22. Papeška himna. Marsikje bi za začetek zadostovala ta knjižica za upeljavo splošnega cerkvenega ljudskega petja, ne samo šolarskega. Tudi j 2 ta pot marsikje edina, po kateri boste prišli do ljudskega petja, da začnete z mladino, ""'rosimo zato vse gg. kate-hete, da skrbijo zato, da bo šolska mladina pri mašah pela tudi med počitnicami. Cena tem knjižicam je: brr.s. 2 Din, vez Din 5.50 in 7.50 ter se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cerkveni zbori naj ljudsko petje possbno gojijo! Ljudsko petje ne b-^ delovanja cerkve-i nih pevskih zborov popolnoma nič motilo, na« sprotno, imeli bedo časa na temeljite priprave ~~ posebne -rilikj in domače cerkvene koncerte, na katerih boste mogli dobiti tudi kaj sredstev za siroš':?, ki jih imate z notami itd. Cerkveni pevci in pevke naj z ljudst« vom ne pojo s kora, ampak gredo v cerkev, sredi med ljudi z notami v rokah in tako opogumijo one, ki si sami ne upajo začeti v cerkvi peti. poto srce Kopassisa, ki jo je pozneje tudi poročil. Kot soproga zaupnika Abdul Uamida se je tudi ona veselila sultanove zaupljivosti. Leta 1908 je bil proglašen Kopassis za princa na otoku Sa-mos. S tem je postal .vladar otoka in odgovoren edino še sultanu. Njegovo vladanje je nehalo, ko so se polastili otoka leta 1912 Grki ter odstavili tega princa, čeravno je bil grškega pokolenja. Kopassis je pribežal s svojo ženo v Carigrad, kjer je kmalu za tem umrl. Zadnja princezi-nja otoka Samos, ki ni mogla preboleti smrti moža, se je preselila kot bogatašinja na Dunaj. Ko je umrla, je Pred dvema mesecema pa sem dobil vest, da moja mati ni več prav zdrava. Ves v skrbeh sem se odpeljal v Evropo, v vednem strahu, da pridem prepozno, da bo moja mati že mrtva. Prišel sem prav do svoje rodne vasi. Moj Bog, kako te gane, če prideš iz velike, pisane daljave v tako majhno, skrito, ljubko gnezdeče! Bil je meglen večer, ko sem šel proti vasi. Med potjo sem srečal kmeta Medena. Ni me poznal; videl sem, da se me boji. Imel bi pač vzroka dovolj, da bi se me bal. Ali ni bil on tisti, ki je na plesni večer strgal z mene, ki sem se pravkar vrnil z vojne, obleko časti in mi jo ko umazano cunjo vrgel pred noge? Javno, pred domačini, za katere sem se boril in krvavel? O, niso bile lepe misli, ki sem jih gojil do Medena, ko sem hodil proti domu, odkoder sem bil pregnan. V deželi vročekrvnih Brazilijancev bi tak sovražnik ne bil ostal živ ponoči na cesti, v megleni, hladni domovini pa je odšel zdrav domov. Pustil sem ga. Naenkrat nisem čutil nobene prave moči v sebi. In tako sem stopil v Bla-žunovo krčmo. Saj veste, da je čeljustač. Toda ni neumen. Prebiral je po mojem izpremenjenem obrazu, in ravno toliko, da me ni spoznal. Ko sem ga s tesnobo v srcu vprašal, če Bogatčevka še živi, mi je potrdil, da živi še, in tedaj se mi je odvalil kamen od srca. Tudi o nadgozdarjevi hčeri sem vse izvedel. Šel sem nato iz gostilne proti vasi, ker sem vedel, da bo gledal Blažun za menoj; nato pa sem zavil po hribu in prišel do mlina. Mesec je bil razgnal meglene oblake in videl sem pred seboj v dolini vas, ki je bila nekoč moj dom. Oh, kje je bila tedaj Brazilija? Kako neskončno je bila majhna ta velikanska dežela Brazilija in kako malo mi je je bilo mar! Vse, kar sem še vedel o svetu in pokrajini, je bila ta mala domača vas. In glejte, v to domačo vas nisem smel. Sedel sem pri mlinu. Ko sem zagledal v do« lini očetovo hišo, sem nenadoma čutil velike bolečine, kar naenkrat sem bil bolan. Doma v hiši je bila luč. Hotel sem planiti kvišku in hiteti doli, pa se nisem mogel vzdigniti. Sedel sem 3 Vsi delujmo za ljudsko petje v naših cerkvah, da bo naša molitev dvojna molitev, da Do naša molitev naše notranje veselje, ki bo nam posebno v današnjih težkih časih pomoč in krepčilo. V vsaki župniji naj poseben odbor z domačim duhovnikom in organistom vzame stvar v roke, da bo kmalu po naših cerkvah veselega petja, v naših dušah pa tolažba in miru! Dva primero spretnega $®vorienfa iz ireHiilio. Ako pravimo, da zna kedo govoriti iz trebuha, dotični ne izpušča svojih glasov iz trebušnih votlin, ampak le bolj globoko iz goltanca. Spretnost trebušnega govora je prirojena, da se pa tudi priučiti z dolge trajno vajo in po posebnih navodilih. Trebušno govorjenje je bilo v posebni veljavi v srednjem veku. Takih spretnežev se je tedajni svet bal, jih je imel za preroke in čarodeje, ki znajo klicati duhove. S trebušnim govorom še danes uganjajo mnogo sleparij spi-Htisti, ki se tudi skušajo zvezati z drugim svetom. Tokrat hočemo v našem listu beležiti le dva primera spretnosti trebušnega jezika, ki sta vzbudila pred kratkem občo pozornost. I. V kotu velemesta, pred stebrom za lepljenje plakatov, se je zbrala ljudska množica. Naenkrat udarijo ljudem na ušesa iz notrajnosti stebra slabejši klici: na pomoč! Zbrani poslušajo vsi preplašeni, nekateri prislanjajo celo ušesa na steber. Čisto razločno čujejo: »Na pomoč, hitro, sicer se bom zadušil, zaprt sem v stebru.« Takoj pokličejo na odpomoč gasilce. Ljudje na cesti so v nepopisnem vznemirjenju ter se nekoliko oddahnejo, ko začnejo ga-gilci razdirati plakatni steber. Po nekaj minutah najhitrejšega in kar najbolj napornega dela je steber narazen. Žive duše niso rešili iz notrajnosti, le transformatorji mestnega električnega Iz vojne med Paragvajem in Bolivijo. Bolivijski konjeniki na poizvedovanju^ omrežja brnijo- svoje brenčanje iz preostankov stebra . . . Vse je razočarano, samo eden moški — trebušni govornik — se odstrani smeje iz sredine množice in stopi v voz mimovozečega tram vaja. II, Drug slučaj najnovejše trebušno-go- vorne spretnosti nam poroča o psičku, ki je znal na komaj vidne migljaje z roko pokimati z glavo, se je stresel ali pa tudi stal pri miru kakor bi bil pribit. Trebušni govornik je čul, da išče ravnatelj amerikanskega cirkusa prav izredno številko za svoj program, katerega namerava izvajati po velemestih čisto nanovo. Trebušnik se ni bil predstavil sam ravnatelju, ampak je samo vprašal v hotelu, kje da ta gospod večerja. Nato se je podal s svojim psičkom v označeno restavracijo. Na vrtu restavracije se je ponašal pes z vsemi mogočimi spretnostmi: letal je samo po prvih nogah, se prekobicaval itd., ne da bi se bil njegov gospodar zmenil zanj. Ko je bila na ta način vzbujena pozornost vseh številnih gostov, se je postavil pes na zadnji nogi in rekel gospodarju: »Čuj, lačen sem, ker sem že preveč telovadil. Rad bi nekaj jedel.« Gospod se je mirno in brezbrižno ukvarjal z večerjo in le rekel: »Pozneje. Ko bom jaz povečerjal, bom naročil tudi zate. Sedaj pa le lepo tiho bodi!« Psiček je godrnjal nekaj nerazumljivega, nato je zopet spregovoril: »Ah, tak je vedno tvoj izgovor, in konečno mi vržeš le nekaj kosti, katerim sam nisi kos. Tako brezobzirnega in nadaljnega postopanja si ne bom pustil več dopasti.« Ravnatelja cirkusa, ki je sedel pri sosedni mizi, je lomil smeh in je takoj nastavil trebušnega govornika s »čudežnim« psičkom pri svojem podjetju proti znatni mesečni plači. * hrbtom naslonjen na mlin, kakor človek, ki nima veliko življenskih moči več v sebi. To je bila torej vas. Vsako streho sem poznal. Strašno ml je bilo, ko sem zopet zagledal Čolnarjevo hišo, kjer se nahaja tisti prekleti studenec. Okrog starega cerkvenega stolpa je predel mesec svojo bleščečo obleko. Tam, v njegovem vznožju, je ležala moja sestra Katrica. Doma v hiši je ugasnila luč. Sedaj je mati odšla spat. Nisem mogel več sedeti. Skočil sem po koncu in začel teči, pa ne morda proti materini hiši, ne, proč, proč, ne da bi se ozrl, čez polja do kolodvora. Po najkrajši poti sem se peljal do Hamburga. Že sem stal v pisarni za potnike, da bi si kupil vozni listek v Brazilijo, tedaj pa mi je postalo tako slabo, da sem omahovaje odšel na cesto. V hotelu sem se zavedel, da ne morem odpotovati, predno ne bom videl svoje matere, da ne morem vnovič kar tako pobegniti od doma. Peljal sem se nazaj do glavnega našega mesta. In sedaj prihajam s prošnjo, dragi gospod učitelj. Ali boste tako prijazni, da mi pripeljete mojo mater semkaj? Blažun mi je povedal, da ste še krepki in zdravi. In ker ste upokojeni, imaie čas. Trošek za pot vam prilagam v tem pismu. Ali mi boste pripeljali mater? Domov ne morem priti več. Če mislite, da bi bila za mojo mater ta pot predolga in da bi ji hrušč in trušč velikega mesta škodovala, potem pa določite vi — prosim — mirnejši kraj. Čakal bom, da pridete z materjo; roka pa ne stavljam nobenega. Andrej Bogateč. Dalje sledi. se veljaven od 15. maja 1933 dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Cena Din. 2'—. bila stara 78 let. Na nagrobnem spomeniku na dunajskem miro-dvoru so na njeno željo uklesane besede: »Helena Kopassis, zadnja princezinja otoka Samos. Živela je spominu na svojo ljubezen.« NaroČite za fante, ki se odpravljajo k vojakom, knjižico: Mol tovariš. Molitvenih za mladeniče in še zlasti za vojake. Cena r, rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din Po pošti 1 Din več. Tiskarna sv. Cirila Maribor. t. Delo m nase vzore in nazore. Baltazar Jezernik, kmet v št. Ilju pri Velenju. Ni ga menda človeka na zemlji, ki bi v njegovem srcu ne bila vsaj iskra ljubezni do staršev. Ljub in drag in gotovo neizbrisen je vsakemu sinu in ¡vsaki hčeri spomin na lastno mater. .Globoko v srce so vsakomur zapisane prve besede, ki so potekle iz naših ust pod skrbnim negovanjem ljubeče mamice, in prve molitvice, ki nas je ona učila, pokrižajoč nas v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Usoda požene mnogoterega človeka po svetu za kruhom. Iz tujih krajev plove naša misel kaj rada nazaj v domačo hišo, v lepi raj brezskrbnih srečnih mladih let. In srce se ustavi pred častitljivo osebo drage matere in roka prime za pero in zapiše na papir za drago mamico, ako je še pri življenju, prisrčen pozdrav z izrazom vdane in hvaležne ljubezni. Mladina! Ne zabi, da še imaš drugo mater, ki si ji veliko dolžna. To je tvoja rodna gruda, to je naša lepa slovenska domovina. Hraniteljica in dobrot-nica našega naroda je, dom naših pra-dedov, dedščina tistim, ki pridejo za nami. Tu je naš rod pokolenje za po-kolenjem delal in se mučil, se veselil in žalostil, vriskal in plakal. S potom našega človeka je ta zemlja napojena in s krvjo naših dedov je oškropljena in posvečena. Zato nam mora biti sveta. Tem višje jo moramo ceniti, jčim bolj stegajo tujci, zemlje lačni, po njej svoje roke. Obranili in ohranili jo bomo na isti način, na kateri so jo ohranili naši očetje, s trdno vero in neo-naajnim zaupanjem v Boga. Niso naši pradecleje zaman postavili toliko cerkva, cerkvic in kapelic po naši zemlji, po naših ravninah in gorah. Glasniki naše preteklosti so to in čuvarji naše bodočnosti. Tu si podajata roke v ne-razdružljivo zvezo katoliška ideja in narodna misel. V tem je bil doslej naš spas. V tem bo tudi naša bodočnost. Mladina slovenska, zavedaj se tega! Ti dve ideji-voditeljici bosta tebe ohranili in v tebi in s teboj našo domovino. Živelo delo za naše nazore in vzore! Prapor naše katoliške — narodne pro-svete naprej! FANTJE IN MOŽJE KONJIŠKE IN NOVO-CEBKOVŠKE DEKANIJE. Marijin mesec majnik se bo kmalu poslovil o'd nas. Da se tudi mi od njega dostojno poslovimo ter se utrdimo v češčenju preblažene Device Marije, še zberemo prihodnjo nedeljo clne 28. maja v cerkvi sv. Trojice na Gojki na Frankolovem pri Vojniku, kamor bo prišel med nas tudi v škofijski voditelj Marijinih kongregacij, preč. g. Franc Casl, stolni kanonik v Mariboru. Spored našega zborovanja je sledeči: Ob 9. uri se zberemo v župni cerkvi sv. Jožefa na Frankolovem, odkoder gremo v procesiji, s kongregacijsko godbo iz Konjic na čelu, na Gojko, kjer bo ob 10. uri imel pridigo in sv. mašo vlč. g. Franc časi. Po sv. maši bo zunaj cerkve kratko zborovanje, na katerem podajo delegatje Marijinih kongregacij poročila o delovanju istih, med drugim bosta govorila gg. dr. Josip Jeraj in dr. Franc Vatovec iz Maribora. — Fantje in možje, to je vaš dan, zato naj nobeden ne ostane doma. Zatorej v nedeljo dne 28. t. m. vsi iz obeh dekanij ob vsakem vremenu na Gojko! Sv. Marjeta ob Pesnici. Ob priliki izleta tukajšnjega cerkvenega pevskega zbora v Ru-perče se priredi v nedeljo dne 28. maja ali v slučaju slabega vremena dne 5. junija t. 1. na vrtu gostilničarke g. M. Partlič ob 3. uri popoldne smeha polna burka .»Davek na samce«, združena s par šaljivimi narodnimi pesmicami. Ker so se dosedaj na našem odru prirejalo le resne in žaloigre, zato je ta burka nekaj novega za vas Marječane. Vsi prijatelji pametnega veselja in poštene domače narodne zabave iskreno vabljeni! Vabila se tokrat ne razpošiljajo. Sv. Jakob v Slov. aor. Prireditev Marijinih družb, ki je bila določena za 14. maj, se je morala vsled nepredvidenih zaprek preložiti na Vnebohod, dne 25. t. m. Vabimo vse sosede in domačine, da se sedaj v tem večjem številu udeležijo! Negcva. Katoliško prosvetno društvo v Ne-govi priredi na binkoätno nedeljo popoldne po večernicah v grajski dvorani proslavo materinskega dneva. Spored obsega petje, dekla-macije, govor, ter dve igri: »Materina ljubezen dela čudeže« i>n zanimivo petdejansko pravljično igro »Repoštev«. Iskreno vabimo vse prijatelje katoliške prosvete, prav posebno pa še naše dobre mamice. Prosvetno društvo Sv. Vid niže Ptuja priredi v nedeljo dne 28. t. m. v Gočovi pri Sv. Ruper-tu v Slov. goricah v gostilni Vavpotič ob treh popoldne igro »Denar in srce«. Konjice. Dne 13. maja je bila v Konjicah ustanovljena podružnica Švabsko-nemške kulturne zveze (Schwäbisch-deutscher Kulturbund). Tako imajo tukajšnji Nemci, med katerimi so tudi takšni, kojih zibelka je tekla v slovenskih hišah in ki se jim v žilah pretaka slovenska kri, svojo nemško-prosvetno organizacijo. Bela vnde. Dne 14. maja je bila pri. nas lepa slovesnost v proslavo Marije, majniške Kraljice. Po preč. g. Francu Časi, stolnemu kanoniku iz Maribora, ¡e bila slovesno ustanovljena dekliška Marijina družba v Belih vodah. Spre- Marenberg. Dne 1. maja je katoliško telovadno društvo iz Zelenega Travnika (Wies) pod vodstvom tamošnjega g. kaplana naredilo izlet v Marenberg. Radi nekih neprilik niso posneli ocl tu ugodnih vtisov. V zadnjem času sta se izvršili v našem trgu dve spremembi posesti. Ilišo, v kateri je imel g. Josip tangeršek svojo trgovino-podružnico, je prevzel g. Hugo Langeršek, ki ima v njej že dalje časa svojo trgovino. Na licitaciji je bila dne 15. t. m. prodana hiša gostilničarja g. Štefana Praprotnika; kupila jo je občinska hranilnica. Pokopali so v maju tri otroke, dva od teh sla bila nad eno leto stara. Drugo ne- jetih je bilo v 'družbo 24 'deklet, v Marijin vr« tec pa 5 dečkov in 15 deklic. S svojo navzočnostjo sta proslavo povečali dekliški Marijini' družbi iz šmihela nad Mozirjem in iz Šmihela' pri Šoštanju z zastavo, kakor tudi sosednja gg. župnika Presnik in Rožman. Domačemu č. g, župniku Francu Klasinc za ustanovitev družbe, kakor tudi vsem, ki so ob proslavi sodelo-: vali in k ustanovitvi kakorkoli pripomogli, sporoča Marijina družba iskreno zahvalo! Nepršfefna pogreba. V našem listu smo beležili vest, da so angleški vojaški letalci dvakrat preleteli najvišjo goro na celem svetu ~ Mount Everest v pogorju Himalaja v osrednji Aziji. Letalci so prelet tudi filmali in celi svet je čakal z največjo radovednostjo ter nestrpnostjo na objavo slik o vrhu gore, ki je tako kljuboval človeškemu raziskovalnemu nagonu. Prvotno navdušenje za prelet se je znatno zmanjšalo, ko so se pojavili od raznih strani dvomi, ali so posnetki angleške ekspedicije sploh istiniti. Dvomljivci so trdili, da je že res, da so angleški letalci preleteli Himalajo, pa od njih napravljeni in objavljeni foto-grafični posnetki nikakor ne predstavljajo najvišjega vrha Mount Everesta. Fotografiranje je bilo izvršeno v zelo otežkočenem položaju. Kisikovi aparati so skrbeli med poletom za to, da so se zamogli letalci razgledati in nemoteno opazovati vrhe gorovja Himalaja. Naenkrat pa so odrekle kisikove naprave in radi tega je bil eden od fotografov ob zavest. Najbrž je to dejstvo vzrok, da je prišlo do napačnega ozna-čenja posameznih vrhov. Znanstveni in zemljoznanski krogi na Angleškem so preiskali slike ekspedicije in dokazali, da nosijo posamezni vrhi čisto napačna imena. Od vseh strani so začeli prvotno tolikanj blagrovanc letalce ob metavati z očitld o prevari. Splošna trditev je, da je letalska ekspedicija mesto Mount Everesta preletela in fotografirala goro Makalu, ki je visoka le borih 4270 m. In ta vrh je oddaljen od .Mount Everesta 18 km. Baje je ekspedicija že sama odkrila pogreško in se je lotila drugega preleta, o kojega uspehih pa še ni nič znanega. Angleži zahtevajo, da mora priti do istinitih' posnetkov na celem svetu najvišje gore. f deljo v maju je bilo pri prvem sv. obhajilu 50 otrok. Usmiljeni ljudje so poskrbeli, da so prvoobhajanci dobili dober zajutrek. Dne 15. maja je na vrh Sv. Treh Kraljev prišla veli-: ka procesija iz Dravograda, ki jo je vodil č. g. Vrzelak. Kljub deževnim nalivom je bila velika cerkev nabito polna romarjev in do^ mačinov. { Sv. Janez nad Marenbergom. Kakor je bilo v »Slov. gospodarju« napovedano, smo god sv. Janeza Nepomuka praznovali zelo slovesno. Pobožni verniki so priromali kar v treh procesijah: ena iz Marenberga pod vodstvom čč. gg. Lelonja, župnika od Sv. Antona na Poh'., in Dolinarja, župnika od Sv. Primoža na P.; ena iz Brezna ter ena z Remšnika pod vodst-* vom domačih čč. gg. župnikov. Bilo je pet sv. maš, Slavnostni govor je imel brezniški župnik, g. Marko Sagaj, ki je obrazložil dolžnost pokorščine zakonitim predstojnikom. Slovesno sv. mašo je imel remšniški župnik, g. Vid Paulič. Bohova pri Mariboru. Pred pol letom osnovano ga3ilno društvo je praznovalo v nedeljo dne 14. maja, velepomemben dan: blagoslovitev brizgalne in doma. Že v soboto se je slovesnost pričela. Ob 8. uri zvečer po vasi bak-ljada in podoknica gospej Neuvvirtovi, ku-mici brizgalnice. V nedeljo je opravil sv. mašo za gasilce v hočki cerkvi dekan g. Sagaj, nakar so se na okrašenih vozovih peljali zastopniki sosednjih društev z g. dekanom na čelu na Bohovo. G. dekan jim je oboje blagoslovil, nato pa v pomenljivih besedah orisal Človekoljubno delo gasilstva. Tudi ni mogel preiti žilavosti in podjetnosti mladih gasilcev, ki so si v tako kratkem času ustvarili lasten dom. Po raznih napitnicah in pozdravih je g. Anton Wernik zaključil dopoldansko slavnost s pozdravom: »Na pomoč!« Popoldne pa se je v društveno korist vršila vrtna veselica. Podjetnim gasilcem želimo še več .uspeha! Brezule. V četrtek dne 11. maja, ob 10. uri dopoldne, je neusmiljena smrt vzela šestčlanski družini skrbnega očeta, g. Franca Skodi-'ča. Pet dni je bolehal radi vnetja možganske mrene, v sredo je prejel zakramente za umirajoče, naslednji dan pa je mirno v Gospodu zaspal. Bil je povsod priljubljen radi svojega mirnega značaja in ljubeznivega vedenja, radi česar ga bodo vsi ohranili v blagem spominu. Žalujočim otrokom in potrti ženi naše globoko sožalje! Naj v miru piočiva! Cirkovce. Dne 15. maja se je vršila v tuk. ¿upni cerkvi poroka Sagadin Ivana iz Gorice, župnija Cirkovce, s Pleteršek Marijo iz vele-ugledne krščanske Plajnšekove hiše iz Mihove. Nevesta je bila članica Marijine družbe. Ob tej priliki so svatje na gostiji zbrali lepo svotico 106 Din za dijaško semenišče v Mariboru, za par jim bodi Bog plačnik! Črnagora — Ptujska gora. Častilci Marijini, gorska Mati božja vas kliče, pridite se ji poklonit! Letošnji šmarničar nam je, sicer na kratko, pa prav lepo opisal romarsko črnogorsko božjo pot. Marija je naše pribežališče, naša pomoč v vseh potrebah. Hitimo torej k njej, k črnogorski Materi božji, ki nas je že tolikokrat uslišala in nam pomagala, gotovo nis bo tudi^ tokrat uslišala in nam pomagala v vseh dušnih in telesnih potrebah. Kakor »teako leto, bo tudi letos na žegnansko ne-ieljo, to je 6. nedeljo po Veliki noči, dne 27. in 28. majnika. velik romarski shod pri Materi božji na Črnigori. Pride več romarskih procesij od vseh strani, zlasti iz Slovenskih gc*:c in mnogo posameznih romarjev. Za vse bo poskrbljeno. Romarske pridige bodo tri; govorniki najboljši naši znani pridigarji! Le potrudite se semkaj jih poslušat! Le pojdimo k Mariji na Goro, da nas ona popelje še višje ne nebeško goro, v sveti raj! Vse romarje pa že v naprej opozarjamo na žeparje! Dinarč-ke, ki ste si jih prihranili za božjo pot, skrbno čuvajte in posebno razite na gnečo v cerkvi, zlasti med sv. obhajilom in pri spovedni-cah. Žeparji navadno napravijo umetno stisko ,ker jih je več v zvezi, in v gneči preiskujejo žepe, največ med sv. obhajilom. Pozor torej pred žeparji! Sv. Trojica v Slov. goricah. Muzikant Lojze Kuhar se je naveličal samskega stanu, tudi mu pri godbi trompeta ni več tako lepo pela kakor poprej, zato se je odločil, da si bo poiskal primerno zakonsko družico. In res, mahnil jo je skozi Dobravo tja v Srednje Ver-jaue k Pihlerjevim in baral tam Pihlerjevega očeta, če bi mu hoteli dati Aniko za ženo. Kajpada so oče Pihler v to privolili. Tudi Anilca ni imela nič proti temu. In prejšnji teden sta si v cerkvi obljubila zakonsko ljubezen in zvestobo. Želimo njima, da bi bila oba v zakonskem življenju srečna, zdrava in zadovoljna do skrajnih mej človeškega življenja! Gernci pri Ptuju. Pokopali smo 11. maja ob številni udeležbi g. Pavla Vilčnika iz Gernc (Rogoznica). Rajni je bil veselega in blagega značaja in zvest naročnik »Slovenskega gospodarja«. Spreviden s tolažili sv. vere je Bogu vdan umrl v starosti 64 let. Sprevod je vodil g. p. Mirko, ki se je ob odprtem grobu v ganljivih besedah od umrlega poslovil. Lahka mu žemljica! Žalujoči vdovi pa naše iskreno sožalje! Pušenci pri Ormožu. Pred kratkim je bil razrešen svoje službe župan g. M. Skoliber, ter je bil imenovan na to mesto g. M. Masten. — Dne 5. maja nam je naznanil zvon v vaški kapelici, da je spet nekdo preminul iz naše vasi. Tokrat se je preselila v večnost Roza Puklavec, žena vpokojenega železničarja, ki je bila priklenjena na bolniško postelj že 9 let. Rajni naj sveti večna luč! — Lično hišo in gospodarsko poslopje si je postavil minulo jesen posestnik Martin Vavpotič, ker mu je v prejšnje udarila strela ter ga uničila. — Precej razvita 'fe tudi pri nas nočna kontrola po kurnikih. Zgodi se brez vednosti gospodarja, z njo pa seveda vsikdar odidejo najlepše kokoši. Se še najdejo taki ljudje, ki si upajo po večerji na skritem privoščiti še mastno kurjo pečenko. Pa še nekaj o teh presnetih kurah. Da se kure tudi pasejo ter brskajo po travi, je vsakomur znano. Nimajo pa pastirja, zato včasih prestopijo mejo in se pasejo tudi po sosedovem. Nedavno pa sosed sosedu takole pove, da kokoš na njegovo pašo ne sme. Ljutomer. Dne 19. t. m. smo spremili k večnemu počitku uglednega posestnika Franca Dolamiča s Kamenščaka. Blagopokojnik je bil mnogo let odbornk domače občine, blagajnik okrajne posojilnice, izvršujoč član-tenorist Či-talniškega pevskega zbora, pozneje Slov. pevskega društva, do svoje bolezni, ko ga je zadela kap v cerkvi dne 8. decembra 1923. Od tega časa se je ponovila kap še trikrat, dokler ga ni popolnoma pred šestimi leti priklenila na posteljo. Smrt ga je rešila trpljenja dne 17. t. m. Kot neusahljiv šaljivec je bil v družbi vselej dobro došel. Cerkveni pevec je bil 40 let. Dosegel je starost 76 let. N. v m. p.! Konjice, V svoji sredini imamo moža, ki. se mu ne pozna, da nosi na svojih ramah že 7 križev. Rojen je bil pri Sv. Lenartu nad Laškim. Ko je doslužil pri vojakih ter se vrnil domov, si je poiskal v sosednji župniji zvesto družico Agato, ki mu je vedno stala ob strani, tako da sta s skupnimi močmi lahko premagala vse ovire, in težkoče, na katere sta naletela. Skrb za življenje ga je pognala globoko v rove laškega rudnika, kjer je skozi 33 let ril kot krt globoko pod zemljo. S pridnim trudom si je prihranil toliko, da si je lahko postavil ljubek dom na prijaznem holmu ne daleč od cerkve sv. Jederti, kjer se je znal s svojim krepkim značajem prikupiti vsem, in Vebrovega Janeza ima rado staro in mlado. Pred par leti sta se stric Janez in teta Agata preselila k svoji nečakinji v Konjice, kjer veselo in umno gospodarita. Kljub svoji starosti ne drži rok križem. Vedno ima svoje opravilo, zdaj tu in sdaj tam. Posebno veselje ima z vinogradom na Škalcah, katerega neguje z vso ljubeznijo. Ko se približa košnja, hajd koso na ramo in na travnik. In zavriskati tudi zna, da je veselje. Vedno je vedrega duha ter prav vestno prečita vsako nedeljo »Slovenskega gospodarja« in druge krščanske liste. Želimo mu še mnogo srečnih in veselih dni! Rove pri Frankolovem. Pri nas v Rovah se je vršila redka slavnost, kakršne že dolgo ne pomnimo. Dne 13. maja so blagoslovili Puš-: nikovo kapelo, po domače Kadivnikovo. Kapela je posvečena presv. Srcu Jezusovemu. Je kakor majhna cerkvica, ki ima stolp in prav. lep zvon. Zvon tehta okoli 100 kg ter ga je nabavil sam Pušnik. Kip presv. Srca Jezusovega je visok 1.50 m. Kapelica bodi vsem fa-ranom v nekak zgled, kaj premore krščanska! darežljivost! Št. Janž pri Velenju. Binkoštno soboto se vrši običajno zaobljubljeno romanje k Novištifti. Častilci Marijini, udeležite se romanja od blizu in daleč v obilnem številu, da si v težkih' dneh izprosimo Marijinega varstva. Vlak iz Velenja odvozi ob 9.20, izhod iz rečiške cerkve ob dveh popoldne, iz Gornjegagrada na binkošt no nedeljo ob enih popoldne, ob treh pri Novi-. Štifti slovesen sprejem. Ponikva ob južni žel. — Lipoglav. Po dolgih" desetletjih se je vendar premaknilo vprašanje vspostavitve postajališča pri lipoglavskem predoru z mrtve točke. Začetkom meseca maja se je pričela graditi dovozna cesta do bodočega postajališča in to s pomočjo kredita iz zasilnih javnih del. Dela so začasno prekinjena do odobritve drugega dela obroka, ki nam ga je stavilo sresko načelstvo v Šmarju na razpolago. — Prihodnjo nedeljo dne 28. maja popoldne je sklicala zadruga zborovanje vsega članstva k Ratajcu v Dolgo goro, na katerega so vabljeni tudi vsi oni, ki niso še člani zadruge. Ker je sestanek zelo važnega pomena, je dolžnost vsakega posameznega interesenta, da se zborovanja udeleži. Pišece. Veličastno je vstala pomlad vsa v cvetju in zelenju. Krasni majniški dnevi gredo mimo nas. Ko s kakšnjega višjega mesta opazujemo razvijajoče se cvetje po gozdovih in travnikih, se zdi, kakor bi se nam sladko smehljala majniška Kraljica in nam zagotavljala po tem kratkem in s težavami obdanem življenju večno pomlad. In nasmehnila se je majniška Kraljica te dni Ančki Gorevčevi. 35 pomladi ji je bilo. Neizprosna bolezen jo je mučila skoraj vse dni življenja. Zdaj ji je malo odleglo, pa se zopet poslabšalo. Ali kot hčerka nebeške Matere je videla svojo Mater pod križem in je tudi ona vzela radovoljno križ svoje bolezni na svoje rame in stopala vdano za Njim, ki je pot, resnica in življenje. — Težko ti je bilo, Ančka, ko so majniški zvonovi vabili k šmarnicam, a ti nisi mogla iz postelje. Toda nebeška Gospa ti je izprosila milost, da je Ženin, do katerega nisi mogla, prišel v kratkem času dvakrat sam k tebi. Kako ti je takrat oko zažarelo, ve le On, ki se je takrat naselil v tvojem srcu. In ko smo. zaplakali ob tvojem grobu starši, bratje in sestre in vsi, ki smo te poznali in radi imeli, si se ti že gotovo smehljala v objemu nebeške Matere. Saj si ji bila vse življenje tako vdana in se tudi tako rada kljub bolezni trudila za Njeno čast in vse dobro. Zato te prosimo, zastavi za nas svojo besedo pri nebeškem ženinu in Njegovi Materi, da se enkrat pri Nji-; ju vsi snidemo v sreči in veselju. Preostalim žalujočim domačim iskreno sožalje! Pišece. Naš Fricl ga pač pogrunta, gospod urednik! Letos je že dalje časa strašil s sveto Zofijo, češ, da ga ona popije ali pa nalije. In to zadnje se mu je popolnoma obneslo. Toda nekaj drugega na gre Friclnu dz glave. Kljub vsej griži še g. Vekoslav gradi nova hišo, ki bo kmalu gotova. Pa to bi še naj bij rAli naš Fricl s tem ni zadovoljen, da baje namerava g. Vekoslav otvoriti v novi hiši konzum. Saj še za ostale trgovce nimamo denarja, da bi jim ga nosili, pravi, kako bomo pa še konzum zalagali ž njim, ki še ga hoče več imeti?! Toda Fricl naj bo lepo potolažen. G. Vekoslav namreč pravi, da se bo v njegovem konzumu dobilo vse pol ceneje, kot drugod. Svetovali bi pač Friclnu, da se ponudi "g. Vekoslavu za poslovodjo, saj je dovolj bri-hten in potem ne bo deleža plačal. — Pretekli teden je bil v naših šolah zdravniški pregled in cepljenje otrok. Vse se je gladko izteklo. — Naši šolarji pa so naredili zadnjo sredo svoj majniški izlet na Svete gore. Ta dan je bilo vika in krika in veselja vmes. Škoda, g. urednik, da Vas ni bilo zraven, da bi se tudi Vaš resen obraz vsaj enkrat raztegnil v veseli smeh! Gornjigrad. Preminul je obče spoštovani stati Kvedrov oče. Že meseca novembra 1. 1. se je podvrgel dvakratni težki operaciji na glavi, prvokrat v Ljubljani, potem pa še na vseuči-liški kliniki v Zagrebu. Že takrat so zdravniki malo upali, a močna narava, kakršne je bil on vedno, je zaenkrat premagala tudi to. Za božične praznike se je vrnil domov z globoko rano na glavi. Ob skrbni negi domačih se mu je zdravje boljšalo, čeravno počasi. Po Veliki noči pa so mu moči začele vidno pešati in v soboto dne 20. maja je podlegel nadvse mukepol-ni bolezni. Vse življenje zaveden katoličan, kot je bil rajni oče, ter že desetletja zvest naročnik »Slovenskega gospodarja« si pač zasluži, da mu v tem listu posvetimo par vrstic. Kot nadvse skrben oče je preskrbel ter vzgojil 8 otrok, ki so vsi tudi v teh časih katoliško zavedni, kar je pač sad njegovega strogo krščanskega mišljenja. Eden od sinov je misijonski brat Valentin Poznič v Južni Afriki, ki je znan po svojih dopisih v »Odmevu« in »Katoliških misijonih«. Da, dragi oče, vseh 75 let, ki si jih preživel v tej solzni dolini, je bilo kakor nepretrgan delavnik v skrbi za svoje domače; sedaj pa si boš odpočil od truda in trpljenja, ki ga je boguvdano prenašal skozi ves čas bolezni. Upamo in smo uverjeni, da si je spletel z njim krono zveličanja, Legel je v grob mož poln katoliškega prrpričanja. Daj Bog našemu narodu mnogo takih! Vas pa, ljubljeni oče, naj mirno krije tiha gomila! Vaš spomin bo živel med nami še mnogo let! MGers-lSeerhech, Nemčija. S takimi pa ne. Tako so rekla vsa tukajšnja društva, ko so jih povabili avstrijski zajedničarji na tako-ämenovano »Kundgebung«. Samo nekateri so se udeležili iz petih okrajev: Hamborn, Hochheide, Lintfort in Stergrade Osterfeld. Kedo pa so zajedničarji? Zajedničarji so izdajalci lastne domovine Jugoslavije, ljudje, ki so po večini stali skrajno levo; ljudje, ki so vrgli od sebe vse, kar jih je njih dobra mati in sveta .Cerkev učila. Napovedali so, da jih pride okoli 15.000 skupaj; prišlo jih je pa okoli 250. Več imenitnih gospodov govornikov so pričakovali, med njimi tudi generalnega direktorja rudnika Rheinpreussen, pa ga ni bilo; le enega so imeli. Zjutraj so že najeli nekaj bobnarjev, za buditi, niti službi božji niso prizanesli. Ko je imel domači g. župnik sv. mašo in je vernikom bral evangelij ter red službe božje za tekoči teden, so prav pred cerkvijo začeli udarjati, kar so največ mogli. Župnik je moral prenehati. Sv. Peter, čuvar sv. Cerkve, jim pa ni prizanesel. Ko so popoldan korakali v sprevodu po ulicah, jih je ravno na istem mestu blagoslovil s hudim nalivom in točo, da so bili vsi mokri. Nekaj žensk je korakalo poleg, imele so nove obleke, prav za to pripravljene, na obroke; zgledale so, kakor da bi jih bil kdo potegnil iz vode. Božja kazen ne izostane. Koliko so ti izdajalci že hudega storili, nam ni mogoče popisati. Naj tukaj omenim samo eno. Predsednika Ivana Lindiča so toliko časa hodili denuncirat k narodnim socialistom, da so isti naredili pri njem hišno preiskavo ter zaplenili vse listine zvezne pisarne. Ko je isti prišel z dela, se je javil na policiji, kjer so ga zaslišali ter obdržali preko noči v policijskem zaporu. Drugi dan so poklicali dya predsednika proti-jugoslovanske organizacije na izpoved. Kakor nam je znano, sta zelo sumljivo obtežila zveznega predsednika, da je on kriv, da naš konzulat v Diisseldorfu ne izdaja več potnih listov članom izdajalske organizacije. In dalje, da pobira podpise za Veliko Srbijo, da obdržava slovensko šolo. za deco, da je v to svrho bil že odlikovan z zlato kolajno itd. Okrog poldan so ga postavili pred sodnika okrajnega sodišča v Moersu. Po kratkem zaslišanju je rekel sodnik sledeče: »Ako bi bili vi v resnici te ljudi konzulatu vaše zemlje denuncirali, bi bili to storili kot dober jugoslovanski patrijot. To pa nam Nemcem nič ni mar.« Omeniti moramo, da v teku preiskave ni policija ne enega strogega pogleda ali besede dala predsedniku. V teku 14 dni so temeljito listine preiskali s sodnijskim zapriseženim izvedencem ter jih vrnili. Gladbeck. Dne 14. maja je priredilo tukajšnje društvo sv. Barbare in roženvenske bratovščine lepo zabavo s petjem, igro, rajanjem itd. Isti dan je imela naša zveza tudi svojo zvezno sejo, katera je bila polnoštevilno obiskana. Poleg vseh zastopnikov društev so se udeležili seje in veselice tudi še sledeči gospodje: Tensundern, izseljeniški duhovnik za Holandijo Drago Oberžan, izseljeniški komisar dr. Vladimir Ribar, sedaj konzul v Dus-seldorfu. Ta dan je bil pred vsem posvečen materam. Tensundern je orisal mater v duhovnem življenju in trpljenju. G. konzul dr. Ribar je v ognjevitem govoru pokazal, kako mora biti vsak narod ponosen na svoje matere, pa tudi na svojo mater domovino. Nikdar ne smemo pozabiti, da smo sinovi in hčere matere Slovenije in močne Jugoslavije. Konzulat je za nas tukaj, da nas ščiti; kadar pridemo na konzulat, rridemo v domačo hišo ter pred domačega človeka; treba je, da se z vso odkritosrčnostjo izgovorimo, kaj nas teži, in se bo vsakemu pomagalo, kolikor bo le mogoče. Zajedničarjev pa ne poznamo, oni niso naši. Oni naj gredo iskat pravic, kamorkoli hočejo; mi po imo samo one, ki se tudi priznajo za Jugoslovane. Rekrulom in vojaškim obveznikom, kateri hočejo vložiti prošnjo za skrajšanje roka (dijaški rok), za osvoboditev od službe, za odlaganje službe in za razna potrdila vojaške potrebe, priporoča se knjiga »Vojna obveza (prošnje, pritožbe in potrdila)«, katero je izdal komandant mariborskega vojnega okrožja in katera je tiskana v latinici. Knjiga je zelo praktična, ker vsebuje na 140 straneh 70 vzorcev prošenj za vse slučaje. Potrebno je samo, da se v knjigi najde dotični slučaj in prošnja prepiše. Pri vsakem vzorcu je naznačeno, kako se mora prošnja kolkovati in katere dokumente treba priložiti. Knjigi je cena 20 Din. Naročila naj se pošljejo po poštni nakaznici na naslov: Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. Pozor! Četrtek, petek, soboto prodaja več poste j, omar, miz in pernic. Židovska ulica 4, dvorišče — Zidaušck. 646 Zakaj glasbila samo iz Celja? ker jih ima Trgovski dom Celje št. 24. veliko zalogo in zelo poceni. Zatorej, če hočete dobro kupiti, pišite še danes po ilustrirani cenik in prepričani bodete o veliki izbiri ustnih in ročnih harmonik, tamburic, mandolin, violin, gitar, citer, gramofonov, plošč in drugih glasbil v priznano dobri izvedbi. Šole za vse instrumente. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Veliki ilustr. cenik zastonj. Posletinfe vesli. Duhovniška vest. Iz Mute pride za kaplana v Cirkovce g. Alojzij Ocvirk. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje je upepelil ogenj posestniku Ivanu Čepu v Stegovcih pri Ptuiu. Štiri poslopja je uničil požar dne 20. maja v vasi Drašiči pri Metliki. Družinska žaloigra. Dne 20. maja opoldne je ustrelil Jožef Gošek iz Sadma pri Rajhen-burgu posestnico in sosedo Karolino Sevšek, njenega moža pa ranil s strelom v roko. Vzrok uboja je iskati v prepirih med sosedoma. Obešenega so našli v gozdu 761etnega Franca Petriča iz Muhabora pri Novem mestu. Smrtna nesreča v temi. V nedeljo dne 21. t. m. je padel v temi na povratku z Ljubnika preko 10 m visoke škarpe na cesto 251etni sin rajnega lekarnarja v Škofji Loki g. Boguš Bu-drych. Zlomil si je pri padcu hrbtenico in se tako poškodoval po glavi, da je kmalu po nesreči izdahnil. Šmartno pri Velenju. Prosvetno društvo ponovi v nedeljo dne 28. maja, ob treh popoldne v Društvenem domu v Šmartnem igro »Gu-zaj«. Vabljeni vsi! Nov občinski zakon je že v veljavi! Vsak občan, posebno pa oni, ki vodijo občino, morajo poznati novi občinski zakon. Izšel je v lični knjigi in stane: broš. izvod 8 Din, vezan 15 Din. Občine in zasebniki ga naročajte pri: Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Proda se vinidarija v Bukovcu pri Framu, izve se pri lastniku Lubajnšek Alojzu, Hočko Pohorje štev. 25. G50 Izjava, Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove mojih sinov Marka in Dominika. Lenarčič Marko, Zamarkova. 049 Kupim prešo v dobrem stanu. Prednost okolica, Slovenske gorice, Maribor, Ptuj. Ponudbe na naslov: Kramberger, Sv. Barbara pri Mariboru. 634 K&ečka dekle, 20 do 30 let staro, se sprejme -> službo. Vpraša se y gostilni Kovačič, Sv. 'Peter pri Mariboru. 633 Enodružinska nova hiša, tri sobe, kuhinja, " električna luč, lep vrt, se proda: Pobrežje, -Delavska ulica 11. 628 d H®®®®®®®®®!» mes^c junij vam nudimo kipe Srce Jezusovega: velikost y cm 35 37 40 40 42 cena Din 94 — 102 — 120 — 156" — 115 — velikost v cm 50 50 50 60 60 cena Din 160"— 200"— 240 — 300 — 355 — velikost v cm 60 75 85 100 100 cena Din 375 — 400 — 450'— 1720-— 2150-— Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. S®®®®®®®®®®®®®®® kupite pri meni vedno dobro:f sveže žgano kavo M kg 13, 14, 15 D5n lep riž 1 kg 4.50, 5, 6 Din fino banatsko moko krušno moko po 3, 3.20, 3.50 Din pristno bučno, namizno, olivno in rip-sovo olje za vinogradnike gálico, žveplo, rafijo vse po najnižji ceni priporoča:- Maribor Aleksandrova cesta 24 Točna in prijazna postrežba! 643 Malo posestvo, novo zidana hila, pol orala zemlje, mlad sadonos-nik, 3 minute od glavne ceste, se pod zelo ugodnim pogojem proda. Spodnji Duplek 109. 648 Zavarovanje proti požaru, vlomu, življenje in smrt posreduje: Zastopstvo Feniks Agentura Pich-ler, Ptuj, Društveni dom. 647 Trava košnja se bo prodajala: Je-šovnik, Sv. Rupert v Slov. gor., Štralek. 645 Čudno poceni kupite obleke, otroške oblekce, perilo, čevlje itd. v Grajski starinarni, Trg svobode št. 1, Maribor. Poskusite, da se prepričate! 644 Apno iz Zagorja vedno sveže, trboveljski portlandcement, cementne cevi, stopnice itd., cementne plošče za tlakovanje, kamenite cevi za stranišča, vsakovrstno strenšo lepenko in druge stavbene potrebščine priporoča: tvrdka C. Piki, Maribor, Koro-ščeva ulica 39. 642 ŽlCElt VlOŽkl kom. po Din 100-— Žični vložki iz izvanredna trde žico kom. po Din 150-— Airik madrace 3delne Din 250'— Pri naročila se prosi natančna notranja mera postelje. 364 „WEK A" MARIBOR Aleksandrova cesta 15. Vsak trgovec, gospodar in gospodinja poseti XIII. Ljiiblpsln w\m\m od 3. do 12. junija 1933. Pregled vseh predmetov in potrebščin v gospodarstvu in gospodinjstvu. Razstavišče obsega 40.000 m!. Polovična vožnja na železnicah; popust n.a psrobrodih. Specijalne razstave: pohištvo, usnje, tekstilno blago, papir, živila, tujski promet Dolenjske, perutnina in kunci, »živali in rastline v stanovanju«. Legitimacije se dobe pri večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, biletarnah Putniika in pri večjih železniških postajah Dravske banovine. Prenočišča preskrbljena. Velesejmsko zabavišče je pestro in veliko-mestno. 636 H j»; Za ccrtifci® liilsl® pclic smo vam pripravili cerkvene pesmarice, ki smo jim določili kar najnižjo ceno: 1. Cerkvena ljudska pesmarica samo po Din 3.—. (Obsega 100 izbranih pesmi.) 2. Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmi, stane broš. Din 10.—, vez. Din 30.—. 3. Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za šolsko mladino), broš. Din 2.—, vez. Din 5.50. in Din 7.50. 4. Jezus, blagoslovi nas! (Slomšekove blagoslov- ne pesmi z notami), Din 5.—. 5. Kvišku srca (pesmarica z notami), broš. 12 D, vez. 20 Din. Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene? skladbe, novejše in strejše, pri TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU. Nevozidana družinska hiša z električno lučjo poceni na prodaj: Pobrežje, Gubčeva 24. 632 PîC'lam posestvo 13 oralov: V. Kocbek, Vu-lcovski dol, Jarenina. 641 Sprejmenj mlajšega fanta h konju in za poljska dela. Plača 150 Din. Ponudbe z navedbo starosti na: T. Kramer, Sv. Marjeta ob Pesnici. 640 Prodam posestvo, 10 oralov, njive, gozd, sa< donosnik, solnčna lega. Pismeno ne odgo^ varjam. Kikl Otilija, Sv. Jakob v SI. g. 631 Kolarskega pomočnika iščem: Anton Štern v Račah. 639 Prodam večje množine vina in sadjevca. Kupim dobro ohranjeno mlinsko opremo: Zg, Sv. Kungota, Gamser. 637 E P E E TI E E S E E E E E E E S najboljše in najvarnejše pri ještajerski ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica lO.oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. Z» varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. INT* Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! Služkinjo, pridno in močno, ki ima veselje do kmečkega dela in živine, sprejmem takoj v službo. Dopise je poslati na naslov: Ivan Žuraj, Slov. Bistrica. 635 Tamburice rabljene, vseh vrst kupim. Mulej, Pilštanj. 630 Proda se na javni dražbi dne 29. t. m., ob 9. uri, v Podložu 10, poleg cerkve na Ptujski gori, posestvo pokojnega Gojkovič Antona, hiša, vinograd, njive, pašniki in gozd, v izmeri 2 ha 92 a 64 m2. Izklicna cena 19.059 D 65 p. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem notarju. — Sevnik Lavislav, javni notar v Ptuju, kot sodni komisar. 638 Eose »Flugs«-patent z novim pritrjevanjem, kosišča in brusne kamne, klepalne stroje in srpe dobite pri Josipu Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica 36. 399 Eose, garantirane vinogradske škropilnice, portland-cement kupujte pri Josip Jagodič, Celje, Glavni trg. Velika zaloga žeigznine in špecerije. 589 Kupim posestvo za vlogo Mestne hranilnice v Mariboru v ceni do 100.000 Din. Ponudbe poslati pod »Posestvo« na upravo lista. 585 Pristne in priznano najboljše fce§€, znamka „fufikar ter vso drugo železnim; kupite še vedno najceneje v najstarejši ptujski trgovini z železnico 593 Na drobno! Na debelo! za moške in ženske obleke, perilo, najnovejše v pralnih in svilenih oblekah za fante In dekleta je dospelo in se po zelo nizkih cenah oddaja v trgovski hiši 651 Franc KolcriC, Apače Birmanska darila kot ure, zlatnine in srebrnine dobite najceneje pri JAKOB MULAVEC Maribor, Kralja Petra trg 1 Mola oznanila. V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda D 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za 2 Din za odgovor. Upravništvo. OGLASI v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspehi Pred nakupom za birmo ne pre^ mišljujte, kje si bodete dobavili poceni blago ali gotove oblekcein obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte, ali pišite po vzorce in cenik 602 Trgovski dom Celje Št. 21. kateri Vam nudi gornje predmete v veliki izbiri, po najnižjih cenah in v dobri kvaliteti. Obleke se izdelajo po meri v lastni tovarni. ? raafco lil© — Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božjal Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv, pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv, pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv, pismo, vsaj evangelije inlDejanje aposiolov, V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki družici nakup Sv, pisma. Zaio smo nastavili sledeče pene: Novi zakon (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6'—, polplatn® vezan Din 8'—■ in celoplatno vezan Din 15'—, Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanj« in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv, pismo, da si naročijo cimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah, TIska?na sv. Ciril» v Mariboru. saifgfs najnovejši od Din 48'-caprej otroški Din 28'-. Velika izbira oblek min lit Mirt si lahko brezobvezno ogledajo lepe izgotov-ljene obleke za fante in veliko izbiro sukns za obleke, katere izgotovitev posreduje v trei dneh ter za blrmanke svilo že od Din 15.— na prej v veletrgovini: 54f n&.imi rcarlfser Gosposka ulica 10. registrovana zadruga z neomejeno zavezo ü novi lastni palači na oglu Kroljo Petra ceste in Vodnice ulice Sprejema hranilne vloge in jih .•. .•. obrestnle najbolje. Denar jc pri njej naložen p o -•*•.. polnoma varno. .'. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov »posestnikov z vsem svojim pre-.•• v .*. m oženjem! ••. v Vrsta 2945-11 Vrsta 1637-80 Za vsakdanjo nošnjo te čeveljčke iz boksa v Polčevlji iz prvovrstnega telečjega boksa, črni ali rjavi barvi. Polvisoka usnjena peta. okrašeni s perforacijo. Zelo primerni za sport-Iz laka Din 99.—. no obleko. Lakasti za isto ceno. Vašim malim otrokom najlepše. Ti čeveljčki iz laka ali rjavega boksa so kot ustvarjeni zanje. Viničar v vinogradništvu, sadjarstvu in gozdarstvu dobro izvežban, se sprejme. Ponudbe na T. Lozinšek, pekarna Ptuj. Rabljene šivalne stroje, kolesa, motorje dobite najcenejše pri Alojziju Ussar, Maribor, Trubarjeva ulica 9 I. 570 Darila za sv. birmo po znižanih cenah, ure od 50 Din naprej, samo pri: Ackermann in Kindl, Ptuj. 504 Kupimo staro zlato, srebro in srebrne krone po najvišji dnevni ceni. K. Ackermann in J. Kindl, Ptuj. 436 Za birmance -spaj kupite dobro in poceni v TRPINOVEM bazarju v Mariboru, Vetrinjska ulica 15. Oglejte si pred nakupom. 569 Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Urovalin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavil k: Franc Ilrastelj v Mariboru. Hranilnica »fine narihor Centrala: ilarlber Podružnica: Celic v lastni novi palači na ogiia nasproti pošte, prej lu2noš(a- Gosposhe-SKovenshe ulice. ^ fersfca hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Za tonle dnene noue čsmlic! ■■■m—m iiiHummiM H nnannaBRnmaiHHanMa^Hnanraid B9H 69.- Če menjate večkrat obutev in nogavice, prihranite veliko denarja, razen tega se pa počutite vedno sveži in razpoloženi. Preskrbeli smo naše prodajalne z letno obutvijo za celo družino in z nogavicami v vseh modnih barvah in desenih. Vrsta 2947-00 Lahke fleksitol sandale s crep-gumijastim podplatom. Ne žulijo ne nog ne žepa. Ženske Din 59.—. Vrsta 2927-41 Zračne in lahke sandale s krom-podplatom. V toplih dnevih neobhodno potrebne. Vrsta 2942-00 Zračne in lahke sandale s crep-gumijastim podplatom. Za tople sončne dneve neobhodno potrebne Vaši deci. Vrsta 1937-29 Polčevlji iz močnega boksa s prožnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo nošnjo. Imamo jih v črni in rjavi barvi. Primerni in trpežni čevlji iz sivega platna z gumijastim podplatom in istotako peto. Za lepe sončne dneve. Vrsla 3661-00 Vašim ljubljenčkom te visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz krupona. Lahki in udobni. ^^^ Vrsta 4462-25 »Sportke«. Idealen in najcenejši čevelj za vse panoge športa, za .turistiko in razne igre.