r ti 'M J \ ŽN1CA PRIHOHSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI - Štev. 151 (1542) Čitajte na 4. strani govor tov. dr. S. Oblaka 20 milijard lir nepournjene shode, ki so jo nam tržaškim Slavoncem s svojimi razbojništvi prizadejali fašisti! TRST, sreda 12. julija 1950 Cena 15 lir Hamen in pom»n note SZ glede 3T0-ja »darsi ^Mfm ^ /A Khi~T ■((,s so vla.de Za-Mahih velesil mIgovorile nn *ot* vlade Sovjetske zveze z ne 20. aprila, o kateri je vlada Sovjetske zveze zahtevala imenovanje guvernerja Ja Tržaško ozemlji. Preteklo soboto pa je vlada Sovjetske 0drj0V(n,la na note zahodnih velesil in znova izjavite, da «brezpogojno vztraja na izvršitvi odredb mirovne po-B0dbe z Italijo in na uresniče-W ukrepov glede svobodnega l,'zaškega ozemlja, sporočenih u noti vlade SZ z dne 20. aprila 1950». Značilno je, da je vlada So-W etsfce zveze poslala prvo noto zahodnim velesilam prav u. ®*su, ko je bila znova oživ-!»Ha m*se^ neposrednega spo-zuma glede Tržaškega oiem-fhi716*4 Prizadetima državama, Jugoslavijo in Italijo. V em času so v Italiji tudi razni ‘°vinistieni in imperialistični iro9i z vso silo napihovali go-Jugoslaviji, vojaški STrt ° jugoslovanski coni ; in ljudski oblasti v I \-Ln’' Praktično je fiomeni-zv ^ nota vlade. Sovjetske itniii P°sredno oporo tistim mitskim krogom, ki ko je 'Veže poslala zahodnim veles t- st> se j -n sc mai danes Jo proti neposrednemu Z°irazum fned Ju3^slavi}o in ijo. T0 potrjuje predvsem S°vjetska agentura V Italiji, 1 a iJanska informbirojevska nin lla’ ^ila med najbolj giasninu šovinističnimi agita-ji proti Jugoslaviji in spo-™*umu. Dva dni nato vlada Sovjetske evojo noto lam, oidnt predstavnik italijanske komunistične partije Pafetta izjavil, da je »resnica “4 bi se z imenovanjem gu- vetnerja in odhodom čet takšen položaj, ki bi Tot za nadaljnjo pri-itmra p ^ridikega ozemlja k sir V; fa izjava poleg mno-dovoi- ?ifl mobnth pove pač in{°rmbi%%J.a s° ^lHanski •k-i našli v sovjet- *em, k; °PoTd 2'» svoj sovini-flruBimj itaHi9’1’"^0 skupaj z Uilntmi krot)fnski1ni iovini' spitano »a naj bo Buiiernerip 1 Pa svobodno« z hekaj nenrtr ’ J,omen$ končno « f «" Predvsem * sklenjen trtev hinr,J!a ,,raeun težkih hknega piL'!^6’ na raČun n<,dčlooeškc CH,eaa, 0Zemlm in JlbVemiro borbe ljudstva tuaoslovaZlihrim°rla in ”Seh ik° ožemita t narod°V. Trža-,0 nerešen vcdn0 poment- heprestano K"1’ *< b! ™ sporov ki l Razumov tenalističmkrJ \ktV U ^ firm 7 #■ k,o0‘. Ze pred šti- C leU S0 komie ra- tl IT° in proti «Wt liud_ te V oteml^- Ta praksa e danes nadaljuje. Tripartitna pnlZTLa' ki,ie Podlagala t Vključitev celotnega STO k oo sklenitvi z Italijo, 2a-junija ffhliji, poznejše sovfetsTe 770-e, kakor tudi nota vlad Padniii velesil z dne is. !e*os, v kateri so vlade za-k°dnlh velesil z nova namig a-Vale na tripartitno deklaraci-»o akti, ki so bili napisani ®reJ neposredno prizadetega ;in«eija, to'je naših narodov. ■ 0 ravnanje pomeni Porav- va?anje medsebojnih računov J, H in kršitev načela samo-^'očbe narodov. . zahtevi Sovjetske zveze imenovanju guvernerja tt!Prav so vsa pogajanja okoli j)T“a vprašanja že četrto leto hit^hešnaj, je vredno omc- ko je dejal: bi vprašal; vtn^ijo, ka| ,’san Sk zunanjega ministra lSi6 Molotova 15. novembra dJ sovjetsko ona misli o V(lttSv neposrednih razgo- UJa Jugoslavijo in Ita- mora.m Izjavili,, da r*J|C Pozitivno na take sPrir6 ako bi privedli do Uiv JJa, ki bi bil sprejem-w t>be S810 ru ''aSe fte, s°iac stranki. To bi olaj-'lelo in koristilo mi-delu Evrope». sebeda lnjormbiroja je qudelno I tu pokazala svojo Benova ^da ie naenkrat bj guvernerja (in fl8(ialjn ?* Ustvaril položaj za Ifclijj„ }° Priključitev STO k ‘tfornil, Pravijo italijanski kot v ir°jevCi) bolj važno ^vnik- Ugo. Sovjetski pred-Bo r 1 namreč niti enkrat 50 vex° Uciii lnjormbiroja ni-rhtUn orner>ilt potrebe po s po it*lU01 ,Wied Jugoslavijo in nlpr(,1 ePrav vSe v TrStU Še "rhileLyh(‘iajo ameriške in "lOr,!, _ e enota in vojne po- Tr*. tile, uezalcot zaradi česar je ',>lOloamUKOnito Pretvorjen v bat0)) 'erHko vojno pomorsko ^bjetsk ugotavlja zadnja Pamew.a n°ta. Brez dvorna bi ^hitr . ,neposredni sporazum ej*° odpravo sporne tn in odhod okupacijskih %e 0a °zemXja. Toda to za SZ ni posebno važno, čeprav je V noti tako poudarjeno. Važnejša je sovražna m-jormbirojevska gonja proti Jugoslaviji in dogovori mimo naših narodov, ki so edini upravičeni spregovoriti zadnjo besedo. značilno Je tudi, da je vlada Sovjetske zveze poslala noto tri dni pred novim zasedanjem namestnikov zunanjih ministrov v hondonp glede priprav za pogodbo z Avstrijo, saj je znano, da je zastopnik Sovjetske zveze pred kratkim vezal sklenitev pogodbe z Avstrijo na imenovanje guvernerja za STO. Brez dvoma pomeni torej sovjetska nota v tem trenutku nov poudarek, dd bo zastopnik vlade SZ ponovil ta pogoj. To je — kot smo včeraj poročali — Zarubin v Londonu tudi storil. S te strani je diplomatizira-nje sovjetske vlade v taki obliki le še nov dokaz, de uporablja tudi ona Tržaško ozemlje Za poravnavanje računov med velesilami in da so ji resnične in iskrene rešitve spornih vprašanj kaj malo pri srcu. Tržaški kominformisti pa pri tem barantanju Pomagaj o zavajajoč svoje pristaše, da je vsa ta kupčija v njihovo korist in tajijo Pajettove 'izjave, da je to edini način aneksije vsega STO-ja k imperialistični Italiji, In v tem je pravi namen in pomen zadnje sovjetske note. Jugoslovanski narodi so mnogo prispevali k utrditvi niir.u v tem delu Evrope. Žrtvovali so dovolj. Zato ne dovolijo več, da bi kdor koli trgoval s deli naše zemlje. Limlslia vojska prodrla na reko dom CHUNČHOM UHG rion»»| čmttitttd msk h sss&sattttsate in obstreljuje sovražnika z minometi na njeni južni obali - Osvobojeno je mesto Imson - Fronta poteka sedaj 25 milj severovzhodno od Taejona POLOM LEGE NAZIONALE PlONGIANG, 11. — Glavni Stab ljudske vojske je izdal zjutraj vojno Poročile, ki pravi da oddelki ljudske vojske nadaljujejo z ofenzivo ter da so zapleteni v ogorčene boje z ameriškimi silami. Ameriško letalstvo podpira suhožfertlskp šile in bombardira fronto, Na zahodni obali pa ameriške vojne ladje barbarsko bombardirajo mesta in ubijajo mirho prebivalstvo. Nagei protihapad DELHI, ii. — Indijska vlada je sklenila sklicati za 3i. t,m. parlament, da bi proučil položaj na Koreji in obenem1 pooblastil vlado, da zavzame stali-Sče o tem vprašanju kakor tu v primeru, da bi se poslabša! položaj ali celo iž* bruhnila vojna v Aziji, * PRAGA ti. — Radio Praga ie javil, da je Ceškoslo* vaško ministrstvo za zunanje zadleve izročilo ameriškemu veleposlaništvu v Pragi noto naslovljeno na ameriško vlado v kateri protestira proti Blokadi okrog korejske obale, ki jo Je 5. Vil, zapovedal Truman šil osvobodilne vojske je zaustavil ameriške operacije. Večerno poročilo glavnega štaba ljudske vojske pa pravi da oddelki ljudske vojske re vedno nanredujejo na Vseh frontah. Oddelki, ki so prodirali V smeri proti mestu IMSON so 10. julija ob 14 urj po krajevnem času osvobodili mesto irt VSO okolico. V bojih za posest tega mesta nadaljuje poročilo je sovražnik doživel izgube; bili so zajeti tudi Ujetniki. Ameriško letalstvo je barbarsko bombardiralo prebivalstvo mest in vasi na osvobojenem ozemlju med temi Ri-cen, Šuvon Sungju jn Keit ireo? j,e govoril ‘udi De GA-k: 3e °Poz°ril na ((peto kolono« ter dejal, da za rimsko vlado predstavlja korejski spopad, predvsem vprašanje mi ru. Pozival je italijanski narod na »nacionalno enotnost« ter postavil za vzgled ((enotnost angleškega naroda«, pri čemer seveda ni omenil, da je bilo mnogo laburističnih poslantev, ki so se na londonskem parlamentu izjavili proti oboroženi intervenciji na Koreji, ki Jo De Gasperi zagovarja. «Camera del Lavoro« je včeraj obvestila javnost, da se začenja danes tako imenovani ((TEDEN V PRID KOREJSKEGA LJUDSTVA«, v tem tednu solidarnosti bodo delavci več krat prenehali z delom na vseh’ sektorjih produkcije, a tovar. niški sveti bodo delavstvu pr;, kazovali bistvo napada ameri-skpga imperializma in nevar. nosti, ki in takšen napad pred. stavlja za italijansko ljudstvo tem PQ “CENTRALE OPERAIA«, k; j0 vodijo demokristjan} javlja, da je omenje. m korejski teden »politična špekulacija, pri kateri naj delavstvo ne sodeluje«. P Pečar Deraokrščanski oblastniki in imperialistični varuhi molčijo Se vedno ni dovoljenja za mladinski kongres Predsednik cone prof. Palu-tan je prepovedal kongres am tifašistične mladine. Mladina je na to najnovejšo provokacijo odgovorila z odločnim protestom, ki je bil izražen v številnih resolucijah, poslanih na predsedstvo cone. V teh resolucijah je mladina razkrinkala protidemokratični in diskriminacijski postopek predsednika Palutana ter zahtevala, da se prekliče sklep o prepovedi kongresa ter da se mladini izda dovoljenje za sklicanje njenega kongresa. Razen mladinskih aktivov in odborov je tudi mestni odbor ZAM za Trst pos'al predsedstvu cone protestno resolucijo, v kateri zahteva, da se prekliče prepoved o sklicanju kongresa. Predstavniki delegatov za II. kongres so na svojem protestnem zborovanju prejšnjo nede ljo prav tako izglasovali resolucijo, v kateri zahtevajo, da se izda dovoljenje za kongres. Poleg vseh resolucij naslovljenih na predsedstvo cone je mestni odbor ZAM za Trst naslovil pismo ravnatelju za civilne zadeve pri ZVU gen. Ed-dlemanu, v katerem zahteva sprejem mladinske delegacije, da se z njim pomeni v tej zadevi in kot najvišja oblast izreče svoje mnenje. Ker na to pismo ni bilo nobenega odgovora, je mestni odbor teden dni kasneje naslovil na gen.. Eddle. mana drugo pismo, v katerem ponovno zahteva, da odgovori na pismo. Do danes ni bilo še nobenega odgovora. Postopanje demokrščanskih oblasti in imperialističnih varuhov ponovno dokazujeta, da so besede o splošni svobodi le fraza, ki služi za varanje ljudskih množic. Sistemi, ki jih ti naši oblastniki izvajajo, v konkretnem primeru nad našo mladini , istovetijo načinu postopa- Z Opčin Nehoč res prosvetni dom. a danes... Dne 4. i. m. je bila v Primorskem dnevniku ocena i-gre »Sirota Jerica«, kj so jo uprizorili na šolskem odru na Opčinah. Igra je bila zares dobro podana in učiteljstvo se je moralo zelo. potruditi, da je doseglo tako lep uspeh. Dopisnik pravi, da je lahko žal vsakomur, ki je ostal doma zaradi velike vročine. Res je, da so Openci vedno napolnili dvorane pri otroških prireditvah: vzrok slabe udeležbe pri zadnji igri je pa treba iskati v razkolu, ki je nastal pri nas po zloglasni resoluciji. Prireditelji bi tudi bolje storili, če bi bili priredili igro na prostem, ker v sedanji prosvetni dom marsikdo ne mara. Prosvetni dom na Opčinah ima že slovenski napis, toda znotraj bulijo le gole stene, s katerih ne zrejo več liki naših naprednih pesnikov in pisateljev. Novi »zaščitniki« slovenske kulture so jih odstranili. ker se ne marajo zameriti svojim sedanjim obiskovalcem in zaveznikom-itali-jamkirn šovinistom. Riku ;n njegovi druščini je pač dovolj, da so tla dobro namazana za ples in da se nezavedna in nedozorela mladina vrti in poitalijančuje ravno tako kot -v nekdanjem «ri-kreatoriu«. Kako oni vzgajajo mladino so pokazali 11. junija, ko so priredili nekak »mednarodni dan kulture« iz jeze in kljubovalnosti, ker je SHPZ uspešno priredila dan sloventke kulture na stadionu «Prvi maj«. Vi-dalijevskega kulturnega dneva so se udeležila tudi nekatera dekleta z Opčin. Predstavljale naj bi nekako gorenjsko nar''dno-nošo V resnici pa so imele prav tako obleko, kot za pustno «maškerado». nja oblastnikov nad kolonialnimi narodi. S svojim zadnjim protidemokratičnim postopkom so dokazali, da jim naraščajo-ča moč demokratičnih množic ni po volji ter jo zaradi tega skušajo potlačiti, obenem pa dvigniti moralo razpadajočemu pokretu vidalijevcev, ki nujno rabijo njihovo konkretno pomoč. Naša mladina ne bo odnehala od borbe za dosego svojih pravic, ki jih je pridobila v narodnoosvobodilni borbi. Kolonialni ukrepi domačih in tujih oblasti, ki skušajo potlačiti napredno mladinsko gibanje, je v mladini še bolj utrdilo politično zavest ter povzročilo, da se bo še odločneje borila za svo je pravice in demokracijo. Razprava proti družini MarsicevU Vardabassu, Babosevi in Kermacu SODIŠČE ODBILO ZAHTEVO o zaslišanju novih obrambnih prit Pričevanj« obtežilnih prič končano - Danes popoldne bo ogled na kraju, kjer je bilo izvršeno kaznivo dejanje - Nove priče naj bi po mnenju javnega tožilca povedale samo običajne burke (buffonate) Razprava proti družini Mar-sičevi, Vardabassu, Babosevi in Kermacu je včeraj že četrti dan vzbujala pozornost med poslušalstvom, ki dnevno polni sodno dvorano porotnega sodišča v Trstu. Včerajšnji dan razprave se je pričel s pričevanjem Marija Hrvatiča, nečaka Furlan Josipine, ki se je na dan umorg vračal s paše proti domu. Med potjo je po njegovem pripovedovanju videl neko skupino, slišal streljanje ter vpitje Antona Marsiča: »prasec, prasec, kaj si delal z našimi ljudmi«. Ko je prišel domov, je baje tudi slišal Marijo Marsičevo, ki je bila na nasprotni strani nekega zida, vpiti: «Dajte ga, dajte ga!». Pozneje pa je baje Marija prišla k njemu, prijela za srp in jnu zabičala, naj bo tiho. S tem je bilo njegovo pričevanje končano, povedal je še samo to, da je slišal pogovor med svojim starim očetom Andrejem Fur- Nujno je nadzorstvo nad cenami Od vseh področij, kjer je lira plačilno sredstvo, je Trst najdražji Spričo splošne kritike zaradi draginje, ki je v Trstu največja nasproti vsem mestom na področju lire (o čemer smo nedavno podrobno razpravljali) kritike, ki se ponavlja precej ostro že tudi v «uradnem» tisku, ki se ne more odtegniti razburjenemu javnemu mnenju, je verjetno vzrok, da je sklicala VU konec preteklega meseca sestanek, ki so se ga udeležili tudi razni predstavniki gospodarsko-trgovskih krogov. Razpravljanje je bilo sicer »zasebnega« značaja, vendar je prišlo v javnost, da se je vrtelo okrog vprašanja cen In kontrole nad cenami. Nedvomno je to vprašanje trenutno za potrošniško množico na) važnejše: ni več težav s preskrbo, toda zato je treba jni-sliti na cene in njih odnos do mezd In plač. do dohodka delovnega človeka. Podrobno smo osvetlili vse temne plati prt stvari in lahko le povzamemo osnovno ugotovitev - - namreč da tukajšnje uradne statistike in primerjave o cenah ne drže. da je v Trstu bodisi obleka obutev, bodisi prehrana najdražja v primeri z italijanskimi mesti, da je vse to Za 1°-20 odstotkov dražje celo on enakega blaga v sosedni Gorici ali Vidmu in Benetkah. Po drugi strani kažejo osebne izkušnje potrošnikov iz dneva v dan, da je tako in š» več-kažejo celo, da je neko blago pri Sv. Jakobu nekaj ceneje kakor sredi mesta, toda na periferiji zopet dražje, na Opčinah in drugje Pa celo redno in precej dražje, Prav tako je na pr. neko sadje v jutranjih urah na razpolago po ceni x. pozno popoldne pa je že za 10, 20 ali 30 odstotkov bolj poceni. In še drug' primer; neko blago na osrednjem trgu pri Rdečem mostu je pri prodajalcih prednjih vršit, ob cesti dražje od enake robe, ako greš iztiknt. seveda z zamudo nekaj časa itd., po bolj »skritih« kotih. Meso je zadnje čase silovito poskočilo, brez kosti velja nekaj manj ko 1000.— lir Za kg. pa čeprav vidimo razne napise, ki ponujajo po drugačni, nižji eni: v mesnici delajo gospodinjam razne obraze in navadno cenejšega blaga ni ali pa pravijo, da ni dobro... In to pri znatni krizi, ki jo preživlja vsa italijanska proizvodnja mesa. Iti nudi neposrednemu proizva-jalcu-kmetu nizke cene, potem pa jih iz roke v roko navijejo. Pisali smo n mleku: v Padski nižini ga plačujejo kmetu po največ 35.— lir za kg, v mestu 'Ja plačujemo 60-70 lir za liter (ne kilogram!). Nič bolje ni z Irugimi trgovci: ceno ti znižajo šele tedaj, ako opazijo, da jo je tudi sosed ali če jih kdo zbode s taki,: n opozorilom. Vpliv prodajaln »Delavskih zadrug« je sicer dober, toda vendarle mnogo prešibek, da bi mogei prevagati pisano množico trgovcev in trgovčičev, pa seveda veletrgovcev. Ali zadeva z ribami: na že omenjeni seji pri VU in še na nekem drugem posvetovanju poljedelskega urada poprej so uradniki VU — v tein primeru jim to priznamo v dobro — vprašali predsednika Konzorcija za zaščito ribolova ali ne bi bilo vendarle mogoče kako doseči, da bi se cene ribam drugače določale kakor sedaj, ko jih postavijo na «dražbah» v mestni ribji tržnici. Seveda so zaradi tega cene iz dneva v dan različne, skoki so včasih neverjetni in imajo pri tem seveda največ zaslužka preprodajalci, ribiči Ra najmanj. Začudo je odgovoril ta gospod, civilist in meščan, da tega ni mogoče iz-premeniti, da naj stvar ostane kakor je, ker je tako najbolje itd. Spomnimo pa se še, da je celo pokojna uradna «Voce li-bera« nekoč zelo ostro protestirala proti sedanjemu načinu prodajanja rib. Morda bi v takih primerih vendarle kazalo, da bi bili uradniki VU malce bolj odločni, saj gre za interese množice. Rezerviranost bi bilg bolj na jnestu pri stvareh, ko gre za kako zasebno korist! Iz tega in poprej omenjenega primera vidimo, da pač oblast le ne more mimo javnega mnenja, zlasti ne, če gre z d stvari, kjer je mogoče doseči popolno enotnost vseh prizadetih, In pri vprašanju cen je nedvomno tako. Zato je treba odločno zavrniti proteste lista «Il Mare«, ki prinaša v zadnji številki napadalen uvodnik na vse predloge in poskuse, ki naj »moralizirajo« trgovanje pri nas in bolje kot doslej urede vprašanje cen in njih nadzorstva. «1] Mare« laže. ko piše, da se je proti kontroli cen izjavil ves tehnični in politični tisk. Se daleč ne. vsa opozicija je zavzela drugačno stališče in tudi demokristjanska gospodinja ne bo dejala, da si ne želi znižanja cen. In ker jih »gospodarstveniki« sami nočejo, jih je pač treba k temu prisiliti, čeprav v petem povojnem letu. Ce je treba tudi pozneje! Na splošno se izgovarjajo tisti, ki jim nadzorstvo n„ diši, da takšna politika zavira «dinamiko raznih proizvodnih činiteljev«. Ne le da je to v bistvu le frazarjenje. pa menda taki avtorji in tisti, ki jim pisanje ukazujejo, pozabljajo. da V primeru Trsta to 6ploh ne pride v poštev: saj Trst pridela in producira prav mal,, tega, kar poje, popije, po- pri odhodu Ker ni vedel na kakšen način bi svoje sovraštvo in bes najbolje pokazal, je tik pred odhodom vlaka s tako brutalnostjo odganjal pozdravljajoie matere in očete od vlaka, da so se ti u-pravičeno zgražali. Eni izmed navzočih mater, ki se ni tako hitro odmaknila od vlaka, je celo zagrozil, da jo bo udaril. Sicer vemo, da je njegova službena dolžnost opozoriti ljudi na peronu, da se odmaknejo od vlaka ter s tem preprečijo kakršno koli nesrečo. Pievelik čut za izvrševanje I ,.službenih dolžnosti" Pred dvema dnevoma je odšla prva skupi a trž-ž ih o-trok na počitnice v Slovenijo. Take .a živžava in veselega razpoloženja že dolgo časa ni bilo i.a glavnem kolodvoru. Nekateri bolj zgodni Tržačani so v prvem trenutku mislili, da gre za kakšno demonstracijo ali manifestacijo — toliko je bilo mater in očetov, ki so spremili svoje malčke. Prepričani smo, da bi ko-minformisti ob pogledu na tolikšno število otrok, ki so odhajali v počitniške kolonije v b> . .... . i jeza Kar puzen.ne- 11. Kako tudi ne bi, saj so se mesece m mesece zaman trudili, da bi odvrnili starše od tega, da bi poslali svoje otroke na počitnice v Slovenijo ter jih strašili z vsemogočimi izmišljenimi grozotami in epidemijami, ki naj bi razsajale v Jugoslaviji. Nova Jugoslavija pa ni samo za kominformiste, temveč tudi za vse reakcionarne kroge trn v peti. To je pokazal tudi član »najboljše policije na svetu«, Ni pa na noben način njegova dolžnost porivati s tako brutalnostjo starše od vlaka ter jim groziti celo, da jih bo u-daril. S takim ravnanjem je samp dokazal, da ga Pr* tem ni vodil čut za izpolnjevanje njegovih službenih dolžnosti temveč samo golo sovraštvo do vsega kar ima le najmanjšo zvezo z Jugoslavijo. Navzoči starši so se nad njegovim postopanjem zelo zgražali ter zahtevajo od odgovornih oblasti, da ukrenejo yse potrebno, da bi se kaj takega v bodoče ne ponovilo nosi in strga. Največji del te robe pride od zunaj, iz raznih pokrajin republike, kjer cene lahko dnevno sledimo in zato tudi točno vemo, da na.s v Trstu stalno m temeljito opeharijo. Ni mar res. da se ves trgovski sektor boji priključitve Trsta k Italiji ko hudič križa, čeprav uradno njeaovi predstavniki govore pran nasprotno:'l Tudi zato bi torej kazalo opustiti sedanje trmasto'- nasprotovanje, ko so celo oblasti pričele s sicer počasno in zaenkrat skromno akcijo, da pri nas prenehajo «guliti» potrošnike. VU pa bi priporočali, naj čim bolj podpre delovanje »Delavskih zadrug«, zlasti po finančni plati, da bi le-te mogle krepkeje poseči v živilsko-piesni sektor. Tudi ribe bi lahko priključili tem prodajalnam in končno tudi mleko, odnosno naj bi vprašanje mleka uredili sporazumno s krajevnimi pridelovalci. Prav tako naj se še nadalje dovoljuje in olajšuje poslovanje raznih sindikalnih nabavnih zadrug delavcev in nameščencev, ki so' trgovskim krogom trn v peti. Le-te' bodo same prenehale poslovati takoj ko bodb trgovci zares pričeli z medsebojno tekmo prav v smislu toliko hvaljenega gospodarskega liberalizma in gospodarske prostosti. Kdor bo cenejši, tistj bo vzdržal! Do takšne »moralizacije« pa je, kakor sodimo, še daleč in zato je ’ v eč kot nujno, da se zares uvede nadzcrstv0 nad cenami v obliki urada ali odbora, v katerem Pa morajo na vsak način prevladovati predstavniki potrošnikov in sindikalnih orga-nizatii. lanom ter Dionizijem Marsičem, v katerem je baje Dionizij izrekel, da Baboseva pozna tiste, ki so izvršili umor, da pa noče povedati imen, ker je bila za to plačana. Ko so nato poklicali Andreja, 'da bi to potrdil, je odgovoril, da se tega ne spominja. Njegova mama Hrvatič San-tina (hčerka Furlan Josipine) o dogodku samem ni vedela ničesar povedati, kot samo to, da je njena jnati zabičala otrokom, naj molče o vsem, kar so videli ali slišali. Pričati je pristopil Jerman Ivan «Petelin», o katerem je Kermac že povedal, da je bil znan fašist, od ljudskega sodišča v Kopru pa tudi že obsojen na 2 leti prisilnega dela, ker je baje hotel zastrupiti svojo ženo. «Petelin» je na sodišču povedal svojo čudovito zgodbo, kako je zadnje dni julija ali prve dni avgusta ianl v neki gostilni v Zavljah slišal pogovor med obtoženim Kermacom ter nekim neznancem, kateremu je baje Kermac pripovedoval. da so ubil; Coslovicha. za plačilo pa da je dobil 300 lir, ostali pa 30.000 tisoč. O zadevi je potem govoril z nekim Fle-gom, slednji pa je obvestil Ot-taviana Passera. Rri soočenju z obtožencem, je Kermac odločno zanikal, da bi kdaj bil v omenjeni gostilni ter zatrjeval, da priče sploh ne pozna, razen, da ga je samo enkrat leta 1932 videl v Istri, ko je klofutal Slovence. Ko so ((Petelina« vprašali, če je Kermac prej nosil očala, je odgovoril zanikalno. Policijski inšpektor Stefani je nato pripovedoval o policijski preiskavi. Dr. Lang, ki je izvršil obdukcijo umorjenčevega trupla, se p svojem delu ni mogel spomniti drugo, kot da je truplo pripadalo močni osebi ter da je na njem našel 5 ran, povzrc čenih s strelnim orožjem. Spomin so mu osvežili s čitanjem njegovega zdravniškega poročila, iz katerega smo izvedeli, da je v truplu našel samo en 7 mm revolversiki izstrelek. Priča je nato podal važno izjavo, da so bile vse rane enakih dimenzij, Pc čemer je mnenja, da so bili vsi izstrelki izstreljeni iz revolverja, vendar pa, da po tolikem času ne more izključiti, da je bil0 rabljeno tudi kakšno drugo strelno orožje. Dejstvo je. da so bile vse rane enakih dimenzij (kje so torej končali streli iz pušk, s katerimi so bi- TRZASKI OTROCI ODHAJAJO VESELO V SLOVENIJO NA POČITNICE Kominformisti so kaj čudni patroni — danes trdijo na primer, da 'je kakšna stvar bela, za katero so še včeraj zatrjevali, da je črna itd. Pa kaj bi na dolgo in široko razpravljali o njihovih »lepih« lastnostih, saj jih vsakdo prav dobro pozna. Toda kaj si bodo mislili o njih voditelji Delavske zbornice, ki s0 bili že prepričani, da nimajo nikjer tako vnetih »občudovalcev« kot v vrstah kominformističnih sindikalistov, vsaj tako je kazalo Po raznih izjavah, ki so jih dali v zadnjem času voditelji ES? Ali se niso trudili kominformi-stični sindikalisti, da bi na vsak način dosegli prijateljstvo z vodstvcjn Delavske zbornice? Ali niso ponujali vse mogoče skupne »akcije«, ki naj bi to prijateljstvo še utrdile? Sli so celo tako daleč, da so pozabili na to, da Sq imenovali vodite, lje Delavske zbornice »izdajalce delavskega razreda«, ter jih pričeli imenovati kar «brate». Kje je torej vzrok, da so voditelji Delavske zbornice ne-nadoma padli ponovno v nemilost pri kominformističnih sindikalistih? Saj je bilo »zavezništvo« skorajda že sklenjeno... Spremembo V stališču kominformističnih sindikalistov do voditeljev Delavske zbornice in vzroke za to spremembo navaja »Unitš« z dne 9. julija v članku pod naslovom «Fri-saiche giustifi-azioni — Quan. do si cerca d’ingannare i lavo. ratori«, v katerem prihaja do sklepa, da so voditelji žoltih sindikatov samo zato izdajalci, ker v svojih resolucijah glede položaja v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja prav nič »ne omenjajo in nrpadaio beograjskega avanturista«. Torej v tem grmu tiči zajec... Voditelji Delavske zbornice, o katerih delovanju v «korist» dela‘vskega razreda nam ni tre ba šele posebej pisati, bi torej ne bili izdajalci, če bi v svojih resolucijah bolj udarjali po Ju. goslaviji ter obm tavali jugo slovanske voditelje s «cvrtka mi« iz slovarja kominformi stov? Pi zabljeno bi bilo njih protirazredno ravnanje pri reševanju vseh perečih vpratanj delavskega razreda, pozabljeno bi bilo njih hlapčevanje delodajalcem? Po logiki kominfor. mistov - da. Njim ni več važna borba de. lavskega razreda za obrambo njegovih pravic — njim je glavno načelo in prva naloga blatiti Jugoslavijo ter njene voditelje. Ce je kdo pripravljen stopiti z njimi na isto pot, potem je njih zaveznik, pa četudi je njegova Politična preteklost še tako umazana. Bolj' jim bo pomagal udrihati proti «txtofašistom» bolj jim bo dobrodošel, bolj ga bodo cenili. Cim pa kakršna koli resolucija nj pplna psovk proti «llto-fašistom« itd., potfjn postanejo tisti, ki so fesolucijo podpisali «tzdajalci interesov delavskega razreda« prijatelji »titofaši-stov« ter «agentov OZNE«. Tak je primer tudi z Delavsko zbornico. Ker njena resolucija vse «premalo» napada »beograjskega avanturista« ob. tožuje «Unita» *se njene voditelje, da so prijatelji »izdajalca« Salaja (predsednika jugo. slovanskih sindikatov) ter da služijo interesom ((Titove klike«. In takemu članku dajo celo naslov: Quando si cerca d’in-gannare i lavoratori«. Da voditelji Delavske zbornice svnje člane varajo ter ne vodi-jo borbe v korist interesov delavskega razreda je že stara stv; r — to ve vsak delavec in jih zato nikoli ne bo imenoval «brr>t''». Da pa tudi kominform stični sindikalisti prav tako varajo svoje članstvo ter s svojim izdajalskim početjem služijo interesom delodajalcev — to danes menda ni skrivnost za ni. kogar — najmanj Pa za naše delavstvo, ki mora na svoji lastni koži občutili posledice «uspešne» «razredne» borbe voditeljev obeh sindikalnih ,,r ganizacij. Danes kominformističnim sindikalistom ni vatna borba proti imperializmu, borba pro. ti razrednemu sovr žniku, borba za mir (čeprav podpisujejo resolucije proti at mski bom bi) — za njih je idinole važna podla gonja proti Jugoslaviji ter nj fl?m narod' m ki si grade socializem. Kdor se jim na tej poti priključi, ta jc njih »brat« njihov »prijatelj« (pi četudi bi nosil še črno srajco). li baje po pričevanju Furlanovih oboroženi Anton, Albin in Dionizij Marsič). Zennaro; «Ali je bila obleka umorjenca okrvavljena?« Dr. Lang; «Se ne spominjam«. Elio Coslovich: ((Srajca je bila vsa krvava«. Pričala sta še Sabatin Emilija in njen sin Adorato, ki nista vedela povedati nič bistvenega za razpravo. Adorato je takrat samo slišal strele ter videi dva človeka, ki sta bežala, njegova mati je tudi slišala strele, sin pa ji je povedal o obeh bežečih neznancih. Važna je bila samo njuna izjava, da je bil takrat že mrak. Na tej točki je bilo zaključeno pričevanje obtožilnih prič, nakar se je med javnim tožilcema in zastopnikom zasebne stranke Gianinijem na eni strani ter branilci zopet vnel besedni dvoboj (pričet že prvi dan razprave) o dovolitvi novih obrambnih prič, predvsem onih, ki sta jih predlagala branilca o'dv. Sardos in Zennaro in ki bj vedele povedati o naci-fašističnem delovanju umorjenega Lorenza Coslovicha. Branilec odv. Zennaro je nato zahteval od sodišča, da zasliši še sledeče priče, ki sto bistvene, če hoče sodišče v tem primeru pravično soditi: 1.) Zasliši naj 3 priče, Ker-macove sobojevnike iz partizanskih let narodno osvobodilne borbe, ki bodo potrdile, da je bil Kermac partizan II. bataljona Kosovelove brigade ter da je °d 6. julija do 30. avgusta 1945 neprestano v Kopru kot član oboroženih oddelkov Jugoslovanske armade. 2.) Dovoli naj pričevanje 3 pričajn, ki bodc potrdile, da je bil Petelin nacistični denunci-ant ter jih spravil v zapore ter internacijo. 3.) Dovoli naj pričevanje novim pričam, ki bodo potrdile o sovraštvu Furlanovih do Marsi-čevih ter! potrdile, da se je po aretaciji Marsičevih izrazil Anj. drej Furlan, da je zadovoljen, da so končali v zaporu. 4.) Zasliši naj priče, ki so 12. julija 1945 srečalL Albina Marsiča, ko se je vmir z internacije v Nemčiji ter dejstvo, da ga, čeprav so ga poznali iz mladih let, zaradi preslanega trpljenja ob povratku niso prepoznali. Končno je odv. Zennaro zahteval od sodišča naj sprejme tudi priče, ki jih je predlagal branilec odv. Sardos ter priče, ki jih je sam predlagal prvi dan razprave, to je one, ki bodo sodni zt>9r seznanile z zločini umorjenega Lorenza Coslovicha V Istri v letih 1944 in 1945. Zastopnik zasebne stranke odv. Giannini je nato na dolgo tn široko zagovarjal tezo, da kazenski postopnik ne dopušča, da bi sodišče sprejelo nove priče ter da, čeprav gre tukaj za politični zločin, morala ne dopušča, da bi stikali po preteklosti jnrtvega človeka S svoje strani ie nato dodal seznam 37 oseb iz cone B, katerega je sestavil umorjenec iri katere bi lahko nasprotno povedale o njegovih dobrih delih-Elio Coslovich pa je tem osebam dodal še 6 novih oseb. ki stanujejo -v Trstu. Vse to : kot protiutež pričam, ki jih je predlagala obramba. Kot znan in zagrizeni sovražnik nove Jugoslavije in ljudske oblasti je še dodal, da «na zapisnik vzete izjave prič iz cone B tako nič ne veljajo, ker da ne morejo, svobodno izreči resnice«. Tudi javni tožilec Battistig-Stabile se je uprl glede vseh predlogov obrambe, češ da pričevanje novih prič ne bo bistveno za razpravo. Res čudno stališče javnega tožilca, po katerem njegove priče govorijo samo suho zlato, pričevanje obrambnih prič Pa so brez pomena. Svoj govor je končal s čudnim izlivom, ki je vzbudil razumljivo in upravičeno ogorčenje pri obrambi kakor tudi med poslušalstvom. Ko je namreč oporekal, da bi pričale osebe, ki bi povedale, da je bil Kermac od 6. julija do 30. avgusta neprestano v Kopru, je svoja izvajanja končal z besedami, da tako ne bodo povedale nič drugega kot običajne burke (buffonate). Sodišče se je nato umaknilo v posvetovalno dvorano, se po 10 minutah vrnilo ter odločilo, da dovoli pričevanje 3 pričam, ki bodo pričale o tem, da je bil Kermac v Kopru od 6. julija ido 30. avgusta 1945, vse ostale predloge obrambe pa je odbilo. Končno je tudi določilo, da bo danes popoldne izvršilo ogled na kraju, kjer je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Razprava se bo nadaljevala danes ob 9 dopoldne, ko bomo slišali pričevanje obrambnih prič, katere je obramba predlagala že pred pričetkom razprave. KOLEDAR - 'd&M- - 'JlacHc- Sreda 12. julija Fortunat, Draguška Sonce vzide ob 4.26, zatone ob 19.54. Dolžina dneva 15.28. Luna vzide ob 1.24 zatone ob 18.18. Jutri četrtek 13. julija Marjeta, Dragan Obvestilo Dijaške matice Prošnje za sprejem v Dijaški dom v šolskem letu 1950-1951 tei prošnje za hrano in študij v Dijaškem domu, za podelitev šolskih potrebščin in knjig, podpore za vožnje itd. morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, kjer pa tega ni pa domačemu prosvetnemu društvu najkasneje do 20. julija t. 1. Prosilci morajo priložiti prošnji potrdilo o višini mesečnih prejemkov staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala. Tiskovine za prošnje dobite pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Krajevni odbori Dijaškp matice oziroma prosvetna društva pa morajo prošnje, opremljene s predlogi in pripombami dostaviti osrednjemu odboru Dijaške matice v Trstu, Ul. Buo-narroti. 31. Za sprejem v Dijaški dom in za podpore Dijaške matice naj prosijo samo tisti dijaki in dijakinje, ki so pomoči resnično potrebni in ki so s svojim vedenjem in uspehom med šolskim letom dokazali, da so jo vredni. Borcem Tomšičeve brigade Vsi tovariši, ki so se borili v vrstah Tomšičeve brigade se naprošajo, da se javijo v sredo ali četrtek v pisarni Zveze partizanov STO-ja v Ul. R. Manna 29. URADNE OBJAVE POKRITJE POTOKA BOVEDO TRST, (AIS) — Urad za javne naprave pri ZVU je pred kratkim sklenil s podjetjem Savi - Vici pogodbo v znesku 17,998.680 lir za pokritje potoka Bovedo v Barkovljah. URADNI LIST — zvezek III., št. 18 je izšel 1. t. m. s sledečo vsebino: Začasno zvišanje najvišje starostne meje pri razpisih javnih službenih mest; predpisi o višini podpor na podlagi obveznega zavarovanja proti poklicnim nezgodam in boleznim za delavce v industriji;' razširitev področja industrijskega pristanišča v Zavljah in priznanje davčnih u-godnosti; dopolnilni davek na dohodek od plačanega dela; podpisovanje izvlečkov iz katastral-ne mape pri delitvah nepremičnin; dodelitev trgovin z 'monopolnim blagom osebam ki jim je gilo iz raznih razlogov odvzeto obrtno dovoljenje; predpisi o vrstah kakovosti moke, kruha in testenin; carine prost uvoz nekaterih poljedelskih proizvodov, uvoženih v letih 1942 do 1945; predpisi o poškodovanih in dvignjenih trgovinskih ladjah; sprememba ukaza št. 73-1939 o ponov. ni uvedpi davčnih ugodnosti., za podjetja, ki vzdržujejo letalske oroge, ter 'nJtrsrjnTa oprbstitev pristojbin za dovoljenje za nekatera trdna in tekoča goriva; spremembe davčnih predpisov glede mineralnih olj; prenos lastnine nepremičnin od javne ppmorske imovine na imovino državnega zaklada. Obvestila: Minimalne plače uslužbencev pri kovinsko-me-haničmh in podobnih industrijskih podjetjih: ukinitev razdeljevanja nekaterih živi! na živilske nakaznice; obnova licence in dovoljenje za nove obrate za delniško družbo «Aquiln« v Trst; minimalne plače neuradniških uslužbencev pri podjetjih, ki opravljajo koncesioniran prevoz z avtobusi. V Mi urah šilil nesreče Včeraj so se v razdobju dveh ur v Trstu dogodile 4 nesreče, od katerih je zahtevala najhujše posledice cna, ki se je pri. petila 47-letnemu Rosariju Bi. nu jz Ul. S, Maurizio 5. Ko je delal1 v Splošnih skladišči.i, si je pri delu poškodoval več reber, zaradi česar se bo mor: I zdraviti okoli '20 dni. Dalje so se še ponesrečili: delavec' Lu-ciano De Angeli, na kalerega Je pri gradnji poslopja na Gogalu U1, Giuliani - Mont cehi padel težek tram; t žik Renato C iverlizza, katerega 'je' pri delit v'novem pristanišču udaril ž 1 zni-kembelj žerjava ter Zidar Sr čko Milk vič iz Gro-pade 23, ki je pri delu v Bazovici padel s 3 metre visokega odra. Talilnice In ttA akcije Naše poročilo dogodkov iz črne kronike bom, prič-li s tatVino motorja »Guzzi«, kate. rega je njegov lastnik Favel Brazanovič pustil za trenutek pred poslopjem v Ul. Rossetti 101. Ta trenutek pa je zgdosto. val spretnemu tatu, da je sedel na njegov motor ter se z njim neznanokam 0dpclja!. Braz m-nič je tako utrpel 175.000 lir škode. Drugo tatvino le prijavil Gvid« Erobst iz Ul. Z venzoni 4. Neznani tatovi so se nrmreč s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v njegov labora‘o. rij ter iz nekega predala odnesli 25.000 lir. Vlomilci so prav tako obiskal; stanovanje Valerije Battigelli iz Ul. Ire-neo della Croce ter s svojeea obiska odnesli 50.000 lir vreden radijski aparat. Končno naj omenimo še dve žeparski akciji, od kat»rih se je prva končala šemo pri poskusu, žepa>ka je P' r-mala v policijske zapore. Policija je namreč aretirala 54-ietnn Ma rijo Tolusso iz Ul. PaUini 2 ki Je v cerkvi Sv. Ivana na Trvu Gioberti segla v torbico 62-let ne Emilije Patocchl iz Ul. del lo Scoglio 161. Njeno kretnjo na je na srečo opazila neki druga vernica 'er takoi 0bve-stila policijo. Drug« žeper-ko akcita Pa se je dogrdila „ bil žini glavne železniške postaje kjer (e neznani žepa- izmaknil Guriel Spemi d°na ni-o, v ka t r: j? imela nekaj denarja (e 16.000 lir vredno uro. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 12. t. m. OB 21. URI GOSTOVANJE V BOLJUNCU (NA PRO! s komedijo OSTROVSKEGA ..DONOSNA SLUZ rosjhIII š V petek 14. t. m. ob 21. uri gostovanje v BAZOVICI (na prostem) s komedijo BRATKA KREFTA ..VELEIZDAJALEC fl VREMENSKO POROČILO z dne 11. t. m. - zračni tlak 758 - stanoviten; temperatura 20 do 29.5; veter 18 km na uro; 'nebo 3 desetine oblačno; morje razgibano; temperatura morja 25. NOČNA SLVJ2BA LEKARN AlTAlabarda - Istrska ul. 7; De Leitenburg - Trg sv. Ivana 5; Praxmaier - Veliki trg 4; Pren-dini - Ul. Tiziano Vecellio; Za-etti - Ul. Commerciale 26; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Telovadci, telovadke I Vabimo vse telovadce in telovadke, da se udeleže red. nih vaj, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 20,30 do 22 na stadionu »Prvi maj«. V kratkem bomo nastopili v Sovodnjah pri Gorici pri proslavi mladinskega dne s sledečimi točkami: Vaje z obroči (članice). Fizkulturna koračnica (Ze nam sonce lepše sveti) — člani in članice. Rajanje pod mlaji (folklo ra) članice in člani. Važno je, da se nastopa vsi udeležimo in da smo dobro pripravljeni. KINO RADIO IB JUGOSL.CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 12. 7. 1905. 6.30; Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. jn objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert; .12-30;, Na harmopiki igra Avgust Stanko; 12.45: Poročila v Ital. In objava sporeda; 13.00: Napoved -čaša - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Glasbene slike; 13.45:'Gospodarski pregled (Slov.); 14.00: Igra Veseli kvintet; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pr»-gltd tiska v slov. 17 30: Politične aktualnosti (ital ); 17.40: Pojejo italijanski zbori; 18.00: Z našim ljudstvom (ital.); 18.15: Iz del J. S. Bacha; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Pojejo Fantje na vasi; 20.15: Ravel: Bolero; 20.30: Radijski obzornik 1950 (ital.); 20.45: Chopinove skladbe za klavir; 21.00: Slušna igra - Gogolj: Mrtve duše; 21.30: Igra Zabavni orkester; 22,00: Življenje Jugoslovanskih narodov (Ral.); 22.15: Iz Smetanovih oper; 22.40: Ritmične melodije; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila'v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda; 23.15: Glasba za lahko noč. LJUBLJANA, MARIBORin rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 1118.9; 212,4; 2U2.1 m.) SREDA 12. VII. 1950 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Igra orkester Fany Kaith; 13.00: Oddaja za ljudske odbore; 12.20: Igrajo mali orkestri; 14.00: Igra Veseli kvintet; 14 30: Kulturni pregled; 14.40: Viktor de Sabata: Juventus, L. Mancinelli: Beneški prizori; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Koncert violinista Srečka Zalokarja, pri klavirju Jelka Suhadolnik Zalokarjeva. 18.00: Glasbena oddaja za pionirje; 18.20: Ljudska udiverza; 18.40: Koncert sopranistke -Zlate Gjungjenac, pri klavirju Pavel Sivic; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Lahek spored izvaja tamburaški orkester KUD-a »Fran Levstik« z Viča: 19.50: Govorna oddaja; 20.00: Pojo Fantje na vasi; 20.20: Spomini na stare Tomšičevce; 21.00: Emil Adamič: Tatarska suita, L. M. Škerjanc: Koncertn allegro; 21.30: Igr« Zabavni orkester Rad.a Ljubljane: 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd’; 22.15: Nocturni; 22.30: II del Matije Bravničarja; 23.40: Poročila. Rossetli, Zaprt. Excelsior. 16.30: »Živimo veselo*' C Bennet. Fenice. 16.30: «Dva narednik*1' Gino Cervi. Filodrammatlco. 16.30: »Potepu® mrtvega mesta« R. Joung. O Alabarda. 16.00: «Car JužneP morja«, Jean Simmons. Garibaldi. 15.30: «Adam in Eve®-na« Jean Simmons. Ideale. 16.30: «Nesrortni nare* nik«, Henry Fonda. Impero. 15.30: ((izobčenci iz Mou telepra«, Vittorio Gassman. Italia. 16.00: «Bo še prišlo«. Viale. 16.00: «Norčavi grešnik** Joan "Čravvford. Vittorio Veneto, 16.30: ((Prer* čunan škandal«. R. Russel. O Adua. Zaprt. Armonia. 14.30: «Zarotniki iz B* rovic«, Bob Hope. Azzurro. 16.30: «Cloveška zve** Belvedere. Zaprto. »Ob morju«. Zaprt. Marconi, 16.00: «Vohuni«; ^ Raft. Massimo. 16.00: «Tajna grad*1’ J. Simmons. Novo Cine. 14.30: Zaprto. ^ Odeon. 16.00: «Satanov ali®"' Joan Garfield. Radio. 16.00: «Dve siroti«. Savona. 16.00: «sonce vzide i1' tri«, E. Robinson. , Venezia. 16J0; «TajinstV«” ranch«. Vittoria. Na prostem ob 2**' «Prodana mladost«. , j Kino da gradu. 20.00: Konceh Ljudski vrt na prostem. 20-’' «Trije mušketirji MissourU*" Jane Wyman. J Letni kino v Ul. F. Severo. 21-: ((Trubadur«. Gianna Pederz1' Skoljet. 21.00: «Zapuščina» str'1 Buonanima«, Angelo Musco. I Letni kino Rojan. 20.45: «Krvav’ Mehika«, Dolores del Rio. IZLETI ADRIA - EJCPRESS 5. IN 6. AVGUSTA IZ^ na Vrbsko jezeto Prijave pri vseh potovalf**1 uradih do 19. JULIJA t. # IZLETI «ADR!A - EXPRESS’ 30. julija IZLET v Postojno Tolmin Skocijansko jam1 Prijave do 15. julija. Vpisovanja pri vseh P0^ valnih uradih. ' ADRIA -EXPRESS T ru STIC N E IZLETE m Dunaj organizira TEDENS^ POTOVALNI U R «ADRIA . £X.°7,: Odhodi vsak ponedeljek torek v mesecih julij, a' gust in september. IZLETI NA Grossglocknef vsako soboto v nič-seCh Odhod iz Trsta ob sobo*11 zjutraj m povratek °b željah zvečer. KOPAUSCE SV. HI Vozni red motornih jadrni« iz pr e d pomola ribarnic« OB NEDELJAH IN PHA/NIK IH IZ TRSTA IZ SV NIKOLAJA O), 9.30, in.:io, 9.:«i, ii.:«i, v. 12.90, 13.15, 14.30 10.00, 19.00, 20. 21.00 OB delavnikih IZ TRSTA IZ SV. NIKOLAJA 9.00, 11.00, 14.40 10.00, 13.00, 15-19.00 Guno zr odraslo 100.- lir tj« in nazaj in kopali* » » otroke do 1(J let 120.- lir Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - lelefon 1G32 Za »topilo iropvskili slon z Jugoslavijo Od obnovitve dosedanje trgovske pogodbe si obetajo tukajšnji gospodarstveniki več uspehov, nego jih je ta prinesla v preteklem letu ^°tem ko tudi ureditev pro. SIe cone ni mogla rešiti povoj, »ega gospodarskega življenja v S°riški pokrajini, so se gospodki krogi vrgli z vso vnemo na delo ter na lastno pest iskali 2Veze Z inozemstvom, pri čemer res niso zamudili nobene ugodne priložnosti. Kakor smo že pred dnevi poročali, je bila lani sklenjena trgovska pogodba z Jugoslavijo, odnosno z LR Slovenijo, ki je predvidevala izmeno blaga med obmejnima pasovoma v višini 600 milijonov »• Čeprav so bili y tej izmenjavi določeni kontingenti le delno izkoriščeni, je mogla go-riška pokrajina vendarle občutiti koristi, ki jih prinašajo trgovski stiki s sosedno državo. Te se bodo pokazale še otiplji-veJse, čim bodo y teku nadaljnjih izmenjav odpravljene tako imenovane birokratske ovire, nad katerimi je bilo slišati ze toliko pritožb in ki nemara V resnici predstavljajo glavni Xz^*> da je bila nad polmili-jardna kontingentirana vsota lt r-ana v tako pičli meri. / “ja se je namreč okoristila e z 991 milijoni 195.564, pri če-^er so prišli v glavnem v po-ey avtomobilski nadomestni V vrednosti 21,803.306 od •bilijonov, ki jih je predvi-, ®Vai kontingent; izvoženih je nadalje za 2,323.846 lir ombažnih tkanin, akoravno je bil tu določen kontingent 100 milijonov lir; zatem lekarni, skih specialitet za 668.455 lir (kontingent 1 milijonov), električnega materiala za 3.374.037 (kontingent 35 milijonov) in le za okoli tri milijone nadomestkov za popravila avtomobilov, k®. k®r je bilo v kontingentu 50 milijonov. Kontingent 200 milijonov lir, v katerem je bil zajet raznovrstni material, kakor na pr. mehanično orodje, hi/ dravlični material, dvokolesa, Pisalni in računski stroji, mncr 8°vrstni obrtniški izdelki, selena, semenska olja itd. pa je '1 izčrpan le za 60,711.920 lir. dok!°Z Jugoslavije pa je bil •Možen? v’ F11 Čemer so bili t terih vrstah’‘?genti ®ri neka’ • Pri drugih ' doseženi in celoti celo preseženi. V sia'Vije doia tUdi Uvoz iz Ju8°" ga kontinLn?^ predvidene- ungenta lir. doseže ^17,115.441 o 22.080.52^ ilir’ sicer: tingent 12 ,natega lesa (kon“ bukovine rezane 12 milijonov) t 0 (kontin«ent 12,025 445 ,, tesane bukovine iot>°v) bul !ingent 12 nriii- j°nov 586 t-07 desk 42 mili" 'bilijonov) T trek'tnc }°le niso bile tako 'Nej*? kot v povojni dobi. moda bila pri nas skoro samo v smo mašili mladino sleg a' g'*nnazije in realke mi-miad- a i* ta študij za našo Starš; najbolj primeren, da 80 bili zavarovani v to, je, jnirai0 meti otroke doktor-nike profesorje, duhov- posia].n ^mlobno, jn če jih niso li j2r 1 v te zavode, so se euti-Za epn° nesrr»no. Naravnost slaji 1 ie bil°’ s’a b' po' med "F , 00 v strokovne šole. letno mre štejemo tudi eno-pru gf'&P"darsko šolo v Ko-rečnJ^ent,a ne pretiravamo, če da so t)aši ljudje na- cenili tip stro- ie bi,a nekoč za vso ha t JSlc° P«več ena in edi-Vru r8l>vska šola, ki je bila bi)all/peBa še zasebna. To je Muhi ahr(‘VU trR°vska šola v trgou?01' Danes P® 'mamo tam šovl" ; akademijo, nižje tr- *>0lnjene° m !?• se ,te 50 Prena-*treii?^' slovenski bl- 181 ln ukaželjnejši kmečki Spričo takih in podobnih prizadevanj goriških trgovcev, bi bilo pričakovati, fla se bo tudi goriški občinski svet, ki je končno poklican za to, da izboljša v kraju gospodarsko in socialno stanje prebivalstva, da se bo torej tudi občinski svet obširneje bavil z vprašanji, ki rasejo iz potreb občanov. Pri obravnavi ustanovitve proste cone na pr. niso skoparili z besedami. Bila je zamisel De Gasperijeve vlade in jo je bilo treba zato prikazati v najlepši luči, kot ukrep rimskih modrecev, ki bo Goričane na mah pripravili do blagostanja. Prinesla je res nekaj mastnih dobičkov, toda le dvema ali trem go-riškim monopolistom, v ostalem pa je še vedno vse pri starem. Prebivalstvo prav gotov« ne občuti nobenega izboljšanja. Pač Pa čaka prebivalstvo, da se bo občinski svet vsaj v bodoče nekoliko bolj zavzel za njegove težnje in težave, se pravi za probleme, ki so vsekakor mnogo važnejši od preimenovanja Korza in od tega. katera ulica naj nosi ime «Via San Giovanni dj Dio». Zanimanje, ki ga kažej0 tukajšnji trgovski predstavniki za poživitev in okrepitev trgovskih stikov z Jugoslavijo, se d'a vsekakor razbrati iz zahteve, naj bi bila čimprej poslana v Ljubljano posebna delegacija, ki naj bi načela direktna pogajanja z jugoslovanskimi gospodarstveniki. Poletni vozni red aviobosov PROGA GORICA - TRST. Ob delavnikih odhodi iz Gorice: 7-15, 13.30; odhodi iz Trsta: 13.00 in. 19.00; ob praznikih odhodi iz Gorice; 7.30 in 13.00, iz Trsta ob 12.30 in 19.30. PROGa GORICA - GRADEZ. Ob delavnikih odhodi iz Gorice: 7.15, 13.30, 19.15; iz Gradeča; 6.50. 13.15, 19.00; ob praznikih odhodj iz Gorice; 7.15, 13.00, 20.15; odhodi iz Gradeža; 7.00, 12.15 in 19.00. PROGA GORICA - VIDEM: Odhodi iz Gorice: 12.12 in 18.00; odhodi iž VidmS: 7.43 m 13.15. Vožnje ukinjene ob nedeljah. RROGA GORICA - DOBERDOB - TRZIC. Odhod iz Gorice ob 7.00; ;od tržiške ladjedelnice ob 17.20. Vožnje ukinjene ob nedeljah in praznikih. PROGA GORICA - STEVER-JAN. Ob delavnikih odhodi iz Gorice ob 6.30, 12.45, 16.15, 18.00; odhodj iz Steverjana ob 7.00, 14.00 in 15.00. Ob nedeljah in praznikih odhodi iz Gorice ob 15.00 in 19.00; odhodi iz Steverjana ob 15.30. in 19.30. Še danes prijave za Montaž Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. •zlet rta, Montaž (2754 m). Prijave sprejema še danes Darko Šuligoj - urar na Travniku. Odhod bo v soboto s Travnika ob 14. uri. Voznina stane za člane 700, za nečlane pa 750 lir. Prenočišče na planini Pecol. Nesreča v Podgori Včeraj popoldne se je neki av tomobil, ki mu je počila pnevmatika na zadnjem kolesu, zaletel v Podgori v 52-letnega kolesarja Antona Tomiza iz Ul. Diaz 5. Avtomobil, ki je pri nenadnem spuščanju zadnjega kolesa zgubil kontrolo, je Tomiza trčil v zadnji del kolesa. Tomiz, ki je vozil prav tik. pločnika v Ul. Brigata Cuneo, je zletel na pločnikov kamen ter trčil z glavo ob njega. O-stal je nezavesten. Rešilni avto Zelenega križa, ki mu je takoj prihitel na pomoč, ga je odpeljal v civilno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je najbrže pretresel možgane. Razen nekaj manj ših udarcev na komolcih ni Tomiz odnesel nobene druge poškodbe. KINO VERDI, 17: «Krivi korak«, W. Povvell; VITTORIA, 17: «Satoterji», R. Cummings; CENTRALE, 17: «Uklenjeni», R. Beverly; MODERNO, 17: «Cena prevare«; / EDEN, 17: »Teror Chicaga«; ESTIVO, 21: «Ta ženska je moja«, S. Tracy in H. Lamarr. Zveza slovenske mladine V Italiji pripravlja za mladino na Goriškem izlet k Vrbskemu jezeru na Koroškem. Izlet bo v avgustu, in sicer 12. in 13. Potni stroški in stroški za potni list so 2500 lir. Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti tega lepega izleta, naj se prijavijo pri glavnem odboru mladine v Ul. S. Pellico I-II nadstr. Globe v juniju V mesecu juniju t. ]. so mestne straže in prometna policija skupno naložile v našem mestu 329 glob, in sicer 26 kršiteljem pravilnika cestnega prometa, 277 kršiteljem pravilnika mestnega prometa, 43 kršiteljem mestnega pravilnika in lastnikom potepuških psov, 13 kršiteljem tržnega pravilnika in 4 pa trgovcem, ki se niso držali urnika V istem mesecu je občinski konjederec polovil skupno 30 psov, Nadalje so .v .tem mesecu varnostni organi naložili prešo poškodovale javne nasade, cej glob tudi več osebam, ki IZ SVOBODNE GORIŠKE / Kontingent obvezne oddaje pšenice -razdeljen med posamezne občine Glasbena šola je nekako žarišče vsega glasbenega udej. stvovanja v kraju. V dvorani šole imata svoje redne vaje ta ko pevski zbor kakor orkester. V zadnjern času^seje delova- ata^refekT'« “goriško pokrajino odreja: Na podlagi enotnega občinskega in pokrajinskega zakonika ter priloženega pravilnika za njegovo izvajanje ima na podlagi okrožnice z dne 23. ma. ja 1950 ministrstva za poljedelstvo ter sklepa, ki ga je dne 10. julija sprejel pokrajinski odbor glede obvezne oddaje V dvorani državne nižje glasbene šole v Šempetru je bila nedavno zaključna javna produkcija gojencev. Nast pali so gojenci iz glasbene šole v Šempetru ter iz njene podružnice v Ajdovščini. Za.topani so brli oddelki za klavir, violino, solopetje in pihala. Spored Večera ie bil pestro izbran, od prvih korakov v tehniki instrumenta do zrelejših že dokaj zahtevnih skladb avtorjev klasike in romantike. Večer je otvorila šestletna pianistka Helena Žižmond. — Dobro je igrala tudi 8 letna Ja dranka Savle iz prvega razreda, oddelka za klavir. Med naj-mlajš mi seje odlikovala8-letna violinistka Katja Ulaga. Občin, stvo je občudovalo njeno pre. riznost v intonaciji ter lepo sigurno tehniko loka. Dober vtis na poslušalce sta napravila tudi violinista Darij Hmeljak in Pavel Brumat, oba iz drugega razreda. Med pianisti naj omenimo odlično igro pianistke So- nje Šuligoj iz IV. razreda ter krasno barvo tona Kazimire Nanuš iz III. razreda. Živahno odobravanje je dosegli tudi violinistka Kla. dija Grbac iz IV. razreda. Iz oddelka za sol< petje se je oblikovala Zdenka Go Ijevšček — izredno lepo je po dala arijo iz Dvorakove opere «Rusalka». — Med pihači pa se je najbolj odlikoval klarinetist Ivan Merljak. Javna produkcija gojencev je bil najlepši in najprimernejši zaključek šolskega leta, druge ga, odkar je bila šola ustanovljena. Sola je danes na dobrem glasu in ima pogoje, da se v bodoče njenugledšetoljdvigne-Iz vseh krajev se priglaša mladina in vedno v večjem številu. — Sola jim nudi brezplačen pouk tako v glavnem kakor v stranskih dopolnilnih predmetih. Posebna pažnja gre gojencem, ki imajo izrrdne glasbene sposobnosti, — tem je omogočeno nadaljevanje in do-vršitev glasbenega študija. nje na tem področju močno razgibalo. Mešani pevski zbor se je številčno zelo ojačil, kar je zasluga novega pevov.dje, ki si je znal s svojo sposobnostjo in požrtvovalnostjo pri dobiti simpatije in zaupanje vseh. Zbor je nastopil ra okrajnem tekmovanju v Prvačini. kier je dosegel najvišjo oceno Ugajala je n*ega glasovna iz obrazba, predvsem pa način podajanja, 'interpretacije pesmi. Sela ima tudi svoi mali orkester «Triglav». Tudi ta je v zadnjih mesecih dobro napredoval. Slišali smo Pa v nedelio v Sežani ob priliki oblastnega tekmovanja, — priboril si je prvo mesto. M io časa je, odkar obstaja SKUD in koliko delavnosti je v tem kratkem razdobju poka. zalo! Člani odbora so zelo aktivni, ne strašijo se težav, gredo preko vsega, — glavni cilj jim je dvig kulture na vasi. Vedeti moramo tudi, da SKUD do danes ie ni prejelo nikake denarne podpore, vzdržuje se z lastnimi sredstvi. Cl. 1: V letu 1950 se bo obvezna oddaja žita vršila po sledečih pravilih: a) Vsi oni kmetovalci, ki so v letih 1947—48 in 1948—49 od-1 dali več kot 2 stota pšenice, j bodo letos lahko obvezni od-j daji zadostili s tistimi količi-! nami, ki jih bo odbor določil po predpisih sledeče odredbe; b) ni dovoljena nadomestitev pšenice z drugim žitom; c) pridelovalcem ne bo dovoljeno oddati večje količine pšenice, kot jim jo bo določil pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo. Cl. 2: Kontingent obvezne oddaje, ki ga je ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo za našo pokrajino določilo v višini 5000 stotov bo tako razdeljen med posamezne občine: Kopriva pri Krminu 124 stotov, Marjan 101, Krmin 313, Do. berdob 0, Tržič 91 Dolenje 11, Ronke 543, Fara 52, Zagraj 5, Foljan-Ravnopolje 47, Škocjan ob Soči 1227, Goriča 19, Gradiška 42, Gradež 1662, Šempeter ob Soči 129, Starancan 193 in Turjak 69 stotov. Cl. 3: Pokrajinski inšpektor za poljedelstvo bo v osmih dneh po objavi kontingenta, ki ga bo morala oddati vsaka posamezna občina v naši pokrajini, poskrbel sledeče: Vsi pridelovalci, ki so v letu 1947—48 oddali od 2 do 5 stotov pšenice, kakor bodo dokazali s seznamom Kmetijskih konzorcijev, bodo letos lahko izročili isto količino; vsi oni pa, ki so v letih 1947—48 in 1948 do 1949 oddali več kot 5 stotov, bodo letos lahko oddali toliko pšenice kolikor znaša povprečna količina prejšnjih oddaj. Cl. 4: Vsem pridelovalcem bo pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo pravočasno sporočil največjo količino, ki jo bodo lahko oddali ter rok oddaje. Ker so kontingent določili na podlagi posestva in obdelovanja v letih 1947 in 1948 se bodo morali interesenti glede morebitnih spremembah na posestvu ali pri obdelovanju medsebojno sporazumeti. Cl. 5: Obvezna oddaja se bo pričela s 17. julijem in končala 31. avgusta 1950. Cl. 6: Interesenti lahko vložijo priziv samo proti materialnim pomotam sledeče odredbe najkasneje v 10 dneh po njegovi objavi. V okviru Tedna RK je odbor RK organiziral predavanje v dvorani Ljudskega doma. Vojaški zdravnik tov. dr. Bervar je govoril o prvi pomoči pri utopljencih. Predaval je zelo nazorno in zanimivo ter navajal razne primere iz svoje zdravniške .prakse, kar je predavanje zelo poživelo. Med tednom se vpisavali novi člani v organizacijo RK. Število je do sedaj naraslo na 222 članov. Prostovoljni prispevki znašajo 970 din. Prodaja blokov v raznih obratih, trgovinah in tramvaju ie dosegla vsoto 5.481 din. V nedeljo 9. t. m. je odbor RK priredil plesno zabavo, pri kateri je sodelovala vojaška godba. Cisti dobiček v Prid RK je 7.720 din, prodaja zna.čk pa je prinesla 1.395 din. Skupno s članarino so nabrali 19.986 din. V prvi vrsti pa je tu treba pohvaliti AFZ, ki so z globokim razumevanjem organizaciji RK in njenih visokih nalog, vsestransko pomagale pri delu. OBVESTILO Invalidska komisija *- Koper — poziva tov. JOGANA Alojzija - Zef iz TRSTA, da se čimprej zglasi pri navedeni komisiji, glede ureditve Invalidnine. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 Turizem v razmahu V teh dnevih vročine so se obale od Ankarana pa vse do Novega grada napolnile s kopalci, ki so iskali osvežitve v morju. Med temi kopalci je bilo in je še poleg domačinov tudi polno gostov iz Trsta (Sv. Nikolaj) in iz Slovenije (Portorož). Ker spadajo letovanje in oddihi v poletno sezono turizma je kar prav, če povemo nekaj o turizmu pri nas. Do leta 1949 je bil turizem prepuščen skoro samemu sebi. Bilo je samo nekaj zasebnih gostinskih podjetij, kakor »Central« v Portorožu in «Ro-tonda« v Piranu, ki sta sprejeli tujce, kateri so si želeli malo oddiha ob morju. Vsa kopališča so bila več ali manj poškodovana od vojne. 2e leta 1948 je bila ustanovljena družba ((Riviera Turist Hotel«, ki je ob pomoči ljudske oblasti začela z obnovitve- nimi deli turističnega značaja. Najprej ie začela z obnavljanjem kopališča pri Sv. Nikolaju, ki ga je po kratkih mesecih dela izročila prometu. Lani pa je obnovila še kopališče v Portorožu in Hotel ((Central«. V zadnjih mesecih 1949. leta je bila ustanovljena delegacija za turizem in gostinstvo, ki je začela delovati z majhnim številom osebja. To je narekovalo vedno naraščajoče število turistov. Za tekoče leto je bilo predvideno da se mora kapaciteta prenočišč razviti sorazmerno z letom 1949 za 300 odst. Čutilo se je pomanjkanje odgovarjajočih poslopij in postelj. Prvi turistični objekt je bil zgradnja hotela ((Metropol« v Piranu. Novi hotel v Kopru bo predvidoma končan do konca t. 1- V Portorožu so začeli z obnavljanjem «Palace Hotela«. V Bujah pa je dograjen hotel «Jadran». ;v; 'X V •v;.-*.- - ".V> BUJE, SREDISCE HRVATSKEGA DELA ISTRSKEGA OKROŽJA. NEKOČ SQ ITALIJAN-ISOVINISTTCNI ZGODOVINARJI IN POLITIKI DALI BUJAM VZDEVEK «LA SPIA nnv7STRIA“ OZIROMA «LA SENTINELLA DELLTSTRIA«. BUJE SO V SREDINI LEPIH om r TSKII^^ASI 2 LEPO LEGO NA RELATIVNO VISOKEM HRIBU, RAZ KATEREGA OBVLADA POGLED PRETE2NI DEL BUJSCINE PROTI SEVERU PA SEGA VSE DO ALP. Do sedaj je bilo predvideno zvišanje sob .in postelj za prejem turistov ne samo doseženo temveč tudi že visoko preseženo. Za boljšo postrežbo je bil to zimo ustanovljen tečaj za kuharje, natakarje in ekonome, ki ga je obiskovalo 21 tečajnikov. Pokazala se je potreba ponoviti tak tečaj, toda izbrati tiste, ki so že obiskovali podobne tečaje, in jih izpopolniti. Naši turistični objekti zahtevajo danes res dobro, izobiaženo in strokovno sposobno osebje. V začetku leta je bil ustanovljen , v Portorožu ((Turist -Servis« za oskrbo gostinskih obratov in počitniških domov. V aprilu je že začel dobavljati sadje in zelenjavo. Poleg tega skrbi še za razne druge potrebe kot šipe, tapete, keramiko itd., kakor tudi za dobavo piva za sektorja Piran in Sečjole. «Turist - Servis« bi delal še bolje, če bi imel dovolj sposobnega osebja. Za izboljšanje potrežbe imajo vsi upravniki in ekonomi tedenske sestanke pri »Turist -Servisu« na katerih razpravljajo o vseh pomanjkljivostih in težavah. Pri vsem tem pa se je dogodilo, da se ta ali oni od udeležencev ni držal sklepov, kar je potem povzročilo nezadovoljstvo zaradi zamude pri prejemanju živil. Za razvoj turizma je bila ustanovljena pri «Adria - Turist« tudi prometna pisarna. Ta je imela svoje začetne težave, ker je bilo premalo sodelovanja od strani upravnikov prenočišč. Zadnje čase pa se je tudi to zelo izboljšalo. Za penzionske hotele so na razpolago ((Metropol«, ((Central« in ((Helios« v Portorožu. Moramo pri tem poudariti, da je kopališče v Portorožu znano Ro vsej Evropi zaradi zdravilne vode, ki vsebuje brom in jod. To izvira iz bližnjih solin. Kopanje v taki vodi služi za zdravljenje bolezni na dihalnih organih, sklepnega revmatizma, ženskih bolezni itd- Malo je bilo še narejenega za turistično propagando. Do sedaj je bila v Kopru dobro uspela turistična razstava LRS in predavanje o planinstvu, ki ga je imel tov. Avčin. Mislimo pa, da bi bilo prav, če bi se napravilo kaj več. Tam, kjer se zbirajo turisti v večjem številu, kakor g Portorožu, bi bilo potrebno prirediti tudi kako večjo kulturno predstavo. Bilo ie menda zamišljeno nekaj podobnega, toda se ni uresničilo. Pri tem moramo še omeniti, da delujejo za prevoz turistov linija Divača - Piran, avtobusi «Adrije» in SAP (štiri zveze, ki pa ne zadoščajo potrebam). Druga linija je Ljubljana - Piran za člane sindikatov, ki o-bratuje enkrat tedensko. To progo vzdržuje «Putnik» in je namenjena le za počitniška letovanja. Podobna proga bi bila potrebna tudi za hotelske goste. Trejja proga je bila vzpostavljena zadnje dni iz Trsta v Sv. Nikolaj. Pomorska proga je Koper -Novi grad, katero vzdržuje parnik ((Vida«. Ta proga je zelo olajšala notranji promet, potrebna Pa bi bila tudi proga Koper - Portorož. Povedali smo samo nekaj, kar je bilo napravljenega za pospeševanje turizma V našem okrožju. Ob priliki se bomo še povrnili k temu vprašanju, Prišli so prvi mladi letoviščarji Počitniška kolonija Mladinskega doma «Fr. Prešeren« iz Kranja v Valdoltri V soboto popoldne so prišli v Valdoltro prvi mladi gostje iz Slovenije, ki bodo ostali na naši obali celih 6 tednov. Je to 83 večinoma partizanskih sirot iz Mladinskega doma Fr. Prešerna iz Kranja. Te otroke spremlja 12 članov osebja, dva nastavnika strokovnih šol, ena zdravnica in bolničarka in fiz-kulturni učitelj. Mnogi od teh najmlajših letoviščarjev so šele prvič videli morje, ki jih je kar očaralo. Seveda so se takoj drugi dan seznanili z njim, ko so šli po navodilih zdravnice in fizkul-tumega učitelja na kopanje. Nastanili so se v prostorih bivše bolnice, kjer imajo lep razgled na morje in dalje proti Kopru in Piranu. V ponedeljek sq sestavili pionirski odred, postaviti krožke za zgodovino, p.rirodoslov-je, predavanja, recitacije, dramatiko itd. Zelo radi bi se u-dejstvovali v letalskem in pomorskem modelarstvu. Takoj Šahovski turnir za mladinsko prvenstvo Slovenije Izidi prvih štirih kol Kakor smo že poročali, je bil v Piranu 5. t. m. otvorjen šahovski turnir za mladinsko prvenstvo Slovenije za leto 1950. Prvo kolo turnirja se je igralo v Četrtek od 20 do 24. ure z naslednjimi rezultati: Blinc je z lahkoto premagal Habeta, Podkrajšek pa že po 16 potezah Horvata, Mikunda je napravil V partiji proti Robleku težko napako in se vdal. Ribarič je premagal Ramšaka, Groset pa Prijona. Trampuž je izgubil po kontumacu proti Vavpetiču, ker Je prekoračil ias. Partija Njegovan — Cuderman je bila prekinjena, ob prekinitvi je i-mel beli prednost lovskega para proti dvema skakačema. Naslednjega dne od 9. do 11. fantje ao morali nekoč v Klo-sterneuburg pri Dunaju, da so tam lahko obiskovali višjo kmetijsko solo. Dolgo je bilo treba, da so naši tedanji voditelji 'v časih Avstrije spoznali potrebo kmetijskih šol in da Je prišlo na Kranjskem do ustanovitve takšne šole najpreje v Slapu pri Vipavi, od koder je bila premeščena na Grm pri Novem mestu. Nekaj desetletij je bilo treba, da se je na primer uveljavila višja obrtna šola v Ljuty ljani, gozdarska šola v Idriji, kmetijske šole v St. Juriju ob južni železnici, v Mariboru in Gorici, ali po prvi vojni tekstilna šola v Kranju in še preje puškarska šola v Borovljah itd. V tem pogledu so izvajali tedaj na primer Cehi docela drugo šolski politiko. Pri njih je šla zlasti podeželska mladina skozi sobe strokovnih šol. Gotovo moramo iskati tudi v tem razlog za gospodarski in kulturni dvig ki so ga dosegli Cehi od zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja dalje. Ko smo pri nas *e]e pričeli uvidevati važnost strokovnih šol, so obstajale na Češkem skoro v vsakem okraju. Naša ljudska oblast je prišla po zadnji vojni med ruševine. Predolgo bi bilo čakanje, da Enoletna gospodarska šola v Kopru in njeni uspehi nam mladina presedi vseh o-sem razredov srednjih šol in še pet let vseučilišča ter se usposobi za razna upravna mesta in strokovno delo. To načelo je veljalo zlasti za naše okrožje, kjer nam ni zapustila Italija skoro nobenega inteligenčnega kadra. Zato nam je v tem obdobju ustanovitev e-noletne gospodarske šole v Kopru naložila ie sama praktična potreba. In ta šola je pred nekaj dnevi zaključila že v drugič svoje šolsko leto. Kdor pozna njen učni načrt mora priznati, da imamo številna področja javne uprave in gospodarstva, kjer absolventi enoletne gospodarske šole z lahkoto premagajo zahteve svoje službe. Ta šola jim daje toliko strokovnega in splošnega znanja, da si pridobijo vse pogoje, ki jih rabi te vrste javni nameščenec za svoj poklic. Poleg vsega je važen sledeči moment: kaj idealnejže kakor da vodi mladinec ali mladinka iz vasi, ki sta končala ta štu- dij domači ali bližnji krajevni ljudski odbor, upravo zadruge, matični urad, da sodeluje v u-pravi tega in onega podjetja tovarne, tvrdke, javne ustanove, da je nameščen v centralnih uradih. Ti fantje in dekleta, ki so zrasli iz narodnoosvobodilne borbe, ki so otroci borcev, ki zadevajo na terenu sproti na probleme in težkoče pomembne v prvi vrsti za kmečko delavsko ljudstvo — so najbolj interesirani na pravilni rešitvi vseh teh vprašanj. Oni slišijo mnenje množic, sami najbolje vedo, kaj sl ljudstvo želi, zato bodo ravno oni znali najti najboljši način teh rešitev. Letos je obiskovalo enoletno gosp'>darsko šolo v Kopru 22 gojencev, od teh 7 fantov in 15 deklet. Medtem ko je bila predzadnje šolsko leto povprečna starostna doba 22 in pol let, je znašala letos komaj 16 in pol let S tem v zvezi je še zanimivo da je imelo 11 gojencev za predizobrazbo nižji te- čajni izpit, 4 so imeli tri razrede gimnazije, 1 je bil z dvema razredoma, 3 so imeli osnovno šolo in tečaj, 3 pa samo osnovno šolo. Od vseh teh je bilo 14 kmečkega, 5 delavskega in 3 obrtniškega socialnega porekla. Morda struktura enoletne gospodarske šole v Kopru še ni izkristalizirana. Pravkar navedeni statistični podatki nam namreč kažejo nekoliko nizko starostno dobo. Njen značaj zahteva vsekakor večjo zrelost gojencev. Zato bi bilo želeti, da se starostna doba dvigne od 18 let dalje. Snov, ki jo pre-delavajo gojenci tega zavoda, si lahko osvojijo in praktično izkoristijo vsekakor bolje tedaj, če imajo za seboj večje življenjske in.delovne izkušnje. Enako bo tudi umestno, da se sčasoma določi striktna minimalna izobrazba kot pogoj za vstop v to šolo. Ce preudarimo, da imajo absolventi enoletne gospodarske šole dobre izglede za namestitev v gospodarsko upravnem področju in da se delo upravnega nameščenca čuti na vsak korak v javnem življenju, da zavisi od točnega in pravilnega delovanja uprave mnogokrat zadovoljstvo in blagostanje širših množic, potem je nujno, da se njihovo osnovno znanje dvigne. In ne samo to: dvignili bomo na ta način tudi uspehe šole in njen ugled. Ta šola mora o-stati kot doslej zavod z lastnim namenom, z lastno eksistenčno upravičenostjo, skratka ostati mora zavod, kjer bo mesta samo za sposobne, nadarjene in ambiciozne mlade ljudi. Naj se motijo tisti gojenci, ki živijo v prepričanju, da pomeni ta šola najenostavnejšo in najkrajšo pot za dobra mesta. V tej prizmi moramo gledati tudi njene uspehe: y prvem polletju so izdelali 4 gojenci s prav dobrim, 12 z dobrim, 4 z zadostnim-ter samo 2 z nezadostnim uspehom. V drugem polletju pa 5 s prav dobrim, II z dobrim, 4 z zadostnim in 2 z nezadostnim uspehom. Završni izpit pa je napravilo; 2 gojenca odlično, 7 prav dobro, 7 dobro 1 zadostno, 5 pa jih ima ponavljalni izpit; (trije iz slovenščine 1 iz poslovnega računstva in 1 iz politične ekonomije). Priznanje jg treba izreči ti- stim gojencem, ki so se* kot zdravo in kleno zrno iz našega delovnega ljudstva zagrizli v študij in dosegli razmeroma zelo dobre uspehe, čeprav jih je v začetku naglo se razširjajoč krog težkih pojmov precej časa motil. Nadarjenejšim in vestnejšim absolventom bi treba omogočiti nadaljnjo izobrazbo na podobnih višjih šolah. Nekaj bi bilo ukreniti tudi glede stalnosti pedagoškega o-sebja, ki mnogo vpliva na vzgojo gojencev in njihove uspehe. Profesorji so vetmoma honor-nami nastavljenci ter imajo samostojna službena mesta jn z njimi združene obveznosti. Razume se, da delitev njihovih sil ne vpliva ugodno. Iz šolskih uspehov in javnega dela gojencev smo lahko spoznali, da so vzgojitelji na enoletni gospodarski šoli navajali gojence na absolutno predanost za skupno stvar, na popolno disciplino, na prevzem dolžnosti in odgovornosti, na pridnost in vestnost, skratka na značajne poteze, ki so odlika dijakov in dijakinj današnjega rodu. Tudi v tem letu je enoletna gospodarska šola v Kopru izvršila veliko vzgojno nalogo! ure, ko se nadaljujejo prekinjene partije, je Njegovan postopoma uveljavljal svojo prednost in v zanimivi končnici s tekačem in kmetom proti skakaču s precizno igro po skoro 6-umi borbi v 69, potezi zmagal. Sila je bil y tem kolu prost. Drugo kolo je bilo še bolj borbeno kot prvo, saj so bile v petek kar 4 partije prekinjene. Prvega dne je Ramšak hitro izgubil proti Trampužu, Habe je po dobri igri Jn žilavi borbenosti končno le podlegel favoritu Podkrajšku. Horvat ln Mikunda sta igrala neodločeno. Pri nadaljevanju prekinjenih partij pa so bili po o-strih borbah doseženi naslednji rezultati: Roblek je premagal Njegovana, Sila je izgubil proti Blincu, Cuderman proti Ribariču in Vavpetič proti Groseku, Prijon je bil prost. Po II. kolu kaže tabela naslednje stanje: Blinc, Podkrajšek, Ribarič. Grosek in Roblek po 2 točki. Njegov.an, Trampuž in Vavpetič po 1 točko, Mikun-dA in Horvat po pol točke. V III. kolu se je končclo nad polovico partij remis. Mikunda je premagal Habeta, Grosek pa Ramšaka. Prijon je izgubil proti Vavpet;šu. Podkrajšek je proti Sili le s težavo ((izvlekel« remis in tudj partije ostalih brez parov Ribarič-Ro-blek, Njegovan - Horvat ter Trampuž-Cuderman so se končale neodločeno. Blinc ie bil prost. V IV. kolu se ni končala nobena partija remis. Zmagali so Blinc proti Podkrajšku in Ramšak proti Prijonu. Izgubili pa so Roblek proti Trampužu, Horvat proti Ribariču, Cuderman proti Groseku, Habe proti Njegovanu in Sila proti Mikun-di. Vavpetič je bil prost. Po IV. kolu je stanje sledeče; Grosek 4, Ribarič 3 1/2, Blinc 3 Podkrajšek, Mikunda Njegovan, Trampuž in Roblek po 2 1/2 točke, Vavpetič 2, Ramšak in Horvat po 1 točko, Sila 1/2, Cuderman 1/2, Prijon 0 in Habe 0. ko so zvedeli, da v Kopru obstoji Ljudska tehnika, so prosili. da bi jih kdo izmed članov obiskal. Prepričani smo, da jim bodo to željo izpolnili. Takoj ko so se malo seznanili s krajem, so začeli s pripravami za kulturno prireditev in učenjem za nastop v koprskem radiu. Tako bomo imeli priložnost slišati tisti mladi... «zarod nov«, kot ga je imenoval Prešeren y svoji »Zdravljici«. Poleg teh najmlajših je prišlo še 20 odraslih učencev — odličnjakov iz raznih strok gospodarstva. Tem je kot najboljšim dodelilo ministrstvo za prosveto nagradni oddih ob morju. To so šivilje, krojači, čevljarji, mizarji, ključavničarji in električarji. Ti bodo ostali tu na oddihu osem dni, nakar bodo prišli drugi. Ko smo obiskali te naše pr-vodošle goste v Valdoltri in videli njihovo navdušenje za morje, smo se spomnili Prešernovih verzov: «Le jadra spet napnimo, valovom se zroči-tno....» Ti najmlajši letoviščarji so prinesli s seboj iz Prešernovega Kranja težnjo po morju. Za nas je danes morje zelo velikega pomena. Prav gotovo bo marsikateri izmed teh zaželel, da bi postal mornar. To željo bo lahko uresničil, ker imamo tudi šole za pomorstvo, ki vzgajajo bodoče kadre. Za dobrodošlico želimo mladim gostom največjega zadovoljstva ob naši obali. )iielji fotografije vpišite se v fotografski tečaj! V okvir LjuusKe tehnike spada tudi fpiog. afija, ki ima namen prikazati ljudskim množicam poleg dokumentov o važnin dnevnih dogodkih, da. lje poleg lepot narave, v skladu z današnjim družbenim redom tudi naš0 socialistično graditev. Delovno ijud. stvo uresničuje z vsakodnevno borbo enoletni gospodarski načrt in s svojim ustvarjalnim delom prispeva k splošnemu izboljšanju. Vendar izvajanje in uresničevanje gospodarskega načrta ni samo zadeva delovnih rok, marveč tudi tehnike. Zato je piav, da j0 spo. znavamo, obvladamo ter s tem v zvezi izkoriščamo pri-rodne sile, ki lahko nad me-ščajo delo številnih delovnih rok. Pri vzgoji ljudstva za tehnično usposobljenost igra ljudska tehnika veliko vlogo, In istočasno z njo tudi foto-amaterstvo, ki s svo.o publiciteto vzbuja v posamezniku zan.manje za tehniko. Lahko rečemo, da veliko nalog, ki spadajo v Ljudsko tehniko rešujejo brez pos.b-nih težkoč tudi fotoamatorska drušiva Brez fotografij Sj danes težko predstavljamo kakršnokoli industrijsko, grad. beno in drugo podjetje, ali znanstveni institut, bolnico, strokovne šole in podobno, da ne govorimo posebej o vlogi fotografije V filmu in v propagandi. Fotoamater mora biti danes povezan in v stiku z napori delovnega ljudstva. Piikazo-vati mora in popularizirati na učinkovit način delavca udar. nika, novatorja in ga staviti prj gradnji socializma za zgled ostalim. Fotoamater mora biti povsod, kjer se dela. g adi in ustvarja, skratka kjer živi delovni človek — 4 •- 12. julija 1930 Poročilo tov, dr. Stanislava Oblaka na protestnem zborovanju ob 30-letnici požiga Narodnega doma v Trstu SAMO V TRSTU M 20 je povzročila fašistična Italija Slovencem z razbojniškimi požigi To je samo materialni račun, ki ga lahko predložimo krivcem našega gorja in njihovim naslednikom, pri čemer ni všteta kulturna in moralna škoda Ko se danes oziramo na zločin, ki se je dogodil pred 30 leti in ki je predstavljal znak za postopno uničevanje vsega, kar je bilo slovenskega, moramo še enkrat obuditi spomin na vse to, kar je slovenski živelj ustvaril z veliko muko na kulturnem In gospodarskem polju v treh ali štirih desetletjih na koncu preteklega in v začetku tega stoletja. Gre za ugotovitve, ki so že sicer na splošno znane, ne bo pa odveč, če bomo na kratko še enkrat povzeli suha zgodovinska dejstva in sestavili, da se tako Izrazimo račun in inventar škode, ki smo jo Slovenci utrpeli glede zgolj materialne stra- se, kakor rečeno, niso mogli sprijazniti z dejstvom, da so se v Trstu in okolici razvijale razne slovenske gospodarske ustanove, ki so izvirale čisto naravno iz stvarnih potreb slovenskega prebivalstva, obrtnika, trgovca, delavca in okoliškega kmeta. Mali, skromen, a vztrajen slovenski človek si je znal. kljub oviram in zaprekam, ustvariti trdno podlago za svoj obstoj. Od tod trkanje na rimska vrata strani italijanske reakcije, od tod tudi podpihovanje, ki je končno vžgalo italijanski imperialistični pohlep. Ko je 1. 1917 Italija zased la Trst je našla v Trstu samem vrsto slovenskih gospo RUŠEVINE NARODNEGA DOMA SO BILE RESEN OPOMIN IN BODRILO VSEM SLOVENCEM V TEŽKI 25LETNI BORBI PROTI FAŠIZMU ni. saj se moralna škoda ne da ocenita. Borba proti slovenskemu gospodarskemu življu se Je pričela, lahko rečemo še pred Italijansko okupacijo nase dežele. O tem imamo pismene dokaze. Sovlnistič* ni in Iredentistični meščanski krogi v Trstu se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da se Je gospodarsko in kulturno življenje naroda, ki so ga smatrali za manjvrednega, bujno razvijalo. Tako piše Giorgio Pltacco, bivši župan tržaške občine, v svoji knjigi «Passione A-drlatlca», ki je izšla leta 1928: «V tistem času, pripovedu-Je Pltacco, je bolestno in grozeče divjala protiitalijanska borba v Trstu, Istri, Gorici ln Dalmaciji, ker so Slovani razvili odločno ln učinkovito akcijo tudi na finančnem področju z ustanovitvijo mnogih bančnih zavodov, ki so z veliko ustrež. ljivostjo pri Izvrševanju poslov in obilnim kreditom uspeli podrediti slovanski propagandi in slovanskemu prodiranju posebno kapital ln kredit mnogih Italijan-skih meščanov — Obiskal sem tedaj (aprila 1912) Gi-olittija. da bi skušal prepričati Italijansko vlado, naj bi na najbolj primeren način odprla v Trstu podružnico kakšne močne Italijanske banke ter bi na ta način Iztrgala iz rok slovanski ln-vaztji najnevarnejše orožje, utrdila oslabljene postojanke Italijanov tudi na gospodarskem področju, oživila toliko potrte upe zajamčila nacionalnemu (italijanskemu) kapitalu varen ln plo-den donos in razširila finančni ln trgovinski vpliv Italije v Trstu; to naj bi bila predigra za močnejše nacionalno politično prodiranje*. Podobno so pisali razni «slavnl» teoretiki italijanskega fašizma, med katerimi sta se odlikovala zlasti Virginio Gayda in Risolo. Vsi ti iredentistični krogi darskih ustanov, ki so v celot/. predstavljale resnično velikansko gospodarsko stavbo tržaških Slovencev. Ob italijanski okupaciji je bilo v Trstu in okolici okrog 60 gospodarskih ustanov. Značilno je, da so se skoraj vse te ustanove naslanjale na zadružno podlago. Napredno zadružno gibanje je bilo globoko ukoreninjeno med tržaškimi Slovenci ln v tem gibanju moramo tudi iskati uspehe, ki jih je slovensko gospodarsko udejstvovanje izbojevalo v krat kih desetletjih. Zadružno udejstvovanje lahko razdelimo na stirl kategorije: V prvo spadajo za- varovalne zadruge, v drugo konsumne, v tretjo proizvajalne, v zadnjo in najvaž-nejšo kategorijo pa denarne zadruge. ZAVAROVALNE ZADRUGE: Vse te zadruge so se razvi-le iz nujnih potreb vzajemne pomočj posameznih skupin. Od teh zadrug bi omenili najmočnejšo in eno izmed najstarejših t- j- Delavsko podporno društvo v Trstu, ki je bilo ustanovljeno 1. 1881 in ki je štelo ob ustanovitvi okrog 1400 Članov. Med ostale bi cme-nlll razna «vzajemna društva za zavarovanje živine*, ki so med drugim delovale v Skednju, na Občinah in v Bazovici. Med te zavaroval-ne zadruge moramo prištevati tudi razna pogrebna društva, med katerimi je najstarejše barkovljansko, ustanovljeno 1. 1877 s 230 člani. KONSUMNE ZADRUGE: V sedanjih mejah našega področja je bilo ob italijanski zasedbi okrog 20 zadrug te kategorije. Omembe vredne so vse te zadruge, ker nam pričajo o skrajno raz viti zadružni miselnosti zlasti v takratnem tržaškem predmestju. Konsumna društva: 1. Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu ust, 1. 1898 č 126 čl). To društvo si je pridobilo velike zasluge za razvoj slovenskega družbenega življenja pri 8v. Jakobu. Kupilo je obširno zemljišče na trgu nasproti cerkve, kjer je zgradilo veliko hišo s prostori za svojo gostilno in obširno dvorano za gledališke predstave, kjer Je imelo Slovensko gledališče svoje zadnje predstave po požigu «Narodnega doma* v mestu. 2. Delavsko in obrtni j sko konsumno ln gospodarsko društvo »Jadran* (pri Sv. Jakobu), ust. 1. 1909 (40 članov). 3. Gospodarsko društvo v Roja-nu, ust. 1. 1903 (25 čl); 4-Gospodarsko društvo pri Sv. M. Magdaleni Zgornji, ust. 1. 1903 (61 članov); 5. Obrtno ln konsumno društvo Sv. Ivan pri Trstu, ust. 1. 1903 (48 članov); 6. Posojilno in konsumno društvo na Opčinah, ust. 1- 1900 (60 članov); 7. Konsumno društvo v Rojanu; 8. Konsumno društvo pri Sv. M. Magdaleni Spod-nji; 9. Gospodarsko društvo na Vrdell (FrnetlC); 10. Gospodarsko podporno društvo v Trebčah; 11. Gospodarsko društvo na Kontovelu; 12. Konsumno in posojilno društvo v Barkovljah ter 13. 14. in 15. Konsumna društva v Banah, na Kontovelu in v Lonjerju; 16. Kmetijska družba za Trst in okolico, ust- 1. 1894 (149 članov)-Izmed vseh naštetih kon-sumnih zadrug, ki so se pečale skoraj izključno s kramarsko obrtjo, je bila v go-spodarskem pogledu Kmetijska družba gotovo najkoristnejša zadružna ustanova; bavlla se je z nabavo vseh potrebščin za obdelovanje zemlje. Važno ln koristno vlogo so i TAKO SO UNIČEVALI ITALIJANSKI FASISTI PROSTORE SLOVENSKIH USTANOV V TRSTU igrale tudi proizvajalne zadruge. ki spadajo že v višjo organizirano obliko zadruž-ništva in so se zaradi tega razvile pozneje. Slovenskih proizvajalnih zadrug je 1. 1907 delovalo v Trstu 7: Obrtnijsko društvo v Barkovljah. ust. 1. 1881 (70 članov); Obrtnijsko društvo pri Sv. Magdaleni Spodnji, ust. 1. 1897 (47 čl.); Mlekarna v Hrušici (z dvema podružnicama) ust. 1. 1902 (281 čl ): Kntoli«ko tiskovno društvo v Trstu, ust. j- 1907, Zadruga opravičenih posestnikov na Opčinah, ust. leta 1906 (180 čl.); Zadruga o-pravioenih posestnikov v Padričah, ust. 1.1907 (50 čl.); podružnica Mizarske zadruge v Solkanu (poleg podružnic na Reki in v Splitu). DENARNE ZADRUGE: Preidemo končno na denarne zadruge, kj so spadale med najvažnejše in najmoč. nejse ustanove in so bile prav zaradi tega predmet najostrejših napadov Slovencem sovražnih sil-Med podeželske ustanove so spadale hranilnice na Opčinah, v Križu, v Dolini, pri Sv. Ivanu, v Trebčah, na Proseku in Kontovelu. Osta le denarne zadruge so imele vso svoj sedež v Trstu: 1. Najmočnejša med njimi »Tržaška posojilnica in hranilnica*, ustanovljena leta 1891 (s 4289 člani), ki je ime-la svoje urade v »Narodnem domu*, ki ga je sama zgradila ln ki so fašisti požgali za časa «llberalnlh» vlad. 2- Najstarejša tržaška zadruga «Gospodarsko društvo v Sčednl*. (ust- 1. 1888), ki se je v zadnjih letih svo-1 jega obstanka preosnovalo v posojilnico in hranilnico. Glede postanka te zadruge je zanimivo, da je bila ustanovljena zato, da bi si šče-denjski zemljiški posestniki zavarovali lastnino dela morskega obrežja, ki leži pod gričem Sv. Pantaleoma, blizu bivših žaveljskih solin. To zemljišče je Gospodarsko društvo v prvem desetletju tega stoletja proda lo petrolejski čistilnici Ul si je z dobljenim denarjem kupilo prav v sredi vasi lepo posestvo s poslopji, v katerih so imela potem svoje sedeže vsa ščedenjska društva I in kjer so se po zadnji vojni zopet nastanile ljudske or I ganizacije. 3. «Osrednja banka čeških j hranilnic*, i 4. Trgovskoobrtna zadruga i v Trstu, ust. 1906 (436 čl.). I Ta zadruga je najbolj zani-' miv pojav v tržaškem za j družnem gibanju, ker so se tipični predstavniki zasebnega (Individualnega) gospodarstva, trgovci, zatekli k zadružništvu, v katerem so ti spoznali najboljše sred stvo za zaščito svojih koristi. Skoda, da Je italijanska zasedba zadušila tudi to našo gospodarsko organizacijo, ki bi bila v svojem nadalj njem razvoju vsaj pokaza la praktično gospodarsko-razvojno pot iz starega v novo gospodarstvo. 5. Zadružna zveza v Trstu, ust- 1. 1905 V tej zvezi je bilo 1. 1907 včlanjenih 21, 1. 1924 pa že 227 zadrug, in sicer 85 denarnih. 32 kon-sumnih. 6. mlekarskih. 1. vi nopridelovalna, 2. stanovanjski ln 1 mlinarska. Od teh je bilo v tedanjih italijanskih pokrajinah: v tržaški 40, v furlanski 19 in v istrski 68. Število pri teh zadrugah včlanjenih udov je prekoračilo 47 tisoč in denarni promet članic je znašal 110 milijonov lir; to bi ustrezalo skoro 10 milijardam lir da-nasnje vrednosti. K zadrugam Je treba prišteti še nekatere ustanove, ki so bile ustanovljene a slovenskim ali slovanskim kapitalom m so imele obliko delniških družb. Med te spadajo: Tiskarna »Edinost*, Jadranska banka, Zlvnostenska banka, 2 češki zavarovalnici. Taka je bila približna slika slovenskega gospodarstva v Trstu, ko je Italija zavzela Trst in Primorsko. Od vsega tega ne preostane nič ali skoraj nič- Računajo, da je samo vrednost premoženja denarnih zavodov v Trstu ob italijanski zasedbi znašala v* • • je fašistični zločinec Giunta zažgal slovenski Narodni dom v Trstu Nisem bil reden čitatelj fašističnega lista «12 Piccblo«. Ko pa sem zvedel, da so Italijani sklicali shod na Velikem trgu, bilo je 13. Mtja 1920, sem ga iz radovednost i. kupil in grede v službo, sem takoj prečital poziv za shod, ki me je tako pretresel, da sem se takoj, ko sem prišel v urad Tržaškega pod pornega društva V Ul. Torre-bianca 39, lotil pospravljati Pse važnejše uradne spise. Tlačit sem jih v železno blagajno, kolikor je bilo mogoče. Nekatere stvari sem odnašal v drvarnico, ki je bila oddAljena od pisarne kakih deset korakbv. Med pospravljanjem je prišel v ambulanto, kakor vsak dan, gospod zdravnik dr, Just Per-lot, ki me je takoj vprašal, «kaj pa uganjate neumnosti«. Odgovoril sem mu; «Gospod zdravnik, danes se bo nam Slovencem zgodilo nekaj hudega». On pa: »V; ste res kukavica, kaj pa mislite, da se nam bo zgodilo? Razbili nam bodo nekaj šip na oknih in kričali ,ab-basso i s’cmvi’.« sDanes bo ose kaj hujšega za nas Slovence«, mu odgovorim. Nikoli nisem še čital časopisa, ki bi pozival sl)P-jo drhal rta zločin zaradi dogodkov v Splitu, kakor poziva danes sil Piccolo#. Čeravno sem slutil nekaj hudega, vendar nisem mogel verjeti, da bi bili ti kultUronosci zmožni napraviti tak zločin: sežgali našo kulturno zgradbo. Malo pred 19. uro sem se odpravil iz Urada, da grem v kavarno sŠalkan« v družbi poslušat razbojniške klice proti nam. Ko pridem do vogala palače železniške direkcije, vidim, da so bila Vsa okna in vrata Narodnega doma Zaprta. V tem trenutku je pridrvela po Ulici Roma in Ulici Galatti fašistična drhal, ki je kričala: «Ab-basso i s*etawu» Iz poslopja nasproti kavarne so že vrgli prvo bombo, ki je ranila enega vojaka. Eden od italijanskih čast- nikov je takoj dejal: «E’ riusci- ta bene. Ora abbtamo tutte le ragiom di vendicarcb). Istočasno je iz bližnje Vojašnic e pridrvela skupina razbojnikov s tremi posodami bencina, medtem ko so drugi že razbijali vhodna Vrata Narodnega doma, okna in vmta kavarne. Vdrli so v notranjost poslopja, polili sta lahko skočila iz tretjega prostore z bencinom in zažgali. Iz vojašnice takoj pridrvi oddelek italijanskih vojakov, ki so se razporedili in pričeli streljati proti Narodnemu domu. Krogle so zadevale v zidove in okna stavbe. Zbrani fašistični razbojniki pa so kričali: «Glej-te, kako ,s'ciavi' streljajo iz zaprtih oken«. Po končanem streljanju sta se na balkonu tretjega nadstropja pokazala zakonca Rahlek z Jesenic, ki sta z dvignjenimi rokami prosila pomoči. Poljubljala sta zastavo zločincev, od katerih sta zaman čakala pomoči. Visoki plameni ognja so se že dvigali v nebo. Gasilcem je bilo prepovedano vsako reševanje. Nastavili so jima satno preprogo, da tako da sta pri padcu odskočila na tlak. Mož še je ubil ^ žena si je razbila čeljusti. Takoj nato so gasilci «rešili» it a-lijanslco zdstavo, ki je ostala ni balkonu tretjega nadstropja, da ne bi zgorela. Mladi m stari, ki so prisostvovali požigu Narodnega doma. so odkrito odobravali fašistični zločin. Neki italijanski zdravnik se je izrazil, da je požig Narodnega doma največje zadoščenje njegovega življenja. V Narodnem domu je imel poleg drugih stanovanje tudi dr. Vilfan, ki je nekaj dni pred požigom odpotoval na Dunaj k hčeri, ki je bila v bolnišnici. Naši takratm voditelji so me poslali ilegalno čez mejo, da nadstropja. Hote ali nehote, je ci so napadli tudi Tržaško pod- NOTRANJOST PROSTOROV SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA PO ZLOČINSKEM NAPADU OIUNTOVIH FASISTOV bila preproga preveč napeta, sem opozoril dr. Vilfana, naj se ne vrne v Trst, kjer mu preti življenjska nevarnost pred fašističnimi razbojniki. Fašistični roparji in pOžigal- porno in bralno društvo V Ul. Torrebianca 39, kjer so uničili bogato knjižnico in vso opremo. V istem nadstropju so fašisti uničili tudi Vso opremo Splošne hranilnice. ANTON PODBRSCEK «GESLA» FAŠISTIČNIH KULTURONOSCEV NARODNEGA DOMA NA VRATIH okrog J50 milijonov zlatih kron, ali po današnji vrednosti denarja, okrog 15 milijard lir. Ce k temu dodamo inventar ter imovlno vseh ostalih ustanov, bilo Jih je okrog 50, mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da se škoda, ki jo je povzročila italijanska okupacija, približuje 20 milijardam lir v današnji vrednosti. Vsekakor pa Jo daleč presega, če bi pri tem hoteli obračunati in oceniti gospodarsko vrednost takratnih tržaških In okoliških ustanov s perspektivo nadaljnjega razvoja. To Je materialen račun, ki bi ga lahko predložili krivcem vsega našega gorja in njihovim naslednikom. Ni potrebno posebno poudarjati, kakšnih načinov se je fašizem posluževal za u-nlčenje ln postopno likvidacijo vsega tega ogromnega premoženja. Omejili pa bi se na najznačilnejši primer Tržaške posojilnice ln hranilnice. Prvi udarec: požig Narodnega doma, last posojilnice: 30 milijonov lir tedanje škode, nad milijardo ln pol da- našnjih lir; požigalci so še danes na svobodi in niso bili sploh inkriminirani zločinskega dejanja, ki je nasprotno predstavljalo olajševalno okoliščino za druge Giuntove zločine v Italiji. Drugi udarec: prodaja pogorišča v ozračju moralnega in materialnega pritiska za smešno nizko ceno 1450.000. lir. Tretji udarec, ki je dobil že popolnoma legalno obliko: dokončna prisilna likvidacija podjetja- Dvajset let pozneje, avgusta 1940, ko je tržaški prefekt razpustil upravni odbor posojilnice in postavil na komisarsko u-pravo odvetnika Kerzlča, ki je vse premoženje . malo pozneje izročil mestni hranilnici »Cassa dl Rlspar-mlo*. Naj omenimo, da je ta poslednja ustanova izpred prve svetovne vojne, izkazovala še ob likvidaciji lepo aktivnost, čeprav je morala dvajset let kljubovati težkim časom. Računajo, da je »Cassa dl Risparmio dl Trieste* s prevzemom Tržaške posojil. 'SVETO LETO" OD DANTEJA DO LETOS 1- MIHOV tLOVIČ Mussolini človek “previti n ost i«. S srebrnim kladivcem, ki mu ga je podaril fašist general Franco, je papež Pij XII. odprl "Gospodova vrata,, Poslednje sveto leto pred tem najnovejšim, sedanjim, je bilo 1925 leta, prva leta fašizma, ko je Pij XI. že razglasil Mussolinija kot človeka «previdnosti», a ta se je trudil, da svetemu letu pomaga, izsiljujoč od papeža večje koncesije. Vatikan je bil vse 1949. leto na tem, da pripravi sveto leto 1950. Po svojem razmerju mora zasenčiti vse ono, kar so na tej liniji napravili v preteklosti, od Bonifacija leta 1300 dalje. Res je. da je vražjevernih in zaslepljenih vernikov manj, kot lih je bilo kdaj koli v preteklosti, toda tehnika in vsakovrstna motorizacija bosta nadomestili te nedostatke in mobilizacija bo zajela ves svet grešnikov od Konga in Bornea do Kollywooda. Računa se, da bo naval grešnih mravelj v Rim dosegel 5 do 6 milijonov. Promet se kalku-lira v drobižu na tisoč milijard Ur. lo Sveto leto 1950 se je priče-z velikim pompom pred božičem 24. decembra 1949 leta, ko je papež Pij XII- odprl do tedaj zaprta sveta vrata v preddverju bazilike Sv. Petra in vstopil kot prvi grešnik skozi nje- Temu je prisostvovalo 100.000 ljudi v notranjosti bazilike in zunaj nje. Papež je bil oblečen v tfaldo* s 7 metrov dolgo vlečko, z mitro, posuto z dragulji, vredno nekaj milijard lir- Okoli njega je bilo okoli sto kardinalov in škofov, a poleg njega je šel prelat z ouio, s katero se razglaša sveto leto 1950. Tu je bil tudi neki Dante, monsignor Enrico Dante, sef ceremoniala, podoben samo po svojem priimku svojemu soime- njaku pred 650 leti. Toda bil je tudi osebni papežev zdrav, nik dr. Galeassi-Llsi, ker je Pij XII. že tako slab in za vsak primer. . V svetem prostoru je odmevala himna »Tu es Petrus». Dolga je bila ceremonija simboličnega odpiranja svetih vrat, skozi katera se bodo čez nekaj dni usuli tudi drugi grešniki, in težko je to reproducirati ali nekaj nam je ostalo živo v spominu- Papež je udaril s srebrnim kladivcem po zlatem križu na svetih vratih z besedami:«Odprite mi vrata pravice*, nato mu je zbor odgovoril: «Mi hočemo vstopiti in se izpovedati svojih grehov/* To srebrno kladivce ni skoval nihče drugi kot general Franco. V *Illu- strazione Italiana» čitamo: «Papežu je bilo darovano več takih kladivc, ali oficial-na tradicija daje ob tej priložnosti pravico Španiji, da se uporabi njeno■ General Franco, ki hoče, kot se zdi, slediti admiralu Hortgju kot regent vakantnega prestola. V tem svojstvu regenta in caudilla je papežu podaril kladivce. Ta dar je verjetno razlog, zato da je v Rimu španski minister zunanjih zadev Artajo, cigar prisotnost ni ljuba levičarjem kot jim tudi ni ljubo sveto leto. sOdprlte, ker je Bog z nami!* je papež Pij XII. simbolično klical pred svetimi vrati s Francovim kladivcem v svoji bledi, poduhovljeni roki in zbor mu je odgovar- vjal: *Bog, ki je delal čudeže v Izraelu!* Medtem je pritisnil na električni zvonec in res se je zgodil čudež. Vrata so se odprla in hkrati so zazvonili vsi zvonovi, v tem je bil tudi pričetek samega svetega leta. Papež je pri tem izpregovoril: «Glejte vrata Gospodoval* Francovo kladivce je izročil enemu prelatov v spremstvu in ta ga bo izročil muzeju za trajen spomin. Poljubljajoč pragove sta papež in njegovo spremstvo Sla skozi vrata, nato pa je papež na svojem prestolu podal roko v poljub. «lllu-strazione Italiana* piše: *Pij XII, visok in suh, v belem papeškem plašču z dragoceno mitro, bled kot je vedno, z ono asketsko ble- dostjo in abstrakten. Samo očala v koščenem okviru so dajala njegovi izvenčasovni pojavi moderno in kontln-gentno noto. V neki meri jo je dajal tudi mikrofon pred njim, zato da bi oddaljeni verniki lahko z dušo prisostvovali ceremoniji »per ra-diophonicam viam* in da bi uživali dobroto tpopolnega odpustka*, ki ga je v latinščini prečital prvi diakon*. eSkupno s papežem in s kardinali so sli skozi vrata tudi številni ministri in odposlanci raznih držav, ljudje vseh ras, jezikov in celo tudi vere begunci in avtorizirani predstavniki vlad (tudi Poljske in Cehoslovaške). predstavniki največjih plemiških družin, ljudje v fra- kih in žene v črnem z dragocenimi ogrinjali iz Cmi/t čipk, ki so se tako trenutno oprali vseh grehov*, kakor čitamo v clllustraziono Italiana*. Ti srečneži so prvi uživali privilegij Jezusove obljube: Jaz sem vrata in rešen bo oni, ki stopi vame* (Evangelij po Ivanu). Mravlje in kobilice brez frakov in dragocenih ogrinjal iz trnih čipk pridejo pozneje na vrsto. Papež je v svojem slovesnem programatičnem govoru povedal, kaj je to sveto leto. V izvlečku takole. »Vse oči so uprte v Rim-Verujmo, da bo previdnost s svojo milostjo ustvarjala čudeže do Ljudske skupnosti (Nadaljevanje sledi) nice pridobila jone predvojnih vrednosti. Samo sklad je v bilanci posojilnice za leto kazoval L298.666 lir. Prid0, bila je ogromno premožen)' v nepremičninah, hišah $ zemljiških, ki Jih je vnovči' la po mnogo višjih cenab, kakor so bile računane v bi' lanci, ter vse vloge slovaO' sklh vlagateljev 8.135.478-Da bi si naši čitatelj l lahk« ustvarili vsaj približno sliko krivice, ki Je bila priz9‘ deta slovanskemu gospodari stvu, navajamo samo seznam hiš, ki jih je Tržaške* posojilnica imela v Trstu 1® okolici v času prisilne likvidacije: V samem mestu: Večnad* stropno stavbo (v Ul. Tortf' bianca št. 19), 2 hiši pri Svj Mariji Magdaleni SpodiJ' ln 2 pri Sv. Mariji Magdah' ni Zgornji: Na Opčinah: 3 stavbe G gostilno); na Konkonelu 1 hišo; v Gropadi 2 hiši; v Trebčah 2 hiši; v Sv Križu 2 hiši; na Kontovelu 2 hiši v Borštu 6 hiš; v Ricmanjih 1 hišo; v Dolini 1 hišo; v Zabrežcu l hišo; v Socerbu 1 hišo; v Zavij ah 1 hišo; v Plavljah 1 hišo; v Rodiku hotel s prosti®' film zemljiščem; v Portorožu 1 vilo- To je. zdaleč nepopo11?? slika nezaslišane tatvine ropanja slovenskega PreBl. ženja. To je tudi pogled h razvaline, na katerih moj' jo danes tržaški Slovenci * , I pet graditi svojo gospoM, sko stavbo in sicer v ozt® ju, ki ni v bistvu nič boUjT kakor smo ga Slovenci P‘. izkusili med nrvo In drd® izkusili med prvo ln dr svetovno vojno. V kratkem bom0 začeli objavljati Jurčičeve u »Rokovnjače Naročite se zato na ..Primorsk* dnevnik / “ UKLDN.3TVO: ULICA MUNTECCH1, K, #, »1. nad. — Teleton »tev. DS- BOS. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It. SO — Telefonska It. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 |n od 15-18 . Tel. 29-477, Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirim l stolpca: trgovski 60, flnancno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. „ Za FLRJ: Za vsak mm Urine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO, -e Tiska TržaSkl tiskarski zavod. - PoaruZ.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II,, Tel. 11-32-Koper, Ul. Battistl 301 a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečne 260, Četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cone B: izvod 3, meseCrio 70 diu; FLRJ: izvod 4.50, mesečno Poltni tekoCI raCun za STO-ZVU: ZaiožnlSt*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, TyrSeva 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunali)! banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaSkega tiska D.ZO.Z. go din tiska trst