IVERJE-
KLVIII.
^ubljana
1931 - IV. APRIL
P' KRIZOSTOM:
Vstanimo!
Solnce s čudotvornim žarom izza svežih oljk se smeje.
V	nežnem listju veterc veje.
Velika noč je pri nas!
Zdaj je prišel čas, da pretrgamo temč.
Zdaj je prišel čas, da iz groba vstanemo.
Kamen je že na tleh.
V	prah zdrobljen je greh —
Vstanimo!
Peroti široko razpnimo in se doteknimo obzorja in pijmo vso lepoto morja.
Ali ni v obzorju brezkrajnost velikega Boga?
Ali ni v morju
modrost njegovega Srca?
V	grobu pa je smrt. —
O bratje! O sestre!
Da bi le vedeli, kaj nam je Kristus dal s svojim trpljenjem!
Da bi doumeli, kako nas je obogatil s svojim vstajenjem!
Da vedeli bi —
pa bi vstali iz trpljenja vsi.
P. H1LARIN FELDER O. CAP. — P. FRANČIŠEK:
Frančišek in Kristus.
r~W ato je brat Hugolin pozneje pisal: „Ker je bil naš blaženi oče in g njegovi bratje od Kristusa poklican od križa do križa, so se povsod M 1 izkazali kot križani. Križanega so nosili na svoji obleki, v svoji hrani ter v vseh svojih dejanjih ter so bolj hrepeneli po trpljenju križa kakor po nečimernosti ter varljivosti tega sveta. Zato so se tudi veselili trpljenja in zapostavljanja, sovražili pa hvalo. Tako so hodili po svetu kot romarji in tujci ter niso nosili nič drugega, kakor Kristusa križanega."
Vsak spomin na križanega in njegovo trpljenje ter junaštvo je sv. Frančiška v srce ganilo. Zato je tako zelo ljubil ovčice, ki so ga spominjale na Jagnje božje, ki je bilo tako krotko in potrpežljivo. Ko je nekoč videl ovčico med kozami in kozli, je začel poln sočutja in ganotj® plakati: „Poglejte, tako je hodil naš Gospod Jezus Kristus med farizeji in velikimi duhovni, skromen, sladak in ponižen!"
Kadar pa je zadel njegov pogled na križ, je bil kot pijan ljubezni in sočutja. Potem je začel peti najlepše melodije, ki so kar kipele iz njegove notranjosti, najprej rahlo, potem glasneje in glasneje ter s francoskimi besedami izražal božjo glasbo, ki mu je v ušesih zvenela. Končno je vzel dva koščka lesa, naslonil eden kos na brado, kakor da bi držal gosli ali kako drugo glasbilo, z drugim pa je drgnil prvega kakor z lokom. Zraven je prepeval francoske pesmi od križanega Zveličarja, dokler ga čustvo ni premagalo tako zelo, da je glasno zajokal in zaplata!-In plakal je tako dolgo, da je pozabil na gosli in lok ter splaval v ekstazo ter visel med nebom in zemljo.
Tako se je neko jutro — bilo je na praznik povišanja sv. Kriza 1. 1224 — boril s križano ljubeznijo. „0 Gospod Jezus Kristus," tako je prosil, „dveh milosti te prosim, preden umrjem. Prva, da bom na svoji duši in na telesu kolikor mogoče čutil bolečine, ki si jih ti, dobr Jezus, moral prestati. In druga je ta, da bom v svojem srcu čutil tisto veliko ljubezen, od katere si bil ti, božji sin, vžgan in te nagnila, da si za nas voljno trpel toliko bolečin.	. .
In čim dalje je sv. očak za drugo milost prosil, čim pobožneje ] premišljeval trpljenje in neskončno ljubezen Kristusovo, tem bolj se ] v njem razplamtel ogenj pobožnosti in končno se je iz ljubezni in ^ •čutja popolno spremenil v Jezusa.
In med tem ko je tako na tleh ležeč molil, vžgan od tega plamena, se je zgodilo, da je videl križanega Zveličarja v podobi serafa prihajat’ •Čudovita podoba Kristusova je žarela v blesku ter plamtela v razbelje nem ognju trpljenja. Znamenja na rokah in nogah so bila rudeča kot kr > ravno tako široko zevajoča rana v prsih. Zveličar ga je gledal s tako neizrekljivo nežnimi očmi, da je Frančišek veselja in sočutja skoro UITir' Istočasno je čutil petero prodirajočih bolečin. Njegove roke in noge s bile prebodene kakor z žarečimi žeblji, njegova desna stran pa odpr* kakor z suličnim vbodljajem. Rane Gospodove so v njegovem mes žarele in plamtele. Odslej je bil po izrednem in do tedaj nezaslišane čudežu odsev in podoba telesa križanega, križan z Jezusom Kristus0 j „križan človek". S temi silnimi bolečinami pa še ni bil zadovoljen, že si je še novih bolečin, da bi kolikor mogoče popolnoma čutil boleči Zveličarja po celem telesu. Zdelo se mu je neviteško, nositi znamenj križanega Mojstra na sebi, ne da bi čutil obenem tudi bolečine krža. pa mu je tudi te v obilni meri podaril.
Kmalu po vtisnjenju ran je zadelo njegovo telo grozovito trpljenje, tako kot še nikdar poprej. Dobil je grozne bolečine v očeh, ki ga do smrti niso zapustile. Tem so sledile naravnost nečloveško krute ope-facije na očeh in končno je skoro popolnoma oslepel.
Šest mesecev pred njegovo smrtjo so prišle v njegovo, od neprestanega zatajevana in nečloveškega dela popolnoma strto telo, najrazličnejše bolezni, tako da kmalu ni bilo več zdravega uda na njem. Želodec 111 prenesel več nobene hrane, jetra niso več delovala; celo telo je močno ?teklo, mnogokrot se mu je udrla kri. Posušil se je do okostnjaka, bil Je ena sama podoba mučenca in vsak dan se je bilo bati, da bo umrl.
Priprost sobrat, ganjen radi tega do solz, mu je nekoč rekel: „Oče, Prosi vendar Gospoda, da naj s teboj lepše postopa,... kajti njegova f°ka težko leži na tebi." Tedaj pa se je Frančišek z vso silo branil: »Brat, *° ne bi poznal tvojo priprostost in čistost, še to uro bi s teboj prelomil, , grajal božje sklepe na meni!" In kljub temu, da je bil do smrti trujen, se je vrgel na zemljo, jo poljubil in rekel: »Zahvaljen bodi moj vospod in Bog, za vse moje bolečine in te prosim, pošlji mi še stokrat Več — £e je tvoja volja. Kajti to mi bo najbolj ugajalo, ako me boš lepel. Moja največja tolžba je zavest, da izpolnjujem tvojo voljo."
Drugikrat, ko ga je nek sobrat vprašal, kaj bi raje pretrpel, to po-^fto in dolgotrajno bolezen ali težko mučeništvo iz rok rabeljna, je Ogovoril: »Sin moj, moja želja je in bo to, kar hoče moj Gospod in Bog P° svoji volji na meni in v meni storiti. Moje hrepenenje gre za tem in tSamo za tem, v vsakem oziru biti pokoren in udan njegovi volji. Toda J? mojo bolezen težje prenašam samo tri dni kot vsako drugo mučeni-vo.“ Drugim je bilo skoro nemogoče samo gledati, on je pa voljno, rriehljaje in z veseljem prenašal vse do konca. Tako je mogel njegov Povednik po pravici reči, „da je bil od prikazni križa pri sv. Damianu 0 smrti vedno sličen trpljenju Kristusovemu."
j In še več. Kakor je bil v življenju živemu, v smrti pa mrtvemu Veličarju podoben, tako je bil tudi po smrti podoben Sinu božjemu. eJe tedaj, ko je končal trpljenje, oproščen od vsega, ko je ležal mrtev na 5°nh tleh, šele tedaj se je pokazala njegova sličnost s Kristusom. Do mrtj je znaj svoje rane z iznajdljivo ponižnostjo skrivati, tako da so anje vedeli samo njegovi najbližni sobratje. Sedaj, po smrti so videli *\ se dotikali tisoči in tisoči serafinskega čudeža križa in vsem se je J~e'o, kot da bi bil ravnokar s križa snet. Tako sveže in živo je bilo znanje, pečat in grb Kristusov na njegovih rokah in nogah. Živel je v ti H- v nasledstvu in ljubezni do svojega kraljevega Gospoda, tako je
umrl, v dejanju in v resnici najvernejši vitez svetega
?• ROMAN:
®rata Antona posvete v duhovnika. Božja previdnost odkrije skrito učenost.
B
jned
V	l llUl 11C IV Cl j V1C/1111111IV(111U V j V OICU1C jjl W V 111C/1J d 1 ji. VJ1 dVyl J dll
Naprosi naj blagovoli eden slovečih pridigarjev govoriti, da se skro-nn° slavij e poveča.
1-at Anton je sklonil svojo glavo pred škofom, brata Antona roke so maziljene — postal je duhovnik. Ko so po dovršenem obredu zbrani novoposvečeni v preprosti obednici frančiškanski in je navzočimi tudi nekaj dominikanov, vstane provincijal p. Gracijan
Drug za drugim se izgovarjajo, češ da niso pripravljeni in da mora biti za tako družbo govor izpiljen in besede izbrane in tehtane.
Naposled se pater provincijal obrne k novoposvečenemu Antonu in mu zapove — naj on govori.
Antona šele to povelje zdrami iz globoke zamišljenosti. Lepi, bledj obraz prevzame rdečica in tudi on prosi, da ga oproste, češ, da nikoli m javno govoril.
Ker vsi njegovi ugovori ne pomagajo, se Anton dvigne raz svoje mesto in prične govoriti. Boječe, preproste teko prve besede preko nje' govih ustnic, polagoma pa prevzame govorico, ki sedaj teče gladko in izbrano — ogenj, ki užiga, ki vse navzoče pretrese in jih navda s pre-čudno sladkostjo. Ta glas, kako je mil in prijeten, ta nastop, koliko »* nese in plemiške uglajenosti.
Anton prvič govori pred zbranimi sobrati.
Anton je končal — pater Gracijan je našel dragulj, ki še dane* blesti v nezmanjšani lepoti v kroni frančiškanskega reda.
Nemudoma pošlje pismo očetu Frančišku v Asisi in enako gene' ralnemu ministru bratu Eliji. Anton se ni več vrnil v samoto gore s ' Pavla.	,
Odslej je govoril javno in neprestano potoval. Vsi so z velikim oO' čudovanjem govorili o svetem in učenem bratu iz daljne Portugals^: Oče Frančišejt ga je nato na lastno prošnjo poslal v mesto Verče v visoko šolo bogoslovja. Tu je namreč sloveči opat avguštinski Toma učil mlade klerike iz reda frančiškanov, avguštincev in dominikanov.
Anton ni niti malo iskal kakega priznanja. Ves ponižen sedi mei drugimi, ki so mlajši in posluša opata Tomaža. Pač pa učenje Antonov ni toliko prevzemanje svetih znanosti, temveč vsebolj globoko gledan] in premišljevanje neskončnih globin božjega veličastva.	•
Opat Tomaž izjavlja: „Večkrat spozna sveta ljubezen več, kar naj tehtnejša znanost ne more dognati.**
Anton raste duševno, se razvija in sam se skoro ne zaveda svojega b°gastva.
Lastni sobratje ga prosijo, da jim govori o božjih znanostih. Toda ^oton to prošnjo svojih bratov, morda edino, zavrne.
Šele po nasVetu svetega očeta Frančiška, premaga svoj odpor in Prične brate učiti. Pismo, s katerim mu je dal oče Frančišek privoljenje Za to službo, nam je še ohranjeno.
Tako postane Anton prvi lektor v redu frančiškanov. Istočasno pa P? želji škofa Hugona ponovno pridiga v verčelski stolnici in vsi se di-> njegovi izbrani govorici in božji učenosti, ki se druži z nebeško modrostjo.
Po veliki noči 1. 1223 ustanovi oče Frančišek na bolonjskem vse-čilišču novo bogoslovno stolico in ko je iskal učenega moža za to me-to> pokliče Antona in mu poveri to preodlično službo.
Tudi Bolonja ni dolgo časa tako srečna, da bi takega moža imela v svoji sredi.
Piam
Že kliče Francija, že prosi Provansa — da pride sv. Anton in kakoi en razsvetli temo Albigencev.
P- REGALAT:
Čemu še Frančiškova mladina?
IjArančiškovo mladino — Frančiškove križarje in sestrice Sv. Klare — ti so naši ljudje sprejeli z mešanimi občutki. Kakor pač vsako novo, tj ,ali vsaj manj znano organizacijo, pa naj bo svetna ali cerkvena. Ne-dteri so Frančiškovi mladini takoj ob njenem prvem nastopu izkazali v°jo blagohotnost. Do danes so ji ostali naklonjeni. Drugi motre za bolj nov pojav nekam kritično. Ne zlohotno. Ni jim pač znano, •j,/tod jn kam Zato tu in tam beseda: „Čemu še Frančiškova mladina?" so jo pa kar brez oklevanja odklonili. Sodijo, da bi slabila že stoječo versko mladinsko organizacijo.
uj \ pojasnilo in dobrohotno presojanje Frančiškovega mladinskega m,ra?enja, naj služi odgovor na vprašanje:	„Cemu še Frančiškova
Uadina?“
Frančiškova mladina — nova cerkvena organizacija?
(} Da in ne. V bistvu — ne; v nekaterih pritikah ali zunanjostih — p0‘^endar te zunanjosti bistva prav nič ne okmejo. Nasprotno! Še v
k .^orej, kaj je Frančiškova mladina? Nič drugega, kakor v naših Si abh znova vpeljana bratovščina pasu Sv. Frančiška. Veliki duhovni ^ Frančiškove družine minoritov, papež Sikst V., je 19. novembra U • zamislil ter v nagrobni asiški cerkvi svojega redovnega očeta ailovil bratovščino pasu Sv. Frančiška. Kaj je Siksta V. nagnilo, da za ustanovitev omenjene bratovščine odločil? Mislim, da je hotel Žel' ° \sto’ kar niegov serafinski oče. Ko je Frančišek videl, da jih toliko n . v njegova dva redova, pa jim vstopa vse mogoče ovire ne dovo-jjjtejo, je zanje ustanovil III. red. Podobno Sikst V. Vedel je, da jih reki bi šli radi za Frančiškom. Vsaj v III. redu. Toda strogost h j j’ki jo je omilil šele Leon XIII., jih je vse prej odbijala, kakor va-Frančišku odtujiti jih ni hotel. Zato je zanje ustanovil bratovščino
Frančiškovega pasu. Širila se je hitro. Tudi pri nas. Pozneje je močno opešala, skoraj da izumrla. Šele Pij XI. jo je znova poživil.
Kaj je pač nameraval Sikst V. z novo duhovno zvezo? Pripeljati je hotel člane bratovščine k očetu Frančišku. Frančiška naj bi spoznan ter ga vzljubili. In kar je najvažnejše, Frančišek naj bi v teh dušah upodabljal Kristusa, ki nam mora biti — Vse! Kristusa naj bi člani p°' nesli v svet. Tak je bil namen Siksta V.
Je-li mogoče Sikst V. bratovščino namenil samo odraslim? Težko-2e lahke obveznosti so morale duhovno zvezo omiliti tudi mladini. Saj ni težko Frančiška ljubiti in po moči posnemati ter nositi njegov pas-Toliko laglje, ker je Frančišek izrazit svetnik mladine. Zlasti vsled svoje ljubeznjivosti in priprostosti. Najbolj pa, ker je tako zajel Kristusovega duha, kakor ne zlepa kdo drugi. Kristus je bil pa itak vedno mladi® in lepim dušam — magnet! Če ne Kristus, kdo pa?
Mogoče, da so sčasoma posamni člani bratovščine prestopali Frančiškove redove. Ako pa niso, so tudi kot udje zveze lahko tež® za Frančiškovimi vzori.
Od Leona XIII., velikega reorganizatorja III. reda dalje, vsi ri®' ski papeži kolikor le mogoče priporočajo III. red. Sedanji sv. Oče n® je v bratovščini pasu Sv. Frančiška celo določil podmladek. V svoj1 okrožnici „Rite expiatis“ z dne 30. aprila 1926., posvečeni 700 letne®}1 spominu Frančiškove smrti, je znova povabil vernike, naj v kar najj večjem številu pristopajo v III. red. Tudi mladine ni prezrl. Nasprotno. Zapisal ji je besede: „Kateri pa še niso dosti stari, da bi mogli vstopiti, naj se pridružijo bratovščini pasu Sv. Frančiška, da se že od otroških let privadijo temu svetemu redu.“
Na pobudo sv. Očeta je bratovščina pasu, ki naj bi bila po zamis® Pija XI. podmladek III. reda, v premnogih krajih znova oživela. Ti® pri nas nismo smeli želje sv. Očeta prezreti. Zaprosili smo visokočastn knezoškofijska ordinariata, ljubljanskega in lavantinskega, dovoljenj3’ da sme vrhovno vodstvo reda v vseh cerkvah naše provincije kanoni«®0 ustanoviti bratovščino pasu Sv. Frančiška, ki naj bo priprava m^a ^ „ za poznejši vstop v III. red. Seveda je želeti, da bi imela vsaka tretjere«® skupščina svoj lastni podmladek. Dovoljenje je bilo dano hitro in drag volje. Takoj nato je bila bratovščina vpeljana.
Ako strnemo želji papežev Siksta V. in Pija XI., jima moremo d3 to-le obliko. Bratovščina pasu Sv. Frančiška bodi podmladek III. red' V tem strogo verskem udruženju naj mladina spoznava Frančiška in 8 vzljubi. Naj živi po možnosti življenje, podobno Frančiškovemu. ia bo posvetila sebe in v neki meri posvečevala tudi druge.	. ,
To in samo to je Frančiškova mladina. Bistveno isto, kar je zamislil Sikst V. Torej nad 300 let stara cerkvena organizacija. Kar J Sikst V. priporočal vsem, torej tudi mladini, v to sedaj Pij XI- va zlasti mladino, toda ne izključuje odraslih.
Ime „Frančiškovi križarji" in „Sestrice Sv. Klare" bistva kraj0 ščine ne izpremeni prav nič. Ljubiti morajo Frančiška, posnemat1 8 morajo, kolikor pač more mladina, nositi morajo njegov pas. S Fra^ čiškovo pomočjo morajo upodabljati v sebi in v drugih Kristusa, dolžnosti prevzame tako križar, kakor sestrica. Da jim pa ne pravi®, „chordigeri“, t. j. tisti, ki nosijo Frančiškov pas, ampak »križar]1’ odnosno »sestrice", so nam bili pa odločivni sledeči razlogi. Sv. oče 1® v to bratovščino zlasti mladino. Zato smo morali tej mladini dati J®.} ki ji je vse bolj prikladno, kakor je pa prvotno ime bratovščine »eh«® geri". Dalje. 2e samo ime mora označiti življenski program mla®
Oslini, da bo mladina vse bolj vedela, kaj je njena dolžnost, ako ji pravimo »Frančiškovi križarji" in »Sestrice Sv. Klare", kakor pa, ako P s primerilo razlago povemo, da je skupno ime za vse »chordigeri". Čemu vse osredotočiti v pas, ko je vendar le tej mladini življenski cilj; 7" Kristus! H Kristusu jo pa vodi Frančišek. Slednjič, obedve imeni smo «ali z izrecnim privoljenjem visokočastitega ljubljanskega ordinariata. Se več! Ime »Sestrice Sv. Klare" je predlagal Njegova Ekscelenca, pre-Vzvišeni gospod knez in škof ljubljanski.
Kaj pa obleka, ki jo nosijo pri cerkvenih slovesnostih? Ako ime izpremeni bistvenih zahtev bratovščine, jih paradna obleka še manj. namen obleka, ampak kar smo že enekrati označili, namreč s Frančiškom h Kristusu. Frančiškova mladina so, naj že nosijo posebno pripojeno obleko, ki jih spominja na mladega Frančiška in nežno Klarico, a 1 naj je ne nosijo. Sicer smo pa tudi v tem pogledu vse določali sporazumno z visokočastitim ljubljanskim ordinariatom. Prav v smislu cerkvenega zakonika. (Can. 703, § 3.)
Iz povedanega sledi, da je Frančiškova mladina stara verska orga-pzacija »chordigerorum". Njen namen je, ob pogledu na Frančiška ^hkati v sebi Kristusa. Ime »križar", »sestrica" ter slavnostna obleka, Vse to v bistvo bratovščine prav nič ne posega, pač pa dosego namena prej; Pospešuje, kakor ovira.	(Dalje prih.)
ANTON DE \VAAL - P. EVSTAHIJ:
Šote ra!
Zgodovinska povest iz prvih časov krščanstva.
Tako je sicer prejel na svoje vprašanje odgovor, ki je bil na videz Popolnoma miren in ni razodeval kake nezaupnosti; toda hromeč je °Pazil takoj pri prvih besedah svojega spremljevavca, da nikakor ne go-v°ri gladkega jezika priprostega ljudstva, kateremu vendar pripada po ^v°ji obleki. Nerodno vprašanje, ki ga je Ambrozij zastavil, in še bolj oroden odgovor na neko zvito vprašanje Krispinovo je potrdil slutnjo °v ^dh.kega s^ra^n*^a: sPoznal ie za gotovo, da je njegov spremljevalec
, Malopridnež! Kaj so mu storili kristjani, da se ne boji celo tega bajnega sredstva, da bi si prislužil nagrado, določeno za delatorje ali °Vadnike?!
k Zločin je treba preprečiti! Goljufu samemu pa eno zagosti, da jo •0 pomnil za vselej in da nikoli več ne bo poskušal kaj takega, in Krispin e šepal zadosti počasi, da je dobro premislil svoj bojni načrt.
, Ambrozij je postal ne malo slabe volje, ko je zvedel, da bosta oba-j. a Pač zadnja dospela k službi božji: šele včeraj izdano navodilo je na-^ vedalo shod za eno uro prej.
jj-i. Njegova nejevolja je rastja z vsakim trenotkom, ker je njegov spre-Vi|,eyavec, bolj len kakor polž, strašno počasi šepal in šepal; vse opra-0 bo pač že minulo, kadar prideta tja! hr Naposled sta dospela oba potnika tja, kamor sta bila namenjena; s amec je krenil na stransko pot, na desno od apijske ceste, pred svojim Pemljevavcem je zlezel skozi neko živo mejo, obstala sta pred vhodom pr e v°tline ali peščene jame, ki je bila docela skrita med drevjem in * erastla z grmičevjem.
Fossor ali po naše grobar, ki je tamkaj stal na straži, je vprašujoče pogledal pohabljenca, ko je videl tuj obraz; toda Krispie je smehljaje se pripomnil:
„Bodi brez skrbi, dober prijatelj je, priporočim ti ga celo tvoji posebni skrbi. Pomisli, iz posebne pobožnosti je šele snoči prišel semkaj od mesta Ancija.“
Kristjani so se med seboj imenovali „bratje“; kako bi mogel Ambrozij slutiti, da so pri medsebojnem razgovoru za vsako sumljivo znamenje preteče nevarnosti bili domenjeni gotovi znaki in izrazi, in da j® oznaka „dober prijatelj" vprav nasprotno pomenila?!
S prav takšno dobrodušnostjo je pohabljenec nadaljeval:
„Ker sem jaz truden, ga ti pelji, in sicer po najkrajši poti po lestvi zgoraj k skupščini bratov; med tem bom pa jaz namestu tebe tukaj stražil."
Med tem ko je bila prižgana smolnata plamenica, si je Ambrozij ogledal licer obeh mož. Pač je bilo v potezah nekaj, kar ga je znemir-jalo; toda še preden bi si o tem mogel biti na jasnem, je že odkorakal pred njim fossor v temne hodnike arenarija, in tako se je moral požuriti* da mu je sledil.
Če bi se bil zdaj vsaj z enim pogledom ozrl nazaj na pohabljenca, ki je gledal za njim z nasmeškom, s kakršnim lovec pogleda na divjačino* ko gre v razpete mreže, bi gotovo ne bil storil niti enega koraka dalje-
„Torej dobra Sotera, ta angel, je tista, ki jo hočeš ugonobiti!' j® govoril Krispin sam pri sebi. „Posvaril jo bom, naj dvakrat skrbno pazi nase. — Pravzaprav bi moral pohiteti za obema in potlej tega volka z fossorjevo pomočjo tako zagrebsti, da bi štirinajst dni več ne mogel pr®' makniti svojih kosti." Toda Krispin je uvidel, da se to pač ne spodobi* in tako se je pomiril z mislijo, da bo ovaduh vsekakor dobro uro in s® čez okrog taval, preden zopet najde izhod. Do tedaj bo pa vsa skupščina že davno spet v mestu in tako bo nesrečnežev načrt za danes vsekaK prekrižan.
Zadaj za svojim vodnikom, ki mu je z bakljo svetil, je prehodil Ambrozij najprej nekaj hodnikov arenarija; nato sta stopila obadva P° ozkih stopnicah navzdol v mrtvaško mesto.
Na tisti lestvi, ki je o njej govoril Krispin, se je prišlo v neko zgof' nje nadstropje cemeterija; verniki so bili zbrani v drugem, globlje le2®' čem nadstropju. Lestvica, do katere sta kmalu dospela obadva popot! nika, je bila ozka in trhla, in ko je Ambrozij zadaj za fossorjem stopa1 po njej kvišku, mu je nehote ušel vzklik: „Pri Jupitru! Kakšna kuf]a lestvica!" Kristjan, ki prisega pri bogovih! Zdaj je grobar brezdvojben spoznal značaj svojega spremljevavca.	,
Ko sta dospela na vrh, je prižgal Ambrozij svečo, ki jo je prines® s seboj, ob plamenici svojega spremljevavca, in zdaj sta šla naprej v nes ozko nizko cesto med grobovi. Na obeh straneh so se vrstile grobnic®* počivališča odraslih in otrok, ena zraven druge in tudi zgoraj druga na drugo; tu pa tam so bili tudi grobovi v votlinah, okrašeni s slikarijam * vsekani v rujavo kamenje; zdaj se je odcepila na desno, zdaj na le stranska ulica in se je zgubila — kdo bi mogel reči, kako daleč?! — n ep rodimo temino.	. j
Grobar je vedno hitreje korakal, za njim je stopal Amrbozij m je, vznemirjen po neki skriti slutnji, skušal zapomniti posamezne nap1-^ ali podobe na marmornatih grobnih pločah; tam, kjer se je pot zavila novo smer, si je v naglici na cestnih voglih naredil spoznavne zna* '
Končno'je menil, da čuje petje: cilj, strah vzbujajočega potovanja ®ora biti torej blizu.
Nenadoma pa je fossor zamahnil s svojo bakljo na desno in levo Pfoti stenam ozke ulice, da so iskre švignile na vse strani; — v nasledim trenotku je videl Ambrozij, kako je plamenica zletela navzdol v jteko brezdno, — in še preden je razumel, kaj naj to pomeni, je vodnik izginil.---—
Ujeti Ambrozij je potreboval nekaj trenotkov, da se je docela zardel svojega položaja; nato je pa izustil psovko in preklel grdega li-ika, ki ga je tako sramotno izdal in prevaral. Toda tukaj ni bilo možno ^ drugega premisliti, kakor le eno: najti pot nazaj k izhodu.
, S svojo lučjo v roki se je Ambrozij pravkar okrenil, kar je njegove .orake nenadoma zaustavilo petje, ki je prodiralo, kakor se je zdelo, kvi-iz onega brezdna. Ambrozij se je približal odprtini, vodnjakovi po-jtobni: nekaj sežnjev globoko je gorela tukaj na tleh baklja, ki jo je bil k>$sor vrgel doli. S svojim rdečim sojem je osvetljevala spodaj tudi ?robne kamene, ki so bili zloženi eden vrh drugega: tamkaj se torej ^ara raztezati še drugo, globlje ležeče nadstropje mrtvaškega mesta.
Petje je donelo primeroma še precej od blizu, v preprostih, rešenih in veličastnih napevih, pela sta zbora izmenoma, zdaj eden, zdaj
, Ambrozij se je sklonil nad odprtino in prisluškoval; razločno je usal besede:
»Adstiterunt regereges terrae et principes convenerunt in unum ad-ersus Dominum et adversus Christum ejus. Vzdigujejo se kralji zemlje i1 knezi se zbirajo skupaj zoper Gospoda in zoper njegovega Maziljenca... pl habitat in caelis, irridebit eos et Dominus subsannabit eos. On pa, r1 biva v nebesih, se jim smeje in Gospod jih zaničuje ... Dabo tibi gen-68 haereditatem tuam, et possessionem tuam terminos terrae. Dam ti a tvojo dediščino narode, in za tvojo posest pokrajine zemlje.“
1 Bile so besede iz druzega psalma, ki so jih peli tukaj, v zemeljski Sabini, sredi grobov, — kristjani, po postavi izobčeni in smrti posvečeni, po so imele te besede nekaj čudovito ginljivega; temu vtisu se tudi tri-,un ni mogel odtegniti. V nekaj stavkih zgoščena vsebina je izražala zgo-°vin0 Kristove Cerkve, ki je bila neomahljiva v veri na Gospoda: polna j Panja je v stiski najbolj krvavega preganjanja že gledala v duhu tisti skn. s.Vojega zmagoslavja, ki bo videl pri nogah Križanega veledržavo rim-Klh imperatorjev, da, daleč preko njenih mej, vesoljni zemeljski krog.
Kar je nenadoma potihnilo petje. Fossor je po ovinkih dospel med rane vernike ter jih obvestil o vsiljencu.
. Kmalu nato je videl Ambrozij, zroč preko roba lijaku podobne od-rmne navzdol, pri svitu na tleh goreče plamenice, kako je šlo spodaj v1^.0 število mož in žena; seveda je kmalu eden izmed mož pobral h0 ter jo vrgel v bližnji hodnik; toda male svetiljke, ki so jih mar-patei nosili, da bi mogli v temini videti pot, so mu omogočile, da je pgel njih število vsaj približno določiti: nekako petdeset oseb; sploh °§a spoznati pa ni bilo mogoče.
Rilski
Precej med poslednjimi sta prišli v medsebojnem pogovoru dve
Prosim te“, je rekla ena od obeh z mladostnim glasom, dočim lekaj trenotkov
sladt sPremlievavko ...	. .
i uKa Lucina. Neki notranji čut mi pravi, da je bila to zadnja služba
’ 55*- A	IC ,	1 tAViCl tild UU KJ XJ	UliaU^OUillU gAdOVAAAA, UUVI1U
za nekaj trenotkov obstala vprav pod tisto odprtino in prijela za roko °j° spremljevavko, „prosim te, Spominjaj se me v svojih molitvah,
b,
°%> ki sem se je mogla udeležiti."
Ali ni to glas, ki je znan Ambroziju? Pripognil se je, kolikor je mogel, in je napeto pozorno prisluškoval. „Kako vendar govoriš, ljubo dete“, ji je odvrnila starejša. „Pač moramo zdaj vsak dan mi vsi bul pripravljeni na klic k mučeništvu, in jaz vem, moja sladka Sotera, kako neomahljivo boš ti izpovedala ime Jezusovo. Toda v globokem zatišju svoje palače onkraj Tibere uideš očem cesarskih ovaduhov."
„Kako se hočem zahvaliti svojemu božanskemu ženinu", ji je odvrnila Sotčra, „če bi me hotel za svatovščino okrasiti z vencem rdečin rož in z rubini mučeništva!"
Naslednjih mladenkinih besed ni mogel Ambrozij nič več razumeti ker sta obedve gospe nadaljevali svojo pot. Toda zdaj se je vsaj osebno prepričal, da je Sotera kristjana. —
P. ANGELIK:
Tretji red po duhu sv. Frančiška Asiškega-
T7' rščanski vzor popolnosti je tako mnogostranski, da ga noben člOj |A vek ne more povsem uresničiti. Le Kristus je to mogel, ker Pat I X ni bil samo človek, ampak Bog-človek. Le on je mogel vse P0" polnosti sorazmerno v sebi Združiti, vsak drug človek se pa mora zadovoljiti s tem, da skuša ujedstviti po svojih močeh eno ali drugo lastno? božjega Zveličarja. Zato so naši svetniki tako različni med seboj, čeprav s° imeli eno in isto voljo hrepenenja po popolnosti. Zato je tudi duh kat0 liških redov tako različen, ker imajo vsi posamezni redovi dolžno^ udejstvovali onega duha, ki ga jim je bil predpisal njih redovni ustano'1* telj. Duh benediktinskega reda je povsem drugi, kakor duh jezuitskega
reda, duh trapistov povsem različen od duha usmiljenih bratov. Kakšen Frančiška in njegovih ustanov? V čem je skrivnost, d
pa je duh sv. --------™------j~&---- --------- . ---- j- ....■ ---	^
sv. Frančišek še dandanes vleče nase oči vernega in nevernega svei • Kakšnega duha si torej morajo osvojiti otroci sv. Frančiška, udje n]e govega III. reda?
To vprašanje je posebno dandanes temeljne važnosti. Toda _odg^ vor ni lahek. Sicer se strinjajo vsi, da je edina pot, po kateri tretjere niki morejo najti pravega duha III. reda, pot, ki jo predpisuje paJPe2 Benedikt XV.: „Pogledajo naj življenje svojega očeta", t. j .sv. Frančišk • Če pa hočemo natančneje o tem kaj zvedeti, tedaj dobimo različen 0 . govor, kakor ima pač kdo pred očmi življenjske vzore Frančiškove a pa način, kako jih je izpeljal.	_ :
Prva pot se nam zdi boljša in bolj stvarna. Zato vprašujemo: „K • je hotel pravzaprav sv. Frančišek? Kateri so bili njegovi vzori? varja nam on sam v svoji oporoki rekoč: „N a j v i š j i mi je r» odel, da imam živeti po načinu sv. evangelij a.“ j je sv. Frančišek v prvem in zadnjem poglavju svojega vodila za prva r .j naročal: „Vodilo in življenje manjših bratov je to, namreč spolnjen sveti evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa?" Sv. Frančišek je to j-umel bistveno kot življenje po zgledu njega, ki tvori središče evangehJ Njemu Bogu-človeku naj bi postali podobni, kolikor največ rn°z a Hojo za Kristusom je smatral kot od Boga s a me». g razodeto mu življenjsko nalogo zase in za s v o 1 učence in učenke. Da so sv. Frančiška tako umevali že spoče ;
nam kaže knjiga o sličnostih sv. Frančiška s Kristusom, ki je y ^i-
14. stoletju. In to pojmovanje potrjuje tudi cerkev še dandanes.
tajni okrožnici 1. 1921 opominja papež Benedikt XV. vse člane III. reda: »Kar namreč pravi sv. Pavel:	posnemajte mene,
ka.kor tudi jaz Kristusa (1 Kor. 11, 1), isto sme po pra-vici o sebi trditi Frančišek, ki je posnemajoč J e -z u s a Krdstusa med vsemi postal njegova najnatančnejša slika in podoba.“ Iz povedanega je razvidno, katere so čednosti, v katerih bi se moral odlikovati vsak ud III. reda. Pa o tam drugič več.
P GVIDO:
Bogočastje v družini.
Mati
svečenica.
ena — mati je srce družine. Kakor izliva srce življenjski sok krvi m po žilah v vse ude in daje telesu vedno svežo življenjsko moč in
življenjsko toploto, tako mora tudi žena — mati iz polnosti svojega lastnega srca črpati življenjsko moč in toploto za moža in za otroke. To Pa more le tedaj, ako živi sama v ljubezni božji, ako napoljnjuje njeno dušo strah božji. Mož stopa dan za dnevom v življenje, polno bojev, predvsem stremi za tem, da prisluži sebi in svojim vsakdanji kruh. ^ato ne more toliko storiti za duševno-verski razvoj družinskega življenja. To nalogo mora dovrševati žena, in dovršila jo bo, če je globoko yerna.
Da bo žena — mati mogla vršiti v družini svojo **v e č e n i š k o službo, si mora urediti svoje razmerje aomožain do otrok.
Žena mora biti možu angel tolažbe. Kadar pride mož utrujen do-n?°v, strt od marsikaterega neuspeha, mogoče užaljen vsled trdega, krilnega ravnanja, mu mora žena z ljubeznijo in umevanjem vlivati olje v skelečo rano. Kako veliko moč ima nad moževim srcem nežnost njegove žene! Razburjenost se poleže, gube na čelu, ostre poteze na obrazu lzginejo.
Znameniti Amerikanec Franklin je opazoval z svoje pisarne preprostega delavca na neki novi stavbi, ki je bil izredno vedno Židane vo-j®- Pa ga nekoč prosi, naj mu izda skrivnost svoje sreče. „Prav rad,“ °dgovori delavec. »Skrivnost moje sreče je moja dobra žena. Ko grem Jutraj na delo, mi da na pot vedno lepo besedo. Delo mi je potem dva-^rat lahko. Ko pridem opoldne in zvečer domov, je jed že pripravljena, kromna, toda okusna. Žena je vedno točna. In otroci mi polni veselja pritečejo naproti. Tako sedimo zvečer združeni v ljubezni, se pogovarjamo in kramljamo. Nato opravimo skupno večerno molitev ter se po-air>o, spremljani od božjega varstva k počitku. To je moja skrivnost."
Kaj takega zmore le resnična, globoka ljubezen, ki se veseli, če ^re in da more druge osrečiti.
• , Žena mora biti možu angel varuh. Katoliška žena mora v luči vere skati neumrjočo dušo svojega moža. To je najlepše udejstvovanje za-oriske ljubezni, ki se trudi, da bi svojega zakonskega druga naredila oijšega, njegovo dušo požlahtnila, posvetila in jo varno k Bogu pripe-Jala. Marsikatera žena je svojemu možu postala angel, ki ga varuje za-1(>d, utrjuje v dobrem in v zvestobi do Boga. Najboljša dota žene je P°božno srce.
v Ta angelska služba pa je nemogoča brez žrtev. Ljubezni si brez tev ne moremo misliti, zlasti ne v srcu žene. Ljubezen je že po naravi
kronana s trnjevo krono trpljenja. Največje svečeništvo žene je žrtev. Zato je Bog ustvaril ženi srce, pripravljeno za žrtve. Celo v najbolj mirnem zakonu štejejo leta žene dvojno. Saj mora žena, ki podpira tri vogle hiše, kakor pravi pregovor, največ nositi. In kdor ne gre k poročnemu oltarju, kakor da bi šel k žrtveniku, bo v zakonu težko našel svojo srečo. Zato naj vsaka katoliška žena, posebej še tretjerednica pomisli, da je bila njena zakonska zveza sklenjena pred oltarjem, kjer se v malem grobu nahajajo ostanki svetnikov, torej pred oltarjem mučencev. In na oltarju je stal križ, in s trnjem kronani Odrešenik, mož bolečin, je gledal vsaki ženi v srce in oko, ko je ob uri poroke z mirtinim vencem neveste stala pred njim. Vse to opozarja na resnico, da so tudi' poročne rože prepletene s trnjem. Krščanske žene! V vaš poročni dan, v vaše življenje je križ razlil svoje sence. Ljubezen, ki jo občudujemo na gori Kalvariji, naj vas spremlja na križevem potu življenja. Saj vemo, v senci križa cvete roža sreče.
V družini naj vlada žena — mati z ljubeznijo, ki je odsvit božje ljubezni. Prava in modra žena je v hiši služabnica svojega moža, v svojem srcu pa je kraljica, kraljica ljubezni. Tako si pridobi žena blagodejen vpliv na svojega moža in ga končno le vodi po svoji volji.
Katoliška mati se mora vedno zavedati, kaj je svojim otrokom.
Mati! Kadar vzameš svojega otroka v naročje, in gledaš v njegovo čisto, nedolžno oko, in kadar vzameš majhno ročico svojega otroka v svojo roko — si lahko misliš: „Ta moj ljubljenec bo v nebesih deležen večne blaženosti, večnega veselja v naročju božjem, bo z njegovimi angeli pel Stvarniku vesoljstva trikratni slavospev." Prav imaš, mati, še tako misliš; a nikar ne pozabi dolžnosti, ki jih imaš do svojega otroka-V tem malem bitju, ki tiho in nemo leži v zibelki, so skrite čudovite moči. Še spe v njem; a so kali, ki silijo k prebujenju, da rastejo in se razvijejo.
Otrok ima razum, ki je ustvarjen za resnico, ima srce, ki je ustvarjeno za ljubezen, ima prosto voljo, ki je ustvarjena za boj in zmago, za junaštvo žrtev in dolžnosti. Vse te zmožnosti mora mati, kot svečenica-razvijati.
Otrok išče resnico. Prva pametna beseda, ki naj se je otrok za imenom očeta in matere navadi, bodi molitev. Materina roka, materina beseda polagoma dviga zastor, ki otroku zakriva skrivnosti božje ljlJ; bežni. Svojemu ljubljencu pripoveduje o božjemu Detetu, o presveti Materi Božji, o angelu varuhu in ga korak za korakom vodi v nadnaravni svet vere.
Z duhom vred izobražuje dobra, krščanska mati tudi srce otroka-Ve, da počivajo vsled podedovanega greha tudi slabe kali v otrokovern srcu. Zato zadržuje divjo rast. Reže iz duše, kar je slabega, goji, kar je dobrega. S tem pa vzgaja otroku vest. Človek brez vesti ne velja nic-Zato naj mati vcepi že v nežno otrokovo srce: strah božji, sovraštvo do greha, stud do vsega, kar je nizkega, neodkritosrčnega, podlega. Mati na] uči otroka že v najbolj nežnih letih odpovedi; zakaj brez samoodpovedi ni ne krščanskega življenja, ne prave zadovoljnosti.
To je matere prva in najlepša predpravica, dušnopastirska služba-ki ji nalaga dolžnost, da vodi mlade duše k Cerkvi, ki jih krepča za b°J življenja. Da, materna roka polaga v dušo otroka temelje za celo njegovo prihodnost. In kar je bilo v otroški dobi utemeljeno, ostane.
Matere, zavedajte se svoje svečeniške sužbe v družini!
p- KR1Z0ST0M:
Indija v temi.
|V Taše sestre imajo v Indiji 24 postojank. Priznati jim moramo, da | \ ^ store nedopovedljivo mnogo za razširjanje sv. vere; lahko re-* i čem, da se nadčloveško trudijo, vendar so uspehi razmeroma J^ajhni. Silno počasi se odpira v skrivnosti praznoverja zatopljena indijska duša Kristusovemu evangeliju. Poleg molitve je krščanska karitas edino sredstvo, ki se ga morejo sestre pri svojem apostolskem delu Posluževati.
Ogromni bik v tanjorskem templju.
^ _ Zadnja postojanka, ki so jo naše sestre v Indiji zavzele je mesto . anjore. Ustanovile so sirotišnico in zavetišče. Službo božjo opravlja 'Oozemski pater, ki krščuje dan za dnem novodošle sirote. To je mlado ®e>ne kristjanov, (vseh kristjanov je 3000) to je majhna čreda, ki je v uoi, vse ostalo mesto pa je zavito v črno temo poganstva.
Stopimo za nekaj minut v to starodavno kraljevo prestolico! Ceste s° široke, obdane od nizkih hiš, ki imajo vsaka svojo majhno verando,
kar da hišam prav ljubko obliko. Indijci se prav radi mude na teh verandah, tu spe ali počivajo v nepremičnem stanju, dočim na cesti deca kriči in skače. Skoro pri vsakem koraku naletimo na napol razpadle stebriče in kamenite sohe, priče nekdanjega sijaja.
Po ulicah pa se pretaka čudovito pestro življenje — pristno indsko pomešano z evropskim.
Stara kraljeva palača ima podobo silne trdnjave, pa je pogrnjena v pravljični svet skrivnosti in groze.
Mesto Tanjore je bilo rezidenca kraljev do Rojakaja I., ki je zgradi slavni tanjorki tempelj. Kraljeva palača sestoji skoroda iz samih hodni' kov; iz enega se zgubimo do širokega prostora, ki se imenuje prestolna dvorana ali dvorana pravice. Razume se, da to ni dvorana v našem p°' menu, ker je brez strehe in brez sten. Široke stopnjice vodijo do trona, ki je pokrit z baldahinom na rdečih lesenih stebrih, ki so bogato okrašeni z raznobarvnimi slikami; med barvami prevladuje seveda zlato-Ozadje trona krasijo slike kraljev raznih dinastij.
V steni na levi je majhno, z mogočnim omrežjem zastrto oko0’ za katerim je prisostvovala kraljica raznim slavnostnim kraljevim sejam-
Ta prestolna dvorana je kraj, okrog katerega se vrste mnogošte-v'lne žlostne in krute legende. Na levi strani trona vodijo vrata v podzemeljske ječe, ki obstoje iz samih brezkončnih hodnikov, okrašenih u in tam z grozečimi slikami maščevalnih bogov.
Palača ima tudi svojo lastno pagodo, ki je okrašena z zelo visokim, jjenavadno izklesanim stolpom. Tudi pod pagodo je več prostorov od katerih se odcepijo na vse strani hodniki, vodeči v druge pagode.
V Tanjori pa je še drugo svetišče, posvečeno bogu Brihadhvare, K' je znamenito zlasti radi svoje ogromnosti.
. Velikanski vol, ki stoluje v središču templja, je morda najizrazi-*ejši arhitektonski eksemplar v celi srednji Indiji. Izročilo zagotavlja, 03 ta vol raste in Indijci o tem niti malo ne dvomijo.
Skupina sirot v tanjorski sirotišnici.
Il^nstva, navadno z režečimi ustmi. Verniki opravljajo tu daritve
ki predstavljajo razna z
Notranjost templja sestoji iz samih kipov, nstva, navadno z režečimi usl rezštevilnimi pripogibi.
. V Tanjori je kruh misijonarjev trd; uspehi velikega truda so , Alaini. Ura pravega apostolstva še ni bila — pa bo prišla tudi za Inc . °drešilna ura. Priča
mi-Indijce
za to sta nam krščanska' ljubezen in molitev, ki z.. občudovanjem zremo na ondotnih Frančiškankah Misijonarkah
P- ROMAN:
V zavetju.
(Drugi del povesti „Na potih brezdomca".)
Ij laž je v jutro zarana vstal in šel k maši. V stolnico. Zato, ker je imel tam spomine na patra Evgena, na ono silno doživetje visoko na stolpu. Zato, ker se je tam dalo tako lepo moliti, cerkev je bila bi] Zl?erna’ s svojimi visokimi oboki, s svojimi ostro napetimi loki, in je a še tako tiha, mirna, s svojo barvito svetlobo in mehkim Somrakom, h , Pokleknil je in začel razmišljati, kaj mu prinese bližnja bodočnost. 10 v tovarni, novo stanovanje, p. Evgen — videl je, da postaja raz-
tresen in se je zopet zbral. O Bog, vodi me, da se razgledam in razumenr kaj hočeš od mene. Glej, mlad sem, ne vem kako bi, moje spoznanje je kakor moja leta.
Naenkrat je začutil na sebi pogled. Obrnil se je in uzrl vitko žensko postavo stati v poltemi, za stebrom. Odmaknil je svoj pogled in se ponovno zamislil. Z močno voljo je prosil luči, prosil jasnosti. Postava v poltemi se je zganila. Maša je minila, ura je odbila pol sedmo. Hitri*1 korakov je odšel iz cerkve, po ozkih prečnih ulicah, ostankih nekdanje!?3 Kolna. Vsako staro mesto pozna take ozke ulice v središču, kjer vežejo široke nove ulice med seboj. Srečaval je vse mogoče ljudi, ponajv^ delavce in delavke in male obrtnike, ki so zgodaj začenjali s svojini delom. Zelo zamišljen ni opazil, da ves čas hodi nekdo za njim, nekako boječe, drobnih korakov.
V	hotelu se je nemudoma preoblekel v preprosto obleko za delavne dni in že hotel iti v spodnje prostore, da ondi zaužije skromen zajutrefc kar pride vratar in mu naznani, da neka oseba želi z njim govoriti.
Blaž je nad vse začuden. Kdo le bi mogel govoriti z njim. Naposled mu pride na misel, da utegne biti kdo od družine, kjer je včeraj isk® stanovanje in pustil ondi naslov.
Mirno si obleče še površnik in gre nekoliko hitrih korakov p° hodniku. Naenkrat mu noga zastane — mar ni to Greta Tauroch. Mestne oblečena, z nekim prosojnim odsevom Greti lastne elegance, ki je b»a istočasno zmes dekliške preprostosti in osebne ljubkosti.
V	zadregi je. Ne ve, ali naj jo sprejme v sobi ali ne, zopet začun pomanjkljivost svoje olike, ki točno predpisuje kaj je primerno in kaj neprimerno.
Toda za to razmišljanje nima časa. Že ga pozdravi Greta. Topkj’ prisrčno, kakor brata, ki je za dalj časa odšel, ne, več je v teh besedah v tem pogledu, v teh malih, drobnih dekliških rokah, ki se prožijo pozdrav.
Greta ne vprašuje dosti, temveč enostavno reče, ali nimaš sobe 21-Vratar mi je tako rekel. Pojdiva v sobo. Imam Ti veliko povedati.
Blaž opazi, da ga Greta tika. Toplo ga spreleti ljubeča misel, nehoh čuti, kako vstaja v njem hrepenenje po oni domačnosti, kjer je ta otr° doma.
V	sobi se vsede Greta na majhen stolček, ki je nižji od njegove^-Prepozno je to opazil. Greti pa je to povšeč, z urno kretnjo je pomakn1' Blažev stol bližje k svojemu in pričela žuboreti o domu, o Mariji, o * net, o očetu, ki ga pogreša in o sebi.
Ko so tako padale besede ena za drugo, je Blaž opazil vlažen sij®}
^nih nftp.h. in slišal, kakn ii trpnpfa tila s nrl hnlp^in linhpzni.
v njenih očeh, in slišal, kako ji trepeta glas od bolečin ljubezni, uslišana.
Naenkrat začuti na svoji roki poljub in poleg poljuba solze, ki dr5 Greti preko lic.	a
Blaž je ves v zadregi. Hitro vstane in skoro trdo reče: »Gospodič Greta, kaj utegnejo misliti o Vas.*'
,Ah, kaj jaz vem! Jaz vem le to, da sem prišla radi Tebe Y1rnejt^’
da Te vidim, da govorim s teboj. Seveda doma tega nisem rekla-hočem imeti jasnost, jaz ne strpim tega več.“
Greta je bleda in vsa v nedolžni lepoti prve ljubezni stoji pred n]11 ^ Blaž ne ve, kaj govori, kaj misli, ves je prevzet od trenotka. *• gonsko čuti, da je ta hip odločilen za vse življenje.
Z bliskovito naglico se pode slika za sliko pred dušnimi očmi. Vidi sladkost družinskega življenja, čuti v sebi opojnost ljubezni mlade žene, °kok, strahotno blizu je vse to, da kri trepeta v žilah.
Vidi pred seboj mogočen dom, vidi in čuti, kako volja do vsegp tega raste v njem. Bližje in bližje je ta beseda: da.
Pred njim Greta. Krasno lice obdajajo lepi lasje in oči, ki prosijo, teko zelo prosijo, ker tako zelo ljubijo.
Spomin na stolnico mu stopi pred oči. Dom. Visoko v stolpu. P. kvgen — in njegove besede.
In njegova pot s Taurochovine. Pesem župnika v mraku — pesem 0 uri. Moj Bog, kako je vse to daleč! In zatem „Hoja za Kristusom" Prvo poglavje.
Blažu drse po čelu potne kapljice in kakor brez moči se domisli, aa je nekoč podobne trenutke že doživljal: pred Marijo.
Kakor, da ga je kdo z bičem udaril — se krčevito oprime podboja “Uri, sklone se in poljubi Greto na čelo in reče, ne, dahne —: „ne smem Greta — ah, kako težko!" in že omahne skozi vrata.
Greta pade v nemem joku na kolena.
Blaž drvi po cesti, kakor da mora uiti lastnim mislim. In te so hitrejše nego blisk na nebu, še bolj se pode in silijo vanj.
Kako si krut. Kam sploh misliš. Ti in samostan ... Za seboj, poleg sebe, prav tesno, čuje grohot, umazan, nizek, podel. In takoj zatem v vsej naglici hoje začuti tik ob sebi sladki vonj Gretin. Vonj njenih las, nje-jtega lica, njene obleke. Blaž drvi, kakor obseden. Na vogalu ga prime trda roka, prav zadnji hip, zakaj samo korak še in postal bi žrtev °gromnega tovornega avtomobila. Kakor v snu čuje trde besede stražnika, ki ga je pravkar rešil smrti. Pa je vse tako daleč od njega, da le nekako iz navade reče svoj „Danke“ — „Hvala“ in znova izgine v šumu Velemesta.
Pet minut do osme! Hiteti mora, da pride pravočasno v tovarno, "rvi dan ne sme zamuditi. Kontrolna ura in tisti pogledi paznikov — vse t° naš Blaž že pozna. Sedaj je njegova hoja malone tek.
Točno ob osmih je v tovarni. Tam dobi prvič svoj žig v izkaznico 111 par hipov nato je že pri stroju.
S silnim naporom volje odtrga svoje misli od Grete iz njenih s°lznih lic in še njenih sladkih, otroško dobrih besed. Ne sme. Sedaj je Pte stroju in mora, mora. Sedaj je sam del stroja, ki ne sme čutiti.
Posreči se mu, da misli postanejo mirne in se zlijejo v celotno s*iko dvorane, kjer dela mej drugimi. Okoli dvajset delavcev je. Sami r^sni možje. Zdi se mu, da je najmlajši med njimi. Ta poleg njega je Bdeti prijazen, toda molčeč. Bog sam vedi, ali sam iz sebe ali primoran, ^tež ve, kako so včasih pazniki strupeni in kako iščejo malenkosti, ^ato tudi on molči in se trudi, da nič ne misli. Prav nič. Skoro si želi, aa bi bil kakor ta stroj pred njim. Nič ne čuti, ne pozna hrepenenja, 5amo pesem dela pozna, in tako pokorno služi in se pusti obračati, uslu-Zen vsakemu gibu njegove dlani.
, Tekom dopoldneva pride delovodja oddelka tudi k Blažu, dobro-kptno ga vpraša, kako mu ugaja in ga pohvali za izvršeno delo. Deske, .1 so šle skozi Blaževo roko, so bile izredno natančno obdelane, takoj J,e »pazilo vešče oko, da je mož vajen stroja in še, da ima v rokah oni UG ki se priučiti ne da, ker je prirojen.
Sirena zatuli 12. uro. Dvanajst kratkih hripavih krikov. Pri dva-^jstem stroji obstoje. Blaž hiti z drugimi proti izhodu, zakaj mudi se
mu in dvojna skrb ga navdaja. Greta in kako naj bi z njo in še manjša* pa tudi nadležna skrb: stanovanje.
Kmalu je pri oni hiši, kjer se je že včeraj oglasil. Še enkrat si ogleda obleko, predno pozvoni in sklene, da se opraviči, da prihaja od dela. Domisli si, da so ga že včeraj tako dvomeče gledali, da je danes torej še manj upanja.
Služkinja odpre.
„Ali je gospodična doma?"
„Da, prosim izvolite. Takoj pride."
Blaž si ogleduje predsobo, lično urejeno. Nekoliko ozko in vendar z dihom tiste urejenosti, ki daje takemu stanovanju pečat nežne skrbi in negovanja.	(Dalje prihodnjič.)
P. ANGELIK:
Izrabi zlo sebi v prid.
~\ fT nogo, premnogo zla in nezadovoljnosti na svetu prihaja od tod, \ /I ker toliko ljudi ne mara biti to, kar so in kar bodo bržkone -LV_L morali ostati. Tu nimam pred očmi socialne gmotne bede, v kateri se kdo nahaja, glede te se naj vsakdo trudi po možnosti in s pravičnimi sredstvi isto izboljšati in kdorkoli pri tem komu pomaga stori v resnici dobro delo. Pa tu hočem govoriti o dejstvu, da so nešteti nezadovoljni s svojo življensko nalogo, nešteti iz vseh stanov in poklicev-Hlapec bi bil rad gospodar in gospodar zopet ni zadovoljen in bi rad bij kaj več, ali kaj drugega. Za premnoge bi bilo v resnici dobro, če bi mog'1 menjati svoj zgrešeni poklic, toda za pretežno večino vseh teh nezadovoljnih je in ostane najvišja življenjska modrost, da se nauče izrabit1 zlo ali nesrečo v kateri živijo v svoj prid.
Toda kako naj to storim? Čisto lahko je to. Pri vsakem svojem delu se spominjaj, da je božja previdnost službe in delo razdelila in da je vsako zvesto in vestno izvršeno delo, ki ga človek opravi iz ljubezni do Boga in v blagor bližnjega delo bogoslužja. Delo mora biti različno razdeljeno, ker so tudi potrebe različne. Popolne enakosti dela na svetu ni mogoče doseči, gotovo pa je, da so vsi, ki delajo zvesto in pošteno, enako spoštovanja vredni. Minister ali cestni pometač, oba opravljata delo, različno delo, pa vendar oba opravljata enako bogoslužje, če .1® vestno vršita svojo dolžnost. Delokrog poveljnika ladje je morje, neizmerno velika posoda vode, katere robovi so posamezni deli zemlj®-Toda škaf z vodo pred katerim od jutra do večera stoji pridna perica ni pred Bogom nič manj vreden delokrog. Kmet seje seme v zemeljske brazde, ki učitelj polaga semena v otroške duše, Bog bo obema dejal-Pridi dobri in zvesti hlapec, ako le vestno vršita svojo službo. Sodnik zatira in se bori proti moraličnemu, nravnemu zlu, zdravnik uničuj® škodljive bolezenske kali v človeku in cestni pometač odstranjuje s cest smeti, ki so jih povzročili ljudje, ali ne zaslužijo vsi trije enako spoštovanje in čast, ako le vrše vestno svoje delo?
Služba- in delo je pač različno. Vsakdo naj bi vršil svoje delo kot božji in človeški uslužbenec in naj bi spoštoval delo svojega bližnjeg3 brez ozira na to, ali je višji ali nižji od njega. Pred Bogom vse te razlik® med višjimi in nižjimi nič ne veljajo. Čisto vseeno je, ali kak človek spada v tisto vrsto ljudi, ki imajo predsobo ali pa je nimajo, ni pa vse' eno koliko vestnosti kaže v svojem delu in kako istega izvršuje.
Po tej vestnosti našega dela na zemlji se bo ravnala velikost našiti j-a$lug prj Bogu v nebesih. Kdor je tu doli pokazal, da je zvest v malem, 0 tam gori čez veliko postavljen. V čem bo to „veliko“ obstojalo, tega j\e moremo vedeti. Gotovo pa je, da bo to božje povišanje, če smemo ra-ta zemeljski izraz, obsegalo poleg gledanja božjega tudi vso našo hženost v nebesih.
Mi ljudje pogosto hrepenimo po velikopoteznosti v našem življenj11, Pa to je dano le neznatnemu številu ljudi. Je pa tudi velikopoteznost malem, ki obstoji v brezpogojni in trajni zvestobi tudi do najbolj ne-matnih in najmanj uvaževanih dolžnosti, ki nam jih nalaga delo in
P- ROMAN:
^rincezinja Elizabeta se poroči s knezom Ludvikom. Kako je Beli cvet živel v sv. zakonu.
iv.
I j ilo je v letu Gospodovem 1221, ko se je knez Ludovik vrnil z ne-kega manjšega vojnega pohoda in tedaj je napovedal bližnjo po-roko s princezinjo ogersko Elizabeto.
]j , Grdo oberkovanje se na dvoru spremeni v prečudno prijaznost in JJmeznivogt. Beli cvet se vsemu temu le smehlja. Zakaj komaj štiri-fr)lsdetna je že morala izkusiti bridko varljivost sveta in se za to ne
j, Na gradu Wartburg se še isto leto vrši v vsem sijaju poroka. Grofi J*ski, grofi turingijski, vitezi, plemiči slavnih imen so prihiteli, da v. mladega kneza in njegov Beli cvet — novo kneginjo turingijsko. let pa- ^as* se vrae Prekrasne viteške igre. Ludovik je tedaj dosegel 22 °> Elizabeta je dopolnila štirinajsto.
tud' ^re^a dveh> ki sta v Bogu in v ljubezni eno, je nepopisna. Tako Sreča Elizabetke in Ludovika. Drug do drugega polna nežnosti in obzirnosti in pozorne ljubezni — kdo naj opiše to sladko sobar ^?ez Ludovik je lep po postavi, krepak in svež, v lice cvetoče ^ v.e in to lice obkrožajo dolgi svetli lasje. Hoja njegova je plehka ;n dostojna, njegov glas prikupljiv. Elizabetka je vitkega stasa, aetka in ima temne lase in globoke temne oči. tei Ali vsa ta lepota je le kakor odsev notranjega bogastva; kakor žar-’ ki se prikrade skozi oči, ki so okna duše, na čelo, na telo. v , Četudi vezana po zakonu, je vendar ohranila Elizabeta vso prostost °t>rih delih in celo v strogem zatajevanju same sebe.
v.. Cesto ponoči, ko je knez njen soprog že snival, je Beli cvet vstal UhcJ‘ ■	........ .............. ■	■■
•‘jene *hoUt,
..Ker je kneginja se na zunaj oblači v dragocene tkanine, in po te-PoJ1 ^egi> vpleta v svoje lepe temne lase, svilnate trakove in diademčke.
1? blestečo zunanjo obleko pa je odeta v ostro spokorno odelo.
°$tr loda na njenem obrazu ni nikoli trdih potez, nikoli niso te oči e> četudi mogoče trudne od prečute noči. Vsa je radostna, vsa pri-
Uj J°ti noči in molil, kleče na trdih tleh za zvestobo v dobrem. Če pa ^ soproga dalj časa ni bilo doma, je neredko prečula celo noč v
Ker
pravljena udeležiti se tudi najsijajnejših dvornih prireditev in tudi kot kneginja še vedno rada pleše.
Za temi zunanjimi stvarmi pa klije in cvete čisto posebno življenje najvdanejše, neskončno zveste ljubezni do Jezusa.
Večkrat je rekla onim, ki so hoteli videti svetost v trdem, mrkeij1 obrazu: „Tako se drže, kakor bi hoteli Boga strašiti. Bogu se mora dati kar se mu da, z veseljem in radostjo.**
Dvorna miza je nudila izbrana jedila. In vendar Elizabeta večkrat vstane lačna od mize. Vse pa je znala odeti v tako ljubeznivo zunanja obliko, da niti eden od dvorjanikov in dvorjanic tega ni opazil.

Beli cvet moli v tihoti noči.
Neizrečeno je ljubila tudi uboštvo in sploh uboge. Pa ne niord® samo iz rahločutnega srca, temveč veliko bolj zato, ker je imela Pr®.j očmi gospoda Jezusa, ki se je zaradi nas ponižal, ki je zapustil svoj b° prestol in si izvolil uboštvo na tem svetu, da bi nas obogatil.	j
Tudi ona je hotela zavoljo Njega spoznati uboštvo in ljubiti u~t0tje in nizke. Kako se je gospa Elizabeta v tem ravnala, govori prihodi poglavje.
VPRAŠALNI KOTIČEK
122222Z2
ANGELIK:
.	1. Katere dni razen adventa in posta se daruje sv. maša v vijolični
"Meki? _ s. E.
:	Vijolična barva kot simbol (znamenje) ponižnosti in spokornosti
*,lkazana v adventu in postu od prve predpepelnične nedelje do ase na veliko soboto; na vigilije (dnevi pred večjimi prazniki) razen
*	vigilijo pred praznikom Razglašenja (sv. Trije kralji) in Vnebohoda 2°sP°da in pred binkoštmi; kvaterne dni (razen v binkoštni osmini); ^ Prošnje in spokorne procesije; in slednjič tudi kedarkoli kak duhovnik trJje votivno mašo o trpljenju Gospodovem, ali za kakeršnokoli po-
*	2. Kakšni odpustki so zvezani s takozvanimi Gregorijanskimi ma-84mi? __ j T
»D uV°^e ™e imai° te ma§e po sv. Gregorju I. (t 1. 604), ki je kot Tat benediktinskega samostana sv. Andreja v Rimu dal za rajnega me-ya. dusta maševati 30 zaporednih sv. maš in ga s tem rešil iz vic. Od 0?aJ se je pobožnost začela širiti v katoliški cerkvi. Sv. kongregacija za pustke je dne 15. marca 1884 potrdila, da je zaupanje vernikov v gre-riianske maše za kako verno dušo pobožno in pamteno in da je ta jv ac*a v cerkvi odobrena. Opira se to zaupanje ne samo na milosti • ttiaše same, ampak posebno še na priprošnjo in posredovanje sv. pa-a Gregorja I. Velikega. Vendar pa je ista sv. kongregacija dne 24. av-°^Pu	*lldi iz^avila’ s ^em’ mašarni ni zvezan noben popolni
Ali se za kakega rajnega lahko večkrat darujejo takozvane Gre-Wf|Janske maše? — S. E.
^®veda se lahko. Zmotno bi namreč bilo misliti, da so gregorijan-w®aše nezmotljivo sredstvo za takojšno oprostitev duše iz vic. Končno le K ^ Pr4 vse^ takih stvareh odločuje, kar se tiče takojšnega učinka, °zja modrost, pravičnost, moč in dobrota.
t„j. Mali oficij se v raznih nemških prestavah razlikuje med seboj, e1al S*0venska prestava ni popolna, dočim je latinsko besedilo povsod Vpij Ali dobi ta molitev s cerkvenim dovoljenjem natisa svojo pravo •lavo? __ s. s.
teik ^a' ^ odpustki obdarovane molitve je dovoljeno moliti v vsakem ^ie M ie Prestava točna. Za točnost prestave pa zadostuje dovolje-je jS*°fa tistega kraja, kjer je dotični jezik domač jezik. Razumljivo pa tr^3 Se prestave sem ter tje med seboj razlikujejo, ker je pri prevodih a gledati na točnost prestave in na duha dotičnega jezika.
Francoska la j iška šola in duhovniški
poklici.
Ob priliki petdesetletnice odkar je bila na Francoskem vpeljana la-jiška šola so katoličani napravili zanimivo anketo v koliko vpliva laji-ška šola na duhovniške poklice. Preiskava se je vršila pri 21 bogoslovcih škofije Contances. Deset od teh je obiskovalo katoliške šole, čeprav znaša število otrok na katoliških šolah komaj 10% v primeri z otroci, ki so obiskovali državne lajiške šole. Od 11 ostalih bogoslovcev, ki so obiskovali lajiške šole so štirje izjavili, da niso v šoli čutili nikakega kvarnega vpliva z ozirom na svoj poklic. Ostalih sedem pa je odgovorilo takole: 1. Kvarno je na moj poklic vplivalo posmehovanje tovarišev in nasprotovanje uč?telja proti mojemu vstopu v semenišče. — 2. — Učitelj se ni naravnost upiral mojemu poklicu, prizadeval si je pa svoje učence odtegniti duhovniškemu vplivu. 3. — Ce preidem par zelo neprijaznih opazk so učitelji zelo vestno in skrbno ogibali, da ne bi govorili ne o cerkvi ne o Bogu, kar je na nas delalo zelo neprijeten utis. Poleg so se nam posmehovali tovariši, kedar smo izvršili svojo versko dolžnost. — 4. — Učitelj me je večkrat pozival, naj si izberem poklic učitelja na javni šoli, ter mi je v ta namen kupoval knjige in učila. — 5. — Na javni šoli je učitelj mojo željo, da bi rad postal duhovnik, docela preziral, pač pa so se norčevali iz mene
moji tovariši (po večini sinovi1*' nikov) ter me nazivali „laži-J — 6.'— Pouk v zgodovnii je bi' . ^ zelo naperjen proti cerkvi, da y v nevarnosti samo moj poklic, pak tudi moja vera. Učitelj se n* ^ moval javno se norčevati iz .n'°Lr poklica. — 7. — Učitelj nas je jf ševal, kaj je župnik pridigal potem iz tega šale zbijal, kal' Lr mu povedali. Smešil je verske 0 t de. Pouk je pričel pred d°l®c j.er uro in me je potem kaznoval, ■ sem vsled obiska službe božje šel prepozno. Poklic so mi le nauki, ki sem jih prejemal e ijji v svoji družini." Pri koliko _nadljudeh, se po pravici sprašuje 1 coski pariški list La Croix, je P j.jli verska metoda lajiških šol že v zadušila duhovniški poklic?
Katoliške univerze v misijonski!1
želah.	^
Skupno je v misijonskih 6 katoliških univerz ali unive sličnih ustanov: univerza sv. J® jii v Beirutu in Aurora v Selani1 jjo visoka šola za trgovino in v Tienteinu, mladi univerzi v in Pekingu in visoka šola za \y slovne znanosti v Rabatu. K ^e, hko prištejemo še kakih 20 k ^ škili kolegijev v Indiji. Univef .^Oi Jožefa v Beirutu je bila kan°jggj-ustanovljena od papeža leta ,0yflf Prvotno je obsegala le bogos jg# in modroslovno fakulteto. Leta $, je prišla zraven še medicins
kulteta, dokler ni bila končno pridružena visoka šola za pravo in teh-Mko. Število učnih moči in akade-ttiikov, med katerimi so številno zaspani tudi Druži in muslimani jtoaša 1430. Katoliški kolegiji v In-nimajo univerzitetne veljave, ped 25 državnimi univerzami na Rilskem so tri katoliške. Univerza v phanghaiu, ustanovljena 1. 1903 ob-'Se8a štiri fakultete: naravoslovno, Medicinsko, pravno in modroslov-?° s triletnim pripravljalnim teča-!etn; Potem visoka šola za trgovino 1? industrijo v Tientsinu, ustanov-Jena leta 1922 in univerza v Pekin-Pj> ki so jo 1. 1925 ustanovili ame-nkanski benediktinci in ki obsega fakultete: za kitajsko literaturo, Pedagogiko in naravoslovje. Profe->°rjev ima 75 po številu. Univerzo °chi Daigaku v Toki ju vodijo fran-°ski jezuiti. Ustanovljena je bila 1913. Pravico podeljevati državno-Vne diplome pa ima šele od leta . Visoka šola za verske znano-1 v Rabatu (Maroko) je bila ustavljena 1. 1929 s tem namenom, ia ni tako katoličanom, kakor ne-aloličanom olajšala študij verskih Srnnlemov. Sedaj ima zasedene sle-stolice: za etnografijo, za pradomovino, za orientalske vere, za , bansko vero, za sholastično mo-s^°slovje in za psihologijo berber-
i§a jezika. Veščaki pravijo, da je vilo katoliških univerz za ogro-nn misijonsko polje veliko pre-ajhno in da jih bo treba še mno-1, Ustanoviti, ako hočejo biti kos ^ ki jih čaka.
I
erkev in umetnost.
; ^ Članku „Cerkev in umetnost" ^ Poudarjal pred kratkim P. Polj^.1, deistvo’ da ™a Anglija 20 ve-8t a stolnic izza časa pred prote-Y ntJzmom. Večinoma so dandanes j F°kah protestantov ali pa razpadi0- ^seknkor so znamenje življen-l^nči srednjeveškega katoliškega do ?*. Tedai le imela Anglija le dva ri milijone prebivalcev in ven-
dar je zgradila take stavbe. Dandanes pa šteje 40 milijonov in vendar ne gradi ničesar podobnega. Pravzaprav so bila to mala mesta, ki so gradila take palače, dandanes bi jim rekli vasi. Imeli so pa tedaj o okrilju mestnih zidov vse od navadnega kamnoseka do arhitekta. Tudi za notranje in zunanje okrasje niso potrebovali nobene tuje pomoči. Vendar pa ključavnice in oboji tedanjih navadnih vaških kovačev še dandanes zbujajo občudovanje.
Mi znamo dandanes brati in pisati in tudi nekoliko računiti. Oni ljudje tedaj so bili pa povečini analfabeti. Toda mi naslednjim rodovom ne bomo kaj tacega zapustili, čeprav mislimo, da smo kulturni in čeprav zaničljivo gledamo na temni srednji vek. Brati kak roman ali časopis, to je prebito malo v primeri z zidavo kake gotične katedrale. Čeprav se radi postavljamo s svojimi modernimi pridobitvami, nismo kar se tiče kulture nič kaj posebno napredovali.
Mati, pridi za menoj!
Ginljivo zgodbico pripoveduje P. Kalmes, oblat Brezmadežne Device Marije iz voj ega obiska v Manitobi (Kanada): Bilo je neko nedeljo ob 3. uri popoldne, ko slišim trkanje. Takoj naj pridem v nek indijanski šotor ter naj krstim dva težko bolna otroka. Eden od njiju je bil star komaj 3 mesece in sem ga zato takoj krstil. Drugi pa je bil že 3 leta star, zato sem moral staviti običajne pogoje. Za slučaj da fant ozdravi, je morala biti njegova katoliška vzgoja zagotovljena. Krstu je prisostvovalo približno 30 oseb. Stariši otrok so bili še pagani. Porabil sem priliko ter govoril o bistvu in potrebi krsta ter nato odšel. Ob petih zjutraj slišim ponovno trkanje na vrata. Mlad mož v največji razburjenosti pripoveduje: Črnosuknjež, mali Gabriel, ki si ga sinoči krstil, je pravkar umrl. Toda predno je umrl, je čisto razločno dejal: Mama, ambe, ambe,
ambe, mamica pridi za menoj, pridi za menoj, pridi za menoj!
Mali Gabrijel pa je bil star komaj tri mesece. Toda deset oseb je natančno slišalo te besede in celo trikrat. Ko še premišljujem, kaj bi znalo to pomeniti, vidim kako se dve osebi bližate misijonski postaji. Stopite v cerkev in se vsedete v zadnjo klop. Spoznal sem stariše pokojnega otroka. Pa kaj hočeta ta dva pagan ob tako zgodnji uri? „Gabrijel nama je umirajoč trikrat čisto razločno dejal: Pridi za menoj in zato sva prišla, da prideva za njim v nebesa. Črnosuknjež, krsti naju! Sprejel sem bil oba med katehumene. In predno sem zapustil misijonsko postajo, sem ju krstil.
Napredek katoliške cerkve na Kitajskem.
Dne 11. novembra preteklega leta je obhajal apostolski vikar iz Nankinga Prosper Pariš tridesetletni jubilej svojega škofovskega posvečenja. Pri tej priliki je prišla na dan tudi zelo zanimiva statistika tega kitajskega okraja. Leta 1900. je obsegal vikarijat Nanking obe kitajski provinciji. Kiangsu in Anhvei. Katoličanov je bilo 124.307 in med temi je delovalo 115 evropejskih in 47 domačinov duhovnikov. Zdaj (1. 1930.) je ta okraj razdeljen na pet apostolskih vikarijatov: Nanking, Wuhu, Anking, Pongpu in Hajmen. Škof Pariš oskrbuje samo v Nankingu 197.294 katoličanov ter ima 99 evropejskih in 84 domačinov-duhovni-kov. Vseh katoličanov v prejšnem vikarijatu Nanking je sedaj 318.167 duš in med temi deluje 168 evropejskih in 101 domačinov-duhovnikov. Število katoličanov se je torej skoro potrojilo, število duhovnikov pa več kakor podvojilo.
Svetovna kriza tudi v polarnih deželah.
Svetovna gospodarska kriza se čuti celo v polarnih deželah. Škol
Breynat iz reda oblatov piše iz n11' sijonske postaje ob izviru reke Ma' kencije, da indijanska trgovina s kožuhovino preživlja težko krizo. PreJe so le-ti žvieli skoro izključno od k trgovine. Prodajali so belokožcen' svojo kožuhovino in prejemali od njih v zameno živila in druge p0-trebščine. Vsled gospodarske krize v Evropi in Ameriki pa je umevno ponehalo tudi povpraševanje P° dragi kožuhovini. Z druge strani Jj>® je tudi divjačine v polarnih krajk vedno manj. Misijonarji morajo zato velik del kristjanov sami preživijo11'
Mučenik mraza.
„Mučenika mraza“ je imeno'^ papež Pij IX. škofa Grandina. 1®®" novani škof je umrl 1. 1902. v sli® svetosti. Dne 11. decembra preteke ga leta so bile končane predprip® ve, za njegovo proglasitev za bi® nega. Bil je iz reda oblatov in pr škof, ki je prekoračil severni tečaj-Preiskava o njegovih delih in njeg0 vem življenju obsega 35 zvezkov P 800—900 s pisalnim strojem nanp kanih strani.
Testament mejnega grofa Bothi®^’
V Luki, mestecu v Italiji je sko leto julija meseca umrl ®e] grof Lovrenc Bothini, ki je ust®1,, vil in skozi 30 let urejeval najm®1!. in najbolj borben italijanski ka®
ški dnevnik: L’ esare. V svoje®
um U11V T	»	~ ■ «J	/vL
stamentu piše med drugim tole: ^
puščanje prosim vse, vse ki se® L bil razžalil ali jim nasprotoval, M če sem to storil nevede, da ®J
Bog v svojem neskončnem us
,i®lje'
nju odpustil tudi moje grehe. P ■ sim, da bi goreče zame molili, bo skrajšana kazen v vicah, ki
da®1
jo žalibog zaslužil. Želim samo, . bili k mojemu pogrebu povabi]
mu k mojemu pugieuu	p,
frančiškain in kapucini, kot moj1 katerimi imam skup11 g
bratje, s katerimi imam slvUr Gj. očeta seraf inskega sv. Frančiška škega.

FRANČIŠKOVA A LADI NA
P. KR1ZOSTOM:
Vzor^Frančiškove mladine: sv. Anton FPadovanski.
Pobožni ministrant.
IT^erdinand je dopolnil deseto leto. Starši so ga tedaj izročili v P °dgojo kanonikom katedrale, ki je stala v bližini Antonove rodne h^G’ na^ ^ SG ^u^ezn^v^ deček izobrazil v božjih in svetnih
i Morda še ne veste, da v srednjem veku, ko se je zgodilo vse to, tud- Vam Pr^Povedujem, še ni bilo tako imenovanih osnovnih šol, pa * državnih srednjih in visokih šol še ni bilo. Izobrazbo so dajali 1(afa i samo redovniki po samostanih in svetni duhovniki v bližini ^ edral. Učenci, ki so obiskovali te šole, so bili vedno tudi ministrant j e, so stregli pred oltarjem in prepevali na koru; tako so imeli prilike v°'j, napredovati ne le v znanosti, ampak tudi v pobožnosti.
:	Prav taka je bila torej šola kanonikov katedrale v Lizboni, ki jo
Posečal mali Ferdinand.
v Ni mi treba poudarjati, kako hitro je ta sveti učenec napredoval SK.^anostih, še bolj pa v veri, v ljubezni do Gospoda in v vseh krščan-
» Čednostih. Ril ip FprrlinnnH no naravi ostrpaa razuma in krpnkpcra
* čednostih. Bil je Ferdinand po naravi ostrega razuma in krepkega je!?*n.a’ karkoli so mu učitelji razložili, je vse hitro razumel. Vedei a nie§ova dolžnost učenje, zato ga ni nikdar zanemaril in je v
Hj.. °ziru prekrasen vzgled tolikim lenim otrokom, ki se jim ne ljubi ll> Pa nosijo domov sramotna izpričevala v žalost ubogim staršem.
Post ,^erdinand ni delal tako; zato so ga pa vsi radi imeli. V kratkem je Hji najodličnejši učenec v razredu in tega prvega častnega mesta ni tta(e	Z veliko ljubeznijo se je učil latinske slovnice ter si na ta
odprl pot do razumevanja svetih knjig. Koliko veselja je imel z . mijepisjem, zgodovino in računstvom! Naučil se je brati in pisati, delal haloge, risal in pel.
je Z navdušenjem se je naš sveti deček učil, še z večjim navdušenjem Pa stregel kot ministrant pri svetih opravilih v katedrali.
Se V srcu vsakega dobrega dečka polje skrito hrepenenje, da bi Približal oltarju kot strežnik najvišjega Gospoda, oblečen v rdeče
krilo in belo srajčko s čipkami. Tako je tudi mali Ferdinand ves gore* od prevelike sreče kadarkoli je stregel pri sv. maši ali pa pel na koru hvalnice Gospodu in svete pesmi Mariji v slavo. Kako počeščenega se je čutil, če je nosil prižgano svečo ali dehtečo kadilnico pred Najsve-tejšim. In ko bi vedeli, kako pazljivo je poslušal besedo božjo! Cin1 slovesnejši so bili obredi, tem pobožnejše je bilo njegovo srce in žele* je, da bi trajali sveti obredi dolgo, samo da bi imel časa dovolj raZ' odeti svojo veliko hvaležnost Jezusovemu božanskemu Srcu.
Kako zelo osramoti naš sveti deček vse tiste otroke, ki ne morejo ostati v cerkvi zbrani niti pol ure, temveč se ozirajo okrog sebe, kk'
Sv. Anton poje kot ministrant v lizbonski katedrali.
petajo, se smejejo in igrajo; dolgočasna se jim zdi božja beseda, dolg0 časni so zanje sveti obredi. Pa vas vprašam, moji mali poredneži, vejte mi, kje je vaša vera v Jezusa, ki s svojim neskončnim veWaS.. vom prebiva v naših cerkvah in pred katerim trepetajo nebeški angea' ko ga molijo? Pa, nagajivčki moji, kje je vaša ljubezen do Jezusa, * je ravno otroke tako zelo ljubil, jim polagal roke na glavo ter jih h*a' goslavljal; ali veste, da Gospod zre na vas iz tabernaklja?
Ne vemo točno, kdaj je mali Ferdinand prejel prvič v svoje src° Gospoda; najbrže v prvih letih šolanja pri kanonikih. In kako je govo srce tisto uro kar prekipevalo od velike sreče, to ve edino njeg°v angel varuh.
Kako je bil brat Juniper obsojen na vešala.
er je bil satan zelo jezen na pobožnega brata Junipera, je sklenil, 14 da se bo nad njim maščeval. Napotil se je torej k neusmiljenemu trinogu Nikolaju, ki je ravno pred kratkim končal vojno z mestom Viterbom, ter mu rekel: »Gospod, le dobro čuvajte vaš grad, zakaj 'l kratkem pride velik izdajavec, od Viterbljancev poslan, da vas umori !n vam zažge grad. Oblečen je kot berač v raztrgano, umazano obleko povaljano kapuco; s seboj nosi šilo, s katerim vas bo umoril in ob strani ima kresilni kamen, s katerim bo zažgal vaš grad.“
Pri teh besedah se Nikolaj zdrzne in obide ga velik strah, zakaj j^tan, ki mu je vse to govoril, je bil fino oblečen in se mu je zdel pošten lovek. Ukaže tedaj stražnikom, naj skrbno stražijo in človeka z najdenimi znaki naj zgrabijo ter ga nemudoma k njemu pritirajo.
Med tern pride brat Juniper po tisti poti. Sreča ga siromak, ki j ves trese od mraza. Juniper mu da velik del svoje obleke in gre ?a*je. Srečajo ga pobalini in se začno v zabavo norčevati iz njega, dobri brat pa se nad vsem tem ni jezil. Ko je dospel do grajskih vrat, so ?a zagledale straže. Bil je ves razcapan, umazan in imel je povaljano ppuco. Kakor besne zveri planejo stražniki nanj in ga tirajo pred nnoga Nikolaja. Najprej ga preiščejo, če nima morda orožja — pa bajdejo v rokavu šilo, s katerim si je krpal podplat na sandalih, in kresilo, ki ga je nosil zato, da si je ukresal ogenj, kadar je bival dalje asa v gozdovih.
Ko vidi Nikolaj vsa znamenja, ki mu jih je satan v svoji tožbi °značil, mu ukaže zadrgniti glavo. Pa so mu jo zadrgnili tako neusmiljeno, da se mu je vrv zarezala v meso. In nato so ga položili na atezalnico kjer so mu raztegnili telo ter mu izvinih roke. Ko ga vpra-?ai°: „Kdo si?“ jim odgovori: „Največji grešnik sem.“ Nikolaj: „Ali si °tel izdati grad Viterbljanom?“ Juniper: »Najhujši izdajavec sem, nereden vsake dobrote." Nikolaj: „Ali si me hotel s šilom umoriti in mi ^kresilom zažgati grad?“ Juniper: „Še večje in še hujše reči bi storil, če 1)1 Bog dopustil."
. Ves razkačen ga tedaj trinog ni hotel dalje zasliševati, ampak ga hkoj obsodi na smrt. Privezali so ga konju na rep in ga vlekli do vislic. , fat Juniper pa se ni opravičeval, temveč je bil ves zadovoljen iz lju-. ezni do Boga. Ni tožil, ne žaloval, ampak .je šel na morišče kot pohlevno ^gnje v mesnico.
• Od vseh strani so privrele velike množice, da bi videle, kako bo Vršena smrtna kazen. Hudodelca pa ni nihče poznal, g Po božji volji pa teče neki dober mož v samostan in vzklikne: „Za ^§a, prosim vas, pojdite brž, zakaj ugrabili so ubožčka, ga kar takoj “sodili in peljali na morišče. Pojdite vsaj, da more dušo izročiti v vaše 7J .’ ker se mi zdi dober človek in časa ni imel, da bi se bil spovedal. 'p aj je že pod vislicami in zdi se, da mu ni mar ne smrti, ne svoje duše. ecite hitro!"
Gvardijan, ki je bil usmiljen mož, gre hitro, da mu pomore pri ]'..eličanju. Ko pride tja, se je kar trlo ljudstva okrog vešal, in ni mogel “zu. Kar zasliši glas, ki je bil povsem sličen glasu brata Junipera. V Snovni vnemi se zažene med ljudi ter se prerine do obsojenca, mu po-regne prevezo z obraza in kako ostrmi, ko spozna v osebi obsojenega za-rf? P^gega brata Junipera. Tedaj zaprosi gvardijan s solzami v očeh bi-Ce> naj iz usmiljenja počakajo vsaj toliko, da gre k samodržcu prosit za
brata. Biriči so v to privolili, ker so mislili, da mu je Juniper v rodu. Pobožni in usmiljeni gvardijan pa gre k nasilniku bridko jokaje ter vzklikne: „Gospod tako se čudim in tako mi je hudo, da ne morem z besedami povedati. Zakaj zdi se mi, da se je danes v tej deželi večje zlo zgodilo, kakor kdaj prej v dneh naših dedov."
Nikolaj posluša gvardijana potrpežljivo in ga vpraša: „Katero je tisto veliko zlo, ki se je danes zgodilo v tej deželi?"
Pa odgovori gvardijan: „Gospod moj! Enega najsvetejših bratov, kar jih je danes v redu, ste obsodili na smrt in prepričan sem, da brez vzroka."
Nikolaj pa vpraša: „Le povej mi, gvardijan, kdo je ta? Znabiti se® res storil veliko krivico."
Gvardijan: „Ta, ki ste ga obsodili na smrt, je brat Juniper, tovariš sv. Frančiška."
Samosilnik Nikolaj ostrmi, zakaj sveto življenje brata Juniper3 mu je bilo dobro znano. Kakor brez glave dirja z gvardijanom k vislicam. In pred vsem ljudstvom se vrže kakor je dolg in širok pred svetega redovnika na tla, se v največjem joku obtoži krivice in surovosti, ki j° je nad tem blagim bratom zagrešil in pristavi: „V resnici mislim, da so dnevi mojega hudobnega življenja pri kraju, ker sem brez vzroka trp®' čil tako svetega moža. Bog bo zaradi mojega grdega življenja dopusta, da umrem v kratkem hude smrti, čeprav sem to nevedoma storil."
Brat Juniper je trinogu Nikolaju vse odpustil, Bog ga je pa zares v par dneh poklical k sebi pred svoj sodni stol. Umrl je strašne smrti;
Bratec! Sestrica! Ali vesta, koga je brat Juniper posnemal v svoji potrpežljivosti? Očeta Frančiška in po njem Kristusa samega. — Le p°* misli, kakšen si pa ti. Če te kdo le količkaj užali, pa že vskipiš, kot pu' ran, kadar mu pokažemo rdeč robec. Nič se ne znaš premagati in zatajiti. Sicer ne zahtevam od tebe takega junaštva, kot ga je pokazal l®3 Juniper — nasprotno: če se ti godi krivica, se le potegni za pravico. P°' vem ti pa tudi: če se zdaj ne boš znal v nobeni stvari zatajiti, si ne bo nikdar utrdil svoje volje in ne boš postal nikoli junak.
P. ROMAN:
Kako drugje punčke ljubijo in berejo „Cvetje •
"TV "Tekje tam blizu meje naše ljube Slovenije je šola. Na tej šoli pojjj učuje zelo dobra gospodična, ki je včasih tako ob kaki pril® J_ i prinesla „Cvetje“ v šolo in v prostem času je otrokom bral® Otroci so napeto poslušali.
Toda tam so otroci revni in punčke seveda tudi. Vendar pa i!n srčece ni dalo miru in hranile so in hranile, ter zbrale celih 13 P1 To je zanje že veliko premoženje.
Potem pa so šle k gospodični in jo prosile, da je pisala nam P trinajst švetilk „Cvetja“, ker ga imajo strašno rade.	•
Seveda smo takoj poslali in upamo, da bodo še kje drugje otro tako pridni in se nekoliko potrudili za „Cvetje“.
Punčke pa lepo pozdravljam in jim naročam, naj lepo prosijo %• kateheta, naj še tam ustanovi „Zvezo sestric sv. Klare". Ali pa naj p®el P. Romanu v Ljubljano, da bo potem on naprej povedal.
Zbogom, drage sestrice!
PAX
ET
BONUM!
P- AN GELI K:
MIR IN VSE DOBRO!
Zavarovalni odsek III. reda sv. Frančiška.
Čim preje se zavaruješ, tem preje dobiš pravico do pokojnine v slučaju bolezni in onemoglosti, ki ne veš, kedaj pride.
Glavna pogoja za zavarvovanje za starost in onemoglost sta
sledeča:

Kodor se hoče zavarovati
1.	mora biti ud III. reda ali se zavezati, da vanj vstopi tekom Petih let;
2.	mora biti naročen na »Cvetje" ali se nanj naročiti.
Vpis v zavarovalni odsek se izvrši takole:
1.	Zavarovanec(ka) izpolni sam ali kdo drugi mesto njega in pod-Pjšfe tiskovino »Poročilo in pogodba" ter jo pošlje ali na Zavarovalni edsek III. reda v Ljubljani, Marijin trg 4. ali na »Župni urad Marijinega
2nanenja v Ljubljani" in dobi na to »Zavarovalno polico".
2.	Vpisnia znaša za osebo Din 10 za tiskovine itd.
3.	Premije lahko plačuje vsakdo osebno ali po čekovni položnici.
, Kdor želi kakega nadaljnega pojasnila ali potrebuje tiskovine, pogone za vpis, se lahko pismeno ali osebno obrne na »Zavarovalni od-^ III. reda v Ljubljani", Marijin trg 4 ali pa na »Župni urad Marijinega ^anjenja v Ljubljani".
Po kakšnem ključu se bo delil prebitek zavarovalnega odseka, o katerem je govor v členu 14?
. Sicer je še prezgodaj govoriti o čistem prebitku, kajti najprej mo-Uftio skrbeti za to, da bo vsem zavarovanim članom zagotovljena po-3*Vna, tudi če bi vsi naenkrat onemogli, kar se bržkone ne bo zgodilo, ker je prišlo vprašanje od merodajne strani, lahko povemo to, r je itak vsakemu na prvi pogled jasno. y Ko torej enkrat pridemo do čistega prebitka se bodo v smislu Ha 14 začeli zidati stanovanjski domovi, zavetišča za brezposelne, za Puščene kaznjence itd. V prvi vrsti bodo tega deležne tiste skupščine,
kakor to zahteva pravičnost, v katerih okolišu bo največ zavarovanih ( članov, in pravtako jasno je, da bodo zavarovani člani imeli tu prednost, saj se bo čisti prebitek nabral izključno iz denarja zavarovancev.
2.	Čemu pa je tega treba, da mora biti vsak zavarovanec naročeu
na Cvetje?
To je v prvi vrsti radi tega, da se znižajo upravni stroški zavarovalnega odseka. Vsak, ki je imel kedaj opraviti s kako zavarovalnico ve, da < je mnogokrat treba na več strani isto odgovarjati, včasih treba enp in i isto stvar vsem zavarovancem sporočiti, treba je reševati dvome, ki j1*? i morda eden izreče, stoteri pa bi radi imeli odgovor nanje, pa ali neradi , pišejo ali se jim ne ljubi, ali pa tudi nimajo časa in za vse to bi bilo | potrebno uradništvo, ki bi ga bilo potrebno tudi plačati in seveda bi j potem tudi narasli stroški. Vsemu temu pa lahko odpomore skupen časopis „Cvetje“. Na vprašanja seveda, ki se tičejo posameznih zavaro- j vancev, dobe dotični posebej pismene odgovore. Uradni list zavaroval- j nega odseka je „Cvetje“, ki obenem vrši brezplačno tudi posle potnika i
Dalje pa je Cvetje glasilo III. reda. Po vodilu (II. pogl. § 8) s0 1 člani III. reda dolžni podpirati dober tisk. In če niso naročeni na lastno j redovno glasilo, potem lahko sklepamo, da za dober tisk sploh ničesar , ne store in torej vodila ne spolnujejo. Od tistih članov pa, ki so zavarovani po pravici pričakujemo, da so dobri tretjeredniki, ki so na svojo | lastno redovno glasilo naročeni in ga tudi berejo.
Mnogo je slednjič tudi takih članov III. reda, ki žive v krajih, kjer , ni nobene III. redne skupščine, ali se radi službe ali kakega druzega p?' metnega razloga ne morejo udeleževati shodov III. reda. Za take J, edino sredstvo, če hočejo ohraniti zvezo s III. redom in gojiti v sei> duha sv. Frančiška Asiškega, da so naročeni na Cvetje in ga tudi redn berejo.
3.	Premije zavarovalnega odseka so prenizke.
Tudi ta ugovor se marsikje sliši. V strahu so mnogi, češ saj^ ta za-varovalni odsek ne bo mogel obstati s tako nizkimi premijami. Na Pr' pogled ima ta trditev videz resnice, pa samo na prvi pogled.
Res je, če bi hoteli snovati zavarovalni odsek po zgledu drugih za varovalnic, bi bile premije nedvomno prenizke. Toda vpoštevati je treD > da je ta zavarovalni odsek le zaseben in dobro delni odst’ III. reda, zato je oproščen davka.	,
Dalje pri našem zavarovalnem odseku ni treba nobenega p°*f nega uradništva. Odbor vsake tretjeredne skupščine lahko brez tez vrši posle, ki so potrebni za obratovanje zavarovalnega odseka.
Končno ta zavarovalni odsek ne potrebuje nobenih podružnic, k^ bi bilo zvezano z velikimi stroški. Vsaka skupščina III. reda tvori p družnico zavarovalnega odseka.
Seveda, če bi vsega tega ne bilo, potem bi obresti kapitala ne 1 dostovale niti za davke, za uradništvo, in za ustanavljanje podrn(I1|’ tem manj pa bi se iz obresti mogle izplačevati rente. Poleg tega bi V morale biti premije tako visoke, da bi jih uprav tisti ne zmogli, kateri je zavarovalni odsek namenjen. Ravno tu je tudi vzrok, zakaj prl *\0 ni bilo dosedaj izvzemši Pokojninskega zavoda — ki sprejema sa_ duševne delavce — nobene zavarovalnice za starost in onemoglost,
P^v so jo snovali že skoro 40 let. Vsak tak poskus je radi teh težkoč ^ral končati.
4.	Premije zavarovalnega odseka so previsoke.
Plačevati mora za pokojnino vsakdo naj si bo že državni ali za-Sewii uslužbenec. Kdor tega ne ve, naj povpraša bližnjega državnega ali Nebnega uslužbenca in dobil bo dovolj pojasnila.
, Slednjič pa mora vsakdo priznati, kdor količkaj pozna življenje, 58 premije našega zavarovalnega odseka niso previsoke, čeprav se foorda na prvi pogled morda to komu dozdeva. Razredov je devet. Kdor shajati z 200 Din na mesec, plačuje Din 20 na mesec. Kdor pa bi imel 1000 Din na mesec, mora seveda plačevati 100 Din na mesec, *akor pač kdo hoče. Če ne more plačati vsega naenkrat, P*ača lahko v obrokih, kakor pač dobi denar.
, Res je sicer, da le malokdo daje toliko vsako leto v hranilnico, °likor je treba plačati zavarovalnine. Toda ne smemo misliti, da zaradi 'e§a ne, ker ni toliko zaslužil, ampak ponajveč zato, ker ga za to nihče ie sili in v takem slučaju se le prerado zgodi, da si človek kupi enkrat J*ko manj potrebno stvar, ki bi jo brez škode pogrešal, drugič zopet vs°di tovarišu in tovarišici, ki mu potem nikoli ne vrnejo posojenega Vilarja in tako mine pri marsikateremu mesec za mesecem, leto za . °fti, ne da bi nesel kaj v hranilnico, ko obnemore pa nima od vsega j&j nič. Kdor se pa enkrat zavaruje, ve da mora plačati prej ali slej . denar, ki bi ga drugače zapravil, mu zagotovi brezskrbna leta starosti 111 onemoglosti.
j-. In tisti, ki bi res nikakor ne mogli plačevati premij, lahko napro-J° svoje gospodarje ali gospodinje, da jim pomagajo vsaj toliko, da J. na stara leta ne bo treba iti beračit. Če ima gospodar ali gospodinja v nekaj čuta za svoje posle jim bo v tem oziru gotovo rad šel na roko. s.a]lepš0 priliko bodo imeli na tak način gospodarji in gospodinje, da Podobe res dobre, zveste in udane uslužbence.
^ Stvar je nevarna. Saj celo Pokojninski zavod zahteva 40 letno zavarovanje, tu pa se zahteva samo 30 let.
5 Kdor hoče to razumeti mora upoštevati, da Pokojninski zavod Pojema samo duševne delavce. Pri teh se običajno tekom let plača ^a> delo pa imajo lažje. Pri zavarovancih našega zavarovalnega krat 3 Pa ie ravno nar°be. Plače dobe navadno vedno enake, ali več-lef Ce^° man.iše> delo pa ostane vedno enako, samo da ga človek vsako j ,° težje opravlja, ker je vsako leto bolj star in bolj zgaran. Duševni 5 avec je običajno po 40 letu službovanja telesno bolje ohranjen, kakor l>iv zavarovanci po 30 letih, zato mora tudi preje prenehati z delom in v e!e so potrebni pokojnine.
Dopis iz Ljubljane.
p Dne 20. februarja t. 1. je zapustila našo skupščino, da se preseli v r°store večnega blaženstva tretjerednica Marija Kavšek. Pokojnica je j a doma iz Kamene, župnija Prečna pri Novem mestu. Kmalu je šla od 1115 v mesto služit. V Ljubljani je bila okoli 30 let in 17 let pri eni
in isti družini, kar je najboljše spričevalo za njo. Zvesto je služila Bogu pa tudi ljudem. Z njenim mirnim značajem je bila v skladu njena gl?" boka vera. Zvesto je izpolnjevala dolžnosti, ki jih je nalagal tretji reu in Marijina družba, pri tem pa ni zanemarjala stanovskih dolžnosti Njen čist, iskren značaj se je vsakomur priljubil, zato ni čuda, da je imela do zadnjega toliko zvestih tovarišic, ki so jo obiskovale in tolažil® v njeni dolgi in težki bolezni.
In lepemu življenju je sledila še lepša smrt. Kako tudi ne! Z vec kot dveletno boleznijo jo je vadil njen božji ženin v zvestobi in p0-trpežljivosti ter jo izoblikoval v šoli križa za njemu vredno nevesto-Ohranjal je to cvetko božji vrtnar z nebeško jedjo in z vinom, ki rodi device — one srečne duše, ki ohranijo sredi trpljenja in preizkušenj svoj notranji mir v požrtvovalni ljubezni do svojega Boga in neomajenem zaupanju v božjega Zveličarja.
In da je ta tako preizkušena duša vstrajala na svoji bolniški stelji in se lepo razcvitala, dokler ni dozorela za nebesa, gre v prvi vrst najprisrčnejša zahvala preč. gg. dr. p. Modestu in p. Piju, ki sta ji njen? dolgo bolezen olajševala z duhovnimi dobrotami in tolažilnimi obisk1;
Vsem, ki so sočustvovali z njo v njeni dolgi in težki bolezni in J1 z molitvijo, z besedo in dejanjem lajšali gorje ter izkazovali svoje pr)' jateljstvo — vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnj1 poti — posebno pevkam Marijine družbe za ganljive žalostinke in tretje-rednici Jožefi, ki se je ob odprtem grobu v iskrenih besedah poslovi*2 od nje ter za lepo cvetje, ki ga je pokojnica v življenju tako zelo ljubil2 — v»em najprisrčnejša zahvala in Bog plačaj.	Alojzija Kavšek.
Razno.
V molitev se priporoča:
Neka mati se priporoča presv. Srcu Jezusovemu, bi. Devici Mafij1 in sv. Jožefu, da bi se ji sin vrnil na pravo pot.
Zahvala za molitev:
Družina Jenčič iz Podgorja se zahvaljuje Mariji Pomočnici, sv. M2 Tereziki, bi. Celini in -j- Ledohovski za ozdravljenje hudo bolnega očet •
Darovi.
Za frančiškanske misijone:
Wagentrutz Ana, Bovec Din 250; za kit. misijone Hrovat Josip, K
ževci Din 60.
Za armado sv. Križa:	..
Jelšnik Julijana, Skale Din 10; Cvenk Ivana Skale Din 5; P0*;?] Antonija Din 5; Oštir Helena Din 5; Jevšek Marija Din 2; Drev MarO ' Št. Ilj Din 13; Miklavžin Ana, Št. Ilj Din 10; Strahovnik Marija Din '•
Za cerkev sv. Frančiška v Šiški:
Neimenovana tretjerednica iz Preske Din 100; Tri neimenovan Din 240; Vodnik Ivana, Trata, Gorenja vas Din 100; neimenovana r P. Pipi Din 25; g. Kralj po P. Romanu Din 100.