^nsxxEEnccn ERISKfl AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 21? CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 28, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII i5|or Wheeler napa-'"oiemsko politiko držav '<0 l(Vi eSll.in&ton. — Senator r 'z Montane je v zborni-j napadel zunanjo politi-• lske vlade, ki podpira An£lije in Rusije ter s Nravnost v tretjo svetno. ( ne_verjamem, da si želi Jne," je izjavil sena-a Wi moramo nehati 1 Rusiji ter ji dati ra-^krat za vselej, da mi 1 v to vojno zato, da bi ^sužnjiia evropske na-.. 'ujala * ob uri 4 strinjati se je z našimi potrebe, pa se ž njimi tudi % . ^ ne želi vojne ■/, Ru-iiUj , ie izjavil senator, >fjtne moremo in ne sme-pečata na vse kril i(iJub. ki smo jih dali na. katere obljube sta po-^Anglija in Rusija. Mi A Pritisniti pečata na rase potem, ko smo da smo osvobodili črno pleme." priporočal, naj bi držav pogum ter 4ai'es pravo mirovno ali f bele Ni, % % Zed h Pa če se iste Rusija ne. 6t.V sladkor so ve-n> do 30. nov. '^ton. __ OPA naznani kuponi, ki dovolijo 5 vel. °rja za prezervira-'Javni samo do 30. no- kuponi ^38 pa ne pnza-za redno do- H drugo, roba pa ^av ista OKUPACIJA BO TRAJALA VEČ j KOT 10 LET Frankfurt. — General Joseph McNarney je prerokoval, da bo trajala okupacija Nemčije 10 let in morda še celo dlje. To je' izjavil pri konferenci časnikar-jev, ko je prevzel vrhovno poveljstvo za generalom Eisen-liowerjem. Rekel je tudi, da bo okupacij-, . is bolnišnici rojak John Oblak, star 79 let, stanujoč na 424 e. Dopisovanje Vatikana z 158. >St. Doma je bil od Kranja •• i i j i in je prišel v Ameriko leta naCIJSKO VladO DO Za 1901. Tukaj zapušča sina ' priČO DH ObraVItflVi Johna in hčer Mary poroč., XT . XT Beuiley. Bil je član dr. 531 Nuernberg, Nemčija. - Sem , ... , . .. : je dospelo 60 strani dopisovanja SNPJ t.er je bil eden njegovih , ,r . . J b ; med Vatikanom in Hitlerjevo us anovi e jev. . | vlado. Ta korespondenca se bo Pogreb bo v soboto zjutraj | rabi,a kQt doka/ prQti de,u na. ob osmih i'z Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Poslanik za Kitajsko svari, da je tretja svetovna vojna že v delu Washington, 27. ndv. — Generalni major Patrick J. Hurley, Hurley. "Istočasno pa stori naš državni oddelek vse v svoji mo- ameriški poslanik za Kitajsko, se je danes odpovedal. Obenem je či, da pomaga komunizmu v splošnem, še posebej pa na Kitaj- ostro napadel ameriško politiko v Aziji z izjavo, "da je 3. sveto- skem." vna vojna že v delu." Mr. Hurley je obtožil ameriško vlado, da On da je skušal porabiti ves svoj vpliv, da bi obdržal moč rabi svojo moč in vpliv, da spodnese tla demokraciji, obenem pa vlade generala Kajšeka, pa so se naši diplomati pridružili komu- da podpre imperializem in komunizem na Daljnem vzhodu. nistom, samo da ostane Kitajska razdvojena, je izjavil Hurley. Hurley se je odpovedal poslaništvu v dolgi izjavi, v kateri Dalje je Hurley izjavil, da nas je slabost ameriške tujezem- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice je obdolžil državni oddelek in ameriške diplomate, da skušajo za-treti vojne cilje Zed. držav. "Zed. države so šle v to vojno s principi Atlantskega čarter-ja in demokracije," je izjavil Hurley. "Končali pa smo vojno na Daljnem vzhodu z dajatvami iz posojilnega sklada ter pri tem rabili svoj vpliv, da zmanjšamo moč demokracije in podpremo imperializem in komunizem." Na to obdolžitev bivšega poslanika ni še nobene izjave niti iz Bele hiše, niti iz državnega urada. "Namesto, da bi na celi črti podprli Carter združenih naro. dov, pa neprestano podpiramo imperialistični blok," je izjavil ske politike zapeljala že v dve svetovni vojni, zdaj je pa že v delu tretja. Slabost ameriške zunanje politike izvira pa odtod, je izjavil Hurley, ker je bila naša dežela ekonomsko izključena iz vseh dežel, kjer prevladuje komunistični imperializem. Hurley priporoča kot edino zdravilo, da Zed. države vzamejo v roke vodstvo, da se čarter združenih narodov napravi res demokratičen. Naša naloga bi morala biti, da podpremo odloke Združenih narodov, ne pa da podpiramo ideje posameznih blokov. Hurley je tudi izjavil, da je pripravljen dati v javnost vsa svoja uradna poročila, obenem pa tudi poročila onih uradnikov pri vladi, ki delujejo proti ameriški politiki. Naj ,r .. i cijev Marije pred počiva v mi- Vnebovzete. ru. George Porozanski V pondeljek zjutraj se je zgrudil pri delu in zadet od srčne kapi umrl George Porozanski, star 62 let. Stanoval je na 25005 Lake Rd. Pogreb bo iz Gr- ki so zdaj na zaslišanju zavezniškim tribunalom. Te listine je dal na razpolago zaveznikom Vatikan. Rev. Edmund Walsh, ki je prideljen preiskovalnemu štabu ameriš,kegu piosekutorja Jacksona, je takoj začel s prestavo tiste korespondence. Prosekutor Jackson j& izjavil, dinovega p6grebnega zavoda v da je napravil Vatikan več pro-sredo popoldne ob treh na rusko pokopališče. -o- Dva zoba ima otrok ob rojstvu testov pri Hitlerjevi vladi zaradi persekucij cerkve in duhovnikov, toda zunanji minister Rib-bentrop, ki sedi danes na zatožni klopi z drugimi naciji, ni odgovoril na noben protest. Youngstown, O. — Družini; Ameriški državni tožilec je Mr. in Mrs. Paul Schaeffler je zbral že več kot 20 železniških Jls> O. _ Kakih 5 ali !(,,(. J1 voz Victoria branja prejšnje admini-' pulili, ^do pretočili v pint bil rojen otrok, ki je imel objVOz dokumentov proti nacijem, rojstvu dva sprednja zoba.jod teh jih je bilo 3,000 odbra-Zdravniki so mu jih pa takoj iz-, nih kot obtožilne za nacije. -o- -O- ,'biiajalnah po $2.26, do- ln prodajali v drža-j y gpaniji je še na tisoče nacijev Washington. — Državni oddelek izjavlja, da je preiskava dognala, da je danes v Španiji 9,000 Nemcev, med temi do 1,-000 bivših nazijskih agentov. Prej petinka $3.76. bo dobilo tudi novo ' George Brandv. dpp^J SESTKA. SPOMNI JUNCEV S KAKIM j, ""JNCEV S K ^SgRJEM Iz raznih naselbin y Prank Ponikvar Vmbuli Ave. sta pre-k v®st od svojega sina, in Jčno vrnil s krvavih \ a se zdaj nahaja v San Franciscu, da ,\t.H božič pa upa priti \fig°v naslov je: Frank ! A- R- M 2/C u. s, Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Evropi, zlasti pa tistih strašnih v Belgiji lanskega decembra, ko so hoteli Nemci predreti ameri ško linijo. T/5 Thomas C. Arko je bil Chicago. — V predmestju | Lyonsu je zadnji petek umrl Anton Jalovec. Rojen je bil 15. dec. 1873 v vasi Veliko Mraševo pri Cerkljah na Dolenjskem. Arma, Kans. — V umobolnici v Osawatomieju je 11. nov. umrla Johana Joger, stara 61 let in doma iz vasi Globočica, fara Mo. ravče, Slovenija. V Ameriki je bila 32 let. Tukaj zapušča moža, v Chicagu nečakinjo Mary ,Obranovich, v starem kraju pa tri brate. 1 Burgettstoun, Pa. — Dne 16. nov. sta bila na železniškem križišču ubita Serefina Polak in sin družine Joseph Melryk. Ona je šla na delo ob 1:30 popoldne, se ustavila pri tej družini in vze-| la s sabo sina. Ko je privozila j na križišče, se je avto ustavil v Pes je obstrelil lovca s puško New Orleans. — Pierre LeBlanc je s svojim psom lovil zajce. Res sta dobila zajca, katerega je lovec vihtel nad glavo in ž njim dražil psa. Pes se je zagnal proti zajcu, pri tem pa s taco sprožil petelina pri puški. Strel je zadel lovca v levo roko in v čelo. Kdo je pa zajca pojedel — poročilo ne pove. r-0- Služil je v ameriški armadi kot vohun in bo zdaj deportiran Washington. — Vojni oddelek je priporočil justičnemu oddelku naj takoj deportira v Nemčijo narednika Fredericka Bau-erja, ki je zdaj zaprt v Fort Benjamin Harrison,. I n d i a n a. Bauer je priznal, da je dospel v Zed. države preko Španije ter se je vpisal v ameriško armado, da bi tam vohunil v prid Nemčije. Na sled so mu prišli, ko je nek prijeti nemški vohun v Franciji priznal, da je pomagal Bauer ju priti v Ameriko. Služil je. najprej v nemški armadi in bil poslan v Francijo po padcu. Tam se je ponudil, da je pripravljen iti kot vohun v Zed. države. Poslan je bil najprej v Berlin v vohunsko šolo. Od tam je bil poslan v Španijo in z ladjo v Ameriko, kamor je dospel, 24. avgusta 1941. V ameriško armado se je vpisal 2. maja 1942. -o——— Kampanja za prodajo delnic slovenske banke bo do 30. novembra Slovenska North American banka naznanja, da bo kampanja za prodajo delnic uradno zaključena 30. novembra. Vsak, ki želi kupiti kako delnico te lepo napredujoče banke, to še lahko stori teh par dni. Oni, ki so kupili delnice, lahko pridejo po certifikate v banko takoj po 1. decembru. Vsak se mora pri tem podpisati v knjigo, da s tem potrdi prejem-delnice. Tisti, ki žalijo, da dobe delnice v podružnici v Collin-woodu, naj to sporoče vodstvu banke, pa se jim bo ustreglo. -o- Oče je ustrelil 3 otroke in sebe Ada, Okla. — Policija je našla v grmovju blizu tega mesta 40 letnega Roberta Pierce in njegove tri otroke. V nedeljo popoldne so se odpeljali z avtom od doma in se niso več vrnili. Policija je dognala, da je Pierce ustrelil najprej vse otroke, potem pa še samega sebe. -o- AMERIŠKA DOMOVINA ZBIRA PRISPEVKE ZA BEGUNCE j Oh, to bo pečenke- Naši slovenski lovci v Cleve-landu se že vneto pripravljajo (zunaj in znotraj), za lov ha srnjake. V petek jo mahnejo v sosedno Pennsylvanijo: Tone Baraga, Joe Kern, Ciril Kunstel, Joe Pozelnik. Krist Mandel, Paul Kerže, Matt Sušel in Frank Kramer. Ti bodo šli v Highland Township blizu Kane, Pa. V James City pa odidejo na lov John Urankar, Frank Kosec in John Mihelčič. Saj veste, fantje, kako da vam želimo vso srečo z divjačino. Menda ja! Zaroka— Mr. in Mrs. Frank Kuhar, 15619 School Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka IIH iy Ali P IaF IIFATi Frances Marie z Albertom J. (lAjllUVfcJSt Vbbl IjKlinek, sinom Mr. in Mrs. Jo- WASHINGTON. - Charles E.!f,eph Klinek iz E" 168- St; Wilson, predsednik General ■ Zarofnevc Je bil nedavno čast-Motors in Walter P. Reuther,!odPusce'i mračne armade, podpredsednik unije CIO, naj j1'1'1 katen sluzi1 33 mesecev, bi se danes sestala v Wash - Grdinovo poslopje raste — ingtonu na posvet v uradu | Grdinovo poslopje na 6019 do delavskega tajnika. Navzoč! 6025 st- clair Ave- se počasi, pa bo tudi Edgar Warren, kate-U^urn0 bliža do vršit vi. Včeraj rega je delavski tajnik|llam -ie povedal poslovodja Schwellenbach imenoval za' Frank Grdina, da bodo kegljišča' posredovalca v tem sporu, j z2oreJ dogotovljena do prazni-Toda zastopnik General Mo-|kov- obširna prodajalna spodaj tors je izjavil, da se ne bo ude.! b« pa tudi najbrže v redu za po-ležil, ker ga opravki zadržu-1 slovanje za praznike. Prej stav- Mornarica jfh 'bo odpustila 1,200,000 Washington. — Mornarica odpusti dnevno do 11,200 mož in pričakuje, da jih bo do 1. jan odpuščenih že 1,200,000. jejo doma. WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval generala Marshalla, bivšega načelnika generalnega štaba, za ameriškega .poslanik^ na Kitajskem namesto odstoplega brigadirja Hurleya. General je imenovanje takoj sprejel. TEHRAN. — Rebeli iz severne Perzije korakajo proti glavnemu mestu Teheranu, trdi uradno poročilo. V pokrajini, kjer so se dvignili domačini proti vladi in zahtevajo neodvisno republiko, so v okupaciji še vedno ruske čete, zato nekateri sodijo, da se vrši vstaja pod pokroviteljstvom iz Moskve. DO 100,000 AMERIŠKIH FANTOV SI JE POISKALO NEVESTE TAM PREKO Ameriko od 6,000 do 8,000. kakor bodo pač ladje na razpolago in listine v redu. Washington. — V inozemskih deželah si je izbralo svoje zakonske družice najmanj 100,000 ameriških vojakov. Tako je ugotovil državni urad, ki bo imel na glavi nalogo ali skrb, da pripelje te ženice sčasoma v Ameriko. Dozdaj se jih je priglasilo že 22,000, da bi rade prišle v to deželo. Od januarja meseca naprej jih bo prišlo vsak mesec v benik Joe Demshar ni mogel dobiti materiala, zdaj ima pa material, pa deavcev primanjkuje. Novo kegljišče bo najbBlj moderno v mestu, kot trdi stavbenik. Nove ledenice»— V Grdinovi prodajalni s pohištvom na 15301 Waterloo Rd. si lahko ogledate Westinghouse električne ledenice izdelka 1946, ki si jih lahko zdaj tudi že naročite. So res krasen izdelek. Na obisku iz Kanade— Iz mesta St. Catherine, Ontario, Kanada, so na obisku za en teden: Mr. in Mrs. Anton lic, Frank Pintar in Joe Peček. Gostje so družine Mr. in Mrs. Frank Sile ter Mrs. Frances Gorše v Euclidu. Dobrodošli! Prva obletnica— V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno "Christine Pirnat ob priliki 1. obletnice njene smrti. Seja skupnih društev— Nocoj imajo sejo v navadnih Kakor računa državni oddelek vlade, se je poročilo najmanj 60,000 ameriških vojakov v An-j prostorih skupna" društva fare gliji, od 5,000 do 15,000 na ev-if,v yida ropskem kontinentu, od 25,000'' do 30,000 pa si je izbralo neveste v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Clevelandska zgodba o Marijini podobi Težka mora je legla na našo jartske Marije. napredno tovarišico "Enakopra- Ho: spital. San Moscow & Francisco, Htj* «t m Jateljev bi želel pisa-A JJ Gombachu, ki je sin po 3 letih in 6 mesecih častno, hipu, ka se je bližal ekspresni ( vnost." V njenem verskem nav-odpuščen iz armade. Preko mor-] vlak. Tako sta bila pri priči oba ( dušenju jo je preizkusilo hudo pohujšanje. Ker smo tega pohujšanja deloma mi krivi, moramo o tem svetu poročati. Kaj se je zgodilo? Prinesli smo pred ja je služil 33 mesecev in sicer ( ubita in avto razbit, se je boril v Afriki, Siciliji in po\ Chicago. — Zadnji torek je Italiji. | umrl Frank Medic, star 64 let Tudi njegov brat Pfc. Joseph in rojen na Vrhniki pri Ljublja. je prišel domov s častnim odpu- ni. stom. Služil je 3 leta in en me-j Fredericktown, Pa. Dne sec. Bil je 30 mesecev preko 28. okt. je umrl Anton Oyster-H" f*- in Mrs. Gombach ■ morja in sicer v Avstraliji, No-'sek, rojen 17. maja 1881 v Ma- l„vAl;mS Ave., Euclid, je vi Gvineji, Nizozemski Vzhodni rija Gradcu pri Celju na štajer- U. Joseph A. Gom- Indiji, na Filipinih, na Okinawi skem, odkoder je prišel v Ame- i riko 1906. V tej naselbini je ži-Tretji brat Pvt. Louis je bil'vel od 1907 do smrti. Zadnjih pa nedavno poslan preko morja 10 let ni več delal radi naduhe in je zdaj na Japonskem. Vsi Tukaj zapušča sina. hčer Ello trije so sinovi družine Mr. in Ulične ter tri vnuke in tri vnu-Mrs. Thomas Arko, 7718 Aber- ldnje, v Detroitu pa hčer Rose deen Ave. Dombrowski. CofE. 16th In- in na Japonskem ^ 1 c/o Postmaster ■ !et' Y. Drugi mesec >t *'kar služi v armadi š i bil° eno let0' ■ Preko morja. Ude- velikih bojev v To navidezno nasprotje je zelo zadelo pravicoljubnost "Enakopravnosti." Vprašali smo brzojavno znance v Rim, kje je original te priljubljene podobe Marijine. Dobili smo poročilo, da je res meseci pismo gospe Prijatelje- ^ še v Ljubljani. To seveda nič ve, ki z vso družino trpi nekje ne spremeni na dejstvu, da ča v Italiji pomanjkanje. V pismu pravi, da je beguncem v njiho- pismo tudi nas utrjuje v veri, da se naš narod tam doma ne bo Letna seja— V nedeljo ob 1:30 bo letna seja društva sv. Vida št. 25 KSKJ v prostorih šole sv. Vida. Član- stvo naj se udeleži v velikem številu. Volitve za stavko— Danes bodo jeklarski delavci glasovali, če naj gredo na stavna ste begunci Mater božjo in da torej niso kaki brezbožni zločin- vih stiskah velika tolažba podo- ci, in da jim je ta podoba, četu-ba brezjanske Matere božje, ki di le kopija, kot delček sloven- da jo imajo s seboj. Mogoče je bilo razumeti, da je to samo kopija milostne podobe Marijine. In res smo sedaj prinesli še drugo pismo, kjer nekdo pripoveduje, kako hodijo v ljubljansko stolnico molit pred podobo brez- pustil obvladati popolnoma po ko ali ne> da d0sežej0 $2 materialističnem komunizrrfu.'dan priboljška v mezdi. Glaso-Kar radi verjamemo, da je vanje bo v 17Q tovarnah S6ver_ bilo rdeče barvani "Enakopra- ne ohi() -n tige se tQ 120 000 de_ vnosti res nerodno.dvakrat mi- lavcev Glasovanje 5o od 6 sliti, kako ljudje molijo pred zjut f]o g zvečer_ Republic brezjansko Marijo m zraven se g^ ^ y town Sheet & premišljevati, kje je original te ^ ne y na podobe. Kar malo usmiljenja , * , , , , 1 - ,. . , prostorih, zato bodo tam voh-smo čutili s progresivnim st. tev v okrajnih vollivnih prostorih. clairskim listom. Zato upamo, da bo naši tovarišici po tem pojasnilu popolnoma odleglo, če u . pa spet pride nad njo kaka kle- Letalo * 40 vojaki^pogre-rikalna mora in jo znova obide Šajo V Indiji kako farizejsko pohujšanje, ne- New Delhi, Indija. — Trans-varno njeni napredni veri, naj portno letalo, ki je vozilo 40 ske zemlje. Da doma ljudje molijo pred to podobo nam le priča, da je škofova beseda pred to podobo, kjer je tolikokrat govoril v ljubljanski stolnici, le mnoge utrdila v veri in v odporu pro- se pa le spet oglasi, da ji poma- ameriških vojakov na potu doti komunizmu. Tako to drugo gamo iz zadrege in težave. mov, pogrešajo že 3 tedne. * * XMERISKA DOMOVINA, NOVEMBER 28, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) €117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. __Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.60. Za Cleveland, do Dottl. celo leto »7.60. Za Ameriko in Kanado, pol leta 63.50. Za Cleveland, po polti. pol let« 14.00. Za Ameriko in Kanado, tetrt leta $3.00. za Cleveland, po poitl četrt leta 13.35. Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: Celo leto M-50. pol leta 13.60, četrt leta $3.00 Poeamema itevilka > cente - B'CTBBORIPTKSJ RATES: United state« and Canada. $0J9 per year. Cleveland, toy mati. $74» per rear. V. S. and Canada. $3.t0 tor 9 montba. Cleveland, tor null. $4AO for $ month«. D. S. and Canada. $3.00 for 3 month*. Cleveland, by mail. $3JUS for I month*. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year: $3.50 for $ month*. $3.00 for I month*. Blntlt copi«« e cent*. Entered as (econd-claa* matter January 6th, l$0$. at the Foot Offlee at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187$. No. 277 Wed., Nov. 28, 1945 Trezna presoja dejstev Gotovo ste že brali o turških derviših in njihovih plesih. Vrte se v neki duševni omotici toliko časa, da postanejo neobčutni za zunanje vtise. Vrte se in vrte, dokler ne popadajo izmučeni po tleh. Podobno beremo iz srednjega veka, da je bila sekta skakačev, ki .je verjela, da vidi razodetja, ko izgubi v utrujenosti smisel za zunanji svet. Njih divji ples je potegnil za seboj z nalezljivo omamljivostjo tudi gledalce, da so izgubili zdravo presojo in začeli z njimi' noreti. In kdo ne pozna modernega "jitterbug"-a in njegove nalezljivosti ? ... Na te pojave duševne nalezljivosti se večkrat spomnimo, ko gledamo, kako je nekatere -omamila dvomljiva slava titovstva in partizanstva. Brez pametnega premisleka jih je zaneslo ob divji godbi propagande, da so začeli skakati in vpiti za partizanski komunizem, ne da bi se resno vprašali, kaj je za stvarjo. Po smrti kralja Aleksandra je jugoslovanska vladna propaganda znala doseči, da je za diktatorjem začela bolestno jokati malone cela država. Časopisi, letaki, govori, radio — vse je ustvarilo histerično razpoloženje,: kjer ni imela pamet nobene besede več. Isto je sedaj z diktatorjem Titom. Propaganda povzroča histerijo pri masah, ki se ne znajo ustaviti spretnostim moderne agitacije. Histerično razpoloženje se zlasti dvigne, če se ovije kdo z vencem junaštva. Znani razbojnik Caruga, ki je pred leti vznemirjal Slavonijo je postal v ženskih srcih junak, čeprav je bil večkratni morilec. Častilke so mu ostale zveste še potem, ko je bil obešen. Hodile so zasipat njegov grob s cvetjem. Tudi V Ameriki so taki histerični častilci in Častilke jugoslovanskih morilcev. Najprej deluje na njih živce omamnosti, novosti navdušenje za revolucionarne junake, predvsem pa spretna, propaganda, kasneje pa trma in zagrizenost ne pustita, da bi prišla pametna presoja do veljave. Godi se jim kot ženskam ob Čarugovem grobu. Vidijo kako je, pa nočejo priznati, kar vidijo. Vsa ta omamnost bo končno le minila. Marsikoga bo po tem plesu s partizani bolela glava, marsikoga bo grizla vest, ker ni poslušal pameti. Trezna presoja bo končno zmagala, kot je še vselej. Kdor hoče uporabljati svojo pamet, že danes lahko vidi, kam je pripeljalo partizanstvo nesrečno Jugoslavijo. Dejstva so, ki govore, dejstva, ki jih ne more ovreči nihče fn na katerih nič ne spremeni kako pismo partizana, ki je še omamljen od zmagoslavnega plesa. Naj danes znova navedemo v premislek nekatera sicer že znana dejstva. Da so komunisti veseli preganjanja Cerkve v Jugoslaviji, je razumljivo. Zato je "Prosveta" zapisala ob konfiskaciji cerkvenega premoženja, da je to "poetična" pravica. Za človeka, ki ne pozna dvojne morale, je pa to čisto navaden rop. Država pač more razlastiti koga, če gre za javno dobro, ne sme pa tega storiti brez pravične odškodnine. V Jugoslaviji so partizani poudarili, da jemljejo brez odškodnine. Zato so jugoslovanski škofje po pravici to tatvino označili kot preganjanje Cerkve, zato so ameriški škofje upravičeno dvignili svoj glas proti takemu krivičnemu postopanju. Razumljivo, pravimo, je da so sovražniki Cerkve tega veseli. Težko pa je razumljivo, da ob teh dejstvih hoče kak tudi katoličan trditi, da je Cerkev v Jugoslaviji svobodna. Neka dopisnica je hotela na kljub vsemu ameriškemu episko-patu celo v našem listu dokazovati, da je s Cerkvijo v Jugoslaviji vse v redu. Mi tega seveda nismo hoteli. Dokazovati je hotela na podlagi pisma sorodnika iz šentviške župnije na Gorenjskem, kjer dotična oseba vsak dan vidi, da Zavod sv. Stanislava ni vrnjen Cerkvi za njeno uporabo! V istem Št. Vidu je obsojen kot beremo v "Slovenskem poročevalcu" na dve leti zapora dekan in častni kanonik Valentin Zabret pred komunističnim sodiščem za narodno čast. Pred sodiščem, ki ga je celo komunistična vlada morala odpraviti, ker ji je delalo preveliko sramoto, in za katerim bodo morali radi ali neradi mnogo stvari popravljati. In po "Slov. Poroč." z dne 15. avg. je dekan Zabret takrat bil "neugoto-vljengga bivališča". Torej ga vsaj nekaj časa ni bilo v Št. Vidu, če smemo Verjeti komunističnemu listu. Toda dopisnica misli, da je na podlagi enega pisma vse v redu, kar se tiče Cerkve. Ali dopisnica res ne razume, kakšna pisma morejo iz Jugoslavije skozi vojaško cenzuro"? Ali ni to zgled ženske ob"Čarugovem grobu, ki noče videti dejstev. Tako dejstvo, ki t?i moralo odmreti oči tistim, ki niso neozdravljivo zaslepljeni, je trdo dejstvo, da v novi Jugoslaviji ni svobode in demokracije v evropejskem smislu. Levičarski žurnalist Andrica jim na lep način pripoveduje, da so danes ječe v Jugoslaviji bolj polne kot so bile pod okupatorjem, govori jim o koncentracijskih taboriščih, — pa še vpijejo o jugoslovanski svobodi. Žurnalistka Iglauer jim pove, da je bil1 edini opozicijski list Grolova "Demokracija" po sedmi številki ustavljen, ker je kritiziral vlado, — pa bodo še govorili o tiskovni svobodi. "Demokratična" nova Jugoslavija je imela volitve z eno samo listo, ker je bilo opoziciji onemogočeno postaviti druge liste. Pa so ljudje, ki nočejo tega videti ali pa se izgovarjajo, da so na take volitve ljudje v Jugoslaviji že navajeni in da tudi prej ni bilo svobodnih volitev. Če je bilo poprej slabo, ali se res ne'sme izboljšati0 Ali je res za ljudstvo v Jugoslaviji dobro, da nima svobode? Ker tlačijo ljudstvo prijatelji partizani, nekateri nočejo videti dejstev, ki vpijejo, kaj je v resnici partizanstvo. In če še omenimo bistvo, partizanstva, da je vse samo ena stranka, ki izvaja diktaturo! Kar po vrsti povedo sedanji voditelji Jugoslavije, da hočejo samo eno stranko po zgledu Rusije, da je demokracija samo za vladine pristaše, pa jim ameriški partizan noče verjeti, ker bi moral obsoditi titovstvo. S tem je tudi v tesni zvezi tisto zmerjanje z izdajalci. Če sme biti samo ena stranka, en sam diktator, ena sama politična miselnost, potem je seveda vse, kar nasprotuje temu mišljenju "izdajalsko." Tudi prve kristjane so zmerjali z izdajalci, ko so jih metali pred leve. Kristjani niso zažigali kadila maliku — cesarju diktatorju. Mi smo presojali pojave Titovega partizanstva mirno, čas nam je dajal vedno bolj prav. Rekli smo, da je Tito komunist, postavljen od Moskve. Spominjate se, kako so vsi to tajili. Pa je prišel Churchill in javno povedal, da podpira komunista. Potem je šele ameriško partizanstvo verjelo. Povedali smo, da je Vidmar, predsednik Osvobodilne fronte v Sloveniji, komunist. Ni se nam verjelo. Danes ne upa tega nihče več tajiti. Povedali smo, da obstojajo črne liste onih, ki jih hoče komunizem likvidirati. Pokazalo se je, da so jih res klali po listi, razen kdor je ubežal. Točno smo povedali, da je cilj partizanstva napraviti Slovenijo za komunistično dranjo. Sedaj se naša napoved izpolnuje. Našteti bi mogli vrsto stvari, pred katerimi smo svarili, ker smo videl'i situacijo in nismo drli histerično za omamlji-vo godbo komunistične propagande. Ne vemo, kje bi nam mogel kdo očitati, da smo se pri presoji razmer v stari domovini motili. Razvoj dogodkov je vselej opravičil našo presojo razmer. Kdor je nam zaupal, ni bil prevaran o stanju v stari domovini. Za vsakega, kdor se res trudi dognati resnico, je slika vsaki dan jasnejša. Ponovno apeliramo na zdravo pamet vseh ameriškid Slovencev, da se otresejo komunističnih vplivov pri presoji stare domovine. Ponovno pozivamo, naj vsakdo kritično presoja jugoslovanske razmere in po tem uravna svoj nastop. Odpri srce, odpri roke. . . II Prišlo je pismo iz stare domovine, pa ne po pošti. To se pravi, ne po .jugoslovanski pošti. Pisca pisma seveda ne morem in ne smem izdati, ker bi mu s tem nakopal nepopisno gorje. Ker ni podpisa, marsikdo ne bo iz tega pisma ničesar upošteval. Vseeno ga hočem na tem mestu objaviti, vsaj deloma. Saj na splošno pove isto, kar vemo že iz drugih poročil. Pisavec pisma se obrača na vse vojake v Ameriki.. Ni pa vzel v poštev, da pri nas v Ameriki nič ne velja, ako ni — podpisa. Zato siromak naroča, da naj se pismo objavi v VSEH listih, pa njegovega imena naj noben list ne izda. Za tiste, ki vsaj malo verjamejo, da Ameriška Domovina NE laže, ker NOČE lagati in ji tudi prav nič TREBA NI, naj bodo objavljeni iz dotičnega pisma kratki izvlečki. * * * Dragi rojaki v Ameriki: — Ne zamerite nam, da Vam pišemo. Ne zamerite nam odkritosrčne besede. Ni mišljena kot očitek, le kot ugotovitev nekega strašnega dejstva, spričo katerega bi se moralo razjokati tudi okamenelo srce. Zvedeli smo namreč, da ste postali po eni strani žrtve popolnega ne-poznanja resnice o razvoju in stanju dogodkov v domovini, na drugi strani pa žrtve prav satanske propagande. Toda, kdo bi Vam mogel zameriti? Vaša velika nova domovina je bila tudi v vojni in je vodila politiko, ki je odgovarjala njenim "visokim" interesom brez ozira na "male.',' Dopuščala je in celo podpirala propagando. za katero sta tičala sam satan in pekel. In tako ste tudi Vi postali žrtve te propagande, ki Vas je speljala na popolnoma kriva pota. Kdo bi Vam mogel to zameriti in Vam kaj očitati? Toda na drugi strani boste tudi Vi skušali 'razumeti, kako neizmerno boli nas, in kako nepopisno povečuje naše gorje, ko slišimo, da celo mnogi dobri in pošteni Vaši ljudje gledajo in sodijo po. polnoma krivo razmere tu v naši domovini in namesto da bi pomagali, seveda nehote še povečujejo naše gorje in zabijajo žeblje v rakev našega izkrvavelega naroda." * * * Pismo našteva razne vire, po katerih so v domovini zvedeli za mišljenje in delovanje "večine" rojakov v Ameriki, kakor se pisec izraža. Dobili so v roke nekaj tukajšnjih časopisov, dobili fo pisma od rojakov, in tako dalje. Iz teh in podobnih virov so dobili vtis, ki je po moji sodbi napačen, da namreič res "večina" med nami nima nobenega smisla za njihovo trpljenje. . . Zato se ne moremo čuditi, če proti koncu pisma beremo naslednje srca p'retresu-.joče besede: "Naš gorje je tako veliko, da postajamo že brezčutni in otopeli za vse. štiri leta vas je u-lijal ves svet. Poslednje brce pa doobivamo še od ■tistih svojih bratov in sester, stricev in tet v Ameriki, v katere smo se s toliko bratsko ljubeznijo in s tolikim upanjem v mislih ozirali vsa ta štiri leta. Kdo more tedaj tudi nam. zameriti, če po. stajamo že brezčutni za vse in poklekamo le še pod križ s prošnjo, da se naš usmili vsaj večna Ljubezen in skrajša ure našega smrtnega boja." * * * Kdor od bralcev in bralk te kolone ima srce v prsih in ne kamen, naj poseže nazaj in prečita gornje besede še enkrat. Potem naj pomisli, če je res "izdajalsko," da podpirate LIGO KATOLIŠKIH .SLOVENCEV, ki bi rada čimprej tudi onim doma, ki že poklekajo pod križ, priskočila na pomoč. Toda kar to pismo pove o onih v domovini, ki že poklekajo pod križ, isto velja v enaki meri ali še večji o onih, ki iz istega vzroka trpe v tujini, kakor njihovi bratje in sestre v domovini. . . Toda čitajmo pismo do konca: * * * "Ničesar Vas zato, bratje in sestre, ne prosimo. Ničesar drugega kot to: poslušajte tudi glasove, ki Vam prihajajo 7. druge strani, ne od same oficielne propagande. štiri leta ste zasledovali mrzlo in preračunano politiko "velikih" in ste poslušali krivično propagando. Oboje je ustvarilo v Vas popolnoma krivo in zlagano sliko v Vaših revnih rodnih vasicah v starem kraju. Zato menim, da mi ne boste zamerili, ako Vam rečem in Vas prosim tako od srca kot more le rodni brat govoriti bratu: Poslušajte še drugi glas, poslušajte besedo osivelega slo-venskegu pisatelja /O. da bi (Dalle na 3 strani > Zahvala rojakom v Milwaukee in West Allis Moje iskrene pozdrave in zahvalo dolgu jem rojakom in rojakinjam v Milwaukee -in v West All-is, Wis. Zahvala vsem ■skupaj, ki so mi šli tako prijazno, da rojaško in prijateljsko na roko. \ Tii.ii tu sem, kakor že prej v Jolietu, Chicagu in Waukeganu, srečal značaj ne može in žene, katerim vsa čast, priznanje in zahvala. Bog jim plačaj za vse. Upam, da se še vidimo in tudi v listu se jih bom še spomnil enkrat pozneje. Za sedaj naj vam sporočim samo kratko zahvalo, ker sem precej kratek s časom. Polagoma pa pride še vse na vrsto, kar sem doživel v Milwaukee in West Allis, kajti tudi ta dva kraja mi bosta ostala v prijetnem spominu. Iskrena hvala in Bog vas živi! Jože Grdina, zastopnik Ameriške Domovine. S elevelandskega hriba Ko tako prebiram Ameriško Domovino, vidim, kako Mr. Jakob Resnik predstavlja naše sinove in hčere, ko začnejo kakšno trgovino ali obrt. Gotovo so vsaki starši ponosni na svojega sina ali hčer, kadar ta ali oni pokaže kak napredek, ki jim je za njih življenjski obstoj. Tudi Ameriška Domovina je ponosna na svoje ljudi, če more kaj dobrega poročati o slovenskih pionirjih, katerih otroci napredujejo v enem ali drugem poklicu. Tudi spodaj podpisani si štejem v veliko čast, če morem kje kako dobro delo storiti v prid svojemu rojaku. Po mojem mnenju je najboljše dobro delo to, da če kateri izmed naših sinov ali hčera poprime za kako trgovino ali obrt, da ga tudi mi ostali rojaki javno podpremo. Tako sem se namenil, da sporočim javnosti, da so odprli trgovino spoštovani sinovi Mr. Joe Simčiča iz 10011 Prince A-ve. Odprli so trgovino s električnimi potrebščinami in pohištvom za dom. Ta trgovina je pod imenom "Sims Bros," 8812 Buckeye Rd., tel. RA 1018. — Lastniki pa so Frank P., Joseph L., Stanley S., Rudolph W. in Andrew A. Simčič. Vsi se priporočajo svojim rojakom, da si vselej prej ogledajo njih trgovino za razne potrebščine za dom, predno gredo kupovat k tujcu. Vsak odjemalec bo točno in pošteno postrežen. France s hriba. Podružnica št. 3 SMZ Cenjeni člani! Naznanjam vam sklep zadnje redne seje, da se bo prihodnja redna seja vršila dne 4. decembra, to je v torek in ne v četrtek kot poprej. To pa i.z posebnega vzroka, ki ga boste slišali na seji. To bo torej glavna seja naše podružnice. Bratje! Vsak dobro ve, da se na glavni letni seji voli odbor in delajo načrti za prihodnje poslovno leto ter da se v splošnem sklepa za napredek podružnice kakor celokupne Slovenske moške zveze. Upam, da ne boste imeli izgovorov, da bi iz ostali od te važne seje. Saj so se razmere že toliko spremenile. da nas de'o več tako ne zadržuje, kot je bilo to v preteklih letih; poleg tega so pa noči tudi dolge, da si boste po seji še lahko odpočili. Vljudno vabimo vse naše članstvo, da se gotovo vsaj glavne seje udeležite, če že drugače med letom ne,zahajate na seju, Vsak zaveden član, ki mu je kaj za napredek podružnice in SMZ, se bo gotovo udeležil, kdor pa se brez vzroka ne udeleži glavne seje, pa s tem pokaže, da mu je napredek podružnice deveta briga. V vojnem času smo bili tiho, ker nismo mogli naprej, kajti takrat je bilo naše geslo: Potr-pimo in delajmo za zmago! — Sedaj pa naj bo naše geslo: Na delo za napredesk naše podruž-; nice in SMZ! Napredek pa je odvisen od vas, člani. Torej | lie pozabite, da se vidimo na seji 4. decembra zvečer. Pozdrav, Odbor, i Letna seja društva št. 14 SDZ Skoro vsa naša društva-imajo svoje letne ali glavne seje v mesecu decembru, tako bo imelo svojo glavno sejo tudi društvo Clevelandski Slovenci št. 14 S. D. Zveze in sicer v nedeljo, 9. decembra ob devetih dopoldne v navadnih prostorih., Na tej seji bo tudi volitev društvenih u-radnikov za leto 1946. Zato je pričakovati od vseh članov, da se gotovo udeleže vsaj letne seje. Apeliram na vse člane in članice, posebno pa še na naše kuharice. Na zadnji seji se je tudi sklenilo, da se po seji pogosti naše člane in članice s prigrizkom in pijačo. Pridite v polnem številu. Vaš član, J. Markich. Naši begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. Dolenjci na Koroškem IZ RIBNICE in okolice so sledeči : (Nadaljevanje) Andoljšek Jože! 1912 Andoljšek Matija, 1928 Andoljšek Metod, 1927 Andoljšek Stanko, 1908 Anžlin Jože, 1929 (iz Dvora) Arko Alojzij, 1940 Arko Anton, 1928 Arko Anton, 1935 Arko Janez, 1898 Arko Janez, 1928 Arko Jože, 1906 Arko Jože, 1942 Arko Miha, 1901 Arko Mihaela, 1931 Arko Pavla, 1909 Arko Štefan, 1920 Arko Štefan, 1925 Benčina Rudolf, 1901 Boh Franc, 1896 Boh Janez, 1905 Boh Marija, 1929 Boh Marija, 1900 Boh Mirko, 1933 Boh Ljudmila, 1944 Bolha Angela, 1922 Bolha Franja, 1925 Bolha Janez, 1902 Burgar Ludvik, 1902 Burgar Vinko, 1899 Cetinjski Ivan, 1930 Čampa Anton, 1902 čampa France, 1905 čampa France, 1929 Čampa Ivana, 1924 Čampa Jernej, 1904 Čampa Jernej, 1940 Čampa Magdalena, 1921 čampa Magdalena, 1944 Čampa Marija, 1940 čampa Štefan, 1923 češarek Anton, 1905 Češarek Franc, 1903 Češarek Janez, 1902 Češarek Marjeta, 1895 Češarek Vinko, 1905 Dejak Angela, 1924 Dejak Anton, 1930 Dejak Jože, 1928 Dejak Jože, 1913 Gognjavec Alojzij, 1931 Gognjavec Ernest, 1937 Gognjavec Frida, 1935 Gognjavec Berta, 1939 Gognjavec Ludvika, 7 908 Gognjavec Ludvik, 1933 Gognjavec Marija, 1929 Gognjavec Terezija, 1941 Gognjavec Viktor, 1942 Gornik Franc, 1904 Gornik Franc, 1927 Gornik Franc, 1929 Gornik Neža, 1905 Gornik Neža, 1933 Gorše Ignacij, 1907 Gorše Rihard, 1925 Grbec Alojzij, 1937 Grbec Ernestina, 1939 Grbec Franja, 1926 Grbec Marija, 1940 Grbec Mirko, 1938 Grebene Franc; 1905 Grebene Alojzij, 1943 Grebene Ana, 1922 Grebene Franc, 1873 Grebene Franc, 1941 Grebene Janez, 1941 Grebene Marija, 1880 Grebene Marija, 1918 Hočevar Ana, 1919 Hočevar Anton, 1928 Hren Ana, 1921 Hren Ema, 1922 Hren Ivana, 1924 Hren Ignacij, 1899 ^ (Dalje prihodnjič;) I Naiprej torej z našim k ^ . skim receptom. Meni se lje bolj dopade. Citali ' ut*" je postavila kuharica[f^M po na gorko in jo polila z kvartiom močnega teran8, stila je kakih 15 minut, me;mrč' začelo delati po zosu « ke. Potem je vzela ven, P' la kastrolo, vzela žlico m , M j am- m' vo pokusila. rekla njena usta in parkrat, da se je dodobra y ne rok« st* pričala, da novi recept napačen. Potem je vzela v fj^ klenico ruma * '1 V11" kokoš, nato pa porinila ' ^ peč. Gdedala je na uro m , 15 minut se ji je zdelo ce nost. Vidite, za to cak» ^ zelo priporočljivo, da .ie ^jj ki soseda, da ob klep čas hitreje mine. stei No, končno je ura "a •teklo pokazala, da ie pre'"— pi nut, odkar je zlila ruma i »i^ ko. Odpre peč, odkrije » jfj ^ in prelepe dišave ji oi!. oVjm h ' ricaK" v nosu, presladko PrlCŽ nebeških dobrot. ^ Seveda, zopet vzaI11^ Li P'fVj pokusi jed. To je Pose,.„ stV#, vilegij kuharice, da ^jv« pokusi in zato se tu , JiH) krat prigodi, da je f0^» že sita, ko daje drugim ^ si mizo. če tudi jemlje k^-mo po žličkah, ampak n ^ setin ali stotin ah di nekaj zaleže. »i P^ Ne bo napek, z vsem^ ji H čanjem konštatira kulia' tem, ko je prišla znanja s tremi ali štn hv9li - - , ;]e hv Stari me bo od s» t > dobil rihto P1" . , otovi, vzame stekleni^ pljf ga vina in ga do zadn.1®^ tu Hi Bi pridene k teranu in 1 l"ine %c ne pokrov nazaj ter P. 0 zakej Da bo, si .ie rekla, nico viške ter j° receptu zlila k ostaf\,^ • hila tam. Najbrže je » od peči ali kaj krn'^ v ^ spodinja močno zar Slih. Ufa amen di^1 franco* m rihti še zadnji klenico finega njaka. ,u je Po predpisanem c«9^ je i v kastrolo še konjak■ « prej, to se razume. 1 ;t| po dišeč zos. To P^c J«J pokušala z žličko, anKt(ri2' jela že kar s se' tefarco ji, je rekla, stari še ni imel na ' t i-v. In ko je čez *f vila, da je bila f pečena, je vzeu ^ ^ sla k oknu, vrgla ^ okno, za njo vse i ye< \„. nice terana, ruma, ^ * &a vina in konjak^ ^ veliko skledo in »pri. v parlor: "Zdaj Pa !el, p »iS1 J ke kokoši še ceni t !" i.pi da * Naš Bob je veWn\^u) pekli kokoši pri v^n0 r^ ni čudno, če so z „! eno in JHp, • cf klestili Nemce in ^ Ki - vprašali: ali je ^ v ka naša pest? & v» \ \ \ AMERIŠKA DOMOVINA", NOVEMBER 28, 1945 kjer so bili porušeni trije oboki, je tik pred dovršitvijo. Ker je nemška deviacijska proga pri Borovnici že uporabna, bo lahko promet prav kmalu obnovljen — v desetih dneh najkasneje — in ne bo več treba prestopati. Ta uspeh pa naših potreb ne more zadovoljiti. Nemška nadomestna proga, ki je bila zgrajena v dveh mesecih, je tako ne. solidna in nestabilna, da pri njeni uporabi ni računati na do. končno izboljšanje prometnih razmer v Borovnici. Ta zasilna proga ima prevelik vzpon in padec in prehude krivine. Tako močne krivine se danes nikjer ne uporbaljajo v modernem prometu. Po tej nemški progi, ki je enotirna, se bo mogel promet razvijata z brzino največ 25 km na uro. Zato bo proga zasedene ves dan. Zakaj ne bo obnovljen borovni- ski viadukt? . Očitno je, da je taka rešitev le začasna. Najti je treba drug izhod. Možnosti sta dve: obnoviti viadukt v Borovnici ali pa ga opustiti in progo izpeljati drugod. Prva misel je bila takoj opuščena. Viadukt v Borovnici je postal problem že pred sedanjo svetovno vojno. Takratni čaršijski Beograd pa kljub jasnim ugotovitvam stro-kovnjaške komisije ni ukrenil ničesai. Borovniški most je namreč zgrajen na lesenih hrastovih pilotih, ki so zabiti globoko v zemljo. Ko so most pred približno 90 leti gradili, so računali, da boclo ti piloti stalno pod talno vodo in da bodo okameneli. V takem primeru bi bil odličen temelj. Zaradi kasnejšega osuševanja Barja pa je nivo talne vode padal. Zlasti ob sušfso bili piloti že nad talno vodo, ki jih je ponovno-zalila ob deževnem vremenu. Začeli so zato trohneti in propadati. Temelj borovniškega mostu je postal nesigu-ren. Komisija je ugotovila na mostu in obokih zelo majhne špranje. Vlaki so smeli voziti čez njega z brzino samo pet km na uro. Razen tega je bil ves viadukt zelo slabo izoliran. Morali so ga vedno popravljati in so stala popravila vsako leto pol milijona predvojnih dinarjev. Med vojno je most doživel hude poškodbe. Danes lahko rečemo, da je v celoti neuporaben. Kajti tisti del mostu, ki še stoji, je zaradi bombardiranj tako zrahljan, da ni u-poraben za normalni promet. Vsi ti razlogi so odločili, da Važna seja društva št. 50 .. so misel za obnovo mostu opustili. Študija za načrt, izpeljati progo drugod, bila izdelana že pred sedanjo vojno, vendar v tedanjih razmerah ni i-mela izgleda, da bi se premaknila z mrtve točke. Sediaj pa je načrt našel takoj potrebno razumevanje. Potrebnih je bilo le nekaj dopolnitev in v kratkem ga bodo uresničili. Most v Bor"ovnici že delno podirajo, dele zrušene železne konstrukcije pa uporabljajo za popravilo mostu čez Ljubljanico pri Pre-•serju. (Dalje prihodnjič) Soba se odda Odda se 1 soba za dekle ali ženo na 1044 E. 148. St. zgorej. Vprašajte po 5. uri zvečer. (279) DELO DOBIJO Delajte, v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite 8e v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-?ar zanima, naj se zglasi na 360 E. 185. St. (x) ženske za čiščenje Poln dnevni čas od 6 zj. do opoldne Plača Stalno delo Zglasite v employment office 5. nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. (282) ženske, izkušene za izdelavo oblek na stroju Izvrsten zaslužek od kosa. Plača od ure garantirana Lampl Sportswear Mfg. Co. 2570 Superior Ave. (277) Prodajalke za razne oddelke Poln" ali delni čas začasno do božiča Plača Zglasite se v Wm. Taylor Sons & Co. (282) MALI OGLASI Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15. čiščenje $5 Termostat kontrola • Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdlcott 0487 (X) Kadar potrebujete zavarovalnino prati ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd. se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 K1LDEER AVE. MALI OGLASI ^ sfyci je japonski general Tomoyuki Yama-v sodnijsko dvomno v Manili, kjer se mo-na 123 obtožb, ki so v zvezi z masnimi umo-in ropanjem. Amerikancev in Filipincev v okupacije. Posestvo naprodaj Kdor hoče svoj denar dobro investirati, naj kupi ta tri posestva: 6121, 6123 in 6125 St. Clair Ave. Za informacije pokliče MA 6530. (x) DOBER KUP — Naprodaj je hiša na Addison Rd. za 4 družine, lesena, 4 sobe in kopalnica vsako; gretje s pečmi. Poslopje v prvovrstnem stanju. Samo $5,000. Porath Realty, RA 5777. Mr. Mack, zvečer GL 3514. (280) Par išče stanovanje Starejši zakonski par išče 3, 4 ali 5 sob blizu 185. ceste. Kdor ima ka j primernega, naj pokliče Montrose 4157-W-3. (277) | OBLAK MOVER j Se priporoča, da ga pokli-j čete vsak čaa, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vaSega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Ameriški vojaki v Tolajju že kupujejo božična darila za svoj-ce doma. Slika nam kaže dva naša vojaka, ki kupujeta darila v neki department v Tokyju, katero so v naglici očistili ruševin in zopefodprli trgovino. Prodajalka Sekiko Makino jima razkazuje svečno svetilnico, ki je izrezljana iz lesa. Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI 'Mlakarju se je bole- iaJ časa sem hujšala. Siti je sicer godilo pri I*.®0 mu bili postrež-* biti niso mogli, "in njegovo telesno »Kolikor se je dalo, ,e tudi duševno. Pri Peklo venomer. Predel tega„ da je mo-!eta izpod strehe ' rojstne hiše. Tožil a kadarkoli mu je zi okno protii hi- - ; pihnil potihem: "*ako hud^ si me u-kako me tepeš za Se,ri jo storil svoje-' Veliko kazen si mi '' tujih ljudeh, M'eho bom zatisnil UJ lik Vegova in v kate- tarii ! oči. nekdaj, zalile nj bridkost sta mu k°Pavala zdravje, ga je prebil, ko je k ar> zadel mu je , Plamen na strehi tj/' ki ga je tako lju-> (la ogenj uniču-h rok, je vztre-životu. Zbral je 01 in se vzpel po Je ven, kolikor so e&ove oslabele mo-So ga hotele nositi *venele noge. D,o-Prag vzdigne ro- % fv3 Je držal palico in H >r bi hotel vzkli- dl q - se mu zavrti v avesten se zgrudi J0 bili šli vsi Kore-Pomagat, so ga ti'mestu šele po-^ °genj udušen in , so staremu Mla-J°jemale moči. Ko-^ izprevidel, da se več pomagati ko mu je , da naj bodo , n* vse. i5i ^ sam je vedel, lf! do tistihmal, ko r™aški zvon. Ce jal je z glavo, ka- ja pot na tem D tudi Anico ob- 5Wnje*Kajti niti 'iljf 0 0d dedkove po-rfk-at »e ji je zaihte- jiO« 0 1 ,