109. številka. Ljubljana, v petek 15. maja. XVIII. leto, 1885. Iihaja vsak dan sveter, iziinSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ^Id., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po i 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, če Be dvakrat, in po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo je v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati uaročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativnu stvari. \ K volilnemu gibanju. (Konec.) Glede dolenjske železnice omeniti nam je namreč, da je vsled prizadevanja dosedanjih poslancev in vsled delovanja ad hoc sestavljenega konzorcija že došla koncesija za začetna dela, da se bode trasiranje v kratkem začelo in da je stvar že tako daleč godna, da bode, ako ne pride kaj nepričakovanega vmes, dolenjska železnica že prihodnje leto na dnevnem redu državnega zbora. Kar se tiče „prekladbe dolenjskih cest" pozabilo se je menda na prijatelja Šukljeja. Ali se Dolenjci več ne spominjajo, da se je Šuklje, ki se obnaša kakor minister za dolenjske komunikacije, v deželnem zboru „z vspehom potegoval za preložitev državne dolenjske ceste čez Gorjance in drugih strmih klancev mej Ljubljano in Novim mestom?" Zakaj se mu kratijo te lavorike? Ste li čitali kandidatski list „Rojakom". v katerem „več prijateljev" opozarja „čitatelje še na to, da se je v državnem zboru na podlagi načrta, ki ga dala napraviti deželna vlada, že letos stavila v državni proračun izdatna vsota za preložitev dotične ceste in da se bode to sigurno tudi zanaprej še zgodilo?" V zadevi državne podpore za zboljšanje kmetijskih razmer na Dolenjskem usojamo si vprašati: Kako se more g. Pfeiferju v tem oziru kaj očitati, ko je vender znano, koliko tisočakov je on izprosil na Dunaji in v Ljubljani za revno Dolenjsko. Od več stranij nam dohajajo dopisi: „dajte nam poslanca, kakeršen je Pfeifer, in soglasno ga volimo." Točke: ,,da se pri zemljišnem davku odloči eksistencminimum" menda niti o 0/° izmej volilcev ne razume. Sicer je dodan dostavek „oproščenje davka od premalih dohodkov". Ta stavek zdi se nam naravnost opasen, kajti kje bi se na Dolenjskem in drugej našel posestnik, ki bi ne tožil, da ima prepičle dohodke. Kar zadeva 5. točko, da se upelje borzni davek, zlajša breme kmetovalcem, zniža cena soli za živino, moramo pred vsem naglašati, da se morajo poslanci brezpogojno poganjati za to, da se cena soli, ne samo za živino, ampak sploh zniža, milimo pa tudi, da se bode g. Pfeifer za to točko isto tako odločno in krepko potegoval, ker je sam kmetovalec, torej sam Čuti vsa bremena, ki tarejo posestnika. Pri stavku: „Visoko politiko tirati, prepuščam zvedenim državnikom", bili smo pa kar osupneni. Tako ne sme govoriti kandidat za državni zbor, kajti v kratkem utegne biti obravnava o carinskej zvezi z Nemčijo, ponavljati se ima pogodba z Oger-sko, na dnevnem redu bodo mnoge druge prevažne mejnarodne zadeve, ki nam vse segajo do živega in zahtevajo denarnega in krvnega davka, a pri vsem tem da bi poslanec slovenskih volilcev kar molčal ? To nikakor ni v interesu volilcev in odkritosrčno milujemo, da se je ta točka vsprejela v program. Nadalje pa g. protikandidat g. Pfeiferju sam priznava pošteno voljo, a dostavlja, da nema namena spodriniti ga. Da ni bilo namena spodriniti ga, čemu pa se je izdal in razširjal kandidatski oklic? Čemu se govori o premeščenji vojakov iz Dolenjske v Ljubljano, po katerem Dolenjska vsako leto izgubi mnogo tisoč goldinarjev? Saj menda vsakdo ve, da premeščenje vojakov ni v moči gosp. Pfeiferja, niti v moči državnega zbora, ampak do-tičnega vojaškega oblastva. Dali bi lahko šo nekoliko stavkov pod kritični nož, a g. Poznik sam pravi, da se ni za poslanca ponujal in prosi volilce, da odvale od njega teško breme. S to prošnjo strinjamo se tudi mi iz vsega srca, kajti dr. Poznik nam je v Rnlolfovem neobhodno potreben, njegov delokrog je tolik, da bi ga zelo pogrešali in bi ga ne bilo lahko nadomestiti. Strinjamo se s to prošnjo tudi zategadelj, ker je nasprotstvo mej Pfeiferjem in drom. Pozni-kom prisiljeno, ker se s tem le množi naša itak že akutna razcepljenost, kar pa naj zagovarjajo tisti gospodje, ki so to kandidaturo postavili na dnevni red, ne da bi bili pomislili na gotov poraz in na razjarjenost in mržnjo, ki bode vsled tega neizogibna. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 15. maja. Vsa desorganizovana je desnica ostavila državni zbor, neso jo bile pomladile besede ministra Dunaj evskega, četudi so bile vzbudile mnogo veselja mej desničarji. Ravno tako nejedina ali pa še bolj, kakor je ostavila zbor, se povrne v novega. Morda sicer pridobi nekaj sedežev, kar pa še tudi ni gotovo, a še mnogo več bode kvalitativno zgubila. Volilno gibanje mora še bolest vzbuditi v srci vsakega Slovana. Po vseh slovanskih deželah spod-riva načelno politiko politika osebnostij. Na Kranjskem se urivajo novi kandidati proti dosedanjim starim iz same sebičnosti in častihlepja, obrekujejo naše stare narodne može, samo da bi s svojo osebo pokazali v ugodnejšej luči. To jo pa volilce j«ko zbegalo, ni več prejšnje discipline. Preti že nevarnost, da vsled mejsobnega prepira najhujši sovražniki našega naroda pridobe zopet stare pozicije, katere smo jim bili le z mnogoletnim trudom izvili iz rok. Na Češkem drug družeča spodrivajo Staro- in Mladočehi, in tako slabe narodne sile, pri tem se jim pa Nemci v pest smejajo, ki jedini stopajo v volilni boj. Še žalostnejše so razmere na Morav-skem. Tarn, kjer bi morali nemški konservativci v največjej složnosti delati s Čehi proti silnim levičarjem, pa že nastavljajo svoje kandidate proti Čehom. V Galiciji je huda borba mej Poljaki in Rusini. Pa tudi ne samo to, trdna disciplina, ki je vladala mej Poljaki, začenja se rušiti. Ustanovilo se je že več zakotnih volilnih odborov, kateri hočejo uriniti svoje kandidate proti volji osrednjega odbora. Na slovanskem jugu, v Dalmaciji, se pa Srbi bratijo z Italijani proti Hrvatom. Pa tudi mej nemškimi konservativci ni prave jedinosti. Semo razpora, katero je zasejol dvorni sovetnik Jurij Lienbacher, že gre v cvetje. Tako vidimo povsod mej desničarji in Slovani samo razpor. Najžalost-nejše je, "da se v programih desničarjev ne kaže sloga niti v jednem vprašanji. Ta je za strog kon-servatizem, oni za bolj svobodoljubna načela; ta za navodno jednakopravnost, oni za nemški državni jezik; ta za avtonomijo, oni za strogi nemški centralizem. Taka stranka ne bode mogla v novem zboru doseči kakih znamenitih vspehov. #e samo volilno gibanje je nam porok, da v prihodnjih šestih letih bomo Slovani, zlasti Slovenci ravno tako malo dosegli, kakor smo dosedaj. Saj jo še dvomljivo, da bi taka stranka, kakor je desnica, ki nema nobenega programa, ampak vsaka frakcija tira svojo bstno politiko, dolgo mogla držati ministerstvo. ilič čudnega bi ne bilo, ako doživimo v kratkem novo ministerstvo levičarsko, kajti levica se je kakor pomladila, odkar je zapisala na svojo zastavo boj za predpravice nemške narodnosti. Skoro povsod se pa v njenih vrstah kaže največja jedinost, samo bm se poganja več levičarskih kandidatov za kak mandat, kjer ni nobene nevarnosti, da bi prodrl knk uesničar. Levici se pa utegnejo pridružiti oni nemški konservativci, ki so se postavili na ultrunemško centralistično stališče, čVne hitro, pa se jej poj>"i približati. Levica je v tem povsem jedina, da se mora nemščina proglasiti za državni jezik, vsa druga LISTEK. »Človeka nikar!" (Odgovor na dva dodatka dra. Mahniča v „Slovenci'1.) (Dalje.) Tudi dobro znam razložiti one verze, kakor tudi menim, da jih zna vsak duhovnik, ne le kak dr, sv. pisma. Zato sem pa rabil prvi citat v „ob-rambi" v ravno tisti figuri pa tudi v prav istem pomenu, kakeršen ima v sv. listinah; saj nad mojimi poezijami se niso izpodtikali laici, nego skoro sami duhovniki, zato sem pa smel ž njimi tako govoriti, zanašajoč se na njihovo umevanje sv. pisma. Motite se tedaj g. dr., ako menite, da sem vzel v obrambi prvi citat sensu proprio, vzel sem ga prav tako, kakor bi ga tolmačili vi sami. In vi boste vso gori naštete izreke tolmačili tako, da dobijo (če prav so na prvi pogled zdijo tako grozni) popolnem dober in zelo pobožen po-m o d. To je prav gotovo. Zdaj pa, g. dohtar, prosim odgovora: ako je moj vsklik navedenim cita- tom podoben po zunanje, zakaj bi jim ne bil tudi po znotranje? Ali je to logično tako nemogoče? Ako znate tolmačiti dobro in prijazno one, zakaj ne mojega? Zakaj, ko so si ti izreki in moj vzdihljaj bratje po lici, zakaj niste pri njih iskali tudi sorodnega duha? In k takemu razlaganju vas je prav silil ves prvi del pesmi, kakor tudi drugih razlogov obilo! — Uzrok temu bridkemu vzdihu je „težki jarem, ki žuli Odamove otroke", zemeljsko trpljenje, a to ni poglavitno, še bolj dvojbe, ki človeku razrivajo srce, ga priženo na razpotje med dobrim in hudim, med čednostjo in grehoto in ga lahko pahnejo v »zmote", to je v pregrehe in hudobije, —'in te „zrnote" so glavni motiv tega vsklika; saj gradacija v predzadnjih vrsticah je pač očitna. S tem vsklikom jo tedaj kar najostreje označena velikost in grdoba pregrehe, popačeuosti in pokvarjenosti uaše,*) kije tolika, da more človeka zapeljati k bolestnemu vskliku: „ človeka nikar"! Ta vsklik torej pomiluje in obžaluje človeka zarad trpljenja in zmot, pa tudi te „zmote", pregrehe (no grešnika) z vso eneržijo ::) Prav kako; v BGenozi" cup. VI. v. 5., ti. ožigosa. S tega stališča ta vsklik ni samo dovoljen, nego eminentno kristijansk. A ta vsklik ima tudi proseč pomen, kakor je bilo že prej omenjeno in dokazano. Človek, ki vidi napake, želi jih videti popravljene. In na to meri moj vzdihljaj. Moj g. kritik se vara, misleč, da prosim uničenja človeškega rodu, nikakor ne, 'jaz ne prosim, naj Rog ne vstvari nobenega človeka, ampak le takih ne, kot sem jaa (g. dr. tu pač vidi, da se no cenim Bog ve kako visoko in da se ne stavim drugim v poseben vzgled), Vsi ljudje vendar nismo enaki, gotovo bi se našle na zemlji tudi dobro in prav dobre dušo. In kaj prosim jaz? To: O Bog, ne vstvari meni enakih ljudij, nego srečnejših in boljših. Ker pa g. dr. rad ne veruje, sem tu v srečnem položaji, da mu to lahko s pričami dokažem. Leta 1877., tedaj tacaš, ko me ni Še nikdo napadal zaradi pesmi, pra-šal me je prijatelj Gruntar, kako naj si tolmači konec te pesmi in jaz sem ta „ človeka nikar" omejil tako. kakor je gori rečeno. Ves poti umi pesmi sem v,n tedaj v ta kratek stavek: ,o gospod in srečne stvari, dobre in srečn« načela, katera je dosedaj zagovarjala, morajo se temu umakniti.'Kako malo marajo nemški konservativci /a ravnopravnost narodov, kaže to, da so za sol-nogradska mesta postavili bivšega ministra notranjega Aleksandra Bacha za kandidata. Kakor je znano smo Slovani pod njegovo absolutno vlado morali silno mnogo pretrpeti. Ta inož !>il jo najmočnejša op>ra nemškega centralizma, absolutizma, in birokratizma. Že dan danes nas Slovane skele rane, katere je nam zasekala njegova vlada. Zares žalostno je, da se po petindvajset letih ustavne svobode, upa stranka, katera seje hlinila nam prijazno, s takim kandidatom na dan. Še bo\je pa nam kaže mišljenje solnogradskih konservativcev volilni oklic, ki se je izdal teitl povodom. V njem se najprej probavlja vladanje tega moža, pred vsem omenja, kako je dob'o ščitil jedinost države, nemški jezik in nemško kulturo, h koncu se pa zopet udari na ultraioMiiške strune, da bode ta kandidat se še vedno prizadeval obvarovati veljavo nemškega jezika in kulture. Mi mislimo, da je potem, kar je že tu povedano, vsakemu jasno, da Slovanom ni vofi mogoče hoditi po istem potu s soloograškinii konservativci. Tako hvaležnost dobivamo Slovani od nemških konservativcev, da so naši poslanci V zboru mnogim njih predlogom pomagali do većine, in to celo večkrat nam samim v škodo. — Konservativni veleposestniki na Moravskom bodo postavili svoje kandidate in so že izdali svoj volilni oklic. V njem poudarjajo, da se Avstrija mora postaviti na zgodovinsko podlago, ako hoče biti močna. Buriti se hočejo za pravice vseh kraljestev in dežel, povzdigo brambene sile države, pravico in svobodo katoliške cerkve in jednakopravnost vseh avstrijskih narodov. Delali pa bodo tudi za zboljšanje narodnega gospodarstva. Konci pa obžalujejo, da se ni posrečilo sklenili kompromisa s srednjo stranko. Četudi ni upati, da bi zmagali, pa pokazati hočejo svoje mišljenje. — Zgurnjoavstrijski konservativni veleposestniki pa V svojem volilnem oklici pred vsem omenjajo narodno-gospodarska vprašanja Večina "a-;;:hlu^;j sabora je izključila Pi-lepića in Bakarčića za 31 sej, ker sta razžalila vladne kimpvće j ri posvetovanji o kreditu za pokritje stroškov kraljevega koniisarijata. Debata o tem se je potem nadaljevala. Suvić zagovarjal je vlado in napadal opozicijo, češ, da je ona kriva vseh nemirov. Njegove izpeljave je pa dobro zavrnil dr. Mazura. Dokazal je, da te stroške mora nositi skupna vlada in izjavil, da so on in drugi pravilniki v Zagrebu narodu svetovali, nezakonite grbe doli strgati, na kar je še ponosen. Kako daleč je že zašla hrvatska narodna stranka, kaže to, da je Crnković interpeloval vlado, če jej je znano, da hoče jugoslovanska akademija odbiti vladno prepoved in sklicati slovanski kongres povodom petdesetletnice preporoda hrvatskega slovstva. Ban mu je odgovoril, da mu ni nič znano o tem, da pa bode gledal, da akademija ne prestopi zakonov. Vladni kimovci so tedaj že zgubili vsak ponos, celo čisto literarno slavje, ki nema nič s politiko opraviti, jih že bode v oči. Cerkveni kongres oj»ei\skih in hrvatskih Srbov snide se 13. septembra. Volitve za ta kongres bodo v prvej polovici meseca avgusta. Dolgo so se morali pogajati Srbi, da jim je ogerska vlada dovolila sklicati kongres Najbrž bode pa tudi vsako samostojno delovanje kongresa ovirala. Čez par tednov se v llosui m Hereogo-viui začno šolske počitnice. Bo odločbi Dunajske vlade se v teh dveh deželah začno počitnice, kadar nav stane vročina in se začne košnja in žetev. Letošnje leto skoro 2O00 učencev več obiskuje javne šole kakor lani. Vlada je to leto mnogo storila za povzdigo katoliških in pravoslavnih šol. Osnovalo se je več novih šol, že obstoječim pa so se dovolile podpore iz deželne blagajne. Mohamedanci pa ne-čejo nobene državne podpore, ampak vzdržujejo svoje čisto verske šole iz dohodkov vakufa (cerkvenih posestev. VimiiJc države;. Srbska mmisterska kriza "se bode tako rešila, da ostanejo vsi dosedanji ministri razun ministra notranjih zadev, Novakoviča. Kdo bode prihodnji minister notranjih zadev, še ni odločeno Vsa nasprotja zaradi Afganistana mej llu*i jo in Anglijo še neso poravnana. Rusija je izjavila, da uaj se ne določi noben neutralni pas mej Afganistanom in Rusijo, ker to bi dalo le povod raznim daljšim nemirom, Ker pa Busi prepuste Sultikarske prelaze Afganom, in si tako sami sebi zapro pot v Herat, zahtevajo da se jim še puste nekateri kraji, katere Turkostanci potrebujejo za pašnike, ki bi pa pripali Afganom, ko bi se meja uredila po želji Angležev. To pa ne bode motilo mirnega sporazum-ljenja, ker so Angleži vedno bolj prepričani, da Afganistan ni neobhodno potreben za varstvo Indije. Mi nister za Indijo, Kimberlev, se je izjavil, da se Indija da najbolje braniti na njenih mejah, ne pa v Heratu, zategadelj pa ne bodo Angleži skušali prodreti skozi Afganistan, da bi varovali ta „ključ", ampak utrdili bodo dobro indijsko mejo. V vsakej vojni na indijskoj meji bode Anglija silnejša, v vsakej vojni, oddaljenej od Indije, bode pa Rusija, silnejša, ker ima več vojakov in njeni vojaki imajo manj potrebščin, kakor angleški. Naj Rusija tudi po večletnih bojih pokori Afgane, prišla pa bode do železnih vrat, ki jej bodo zabranjevala uhod v indijski raj. Ta Kimberlev-jeva izjava je najboljši porok za mir. — Ruski listi še vedno zahtevajo, da bi se razdelil Afganistan, ali pa, da se za Herat in okolico ustanovi posebna vlada, ki bi bila pod uplivom Rusije. — Ker pa ima indijski podkralj mnogo upliva na azijatsko politiko Angleške, bode Rusija v Kal-knti nastavila posebno diplomatsko zastopstvo. Povedali smo že, da Italijani neso zadovoljni z vnanjo politiko Mancinijevo. Ta državnik se najbrž ne bode mogel več dolgo vzdržati. Govori se že, da prevzame ministerski predsednik sam ministerstvo vnanjega, zato bode pa prevzel poslanec Tajani ministerstvo notranjih zadev, katero je dosedaj vodil Deprotis sam. iuuij.sk i konservativci so jako potrti zaradi izida poslednjih občinskih volitev. V Iloniaru in Ito-bledi je bila vlada napela vse sile, da zmaga s svojimi kandidati, pa vse je bilo zastonj. V Madridu je voljenih 19 liberalnih in 1 konservativen mestni zastopnik. Udeležitev bila je velikanska, kajti izmej 28.000 volilcev volilo jih je 21.513. Di)\) [>ISl. 'M, Sotruifijskcgai 14. marca. [Izv. dop.] V ,,Ljubljanskem listu" je neki dopisnik K—c*) . skušal priporočati g. Obrezo kot poslanca za No- \ tianjsko. Menimo pa, da mu je to popolnem spod- j letelo, kajti še nikdar nesmo slišali, da bi bil gosp. Obreza kot kmetovalec kacega pomena, še manj je pa pokazal v preteklih šestih letih, da bi mu bil kmetski stan posebno pri srci. Kdaj se je za ta stan oglasil? Niti udeležil se ni pri enketi, katera se je sešla v Ljubljani vsled prizadevanja dra. Jos. Vošnjaka. Mi menimo, da je dopisnik izbral si najboljšo lastnost svojega patrona, da bi ga povzdignil pri volilcih. Škodoval mu je gotovo več, kot da bi bil molčal, kajti par vrstic spisati, ki nič ne dokažejo, na konci pa razglasiti ime kandidata, tak manever pa Notranjceni ne impouuje. *) K-ruholmre-e pri ©brezi ka II? ljudi-. Ako je g. kritiku pot v Logatec predolga, izve lahko prav isto pri mojem prijatelji, g. prof. Erjavci v (iorici. In ako to prosim, to menda pač ne bo še panteizem. Sicer pa se meni zdi, da ko bi tudi splošno prosil, (česar pa v pesmi ne storim), bi težko dr. M. pravdo dobil. Kar nam Bog že sam namerava dati, pač smemo tudi prositi. No, in tudi „člo-veka nikar" nam misli dati sam. Skleneno je v večni osnovi, da bo Bog nehal vstvarjati, da pride kedaj poslednji človek in poslednji dan. Prosimo, ali ne prosimo, prišel bo vender čas, ko Bog poreče : »Dovolj, zdaj ne več ljudij!" In ako bi želel, da bi zavoljo zmanjšanja greha bili „prikrajšani tisti dnevi" — kaj potem V Pomen je razložen. Zdaj še odgovor na nekatera očitauja dra. M. Očita mi, da za svoje nesreče, dvojbe in zmote delam odgovornega Boga, Hudo očitanje, ali ga je pa tudi dokazal, ali ga more dokazati le z eno vrstico iz cele zbirke? Nikdar! Pač pa jasno govorim, da je človek sam kriv vsega tega. O tem govori polovica obrambe k „človeku nikar". Blagi čitatelj naj bere sam: „Ti modro vse, lepo si vstvnril; A človek, zemlju gospodar, Ti krasno delo vse je skvaril. Naft ded je vzel na vrti sad, Menćč, da trga sad modrosti; A vtrgal je le sad bridkosti In smrti sad. Od tacaš človek je trpin, Mori ga starih ran spoinfn In strah prihodnjih bolečin, Skele* ga bridke rane M u zdaj zadane. Trpljenja poln in poln je zinot; Na žitja morji previharnem, Na morji tem, strašn6 nevarnem ZgreSi prerad lo pravo pot. Oh koliko mornarjev Ob skalo vrže mo6 viharjev, In čoln in nje, ki so v Čolniči Srdito vničl. Kedo preStejo milijone, Kar jih na /.itja morji vtonc Morda na — vek? Ali ni tukaj jasno povedano, da vse te nesreče si je človek sam kriv, da je sam krasno božje delo pokvaril, ker je vtrgal na vrtu prepovedani sad ? G. dr. in vender ste to obrambo „studirali". Kako naj si razložim tedaj Vaše očitanje? (Konec prih.) Torej gosp. K—c pretipajte* in pregledite še jedenkrat svojega patrona, sicer hočete , potrtega srca na dan volitve, pri katerej bodete, ako se ne motimo, figurirali samo kot statist, ne pa kot volilec. 1% Konji« 13. maja. [Izv. dop.] Ni kmalu tako visoko stoječega gospoda, kakor je naš dosedanji poslanec g. baron Goedel-Lannov, ki bi bil tako uljuđen, tako prijazen in v vednej dotiki s svojimi volilci. Dobro vemo, da se mu ni treba poganjati za poslaniški sedež, da je to zanj le žrtev, ali baš zaradi tega in zaradi njegovih odličnih last« nostij ga izredno čislamo. Zbog tega zbralo se je v 10. dan t. m. k volilnemu shodu v našem trgu ua stotine volilcev. Trg naš je sicer močno nemško-tuberkulozen, a naši kmetski posestniki so odločni in zavedni narodnjaki in samo iz našega okraja dobi g. baron Goedel gotovo 40 glasov. Shod volilcev bil je v prostorih naše izvrstno delujoče posojilnice. Prostori bili so skoro pretesni, kajti tudi veliko naših tržanov prišlo je poslušat poročilo našega dosedanjega poslanca. Baron Goedel poročal je o svojem delovanji tako prepričevalno, da ga je vse jako pazno poslušalo in da so mu po končanem govoru vsi zbrani volilci z glasnimi živioklici izrekli svoje zaupanje in svojo zahvalo. — Za njim govoril je g. dr. Itadaj iz Maribora. Kdor tega gospoda pozna in ve, da je vse politiško gibanje na Štajerskem nerazločljivo z njegovo osobo, kdor zna, kako popularno in stvarno ume g. notar RadaV govoriti, ta bode tudi prav lahko razumel, da je bil njegov govor z navdušenjem vsprejet in da so se na njegov nasvet, naj se zopet voli g. baron Goedel poslancem, soglasno oglasili voli.ei: „Prosimo, g. baron naj nas zastopal" — G. baron Goedel izjavil je na to, da ga ta izraz zaupanja jako veseli ter povedal veselo novico, da mu je trgovinski g. minister za gotovo obljubil, da se bode železniška proga h Poljčan v Konjice že prihodnje leto s precejšnjo državno podporo graditi začela. Baronu Goedel-u zahvalila sta se potem dr. Rudolf in jeden kmetskih volilcev, g. Novak pa je pozival volilce, da so složni in neomahljivi. Barona Goedel-a pozdravljali so, ko se je odpeljal, volilci z navdušenimi živioklici, naši nemškutarji pa so povešali glave, kajti pri svojem shodu imeli so le kakih 5 zapeljanih kmetov. Nemška plima pri nas pojema, bode pa še bolj, kajti tržan le od kmeta živi, in če bode tržan nasproten slovenskemu kmetu, bo kmalu vse nemškutarsko glorjje konec. Mi smo sedaj zavedni, mi vemo, kaj hočemo, mi vemo, da imamo večino in ako še dosedaj nesmo stopali Ko« njičanom na prste, utegne se v kratkem zgoditi, „Kakor ti meni, tako jaz tebi". Škoda pa bode na strani nemškutarskih Konjičanov. Domače stvari. — (H kandidaturi Šukjejevi.) Na mnoga vprašanja, ki nam dan za dnevom iz vseh dolenjskih mest dohajajo: ,je li Šuklje v istini vladni kandidat", odgovarjamo, da se je na vprašanje na na j merodajnišera mestu odgovorilo, da vlada nobenega povoda nema proti dr. Marghe-rijevej kandidaturi, ker jo je dosedaj v vseh vprašanjih lojalno podpiral. Gospodje uradniki, ki bodo grofu Margheriju glas dali, nemajo se tedaj nobene disciplinarne preiskave, sploh nobenih sitnostij bati. Radovedni smo pa vsekako kako nam bo sedaj najnovejši dnevnik dokazal, da je Šuklje vladen kandidat. Sicer smo pa itak že znali, da se nihče drugi no zauima za Šukljejevo kandidaturo, kakor dva gospoda v Ljubljani. — (Gospod Jakob Bohinec), dekan v Braslovčah, ne kandiduje v državni zbor. S tem so ovrženi vsi dotični izmišljeni dopisi v nemških listih. — (Tržaškemu Sokolu) dovolil se je vsled priziva izlet v Sv. Križ. Sokol je včeraj tudi izletel in piše se nam o tem izletu iz Trsta. Pri današnjem izletu Sokola v sv. Križ sešlo se je mnogo ljudstva v vasi, navdušenje veliko. Magistrat poslal je 5 žandarjev in svojega komisarja. Zabra-nil je godbi igrati cesarsko himno. Dolinar, je govoril ljudstvu, da je zabranjeno igrati himno, ter poživljal ogromno zbrano množico, naj zakliče trikratno „živio" cesarju. Magistratni komisar priskoči, hoče ustaviti govornika; ko ni hotel, pozval je vseh b žandarjev, kateri so ga hoteli aretovati, ljudstvo navdušeno klicalo je 10 minut „Živio cesar!" Komisar in žandarji so se umaknili. Razdra-ženje dokipolo je do verhunca. t Franc Ks. Souvan star. Včeraj zjutraj ob 4. uri umrl je po kratki bolezni g. Fran Ks. Souvan star., bivši trgovec, posestnik, kurator hranilnice kranjske, odbornik c. kr. kmetijske družbe itd., najstarejši izmej živečih narodnjakov Pokojnik porodil se je v 16. dan decembra 1799 v Ločni pri Novemmestu, na svoji domačiji „Trebesgilt". V Novemmestu obiskoval je normalne razrede in potem par let gimnazijo. Trgovstva izučil se je v stari hiši J. P. Zupančiča, potem prestopil v hišo Dežmanovo, kjer je do gospodarjeve smrti sodeloval. Leta 1*35. prevzel je Dežmanovo kupčijo pod svojim imenom in jo vodil do 18G0. 1., ko jo je odstopil svojima sinovoma. Leta 1848. bil je nad-poročnik narodne straže, večkrat mestni odbornik, gremijalni trgovski odbornik, 1. 1867 deželni poslanec, izvoljen v Kočevskem in Ribniškem okraji. Pri hranilnici kranjski bil je društveni ud od 1. 1836, direktor od 1861 do 1874, zadnji čas od 1874 leta do smrti pa kurator. Pri c. kr, kmetijski družbi kranjski bil je od 1. 1844 ud in odbornik. - Leta 1861 je pokojnik z rajnim drom. Bleivveisom, V. C. rSupanom, drom. J. Zupancem, Josipom Plei-vveisom, dr. Orlom in Trpincem se posebno potrudil, da se je ustanovila v Ljubljani čitalnica, katerej je bil več let jako marljiv odbornik. Za obstanek čitalnice stekel si je posebne zasluge, ko jej je v lastni hiši sezidal potrebne prostore. Koliko nam je to koristilo, to more dostojno ocenjati le tisti, kdor ve, kakšne so bile takrat razmere v Ljubljani. Pokojni Souvan zanimal se je posebno za pov-zdigo kmetijstva, sadjarstva in čebelarstva in je v vseh teh strokah bil jako marljiv in vešč, bil je tudi izmej prvih ustanoviteljev čebelarskega društva. L. 1848 bil je tudi ustanovitelj in odbornik politiškega društva „Slovenija", ves čas svojega življenja pa veren sin naroda svojega. Še v zadnji čas zanimal se je vedno za narodni napredek. S temi črticami obrisano je površno pokojnika dela in vspehov polno življenje. Bil je odločen narodnjak že v tistih časih, ko so bili narodnjaki še redko sejani, podpiral jo vse naše zavode, kar je pa njegova glavna in neprecenljiva zasluga: Pokojni Fr. Souvan vzgojil nam velik del našega sedanjega narodnega trgovstva. V Souva-novi hiši odgojevali so se od nekdaj narodni trgovci in največji kontingent za vsa narodna društva dobivali smo in še dobivamo od tam. On položil je temelj slavni trgovski hiši S ou v a no v, ki je po svoje j solidnosti in po svojem modrem vodstvu jednako dobro poznata na Dunaji in v Brnu, kakor v Bosni in Hercegovini in ki ima izredno velik upliv na naše razmere. Pokojnik bil je mož izredno poštenega značaja, neprestano delaven, zategadelj pa tudi obče spoštovan in priljubljen. Ohranjen mu bode v vseh krogih blag spomin in udeležba pri pogrebu, ki bode jutri popoludne, gotovo vsestranska in ogromna. — Lahka mu bodi zemljica! — (Porotniki.) Za prihodnje zasedanje pri c. kr. deželni kot porotni sodniji v Ljubljani, ki bode meseca junija t. 1. so bili izžrebani sledeči gospodje kot glavni porotniki: Josip Benedikt, trgovec in hišni posestuik v Ljubljani; Alfred Ledenik, trgovec v Ljubljani; Alojzij Pogačnik, trgovec v Cerknici; Otomar Bamberg, tiskar v Ljubljani; Matija Burger, posestnik v Postojini; Viktor Recher, hišni posestnik v Ljubljani; Štefan Lap a j ne; trgovec v Idriji; Anton Meršol, krojač v Ljubljani; Fran Peter ca, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Leveč, posestnik v Mengši; Martin Petrič, posestnik in trgovec z lesom v Čevci; Josip Trdina, trgovec v Ljubljani; Herman Halbensteiner, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Anton S al mi č, trgovec in hišni posestnik v Postojini; Josip Poženel, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Jakob Žumer, trgovec z lesom v Podhomu; Jurij Dolenec, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Kovač, tiskar v Ljub- ljani ; Janez Bernard, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Rus, v Šmartnu pri Litiji; Jožef Schlaf-fer, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Janez Adamič; posestnik v Dolenjem Blatu pri Ljub ljani; Josip Rozman, hišni posestnik v Ljubljani; Jakob Belec, klepar v Št. Vidu nad Ljubljano; Janez Slivnik, posestnik v Spodnjih Gorjah pri Radovljici; France Dolenec, trgovec in hišni posestnik v Kranji; Jožef Kane, fabrikant špirita v Ljub' ljani; Karol Sirnik, marketender v Ljubljani; Jakob Korošec, barvar v Ljubljani; Josip Lav-rifi, posestnik in vinski trgovec na Viči pri Ljubljani; Peter Lassnik, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; Josip Bernard, mlajši trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; France Kollman, hišni posestnik v Ljubljani, Janez Masel, posestnik v Št. Jurji in Fran Ver bič, posestnik v Borovnici. Za nadomestovalne porotnike so bili izžrebani Mihael L a v r i č, trgovski poslovodja; Eduard K1 e m e n č i Č; trgovski pomočnik; Karol Hinterlechner, čevljarski mojster; France Se d 1 ar, čevljarski mojster; Julij Mtlller, fotograf; Štefan Kljun, hišni posestnik ; France S c h u m i, sladčičar in Janez A h 1 i n, hišni posestnik, vsi v Ljubljani. — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaji) napravi dne 17. maja 1.1. društveni izlet Odhod ob 7 uri na jutro z zapadno železnico v Pur-kerdorf, od tod peš čez Paunzen (skupen zaju-terk) v Pressbaum in Rekavvinkel (skupen obed in prosta zabava). Vrnitev iz Rekawinkla na Dunaj ob 9 uri na večer. Zbirališče točno ob 6 Va uri na jutro na zapadnem kolodvoru. Gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. — (Iz Št. Jurja n. j. ž. Koji.) V zadnji št. SI. Naroda hvali čebelar svoje čebele, da so prvemu letos t. j. 11. maja rojile. Zakaj ne bi jaz našim kadil? Čast komur čast! Bilo je 30. aprila na veliki veselici, ko mi moj sosed pravi: Naš Št. Štefanski učitelj je pa včeraj 29. aprila roj dobil! —- Drgnilo me je po vseh udih, kakor more drgniti le čebelarja. Drugo dopuludne t. j. 1. maja pa je tudi pred mojim čebeljnakom vse brnelo, rojile so! Od tedaj dobivam vsak dan kak roj, in od 10. maja sem vidiš pri nas na vsaki meji roj viseti. Topli april in mnogo sadne paše v tem meseci je uzrok nenavadnemu, zgodnjemu rojenju. — (Duhovenske premembe v Lavan-tinski škofiji.) Premeščena sta gg. kaplana: Ivan Cvetko iz Rajhenburga v Žetale, Alojzij Bratuša od Nove cerkve v Rajhenburg. Prejeli smo sledeči dopis: Častiti gospod urednik! V štev. 108 „Ljubljanskega lista" od srede 13. maja t. 1. nahaja se sledeča notica: Listnica uredništva. Gosp. R. S. v L.: „Mnogo sem užo plačal in nabral prostovoljnih doneskov za „Narodni Dom", pravite, „vedel bi torej tudi rad, kdaj bode občni zbor tega društva". Lepo! — vender mi vam tudi ne moremo dati gotovih pojasnil] tudi mi u$e delj časa plačujemo ta narodni davek in mnogokrat užo smo povzdignili krepko svoj glus za to podjetje, navduševali ----TukajSnji „.Slovence" poroča, da bode občni zbor „Narodnega Doma" dne* 26ega t. m. Sicer pa jo menda to treba vedeti sumo nekaterim privilegiranim strankam — pustite se torej pohlevno prezirati, plačujte pridno prostovoljne doneske ter — molčite! Kaj mora vsaka stranka, kvtera plačuje davek, vedeti, Čemu se porabi? V obrambo napadenega odbora društva „Narodni dom v Ljubljani" mi je sledeče odgovoriti: Po §. 7. sedaj veljavnih društvenih pravil se snide občni zbor vsako leto meseca marca. Društveni odbor pa je moral letos izredno preložiti dan občnega zbora, ker neso bili računi skleneni vsled loterije, ki se je, kakor je obče znano, dne 31. decembra 1&84 in sledeče dni vršila, in vsled tega, ker se ni vedelo do konca meseca marca, koliko dobitkov bode preostajalo, in slednjič vsled tega, ker neso še do konca marca društveni poverjeniki v drugih pokrajinah poslali društvenemu blagajniku sprejetih dohodkov za prodane srečke. — To se je tudi naznanilo v št. 60 „Slovenskega Naroda" od 14. marca t. 1. V štev. 106 ravno tega dnevnika od 11. maja 1.1. je upravni odbor naznanil, da je občni zbor sklican na 26. maja t. 1. ob 6. uri zvečer v Čitalnično dvorano Ljubljansko, in je priobčil dotični dnevni red. — K temu je bil upravni odbor opravičen, ker §. 7. društvenih pravil veleva: „Dan (občnega zbora) naznani upravni odbor po „ Slovenskem Narodu". Iz vsako leto priobčene bilance je p. n. občinstvo do sedaj lahko zvedelo, „čemu se porabi pla- čani davek". Gospod vprašatelj in gospod pisec gori navedene notice se pa lahko prepričata, čemu se porabi ta „davek", ako nas počastita s svojo navzočnostjo pri občnem zboru, ker je seja občnega zbora javna in prihod k nji vsakemu dopuščen. Glede sumničenja v tej opazki le obžalujem, da slovenski list take nakane podpira, ker se ne žrtvujejo samo taisti, ki plačujejo „narodni davek"", I za občeslovensko dobro stvar, temveč tudi upravni odbor, ki nesebično in navdušeno spolnuje svoj pa-trijotični nalog. Z odličnim spoštovanjem Dr. A. Mosche, predsednik druStva „Narodni dom v Ljubljani". V Ljubljani dne 15. majnika 1885. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Rudolfovo 14. maja. Današnjega občnega volilnega sboda v Gotni Vasi udeležili se v mnogem številu naj odličnejši veljavni vo-lilci iz Mirne peči, Prečne, Vršlina, Sent Petra, Šmihela, Podgrada, Stopič, Kandije, Ci-kave, Gotne vasi in Smoleve Vasi ter proglasil Viljema Pfeiferja za poslanca v državni zbor. St. Peter 15. maja. Pri današnji vo-litvi volilnih mož v Šent Petru izvoljenih 6 za dra. Dolenca. Živio! Trnovo 14. maja. Obrezova stranka odšla poparjena. Obrezi primanjkalo sape radi ugovora nasprotne stranke. Pivčanom in Pod-nanoscu reklo se je, da so tujci. Dopisi sledijo. Živio dr. Dolenec! Postojina 14. maja. Pri današnji vo-litvi volilnih mož bili izvoljeni možje za dra. Dolenca. Praga 14. maja. Banka Slavija darovala 300 goldinarjev „Slovenskomu pisateljskemu društvu" za temeljno glavnico. Beligrad 15. maja. Garašanin sestavil novi kabinet. Večina ministrov ostane. Ma-rinkovič prevzame notranje zadeve. London 15. maja. „Daily Nevvs": Ruski odgovor prišel. Odgovor potrjuje dogovor, iz-imši nekatere podrejene točke. „Standard" poroča: Formalnega ruskega odgovora še ni, a angleški kabinet dobil je vest, da se načrt dogovora ne more vsprejeti. Razgovori se nadaljujejo, da se izumi način, kako bi se popravil dogovor. Kazne vesti. * (Samomor na smrt obsojenega.) Iz Monakova se poroča: Sebastijan Seidl, katerega je v 2. dan t. m. porotno sodišče obsodilo na smrt, odtegnil se je svetnej pravici, ker se je v zapo u, obesil. * (Ljudsko gibanje v Londonu 1884. leta.) Statistika o ljudskem gibanji v angleškej prestolnici v preteklem letu podaje nam zanimive podatke. Velikansko mesto brojilo je laui 4,019.361 duš, 137.485 porodov, ali 370 vsaki dan, in 83.051 mrličev, tedaj 223 na dan. Porodi presegajo število umrlih za 54.434. Otrok umrlo je 21.309, 17.057 umrlih doseglo je starost nad 60 let, 2958 osob prišlo je po nesreči ob življenje in 13.620 jih je umrlo za kužno boleznijo. Zadnji seznam o porokah sestavljen je z leta 1882, ko so imeli v Londonu 35.612 porok, izmej katerih bilo je 1944 moških in 6753 žensk starih menj nego* 21 let. Od poro-čencev ni znalo podpisati svojega imena 2426 moških in 3415 žensk. Poslano. Slavnemu c. kr. poštnemu in brzojavnemu vodstvu v Gradci. Prošli teden bil sem v gostilni na Zidanem mostu ter videl, ko je c*. kr. listonoša tamošnjega erarnega poštnega urada s polo v roki prišel vabit oštirja, kateri je družabnik Sevniške poddružnice, da se podpiše, ter agitatorično pridejal, gotovo udeležiti se glavnega shoda „zum grosseren Aerger der Windi8chen". Ker po mojem mnenji nabiranje podpisov šul-verajnovib družabnikov ne spada v delokrog c. kr. listonoš, stavi se uljudna prošnja, da slavno c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v bodoče to zabrani ali pa nam pojasni, katera naredba dovoljuje, v. kr. listonoše v to rovarsko in protivladno svrho uporabljati? Na Slovenskem, 1. maja 1885. Pošten slovenski Avstrijec. Bratj« |e Sokoli! Jutri popoludne ob 4. uri zbiramo se v Čitalnici v društveni opravi, da se udeležimo pogreba g. Souvana z zastavo in vencem in corpore. Odbor Sokola. Lek v dober kap. Bolujočim na želodci priporočati bo pristni „M o 11 -ovi Se i dlitz-praškj", kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekaraki uspeh. Skatljica z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, Da Dunaji, Tucnlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (U—4) Listnic« npravuičtva i Gosp. M. Muleju, profesorju v Nižne-Uralsku. Za poslauih 15 rublje v dobili 18 gld. 30 kr. in je sedaj plačana naročnina do 12. marca 1886. Meteorologijo poročilo. 1 Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 13. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-65 mm. 731-75 m. 729 66 mm. 4-6° C 12-4° C 9 4UC Drezv. si. jz. si. zah. megla obl. obl. 390 nun. dežja. al c? S st* 7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer 725-78 m, 723 89 hb. 721 -89 mu. 8-0 C 12-3 (J 108 »0 si. szb. si. zah. si. zah. dež. obl. obl. 2800nm. dežja. kr. Srednja temperatura 8 8° in 10-4", za 4-8° in 3-4» pod normalom. HD-UJEiajslsa "borza, dne 15. maja 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 82 Srebrna renta.......... 82 Zlata renta........... 107 5", marčna renta......... 98 Akcije narodne banke....... 859 Kreditne akcije......... 28S London............ 124 Srebro............ — Napol............ 9 C. kr cekini.......... 5 Nemške marke......... 60 4«/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld 125 Državne srečko iz 1 1864 100 gld 171 4 avstr zlata renta, davka prosta. ■ 107 Ogrska zlata renta 4°/0 .... 97 „ papirna renta 5°/0 ...... 92 5% štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 Dunava reg srečke 5°/, . 100 gld 114 Zemlj obč avstr -i1,", zlati zast listi . 124 Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 112 Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 Kreditne srečke.....100 gld 175 Rudolibve srečke.....10 „ 18 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 100 Trammway-društ velj. 170 gld a. v. . . 213 gld. 35 . «0 n 70 n 25 u 25 • 60 ; 86 . 85 , 90 ■ 75 n 25 n 70 n 60 . 35 ! 50 , 75 n 50 * n 75 . 50 25 Zahvala. Slavni okrajni odbor Gornjogradski in slavna Go-renjoaavinjska posojilnica v Mozirji blagovolili sta prostovoljni požarni brambi na Ročici kot podporo za nakup ognjegasilnega orodja letos že v drugokrat in sicer prvi 100 gld., druga pa 50 gld. podeliti, za kateri blagodnŠni darili se najtoplcja zahvala izreka. Prostovoljna požarna bramba na Rečici, dne 12. maja 1885. (288) Franjo Major. Anton Turniek. Jože Torčak Proda se po ceni dobro ohranjen ledenik (Eiskasten) za dva soda piva in druga oprava za gostllnlco Vpraša se v Kolodvorskih ulicah h. Št. 21, pritlično na levo. (276—3) Hiša se da v najem za poletno stanovanje, s 6 sobami, Unsko leto novo narejena, v prav lepem kraji, pol ure od Lesec, pod Stolom, vas /• rouiicH. Natančno pove .Tniie^ Oop v Mostah p. Lesce. (283—2) dolenjskega, rumenega in visokorudečega, in sicer novo od leta IHH1 po H—10 gld., staro is-vrstno vino po 14 gld. hektl., proti pošiljatvi posode, pri Cvenkel-nu, (285-D v Savnioi (Lichtenwald). Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, dajo naš preljubljeni oče, oziroma tast, ded in brat, gospod Franc Ks. Souvan star., bivši trgovec, posestnik, kurator hranilnice kranjske, odbornik c. kr. kmetijske družbe itd. itd.. po kratkej bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob i. uri zjutraj v 86. lotu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspai. Telo predragega pokojnega bode v soboto 16. maja ob \1 , uri popoludne v laetnoj hiši ,01-Uloloa blagoslovljeno in potem k sv. Krištofu preneseno. Svete zadušne mašo brale se bodo v raznih cerkvah. Priporočamo ranjcega v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 14. maja 1885. V imenu žalujočih rodbin: Frano Ks. Souvan. Ferdinand Souvan. Marija Gosti roj. Souvan. (289) Poslano. GLAVNO SKLADIŠTE najiistije tužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kal izkiitii liek prati trajnom kašlja plufovioe 1 ieludoa bolesti grkljana I proti makurtln katara, III\KK MATT0NIJA Karlovi vari i Widn, Ano in dobro Burgundako vino Ogerske (francoske trte, nasajene v «1% obširnih vinogradih mojega svaka Josipa pl. Czeke v Kiseku na Oger-1Q skem je izvrstno desertne vino, katero priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milobo in izvrstnih svojstov pri želodčevih boleznih, pomanjkanju krvi, oslabljenii, diarrhtte in reconvalescenci z izrednim vBpehom. — Zdravilnica v Lindewiene (Šlezija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčnjoče pri rekonvalescenci. Vino so ne smo piti mrzlo, ampak se mora pred porabo pustiti, da dobi temperaturo sobe. (44—9) Jedino zalogo za Kranjsko ima T RITK O OST V J .Jul>l j;t ni, MeHtnl t\-g, ■i Vsaka steklenica ima zaradi pristnosti varstveno marko in grb. bjjbj Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenlo 7 gld. Prazne steklenice se nazaj vzemo. — Po pošti Be pošlje najmanj 5 steklenic. LOTERIJI 500000 mar 3s kot največji dobitek v naj srečne* jem slučaji ponuja velika od Haiu-1»iir.sk** dr/ave zajamčena denarna loterija. Specijelno pa: prem. a mark 1 1 dobit, a mark 200000 U dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 2 dobit. :'i mark 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark O dobit, a mark 3 dobit, a mark 26 dobit, a mark OU dobit, a mark 106 dobit, a mark 253 dobit, a mark 512 dobit, a mark 818 dobit, a mark 31720 dobit, .i mark 16990 dobit, a mark 300,200, 150. 124, 100, 94, 07, 40, 20. Teh 50.500 dobitkov se v »dih ' uiescviti i u sicer v sedmih razredih gotovo izžreba. 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 5 0 0 145 Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.00O srečk, od katerih se bode 50.500 srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče garancije za izplačanje dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 00.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestein na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obmo. Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične znesku v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah Tudi se denar lahko pošlje po postnej nakaznici, na željo se uaročitve izvrše tudi proti postnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 eela originalna sreeha av. v. gld. 3.50. 1 poloviea originalne Nreeke av. v. gld. 1.75. 1 eelrtiiia originalne srečke av. v. gld.—.00. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob lednem nradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom, listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemn kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo bo madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod (286—1) 30. majem 1885 doposlati direktno na podpisani glavni loterijski bnreau. VALENTIN & 00, HAMBURG, Konigstrasse 36—38, HAMBURG. Vsak ima pri nas to prednout, da dobi originalne srečke neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne lo v najkrajšem času po 'sročkanji, ne dn bi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlauo, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah bral vsacega pribitka. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železu i k ar. Lastnina in tisk -Narodno Tiskarne".