MEDNARODNI 34. GORENJSKI SEJEM kranj, 10. - 19. S.'84 kmetijska in gozdarska mehanizacija blago široke potrošnje obrtniški izdelki zabavni park večerni zabavni program bogata gostinska ponudba Tudi gasilci jih Krepijo Delo dobili sposobnejši prejemajo le zajamčene osebne dohodke, vzbujajo že takšna razvojna razmišljanja precejšnje obete, čeprav se zavedajo, da jih ne bo lahko uresničiti. P. PERC Namreč bratske vezi med ljudmi obakraj Kolpe — Sodelovanje Adlešičanov z Ljubljančani — Nov gasilski avto ADLEŠIČj — Proslavo belokranjskih interninancev in vojnih ujetnikov so letos združili s proslavljanjem 50-letnice ustanovitve gasilskega društva v Adlešičih, ki je teklo pod pokroviteljstvom pobratene krajevne skupnosti Stara Ljubljana. Ob tej priložnosti so izdaji zbornik ..Petdeset let gasilskega društva v Rdečih Adlešičih ", gasilci pa so bogatejši za novo kombinirano gasilsko, vozilo. Podelili so številna gasilska krajevna, občinska in republiška • Priznanja republiške gasilske zveze so prejeli: G D Adlešiči, Niko Skube, Niko Novak, Janez Vranešič in Alojz Cvitkovič. Podelili so tudi osem občinskih priznanj, dobili so jih: Niko Veselič, Rudi Kralj, Marko Rožman, Branko Požek, Janez Starešinič, Niko Požek, Anton Črnič in Niko Kralj. prejeli tudi trije še živeči ustanovitelji: Niko in Anton Veselič ter Miko Skube. Praznovanje visokega jubileja je začel prizadevni predsednik G D Adlešiči Janez Starešinič, ki ima veliko zaslug, da društvo — zdaj šteje 172 Naložbe Beti Štiri večje naložbe: v Žakanju, Dobovi in dve v Metliki — Najdražja predilna stroja METLIKA — V okviru metliške Beti ta čas teče več naložbenih del. Tako v temeljni organizaciji v Žakanju povečujejo proizvodne zmogljivosti, investicija, ki naj bi bila končana do konca leta, pa bo veljala 140 milijonov dinarjev. Za delno razširitev proizvodnje gre tudi v konfekcijskem tozdu v Dobovi, kjer bodo.tlela veljala 15 milijonov dinarjev. V Metliki tečejo dela pri gradnji črpališča na Kolpi, od koder bo poslej Beti dobivala potrebno industrijsko vodo, za kar sedaj uporablja vedno bolj drago (ceno) pitno vodo. Vsa zadeva bo veljala okoli 50 milijonov dinarjev. Vsekakor največji strošek pa bo uvoz dveh strojev za proizvodnjo finejših prej za Kodranko. Uvozili naj bi ju konec tega ali v začetku prihodnjega leta iz Francije in bosta veljala okoli 200 milijonov dinarjev. Pri Financiranju te naložbe v večjem delu sodelujejo kupci Beline preje in prav na njihovo pobudo gre Beti v ta nakup, res pa je tudi, da bo precejšen del proizvodov iz te preje namenjen za izvoz. članov — sodi med najbolj delovna v 1 Beli krajini. Slavnostni govornik je v glavnem govoril o zgodovini društva in njegovem pomenu, ki ga ima pri čuvanju zasebne in družbene imovine. Še posebej je poudaril delež, ki so ga gasilci prispevali k prebujanju revolucionarne zavesti in pri utrjevanju bratskih vezi med prebivalci zobeh bregov mejne reke Kolpe, ter bratsko sodelovanje z občini KS Stara Ljubljana, ki so bili pokrovitelji prireditve in novega kombiniranega gasilskega vozila. Ključe je gasilcem izročil podpredsednik KO ZZB NOV Stara Ljubljana Vladimir Verhek, ki je dejal, da se sodelovanje iz leta v leto poglablja. SLAVKO DOKL POČITNICE V NEREZINAH METLIKA — Tako kot lani tudi letošnje poletje otroci iz metliške občili e letujejo v pionirskem naselju Krško v Nerezinah na Lošinju. Za prvo izmeno, kije bila na morju od 14. do 26. julija, je bilo zelo veliko zanimanja, tako da niso mogli sprejeti vseh otrok, ki bi radi v tem času letovali; prostora je bilo le za 52. V drugi izmeni od 7. do 19. avgusta pa je v pionirskem naselju 14 otrok iz metliške občine. IRENA SODELUJE • NA TRIENALU KAČJE SELO — V razvojnem oddelku IGK. na Račjem selu nastajajo zanimivi keramični izdelki, ki pa žal ne najdejo poti v redno proizvodnjo in potem na prodajne pulte. Kljub temu je Irena Blaznik, ki dela v tem oddelku, nedavno le dobila priznanje. Z miniaturno keramiko bo namreč sodelovala na tradicionalnem trienalu miniaturne keramike, ki bo v Zagrebu oktobra in novembra letos. GASILCI SO DOBILI NOVO KOMBINIRANO GASILSKO VOZILO — Ob praznovanju 50-letnice ustanovitve GD Adlešiči so gasilci bogatejši za novo kombinirano gasilsko vozilo. (Foto: Slavko Dokl) ŽUŽEMBERK — V Iskrinih strokovnih krogih in samoupravnih organih je že odločeno, da se del proizvodnje keramičnilr nosilcev za kondenzatorje seli v sposobnejši kolektiv, ki bo zmožen proizvajati boljšo kvaliteto in zadostne količine. V Žužbemerku zaradi tega ne bo potrebnih večjih vlaganj, za novo proizvodnjo pa se pospešeno pripravljajo. Do te odločitve je v Iskri prišlo predvsem /ato, ker je ugotovljeno, da Iskrin tozd v Vižmarjah. ki je keramične nosilce za kondenzatorje dobavljal žužemberški tovarni, ni zmogel tolikšnih dobav, kot sojih naročali,in ne zahtevane kvalitete izdelkov, /ato Nihče ne razmišlja o ukinitvi V brežiški tovarni prikolicnaj bi se postavili na noge z novimi programi — Razvoj-______________nih načrtov ne bo lahko uresničiti _ BREŽICE — Delavce Tovarne avtomobilskih prikolic v Brežicah, kjer je zaposlenih nad 200 delavcev, v kovinskem obratu pa je tačas še okrog 50 zaposlenih, motijo predvidevanja, da bodo letos ..prigospodarili” 160 milijonov izgube, predvsem pa nizki osebni dohodki, kopičenje zalog in da ne vidijo izhoda iz trenutne zagate. Lvropa je pred leti še pokupila 300.000 prikolic, lani pa samo še 140.000. ta padec in grožnje s carinami pa so močno prizadeli tudi največjega proizvajalca avtomobilskih prikolic na starem kontinentu — nov.omeško IM V. Prejšnja leta ji je uspelo prodati tudi do 26.000 prikolic na leto, trenutno pa čaka doma in v Lvropi uskladiščenih okoli 15.000 prikolic. Upajo, da bo do konca leta zmanjšano število precejšnje zaloge na okoli 5.000 prikolic. V Brežicah naj bi do konca leta ostala ista proizvodnja, pozneje pa pričakujejo nov program. Nihče v Novem mestu namreč ni razmišljal o ukinitvi proizvodnje v brežiški tovarni, pač pa, kako se čimbolj prilagoditi Izgubi spodrezana krila? V krškem „Djuru Salaju” zajezili naraščanje velike izgube — Obvezno združevanje znaša 285 milijonov dinarjev KRŠKO — Stabilizacijski ukrepi, ki sojih sprejeli v krški Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj, in jih tudi dosledno izvajali, so preprečili naraščanje velike izgube iz prvega, trimesečja. Če to ne bi bilo uspelo, bi v letošnjem prvem polletju ..prigospodarili” že približno poldrugo milijardo dinarjev izgube. S tem bi se ..Djuro Salaj" pridružil največjim slovenskim izgubarjem, in kot so povedali na zadnji razširjeni seji Neuklonljivi Malkovec Pred 42 leti je bila v plamenih vsa vas MALKOVEC —l a prijazna vasica z mnogimi lepimi vinogradi na svojih prisojnih rebreh je plačala hudo ceno za svobodo. 2. avgusta pred 42 leti je v tej vasi zagorelo veliko poslopijT Ko so se italijanski fašisti in izdajalci umaknili, so naslednji dan zgroženi krajani našteli sedem žrtev, šest jih je pod okupatorskimi kroglami omahnilo zatem še v Trebnjem. Spomin na te težke dni, ki pa krajanov niso omajali, da ne bi nadalje gojili odpora, je na sobotni proslavi krajevnega praznika KS Tržišče obudil domačin Ivan Pun- gerčar, kije v listih hudih časih kot dvanajstleten fantiček je izgubil očeta, dom pa so mu kot ostalim sovaščanom požrli plameni. Šolska mladina iz Tržišča, člani osnovne organizacije ZSMS Malkovec, Polje in mladi zadružniki iz Tržišča so pripravili lep recital. Domačina, kmet Stanko Tomažič in Božo Mesojedec, sta prejela priznanjiOF, prvi kot zgleden kooperant, drugi pa za požrtvovalno delo v številnih društvih in družbenopolitičnih organizaci-. jah. A. Ž. delavskega sveta delovne organizacije, „ potopili" posavsko združeno delo. Z letošnjo proizvodnjo in poslovanjem krški papirničarji kljub ugodnejšim kazalcem oz. gibanjem še niso zadovoljni. Proizvodnja papirja je dokaj globoko potonila v rdeče številke, tudi količinska proizvodnja v Celulozi je nekx)liko manjša kot v prvih treh mesecih letos. Zadovoljive proizvodne rezultate so dosegli le delavci v Lesu in Papir ko 11 lekciji. Oba omenjeni! tozda sta v prvem polletju ustvarila 154 milijonov dinarjev dohodka, ostali tozdi pa so za 40 milijonov v minusu! Resnici na ljubo pa je treba brž dodati, da imata 'l es in Papirkonlekcija le 17 milijonov Obveznega združevanja, vsi drugi tozdi pa kar 268 milijonov dinarjev. ne glede na izgubo. Zavoljo nerešenih nesorazmerij med cenami vhodnih surovin in končnih izdelkov, je že nekaj let najbolj problematična ravno proizvodnja časopisnega papirja. V Krškem bodo zato skušali čimprej dopolniti in spremeniti proizvodni program tako. da jim bo prinašal večji dohodek. Rešitev vidijo predvsem v večjem izvozu papirja. Le stežka so se rešili iz devizne zadolženosti, zdaj pa se papirničarjem obeta možnost, da prekinejo zaprt krog. ko so morali izvažati za odplačevanje starih in najemanje novih posojil, da so lahko zagotavljali papir za jugoslovanske časopisne hiše. P. PI RC tržnim zakonitostim. Sedanja proizvodnja je nerentabilna, donosnost pa vidijo v novih programih, ki pa kot vsaka novost le stežka prodirajo, zatem pa še o širitvi programov . Tako • Skoraj polovico v tujini dosežene cene za prikolico požro stroški, ki nastajajo s prevozom, dispečersko službo, garancijami, popravili, kar ima IM V organizirano v Evropi. Predstavniki novomeške IM V so Rrežičanom na vprašanje, od kod takšna izguba, slikovito pojasnili, da stane prevoz ene prikolice v Skandinavijo okrog 8 starih milijonov, do Norveške celo 13 milijonov . razmišljajo o avtodomih, posebnih maloserijskih prikolicah, potujočih bifejih, premičnih stanovanjskih in poslovnih enotah. Vse te novosti naj bi prinesel tudi sanacijski program brežiške tovarne, saj je bil doslej sanacijski program izključno /a Novo mesto. Razmišljanja o usodi brežiške tovarne potekajo tudi v to smer. da bi bil v Brežicah centralni servis, skladišče rezervnih delov in neke vrste butik, toda do končne odločitve bo treba počakati vsaj do decembra, ko naj bi nov sanacijski program odgovoril tudi na vsa danes še odprla vprašanja. Delavcem, ki V PRIČAKOVANJU NOVE TRGATVE ŠTREKLJEVEC — V nedeljo je bil v Strekljevcu v Beli krajini 8. zbor belokranjskih vinogradnikov, ki so ga v prvi vrsti namenili' oceni lanske vinske letine in pripravam na letošnjo trgatev. Poleg tega so strokovnjaki metliške Vinske kleti, Julij Nemanič, Jože Maljevič in Slav ko Dragov a 11. govorili vinogradnikom o pripravah na novo trgatev, o možnostih odkupa tržnih presežkov grozdja, prepričevanju bolezni trte itd. Lani je metliška Vinska klet odkupila od belokranjskih v inogradnikov 2.700 ton grozdja, ki je bilo izredno kakovostno. Po oceni bo letošnji pridelek vsaj za 20 odst. manjši, vendar v metliški kmetijski zadrugi vseeno pričakujejo odkup v lanskem obsegu. S. D. Deloma jasno in spremenljivo oblačno bo. Možnost krajevnih ploh. Del proizvodnje iz Iskrinetovarnev Vižmarjah se seli v Žužemberk — Poizkusno že novembra jc Žužemberčanom že marsikateri izvozni posel propadel. V zadnjih treh letih so bili zato ob 1 milijon dolarjev izvoza, česar si v sedanji bitki za tuji trg ne morejo več privoščiti. Tudi v letošnjem letu so v tovarni Keko Žužemberk dobili iz Vi-žmarij le 70 odst. dogovorjene dobave. kar se pozna krepko tudi pri izvozu. Resda so let.os v Žužemberku izvoz povečali za 100 odst. v primeri z lanskim, lahko pa bi na tuje prodali še dosti več, če bi imeli dovolj keramičnih nosilcev. Vižmarski kolektiv očitno ni sledil razvoju v svetu, zato pomenijo šestletne težave za žužemberško Iskro precejšnjo coklo pri nadaljnjem vzponu. S prenosom dela proizvodnje obrobja Ljubljane v Žužemberk, k sposobnejšim bo z novo tehnologijo omogočena zadostna dobava potrebnih keramičnih nosilcev, večjega števila novozaposlcnih pa v Žužemberku zato ne bodo potrebovali. Proizvodnja je v dobršni meri avtomatizirana. Poizkusno - delo se bo začelo v Žužemberku že novembra letos, s polno zmogljivostjo pa bo novi del proizvodnega programa zaživel januarja 19X5. R. B. Št. 32 (1826) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 9. avgusta 1984 Cena: 20 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI KONČNO PRAVO POLETJE — Pa tudi to, kot kaže, zadnje poslabšanje vremena ni dolgo trajalo. Komaj toliko, da se je Kolpa ogrela in vsaj za nekaj dni ponudila svojo kljub vsemu še vedno čisto vodo prijetne osvežitve in kopanja željnim domačinom pa tudi ostalim, ki jih ta prelestna reka privablja iz leta v leto več. Se posebno radi prihajajo na Kolpo Novomeščani in drugi prebivalci krajev ob Krki, ki se še dobro spominjajo časov, ko je bila ta dolenjska reka prav tako čista, kot je sedaj Kolpa, potem pa sojo v imenu tako imenovanega ..napredka" zasvinjali in zastrupili. Naj tudi ta grenka izkušnja pripomore k dvigu ekološke zavesti ljudi, kajti vode in zrak vedno in povsod uničujejo in zastrupljajo le ljudje in le ti jih lahko tudi ohranijo lepe, čiste, bistre, privlačne. (Besedilo in foto: A. Bartelj) O CIM Sl: MliNI.IO TKI CIKA C/JI:".'—- Medtem ko primanjkuje krme in je zaradi tega r klavnicah vse več dela. hladilnice pa so polne (pre)dragega mesa. so lahko le kočevske krave povsem brez skrbi. Odkar e Kmetijskem gospodarstvu Kočevje bolj izkoriščajo pašnike in niso več toliko odvisni od koruze in ostalih ..dragotin", krave mirneje preživljajo svoje dni. brez strahu pred mesarskim nožem. Zato bi lahko rekli, da te trigracije preživljajo skupaj z brali in sestrami mirno in lepo poletje. (Foto:./. Simčič) So dogovori na trhlih nogah? Prvo polletje je za Novoles še kar ugodno, čeprav so imeli v dveh tozdih izgubo in izvoz ni tolikšen, kot so računali NOVO MESTO — Žagan les in elemente iz masivnega lesa jugoslovanski proizvajalci letos rekordno izvažajo, domači industriji pa zato manjka teh surovin. Tudi Novoles na ta račun ni v prvem polletju izvozil toliko, kot so doma načrtovali. V Novolesu menijo, da je poslovanje v prvem polletju glede na zaostrene gospodarske razmere zadovoljivo. Med 15 proizvodnimi tozdi sta dva izkazala izgubo v skupnem znesku 75 milijonov dinarjev, krita pa bo iz domačih rezervnih skladov. Izgubo so imeli v IG K Račje selo pri Trebnjem in v krškem Boru, medtem ko je konstajeviški tozd Lipa, ki je še lani izkazal izgubo, že splaval na »pozitivno ničlo”. Celotni prihodek so v Novolesu v prvih šestih mesecih letos podvojili, ustvarili so za 4,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka, od tega tretjino v izvozu. V primeri z lanskim izvozom v prvem polletju so letos izvozili za 22 odst. več — iztržili so 8 milijonov dolarjev, vendar kljub izrednim ukrepom v proizvodnji izvoz zaostaja za domačimi načrti. Poleg tega so za I milijon dolarjev blaga prodali na vzhodna tržišča. Vzroki za nedoseganje izvoznega plana so po mnenju inž. Vilija Pavliča, podpredsednika, KPO Novolesa, tile: »Realni tečaj dinarja ponovno zaostaja za inflacijo in rastjo stroškov, kar poslabšuje izvozno kalkulacijo. Razen PREORATI VSA STRNIŠČA METLIKA — Kljub pozni žetvi pšenice strokovnjaiki priporočajo kmetom, naj sejejo strniščne posevke, se pravi krmne mešanice in ajdo, kajti če bo jesen lepa, bo ajda lahko dozorela. Pospeševalna služba metliške Kmetijske zadruge je skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije pripravila navodila za setev krmnih dosevkov, od izbora d' tehnologije predelave. tega Gospodarska banka Ljubljana pri financiranju izvoza ne spremlja več kot 180 dni, razpolaganje z devizami, ki je bilo že doslej minimalno, bo verjetno še manjše. Vse to onemogoča združevanje deviz v reproverigi, posledica pa je slabša oskrba z repromate-riali. Dogovorov, tudi pismenih, se držijo le redki." V Novolesu so zaradi zaostajanja izvoznega plana uvedli izredne ukrepe: v proizvodnji je v pripravi surovin uvedeno delo v podaljšanem delavniku, uvajajo pa tudi bolj stimulativen in napreden načjn nagrajevanja. Te dni pa je začel delati tudi obrat decimi-ranja na Ruperč vrhu in v Krškem Boru, kjer pripravljajo lesne surovine za proizvodnjo. Na Ruperč vrhu bo tako dobilo delo 30 ljudi, ki bodo sčasoma začeli delati v dveh izmenah. RIA BAČER Pravi kmečki praznik Na posavskem tekmovanju zadružnikov—trakto-ristov v Bukošku zmagoslavje Brežičanov PRECEJ NEPREDVIDENIH ZADEV NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina svoj delovni program letos kar dobro uresničuje. Ugotovljeno je, da odstopanja nastajajo predvsem pri rokih in vsebini zadev za posamezne seje. Marsikatera zadeva je bila že preložena na kasnejše jesensko obdobje, medtem pa so na sejah v prvem polletju delegati obravnavali 20 nepredvidenih zadev. Od skupno 59 predvidenih zadev za obravnavo v delegatskih klopeh jih je bilo do konca julija uresničenih 30. Slabo pa je spoštovana zahteva delegatov in sklep občinske skupščine, da morajo biti daljša gradiva predstavljena v povzetku. To je zaenkrat bolj izjema kot pravilo. BUKOŠEK PRI BREŽICAH — Prava poletna nedelja je bila kot naročena za posavsko tekmovanje zadružnikov—traktoristov. V Bukošku, vasici nekaj kilometrov iz Brežic na poti proti Bizeljskemu, se jih je tokrat pomerilo 19. Stroga strokovna komisija je ocenjevala odpiranje in nato zapiranje sendviča, kot pravijo brazdi. Pomembna je bila izravnava brazde, čim boljše zaora vanje plevela, razor je moral biti čim ožji in plitek. Medtem ko so traktoristi skušali v slabi uri čim bolje zorali 8 arov veliko njivo, so drugi pokazali, kako obvladajo spretnostno vožnjo z dvoosno prikolico in jo na koncu vzvratno porinejo v »garažo”. Še poprej je vsak tekmovalec opravil teoretični preizkus znanja. Največ so pokazali mladi domačini, saj pojde prva ekipa Brežic (Franc Vogrinc, Franc Peterkovič in Slavko Petan, ti so tudi najboljši posamezniki po naštetem vrstnem redu) na republiško tekmovanje v Slovenske Ko- DOMAČINI NAJBOLJŠI — Vaška skupnost Bukošek je skupaj z brežiškim aktivom mladih zadružnikov in temeljno organizacijo kooperantov Agrarie to nedeljo vzorno poskrbela za tekmovalne razmere traktoristov in koscev ter nasploh za prijetno počutje več sto gledalcev. (Foto: P. Perc) Obisk je nagrada za trud Gostilna turističnega društva iz Sodražice je v dobrih rokah — Na jedilniku največ rib SODRAŽICA — Komaj mesec dni je spet odprt lokal pri Izviru, pa je že postal zelo obiskan. V njem namreč delata Martin Em-ršič in Henrik Žagar, prvi je kuhar. drugi natakar, znana mojstra kuhalnice in strežbe. Trenutno se v tej gostilnici, ki je sicer last Turističnega društva iz Sodražice, največkrat pečejo ribe. Pravi mojster zanje je Martin, ki se je kuharske umetnosti izučil v hotelu Slon pri'znanem mojstru Strajnarju. Potem se je dolga leta lahko izpopolnjeval na ladjah Splošne plovbe iz Pirana. V teh letih je videl ves svet in spoznal vse kuhinje, zlasti pa seje izpopolnil v pripravljanju rib. Ko mu je bilo dovolj ladje, seje odpravil v hribe, v Kamniško Bistrico, potem pa v Kamnik in Rogatec, dokler se ni ustalil v,Ribnici. ..Zdaj pri nas pečemo in pripravljamo ribe. Reči moram, da je med gosti zanje veliko zanimanja. Seveda priprava rib ni tako preprosta, še malo težja pa njihova nabava. Vsaj dvakrat na teden moram na ljubljanski živilski trg. Ko bo zanimanje za ribe pojenjalo,‘pa se bova lotila drugih jedi,” pravi Emeršič, ki je sicer doma iz Slovenske Bistrice. Čeprav sta Emeršič in Žagar družabnika, ki imata oba skupaj največ zaslug za ponovno oživitev gostilne v Izviru, je le res, da za posle bolj skrbi Henrik Žagar. Doslej je delal kot šef strežbe v Mercatorjevi restavraciji v Ribnici. Pravi, da mu je zdaj malo žal, ker je šel med zasebnike. Skrbi je veliko, vložili je bilo potrebno tudi precej denarja, medtem ko mu prej ni bilo potrebno tako skrbeti za poslovni uspeh restavracije, pa še malo manj napet delavnik je imel. Po drugi strani pa je zadovoljen, ker je lokal vsak dan poln. ker so gostje zadovoljni s Martin Emeršič Henrik Žagar hrano in strežbo. Zato mu tudi ni žal. kadar mora zaradi gostov v gostilni čakati pozno v noč. Še majhna podrobnost: menda dvojici Emeršič — Žagar ponujajo v najem tudi Mercatorjevo restavracijo v Ribnici. Taka ponudba je tudi dokaz njune uspešnosti. Seveda je v Turističnem društvu Sodražica ne bi radi kar tako izgubili. Prepričani so namreč, da bodo prav z njuno pomočjo ponovno oživili gostilno in rekreacijsko središče v Izviru. Tam so namreč lepi predeli za sprehode, pozimi pa se je moč tudi smučati. Vlečnica veni uri lahko potegne tudi po 200 smučarjev, ki gle'1; terenov niso preveč zahtevni. J. S. njice. Drugi so bili zadružniki iz Krškega, tretji iz Sevnice in četrti druga ekipa domačih. Tudi pri članih so slavili Brežičani, ki pa niso imeli konkurence iz drugih občin, (najbolje seje v domačem obračunu odrezal Martin Godlen). Tudi oni so se uvrstili na republiško tekmovanje, prav tako mladi zadružnici izsevniške občine Darinka Jerman in Danica Tušek, ki sta bili edini predstavnici nežnejšega spola na tekmovanju. \ Številni obiskovalci so z zanimanjem opazovali nove stroje oz. kmetijske pripomočke tovarn SIP Šempeter in SCT Brežice, popoldne pa so spodbujali 12 koscev na tekmovanju. kjer je odnesel zmago Ivan Golob iz Dolnje Pirošice. Predstavnik pokrovitelja Območne zavarovalne skupnosti Triglav Krško je prvo uvrščenim izročil pokale, ostalim pa priznanja. P. P. ŠTUDENTI DELAJO V TESNILIH VELIKA LOKA — Tesnila Trebnje so pred kratkim sprejela rja delo šest pripravnikov in 20 dijakov ter študentov. ki bodo v tovarni na počitniškem delu. Opravljali bodo manj zahtevna dela v proizvodnji, za to svoje delo pa bodo plačani po učinku. Najboljši bodo lahko zaslužili tudi do 18 tisoč dinarjev, kar je za plitke študentske žepe lep dohodek. MANJ PŠENICE SEVNICA — Julijska ujma s točo bo v tej občini verjetno dokaj zmanjšala odkup pšenice, čeprav vlagajo vse napore, da bi dosegli predvidenih 200 ton. Do minulega tedna so od kmetov odkupili okrog 150 ton pridelka. Velika je vlaga oddanega žita, kar od 30 do 35 odst. Po dogovoru z mlinarji ti pri večji vlagi od 15 odst. pribijejo takemu pridelovalcu nad 50 odst. stroškov sušenja. Doslej je oddal največ pšenice kmet Ivan Pompe iz Razborja, kar 7.900 kg. Pompe je hkrati predsednik zadružnega USPOSABLJANJE MLADIH TERITORIJ ALCE V METLIKA — Za petek in soboto, 17. in 18. avgusta, pripravljata OK ZSMS Metlika in občinski štab teritorialne obrambe ob Lahinji taborjenje in strokovno usposabljanje mladincev prostovoljcev v enotah TO in vseh ostalih mladih občanov, ki želijo sodelovati. Pričakujejo okoli 50 mladincev, še posebej pa na to usposabljanje vabijo dekleta. Na podlagi večletnih izkušenj so pripravili pester in zanimiv program, ki zajema usposabljanje za osnovne vojaške veščine, ravnanje z orožjem, streljanje, orientacijski pohod in še kaj. Staršem, ki bi. imeli pomisleke proti takemu usposabljanju, organizatorji zagotavljajo, da bodo red, disciplina in odgovornost na primerni ravni. Dom starejših občanov bo dograjen prihodnje leto Kočevski dom bo sprejel pod streho 94 starejših občanov — Veljal bo 220 milijonov dinarjev KOČEVJE — Zamisel ogradnji doma za starejše občane v Kočevju je stara že nekaj let. Graditi so pričeli letos maja, prvi stanovalci pa se bodo vselili oktobra prihodnje leto. V njem bo dovolj postelj tako za kočevsko kot ribniško občino. Kot je povedal v. d. direktorja doma za starejše občane v ustanavljanju Bruno Ciglič, za zdaj pri gradnji doma ni težav. Domače gradbeno podjetje Zidar se drži rokov, tako da bo dom že do konca tega leta pod streho. Nekaj težav je bilo le okoli financiranja, saj je denarja manj na voljo, kot je bilo sklenjeno z družbenim dogovorom. Prav zato so nameravali zmanjšati število postelj. Zdaj pa se dogovarjajo, da bi dom v grobem dogradili za 120 postelj, kakor so predvideli s projekti, do konca pa naj bi ga usposobili za 94 varovancev. Dom bo veljal okoli 220 milijonov dinarjev, po sedanjih cenah pa bi bila mesečna oskrbina okoli 15 tisoč dinarjev. V njem bodo eno- in dvoposteljne sobe, poleg teh pa bodo v domu tudi sodobna kuhinja, pralnica in restavracija. Ker v Kočevju nimajo takšnih družbenih obratov in podobnih servisov. bodo tovrstne usluge opravljali tudi za druge občane. Naj povemo Se to. da je okoli doma rezerviranega dovolj prostora za rekreacijo. Ob MANJ DELA ZA KOČEVSKE TISKARJE KOČEVJE — Delovna organizacija Kočevski tisk je v prvem polletju letos dosegla 11 odst. manjši dohodek od načrtovanega. Dohodek zaostaja za načrtovanim predvsem zaradi skokovitega naraščanja stroškov re-promateriala in rezervnih delov. Za enako količino repromateriala so v letošnjem prvem polletju porabili preko 60 odst. več sredstev kot v enakem lanskem obdobju. V Kočevskem tisku pravijo, da so slabši rezultati poslovanja v prvi polovici leta običajni zaradi sezonskih vplivov. Sicer pa beležijo manj naročil za reklamne prospekte in druge storitve, kar povezujejo s splošno gospodarsko krizo. njem pa nameravajo organizirati tudi lastno ekonomijo, kjer bodo lahko stanovalci sami obdelovali košček vrta ali s’e ukvarjali s kakšno podobno dejavnostjo. Da bi se stanovalci v novem objektu počutili čimbolj domače, bodo svoje sobe lahko opremili z nekaj lastne opreme. In ko smo že pri opremi, naj povemo, da bo ta standardna. Zavedajo se namreč — v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je investitorica objekta — da so denarnice starejših občanov tenke. Zato bo penzion v domu sofazmerno poceni tudi zaradi skromne, a funkcinalne opreme. J. S. Skupnost borcev Kočevskega odreda Ustanovitev bo 3. oktobra KOČEVJE — 29. julija letos je iniciativni odbor za osnovanje skupnosti borcev Kočevskega odreda v Kočevju sklical posvet, ki sta se ga poleg visokih vojaških starešin in vidnih družbenopolitičnih delavcev kočevske občine udeležila tudi narodna heroja Andrej Cetinski—Lev in Jože Ožbolt. Udeleženci sestanka so določili 3. oktober, ko je kočevski občinski praznik, za datum uradne ustanovitve skupnosti borcev Kočevskega odreda. Nadalje so se na posvetu dogovorili, da bodo izpopolnili seznam preživelih borcev omenjenega oreda. Določili so tudi načjn zbiranja sredstev za nakup prapora skupnosti. Na posvetu so poudarili potrebo po izdaji monografije, ki bo pričala o bojih in vlogi Kočevskega odreda. Gradivo o tem bo zbirala posebna komisija, ki bo imela težko delo. Na razpolago je namreč malo dokumentov o oblikovanju le vojaške formacije, ki je priborila prvo osvobojeno ozemlje v ljubljanski regiji in izmed približno 800 svojih borcev dala sedem narodnih herojev. Udeleženci sestanka so sprejeli še predlog liste za organe skupnosti borcev Kočevskega odreda. A.LEVSTEK NAŠA ANKETA Okrnjena olimpiada Olimpijske igre so brez dvoma največja športna prireditev in hkrati največji športni praznik, in to ne le za nastopajoče tekmovalce, med katerimi je, žal, vedno manj pravih amaterjev, marveč tudi ali celo predvsem za ljubitelje športa povsem svetu. Vsak gleda in presoja dogodke na olimpijskih športnih terenih in zunaj njih po svoje. Pregovor, ki pravi: Kolikor ljudi, toliko okusov, najbrž velja tudi pri naših ljubiteljih športa, ki spremljajo olimpijske igre v Los Angelesu. MIRO ZAKŠEK, učitelj v K PD Dob: ..Take olimpijske igre, na katerih manjka toliko dobrih- športnikov z Vzhoda, gotovo ne morejo pokazati, kakšen napredek je dosegel šport v zadnjih štirih letih. Zato bi bilo prav, ko bi v prihodnje na olimpijskih igrah zagotovili udeležbo vseh držav. Če je cilj olimpijskih iger zbliževanje in krepitev prijateljstva med športniki vsega sveta, sedaj tega niso dosegli.” JANJA JANKOVIČ, dijakinja iz Kočevja: »Tekmovanj sicer ne opremljam, vem pa, da je olimpiada v Ameriki močno okrnjena zaradi odsotnosti športnikov iz vzhodnega bloka. Seveda ni prav, da se politika meša v šport in ga izrablja za svoje namene. Če v prihodnje ne bo mogoče zagotoviti polne udeležbe, potem je olimpijsko gibanje v veliki nevarnosti. Prav olimpijske igre, ta največja športna prireditev na svetu, pa so bile velika priložnost za zbliževanje med ljudmi in narodi vsega sveta.” MIRAN ANDOLJŠEK, ključavničar v ribniškem Riku: »Rusi so Američanom vrnili dolg za šport pa je to velika škoda. Tudi športniki iz vzhodnega bloka, ki se zaradi razmer morajo strinjati s politiko, so zaradi tega močno oškodovani. Res bodo imeli nekakšne nadomestne igre. toda vse to je daleč od pravih olimpijskih iger." BRANKO PAPA, vratar v viniškem Novoteksu: »Ker s.em v službi en dan dopoldni;, drugi popoldne in potem zvečer, neposrednih prenosov olimpijskih tekmovanj ne morem gledati, poslušam pa olimpijske novice po radiu in berem Olimpijsko Delo. Tudi dela doma zaradi olimpijade ne smem zanemarjati, saj živina zahteva svoje. Kar se pa naših tiče, menim, da 20 medalj, kolikor so napovedovali. ne bodo prinesli domov." JUŠ MIHELČIČ, vodja gradbene ope-rative v metliški Obrtni zadrugi: »Kolikor se le da. spremljam dogajanja na olimpijskih igrah, še posebej me zanimata košarka in atletika. Gledam tudi neposredne prenose, kajti spim tako in tako samo nekaj ur in mi nočni prenosi ob moji nespečnosti pridejo celo prav. Služba zaradi tega ne trpii.” MARJANA OMERZO, študentka iz Koprivnice: »Olimpijske igre so še posebej za'mlade vedno veliko doživetje, vendar je, žal, tudi na letošnje padla senca. Škoda, ker se je šport in lepo idejo vmešala politika. Sicer pa od naših športnikov največ pričakujem od košarkarjev in vaterpolistov pa tudi na obe rokometni reprezentanci ne bi smeli pozabiti." ANlCA ZIDARIČ, agronomka izSele: »Olimpijskih iger ne spremljam, ker nimam časa. Več sem pričakovala od Petričev. Ker pa je to njun prvi večji spodrsljaj, ne bi smeli kar naenkrat pozabiti na mnoge njune uspehe. Sicer pa mislim, da to ni več prava olimpiada, saj je ta v ZDA preveč skomercializirana.” BRANKO TERAŽ, prof. telesne vzgoje na sevniški OŠ: »Kot graditelj ne morem spremljati poznih nočnih prenosov, seveda pa redno prebiram časopise. Zaradi športnih dosežkov je res škoda, da ni tam sovjetskih in športnikov ostalih vzhodnih držav, sicer pa bodo oboji še imeli priložnost pokazati, koliko veljajo. Naši so tudi tokrat dajali preveč obetavne napovedi." JURIJ PIC EK, sodnik iz Novega mesta: »Kot nekdanji športnik kajpada z veseljem spremljam dogajanja na olimpijskih igrah, ampak ponoči zaradi tega vseeno ne vstajam. Televizijo gledam po službi in zvečer. Naši me do sedaj niso ne presenetili ne razočarali, da se pa mi Jugoslovani pred velikimi tekmovanji radi precej hvalimo, je pa tudi že dolgo znano." • * J 'i DOLENJSKI LIST TEK V STRMINO — Nekaj tekačev novomeškega atletskega kluba je bilo pi ed kratkim na pripravah pri Gospodični na Gorjancih. Fantje so se pod strokovnim vodstvom Vestno in zavzeto pripravljali na pomembna tekmovanja, ki jih še čakajo v tej sezoni. Za take tekaške priprave so prostrani Gorjanci s svojilni razkošnimi košenicami in prijetnimi gozdnimi potmi ko nalašč. Na sliki: Sikonja, Fabjan in Vidmar pri napornem teku v strmino. (Foto: A. Bartelj) Št. 32 (1826) 9. avgusta 1984 kmetijstvo Nesorazmerje med stroški in ceno Tozd Živinoreja črnomaljske kmetijske zadruge ima težave v živinskih in perutninskih hlevih ter v klavnici — Nove obdelovalne površine V KAKO OBVAROVATI KROMPIR Kljub temu da gre vegetacija krom-pirja v večjem delu Slovenije že proti koncu, je redna zaščita pred plesnijo zelo pomembna, saj le tako lahko računamo na pridelek zdravih gomol-ie.vl k*. b°d° sposobni daljšega skladiščenja. V višjih legah in pri poznih sortah pa je kromprijevka zelena tudi še v septembru. Proti koncu vegetacije uspešno ščitimo nasade s klasičnimi pripravki v rednih 10-dnevnih presledkih. Kot zadnji ukrep za preprečevanje okužb gomoljev s plesnijo pa je kemično uničenje cime z desikanti (reglon) kak teden do 10 dni pred nameravanim izkopom. To škropljenje uniči tudi zeleno maso plevela in olajša izkop. Do bere pridelek lahko pričakujemo le v nasadu, ki ima dolgo vegetacijo in lepo razvito listno površino, zato morajo biti vsi ukrepi namenjeni predvsem zaščiti listne površine v čim daljšem obdobju. Tadej SLUGA, dipl. inž. at>r. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Iržnico (v ponedeljek, 6. avgusta) lahko pohvalimo z dobro založenostjo. Domače kmetice so imele naprodaj precej jušne zelenjave, solate po 80 din kilogram, krompirja po 50 dinarjev, manj pa je bilo tokrat jajc. Spet je bila dokajšnja ponudba gob, svežih jurčkov, vendar je bilo zanje kar težko dobiti kupce, za kilogram jurčkov so zahtevali 400 dinarjev. Sicer pa so paradižnik na stojnicah prodajali po 80 din, breskve po 100 do 140 din. peso po 80din, marelice po 160 din. grozdje po 200 din itd. Sejmišča NOVO M K STO — Naprodaj je bilo 187 pujskov, od teh jih je 65 zamenjalo lastnika. Rejci so ponujali 60 pujskov, starih 7 do 10’tednov, in 127 pujskov, starih 10 do 12 tednov. Cene mlajših živali so bile 4.000 do 6.000 din, cene starejših so znašale 6.000 do 7.500 din. Rejci so na sejmu ponujali 25 glav goveje živine. Prodali so 15 živali. C ena za vole je bila 120 do 130 din za kilogram, za krave 110 do 120 din za kilogram. Pri mladi živini je bilo treba odšteti 140 do 145 din za kilogram. BREŽICE — Rejci so od 284 pripeljanih prašičev, starih do tri mesece, prodali 187 živali. Kilogram žive teže je stal 250 din. ČRNOMELJ— Tozd Živinoreja črnomaljske kmetijske zadruge v Lokvah in Dragatušu pita govejo živ ino, na krnsincu ima perutninsko farmo, s pomočjo klavnice in mesnic pa skrbi za oskrbo občanov z mesom. Vendar sc \ živinskih in perutninskih hlev ih sreč ujej o s težavami zaradi visokih proizvodnih stroškov. Tudi klavnica posluje na meji rentabilnosti, a bi bili finančni rezultati boljši. če bi se pri nakupu živine držali dogovorjenih cen, ki so prilagojene prodajnim cenam mesa. Zaradi bližine Hrvaške, kjer so odkupne cene višje, pa morajo tudi v Živinoreji kupovati dražjo živino, sicer bi bil odliv živali čez Kolpo še večji. 1 rane Kure. vodja tozda priznava, da tudi reja živine v hlev ih ni rentabilna. saj je vstopna cena mlade pitane govedi previsoka, temu pa se pridružijo še visoki proizvodni stroški. Toda hlev v Lokvah, ki je bil pozimi rekonstruiran, kapaciteta v n jem pa se je od I2() povečala na 302 stojišča, je poln. Hleva v Dragatušu. v katerih je prostora za 240 glav. pa zaradi pt-manjkanja krmne baze nista polna trenutno je v njih 145 živali. Pozimi je namreč pospeševalna služba dala v kooperacijsko pitanje precej telet, in ker jih pozneje kol 200-kilogramskih ni mogla prodati drugim kupcem, jih je moral tozd Živinoreja vzeti v svoje hleve, zato je bila poraba krme večja, kot so predvidevali. Zaradi tega ni slabega vremena, ki zavira rast si lažne koruze, že čutijo pomanjkanje voluminozne krme, zato hlev v Dragatušu ni poln. Krmo, tako seno kot silažo. pridelajo na lastnih površinah, prostorska zmogljivost hleva na Lokvah in tre- Premika se, a prepočasi V novomeški občini je letos v načrtu nekaj večjih hidromelioracijskih in agromelioracijskih del, lahko pa bi naredili dosti več NOVO MESTO — Na območju krajevne skupnosti Orehovica je po večletnih prizadevanjih hidromelioracija na 113 hektarih le znatno bliže, v hinjskem predelu so se že sporazumeli o pašni skupnosti na 35 hektarih, na območju krajevne skupnosti Bela cerkev pa je na 18 hektarih zemljišč oblikovana melioracijska skupnost. Za agromelioracije pa je veliko zanimanja. Kmetijska zemljiška skupnost letos kar uspešno uresničuje svoj delovni program, največja ovira pa so zasebni lastniki zemljišč, ki se nočejo odločati za hidromelioracijska dela. Čeravno bi z delina Mokrem polju pridobili 113 hektarov Boljših zemljišč, kot so sedanja zamočvirjena, in bi šla vsa dela na račun družbe, nekateri zasebniki vsa leta nasprotujejo. Za nalašč! Celotni program, ki sloni na sporazumevanju, in ne na prisili, pa je zato v zaostanku. Zdaj je vendar doseženo soglasje s kmeti /a večji del zemljišč, kar je osnova za nadaljnje postopke pri izvedbi programa. Že letos pa bodo dela končana na Dobruški' gmajni na 34 hektarih zemlje, ki so last novomeške zadruge, in na območju Bele cerkve, kjer gre za hidromelioracijo Maruljščice. Že 24 kmetov je dalo pristanek /a dela na IX hektarih zamočvirjenih zemljišč. Priprave pa tečejo še za melioracijo doline Radulje na 750 hektarih zemlje, kjer pa za zdaj opravljajo študije in prve priprave za dela na Grobeljski gmajni, kjer bi pridobili 50 hektarov boljše zemlje. Za vsa hidromelioracijska delaje po dosedanjih izkušnjah zelo težko pri- dobiti kmetovo soglasje, čeprav je bil družbeni denar na voljo, medtem ko je pri agromelioracijskih delih čedalje več zasebnih interesentov. Odstranjevanje kamenja z njiv je zdajle v zaključni fazi na območju Jelendolg pri Škocjanu na 17,5 hektarih zemlje, v teku pa so tudi obsežnejša akcija na območju krajevne skupnosti Dolž, kjer bo sanirano 60 hektarov- zemljišč 27 zasebnih kmetov. Z družbenimi sredstvi je organizirano tudi odstranjevanje kamenja v bližini suhokranjskega Gradenca, kjer se dela izvajajo na 29 hektarih zemlje, kije last 7 združenih kmetov. Pritem pomagajo tudi mladinske delovne brigade. Krčitev gozdov, ki je tudi v programu kmetijske zemljiške skupnosti, pa prav tako kot vse ostale akcije poteka počasi. V prvi polovici leta 1984 je bilo pridobljenih le 4 hektare obdelovalnih površin v bližini Škocjana, opravili pa so jih 4 kooperanti ob znatni pomoči družbenih sredstev in kreditov. Za nova agromelioracijska dela kažejo Velik interes v Birčni vasi, kjer je že v delu projekt za sanacijo 270 hektarov zemljišč, prav verjetno pa bodo akcije za odstranjevanje kamenja še znatno razšili tudi na območju Dolža. Nič koliko truda pa je bilo vloženega s strani pospeševalcev zadruge in zemljiške skupnosti doslej, da so bili sploh doseženi taki rezultati. Nezaupanje kmečkih ljudi je še vedno veliko, saj jim pomoč pri izboljšavai zemlje ponujajo, pa se za akcije odločajo le posamezni napredni kmetje. R. BAČER Največ pšenice za koruzo Uspešna žetev in dober odkup oziroma zamenjava pšenice za koruzo v metliški občini — Pogodbe že za drugo leto METLIKA — Že sredi prejšnjega tedna, ko v metliški občini žetev, še ni bila končana, saj so še želi podgorjanskem delu občine, je ta belokranjska občina, ena najma- Kmetijski Poskus z oljno ogrščico?; , Ob že tako hudi stiski z devizami uvažamo olje in beljakovinska krmila. Oboje premore oljna ogrščica in logična posledica tega je poziv tovarne olja v Slovenski Bistrici (ter s tem povezana širša družbena akcija), naj bi se spet v večjem obsegu lotili sejanja te pozabljene poljščine, ki je lahko zelodonosna, razen tega pa izjemno ugodno vpliva na rodovitnost zemlje. Spada med tako imenovane rastline ugodilke, ki izboljšujejo strukturo tal in so vse težje pogre-sljiva sestavina dobrih kolobarjev. Prvi so se oprijeli priporočene poljščine v Pomurju, od koder poročajo tudi o dobrih pridelovalnih uspehih. Dosegli so povprečni pridelek nad 26 stolov na hektar, kar je ekonomsko več vredno kot pridelek 50 stotov pšenice. Pridelovanje oljne ogrščice je mogoče tudi povsem mehanizirati, saj so zanjo uporabne žitne sejalnice in običajni kombajni. Omembe vredno je tudi to, da je z ogrščico delo takrat, ko ga z drugimi posevki ni, razen tega pa zapušča njivo tako zgodaj, da so možni v istem letu še različni strniščni dosevki. • Za uspeh v pridelovanju, ki bi ga kazalo temeljiteje preizkusiti in 'Peljati v večjem obsegu tudi v naših krajih, mora poljedelce primerno obvladati agrotehniko. Strokovnjaki svetujejo sejanje naslednjih sort: jet neuf, korina in elvira. Za en hektar je potrebno 8 do 10 kg semena, globina setve je 2 cm, ra/ntik med vrstami naj bo od 25 do 30 cm. Najboljši čas setve je od 15. do 30. avgusta. Nevarni škodljivci so bolhači, tekmeci v rasli pa širokolistni pleveli. Obpjega se s sodobnimi pripravki težko ubraniti. V naših krajih je dosti zemljišč, ki bi bila primerna za setev oljne ogrščice. Rastlina pač ni izbirčna, obnese se na plitvih propustnih tleh, še bolj pa ji ustrezajo globoka ilovnato—peščena tla, kjer voda ne zastaja. Na zastajajočo vodo je tudi sicer ogrščica zelo občutljiva, delno tudi zaradi večje kislosti, ki je povezana z močvirjenostjo. Apnjenju je zato prav hvaležna, vendar se apno ne sme trositi po njivi s kalečim semonom, marveč pred oranjem. Inž. M. L. * S N S S * H * * N «* h * S S S ! * N S h N h h >h h» % h h h I * njših v Sloveniji, že izpolnila svojo obvezo — oddajo 350 ton tržnih presežkov pšenice. Strokovnjaki kmetijske zadruge pa računajo, da bodo skupaj oddali okoli 400 ton pšenice. .Večino pšenice so ljudje zamenjali za koruzo. Ta zamenjava je zelo ugodna, saj dobijo za kilogram pšenice kilogram koruze in še 5.50 dinarja v gotovini," je povedal vodja TZO Kooperacija pri metliški zadrugi inž. Stane Bajuk. Takosoza koruzo zamenjali več kot 300 ton pšenice, vso potrebno koruzo pa je zagotovilo ljubljansko Žito. Tudi sicer sta bila žetev in odkup dobro pripravljena, kombajnov je bilo dovolj, pšenico pa so v skladišče Žita v Ljubljano vozili s tovornjaki naravnost z njiv. l isti, ki pšenice ne zamenjajo za koruzo, pa'skupaj s premijami dobijo 30, 20 din /a kilogram pšenice. Ker je pogodba o oddaji pšenica potrebna zaradi davčnih olajšav in izplačil vseli premij, sklepajo pogodbe za prihodnje letu že pri obračunu pšenice letošnjega letnika. Uspešen odkup pšenice v metliški občini pripisujejo zlasti ugodni ceni oziroma zamenjavi za koruzo, saj seje pšenica po ceni že skoraj približala grozdju, čeprav je z grozdjem veliko več dela in stroškov. Tudi letina je bila letos zelo dobja, saj /naša povprečni donos okoli 4 tone na hektar, najv išji pa tudi 6 ton na hektar. Letos pšenica ni polegla, sejali so- visoko donosne Sorte in očitno so kmetje upoštevali vse agrotehnične zahteve. Dobra letina in ugodila cena bosta gotovo pripomogla, da bodo v metliški občini že pri obračunu za to letino s pogodbami zagotovili obveznost občine (če*bo taka, kot je bila letos) za prihodnje leto. A. BAR I I I .! milno neizkoriščen hlev pa zahtevajo pridobivanje novih kmetijskih površin. Na obeh posestv ih je sedaj obdelanih 1x4 hektarov. ‘izdelali pa so že investicijske elaborate in opravili analize agromelioracijskih posegov na 20 hektarih steljniških površin v Lokvah. V Dragatušu pa’ je precej pov ršin, na katerih so ostale nedokončane agromelioracije. nekaj plodne zemlje pa bovlo na novo pridobili s krčenjem zaraslih zemljišč ob regulaciji Podtur-nščice. Del sredstev za te posege imajo že zagotovljenih. Kure je prepričan, da bi na vseli teh površinah s kalcifikadjo tal in dodatnim založnim gnojenjem morali pridelati dovolj krme za obe farmi. * Na obratu Blatnik letos že drugo leto pasejo na prostem 196 telic, last tozda in kmetov kooperantov, ki so člani pašne skupnosti. Lani so brigadirji očistili okrog 40 hektarov pašnikov. telice, ki se pasejo tam, pa pridobivajo predvsem na plemenski kvaliteti. Po končani sezoni zadružno govedo prodajo kmetom za obnovo njihovih čred. Med rejci vlada za te telice veliko zanimanja. Tudi vzreja jarkic na perutninski farmi je na meji rentabilnosti, zlasti zaradi dragih krmil in kurjave. Ker reja ne daje zaželenega dohodka, bodo morali, če bo cena krmi še naprej tako rasla, razmišljati o drugačnem načinu vzreje kokoši, je prepričan Kure. M.BEZLK Najhuje je, ker ni krme BLATO — ..Pšenico smo še rešili pred točo, toda otava, krompir in koruza so hudo prizadeti," pripoveduje France Novak iz Blata. „Trave bo samo tretjino sicer običajnega pridelka, silos za silažno koruzo je prazen, vprašanje pa je tudi, ali bomo imeli kaj koruznega zrnja. Tudi krompirju se bo bržkone poznala toča, saj je cima stolčena do tal.” Take so posledice ujme, ki seje izdi-vjala nad trebanjsko občino 25. julija letos. Komisija trebanjske kmetijske zadruge in predstavniki zavarovalnice T riglav prav te dni obiskujejo vasi in ugotavljajo škodo. Ta pa je toliko večja. ker je pri nas že tako in tako velika zadrega s krmo za živino. „Krme bom imel precej manj, a za /daj še ne razmišljam o zmanjšanju črede. Končno je mleko poleg krompirja glavni dohodek kmetije, zato se bo treba do krme dokopati tako ali drugače. Zdaj poskušamo rešiti še tisto malo otave, kjer imamo težave celo z navadno kosilnico, pognojili bomo in počakali, kaj bo. Zamenjal sem tudi dve toni pšenice za otrobe, kijih bom potem kot krmilni dodatek dodajal voluminozni krmi. Če bi ne bilo toče, potem bi na poldrugem hektarju pridelal dovolj koruze za svojo živino, prav tako pa bi bilo dovolj otave s štirih hektarov travnikov," pravi Novak. p France Novak Sicer pa na Novakovi kmetiji v Blatu redijo 9 krav mlekaric in oddajo na leto tudi po 15 tisoč litrov mleka. Pridelajo tudi precej krompirja, vsako leto pa ga prodajo Kolinski na Mirni od 15 do 20 ton. To je sicer manj kot pretekla leta, ko so ga pridelali in prodali tudi po 30 ton in več, zato pa je delo. nekolikanj lažje, sa je France Novak član strojne skupnosti, v kateri ima pet kmetov sadilni k in pobiralnik. Letos bo po Novakovem mnenju precej manj dela s pobiranjem krompirja. N I s > > I s I > I s I > I > s I s I s I s I > s I s I s I N I s I s I s I s I s I s I s I > I N I N I S I S l. EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja: Tit Doberšek Poletna nega vinograške zemlje To je poleg škropljenja najvažnejše delo v vinogradu v tem letnem času. trajna ozelenitev Po mojih izkušnjah in po izkušnjah mnogih drugih vinogradnikov zlasti v severovzhodnem vinorodnem območju Slovenije in redkih vinogradnikov pri nas na Dolenjskem je na.lbolj idealna nega vinograške zemlje medvrstna trajna ozelenitev z nizkimi, trtam koristnimi ali trtam neškodljivimi travami in deteljami s plitvimi koreninami. Ta ukrep omogoča naše hu-midno podnebje z razmeroma velikimi količinami padavin. Trajna ozelenitev vinograške zemlje pa ne pomeni, da pri tej negi vinograške zemlje ne pomeni nič delati! Zatravljeno medvrstno površino v vinogradih je neobhodno potrebno pogosto kositi! Jaz sem letos'do srede jul iju-žc štirikrat kosil z majhno rotacijsko (vrtno) kosilnico in sodim, da bom do trgatve moral kositi še najmanj trikrat. Košnjo ponavljamo takoj, ko večina trav doseže višino 10 cm in preden trave začno ustvarjati steblo. Z ustvarjanjem stebla namreč začno trave v večji meri črpati iz zemlje večje količine hranilnih snovi in s tem škodujejo trtam. Do 10 cm višine in s plitvim koreninskim sistemom pa trave v bistvu ne škodujejo trtam. Zaradi zatravlja-nja pa moramo količine umetnih gnojil v vinogradu povečati za 1/3. ker tudi nizke trave s plitvimi koreninami in pogosto košene le porabijo del hranilnih snovi, ki smo jih dali trtam v zemljo. Sam za 12 arov (800 trt) vinograda porabim letno 3 do 4 vreče N PK z. do- datkom I do 2 vreči kana konec aprila. Zalravimo lahko (udi sedaj! Zemljo med vrstami trt lahko zatravimo v vsakem letnem času otl spomladi do jeseni, torej tudi sedaj, saj nam razmeroma pogoste padavine omogočajo, da bo posejana mešanica trav indetelj vzkali-la. Za zatravitev je treba zemljo dobro pripraviti in površinsko lepo poravnati, da bomo pozneje travo lahko kosili. Samorašč plevel ne ustreza zatravitvi, ker ima pregloboke korenine, ki so trti močno konkurenčne in sodijo med trtam škodljive rastline. Nasprotno pa nizke trave in detelje ustvarjajo s trto doslej nepoznano, ugodno življenjsko skupnost. Pravilna medvrstna zatravljena površina v vinogradu veča količino organskih snovi (kot hlevski gnoj, ker pokošeno travo pustimo pod trsjem) v zemlji, zboljšuje propustnost zemlje za kisik in vodo in glede tega koristi več kot redna obdelava vinogradov. Zatravitev preprečuje erozijo, to je izpiranje hranilnih snovi iz zemlje, preprečuje odnašanje zemlje po nalivih ter omogoča, da lahko v vinogradih opravljamo druga dela (škropljenje, trgatev itd) takoj po dežju, ne da bi s hojo kvarili strukturo zemlje. Po zatravljanju se življenje v zemlji temeljito spremeni. Koristni mikroorganizmi, ki veliko pripomorejo k humifikaciji zemlje, se v zatravljeni zemlji razmnožijo količinsko in kakovostno, kar velja za vso mikrofloro. Glede tega s pravilno ozelenitvijo vinograške zemlje dosežemo isti učinek kot z gnojenjem s hlevskim gnojenj. S pravilno ozelenitvijo medvrstnega pasu med trtami in s pogosto košnjo uničujemo obenem trtam škodljive plevele, in to temeljiteje kor z rednim obdelovanjem vinograda. TIT DOBERŠEK S I S I N I N I > N * S I S I s I s I s I s I N I S I > I s > I s I N I S I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I N J Medalje za vino podeljene Ocenjenih 1365 vzorcev vina za Vino ’84 — Mija in Janez Lorenci iz Trebnjega dobila 2 srebrni medalji Mrmolja (Selo—Črniče) za sauvignon; Anica in Emil Štampar (Brebrovnik) za laški rizling; Jože Siker (Pernica)za laški rizling; Stanko Čurin (Kog) za laški rizling; Avgust Žižek (Ptuj) za laški rizling; Jože Kupljen (Veličane—Jeruzalem) za renski rizling in beli burgundec. LJUBLJANA — Mednarodna komisija 28 ocenjevalcev iz 14 držav je ocenila 1365 vzorcev vina za 30. jubilejni mednarodni sejem vinogradništva in vinarstva Vino, '84, ki bo od 27. avgusta do 1. septembra letos na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Potem ko je 30 vzorcev izločila, je podelila 155 velikih zlatih, 341 zlatih in 587 srebrnih medalj, 6 vzorcem pa naziv šampion 84'. Od teh odlikovanj je 260 vzorcev jugoslovanskih vin prejelo 29 velikih zlatih. 79- zlatili in 151 srebrnih medalj. I vzorec — zlata radgonska rani-na — pa je prejel naziv šampion 84'. 31 jugoslovanskih zasebnih vinogradnikov je v ocenjevanje poslalo 64 vzorcev vina. Prejeli so 45 medalj, to je 14 velikih zlatih, 15 zlatih in 16 srebrnih. Veliko častno diplomo z. veliko zlato medaljo so dobili: Iv o Trstenjak (Stročja vas) za sauvignon; Rizman-—Kuhar (Svetinje—Jeruzalem) za laški rizling; Marija in Ivan Borko(Gor. Radgona) za muškatni silvanec in renski rizling; Jože Malik (Slap—Vipava) za beli pinot; Antonija in Jurij Hlupič (Maribor) za laški rizling: Branko OBIRANJE TOBAKA SE JE ZAČELO — V Beli krajini seje letos odločilo za sajenje tobaka okrog 70 interesentov, med njimi že tretjič tudi Trempusovi iz Vinice. Tobak so zasadili na 13 hektarih, pri delu pa pridejo seveda najbolj prav štirje pari otroških rok. Pri nizanju, tem najbolj zamudnem delu, si pomagajo s strojem (na fotografiji), s katerim je priskočila na pomoč ljubljanska Tobačna tovarna. Do jeseni jih čakajo še štiri obiranja, letina pa je letos dobra. (Foto; M. Bezek) Zlate in srebrne medalje so prejeli: M. in Iv. Borko I zl.; J. Malik I zl.. 1 sr.; Boris Lisjak (Dutovlje) I zl.; Milah Peršurič (Peršuriči) I zl.. I sr.; A. in J. Hlupič 2 zl.. 2.; Mija in Janez Lorenci Trebnje) 2 sr.; Tone Dečko (Maribor) 1 zl., I sr.; Ivan Žabot (Ljutomer) I sr.; Eranc Martinčič (Šmafja vas) I sr.; S. Čurin 6 zl.; Eranc Lovenjak (Polana) I zl.; Jože Baša (Zalošče) I sr.; Milan Lisjak (Zalošče) 2 sr.; Eranc Anderlič (Maribor) 1 sr.;dr. Leo Šuštaršič (Pernica) I sr.; Ivan Abramič (Volčja Draga) 1 sr.; B. Mrmolja 1 zl., I sr.; Anica in Ivan Kovač (G. Radgona) I zl.; Ivan Batič (Šempas) I zl., 1 sr. Opazna je slaba udeležba vinogradnikov iz Dolenjske. Bele krajine. Bizeljskega in Primorske. Jugoslovanskih zasebnih vinogradnikov je na mednarodnem vinogradniško—vinarskem sejmu vsako leto več,- število v ocenjevanje poslanih vzorcev vsako leto narašča, narašča pa tudi število odličij za kakovost. Tudi letos so. četrto leto zapored, sorazmerno s prejetimi medaljami za kakovost posekali vina iz kleti družbenega sektorja. ŠTEFAN KUMAR DOLENJSKI TRAKTORISTI SE BODO POMERILI SLOVENSKA VAS — V Slovenski vasi pri Mirni bo to soboto, 1 L avgusta. traktorsko tekmovanje Dolenjske. Kmetijska zadruga Trebnje, ki je letos prirediteljica tega tekmovanja, vabi vse dolenjske traktoriste, da se na ta dan zglasijo v Slovenski vasi. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri dopoldne, hkrati pa bodo v okviru tekmovanja pripravili prikaz delovanja kmetijskih priključkov za traktorje. DOLENJSKI LIST k ^ .TIH Br ^ r i 1 B ftCši# iiitiiliiM H”Mi1 [Novomeška kronika -i Letos jih ne bo zeblo V osnovni šoli Žužemberk napeljujejo centralno ogrevanje s sredstvi iz samoprispevka ŽUŽEMBERK — I. julija so delavci domačega Gradbenika v šoli odprli delovišče za prizidek, v katerem .bo kotlovnica za nujno centralno peč, nad njo pa sanitarije in garderobe. Gre za predvidena dela iz občinskega šolskega programa, za katerega so občani spomladi izglasovali samoprispevek. Prizidek z 220 m2 površine do začetka šolskega leta ne bo povsem končan, ker so dela preobsežna, pač pa bo do prvega šolskega dne opravljena napeljava centralnega ogrevanja v starem delu šole s potrebnimi vzdrževalnimi deli. Prizidek bo predvidoma končan do konca septembra da bo v oktobru v šoli nared novo ogrevanje. S tem se možnosti za delo na tej osemletki bistveno izboljšujejo, saj so doslej pozimi otroci z. učitelji vred v učilnicah v plaščih zmrzovali pri pouku. V učilnicah marsikdaj ni bilo kljub razgretim starim pečem več kot lt) Celzija. Centralno ogrevanje pa napeljujejo tudi na podružnični Soli Dvor. vendar ne iz sredstev samoprispevka, ampak iz amortizacije. Ta šola bo razen sodobnega gretja pridobila še preurejeno mlečno kuhinjo, da bodo delovni pogoji v njej sanitarno neoporečni. Z manjšimi preuredit ve ni mi deli pa bodo na dvorski šoli pridobili še prostor za en oddelek celoletne male Sole. Za manj razviti suhokranjski predel pomenila obe izboljšavi na šolah velik napredek, ki ga vsi občani težko pričakujejo. Hkrati pa jim je v dokaz, da pri zadnjem samoprispevku niso bili izigrani kot že dvakrat poprej. K. B. Cesta je sčistila vodo Asfaltirali so 1,2 km dolg odsek ceste skozi Preloko PRELOKA — Na Preloki so pred kratkim končali asfaltiranje 1.200 m dolge republiške in krajevne ceste skozi vas, za 1000 m asfaltiranih dvorišč pa so jih krajani prispevali sami. Vsako gospodinjstvo je poleg prostovoljnega dela namenilo za modernizacijo cfcste 50 tisoč dinarjev, tako Po mostu petdesetkrat krajša pot Žuniški kmetje končno dočakali vez s hrvaškimi njivami ŽUNIČI — Čeprav ima Peter Žitnic, čisti kmet i/ Žuničev.4do 5 hektarov obdelovalne zemlje in prav toliko gozda oziroma stelj-nikov, mu to gotovo ne bi zadostovalo /a življenje, če ne bi onkraj Kolpe, na hrvaški strani, obdeloval še 4 hektarov njiv . Prav pot. kako priti do teh njiv, je v zadnjih nekaj letih, ko je bil most pri njihovi vasi neprevozen, pozneje pa pt>dri. predstavljala zanj trd oreh. Žunič sc v glavnem ukvarja z živinorejo, svet. ki ga ima na slovenski strani, je pretežno kra-Ški. kamnit, primeren le /a košnjo in pašo. Zemlja na hrvaški strani pa je plodna, ravninski svet ob Kolpi idealen /a obdelavo. ..Vendar je bilo zadnja leta težko. Po mostu bi imel do njiv na oni strani reke 500 metrov, a sem moral voziti skozi Vinico, k jer je samo v eno stran 25 kilometrov. Z boni so mi šli v kmetijski zadrugi sicer na roko, le stroški so bili veliki.” pove Žunič. „Težko smo dočakali novi most. Štirje iz naše vasi imamo njive onkrat reke. skoraj pa ni hiše v Žuničih, ki ne bi na Hrvaškem kupila košnje, saj je zaradi izseljevanja ljudi tam zelo poceni,” pravi. In vsi so se posluževali dolge poti po viniškem mostu, dokler se ni gladina reke poleti tako znižala, da so jo s traktorjem in nakladalko mahnili kar po vodi. Večkrat je Žunič pustil traktor na oni strani, se s čolnom pripeljal domov prenočevat, prihodnji dan pa nadaljeval delti. B. M. da so zbrali 1,3 milijona dinarjev, celotna investicija pa je veljala okrog 3 milijone dinarjev. Razliko sta krili krajevna skupnost Vinica in skupščina občine Črnomelj. Asfaltirana cesta je za Preloko pomembna zlasti zato, ker se zdaj prah z makadamskih poti ne bo usedal na strehe, dež pa ga spiral v vodnjake s pitno vodo. Skozi vas pelje tudi 450 m republiške ceste, ki je sedaj široka 4 m in ima dve obračališči za avtobus. Na Preloki menijo, da bi novomeško cestno podjetje moralo pomagati pri financiranju modernizacije republiške ceste, a so krajani pri njem naleteli na težave, saj so po projektu zahtevali 5,5 metra široko cesto (z jarki 6 metrov), za to pa so poslali predračun za okrog 6 milijonov dinarjev, rušili pa bi morali tudi hiše. S težavo so dobili dovoljenje za 4 metre široko cesto, zaradi zakasnelega dovoljenja pa so jih dela veljala 150 tisoč dinarjev več. Kljub temu daje Cestno podjetje sporočilo, da del ne bo opravljalo, so Prel-očani zaprosili za denarno pomoč, a odgovora še ni. ___________________________ B. M. PIONIRJEVI KOMUNISTI O ORGANIZIRANOSTI NOVO MESTO — KomunistiSGP Pionir so se zbrali na drugi akcijski konferenci, na kateri so analizirali delo konference osnovnih organizacij v preteklem obdobju, poročilo o poslovanju delovne organizacije ter usmeritve za naslednje srednjeročno obdobje. Največ poudarka v široki in plodni razprav i so dali predlogu o organiziranju skupnosti temeljnih organizacij. Ugotavljajo namreč, da jim sedanja organiziranost povzroča precej problemov pri izvajanju večjih investicijskih del. Zato bodo poskusili s to obliko samoupravnega združevanja, da bi tudi v teh za gradbenike neugodnih časih dosegali boljše rezultate in se s tem usposobili za učinkovitejši nastop doma in v tujini. Poleg so opozorili na nezadovoljstvo delavcev zaradi nizkih osebnih dohodkov, kijih imajo delavci v gradbeništvu in še posebej pri Pionirju. CiR BRIGADA NA KOPAONIK NOVO MESTO — Četrtega avgusta je odpotovala iz Novega mesta mladinska delovna brigada občinske konference ZSMS Novo mesto. Brigada „Katja Rupena”. ki šteje triintrideset članov, se udeležuje tretje izmene zvezne mladinske delovne akcije Kopaonik. I BDIJO NAD KAKOVOSTJO VIN — V metliški Vinski kleti imajo sedem vrst vin in vsako od njih najmanj enkrat na mesec pride na vrsto za degustacijo, na kateri interna komisija kletarskih delavcev in enologov ugotavlja, kako določena vrsta vina napreduje. Kajti vino je živa stvar, pravijo, ki se spreminja, in če se na slabše, je treba to kar se da hitro in učinkovito popraviti. Na sliki: pri ugotavljanju kakovosti metliške črnine. GETRTK0V INTERVJU Ne upajo si prevzeti Revitalizacija kmetijskih zemljišč v novomeški občini ne napreduje kot pri nekaterih sosedih NOVO MESTO — Medtem ko v novomeški zadrugi večino družbenih in proizvodnih nalog dobro uresničujejo, so neuspešni v akcijah za izboljšavo rodovitnosti zemljišč. Ni zadovoljivih rezultatov pri ponovni usposobitvi zaraščenih zemljišč za pridelavo. To problematiko je osvetlil inž. Jože Starič, vodja tehničnega sektorja v KZ Krka Novo mesto: .Priznati moramo, da smo pozno ustanovili pospeševalno službo. Pri nas dela šele dobra tri leta. medtem ko so imeli drugi v Sloveniji pospeševalno službo raz- Inž. Jože Starič vito nekaj let poprej. Za združevanje zemlje na našem območju ni nobenih tradicij, potrebno bi bilo skupinsko delo s kmeti. V teamu bi morali biti sociolog, agronoma in pravnik, a teh pri nas ni. Rezultati tudi niso zadovoljivi, ker poslovodna in samoupravna struktura ne postavlja v ospredje te naloge, marveč le doseganje rcz.ul-. tatov na že urejenih zemljiščih. Vrh vsega tudi družbena kluna za take akcije ni zagreta, ampak je po moji oceni mlačna. Omejujejo se bolj na kritiko, namesto da bi jih več tvorno sodelovalo. Res pa je. da je prepričevalno delo z ljudmi zoprno iit se ga vsakdo rad otrese. Imamo namreč to smolo, da je prav na našem območju v preteklosti kmet doživljal najbolj krute oblike arondacije zemlje, zato tudi v sedanjih, zanj ugodnih akcijah, vidi skrite oblike odtujevanja zemlje in je očitno, da nezaupanje še ni premagano." V občini je ugotovljenih 775 hektarov neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč. Je na tem področju prišlo kaj dlje od ugotovitev? _V dveletni akciji smo do te ugotovitve prek kmetijske zemljiške skupnosti prišli. Evidentiranih je 276 lastnikov zemlje, ki slabo ali sploh.ne obdelujejo zemljišč. proti njim pa niso bili izvedeni ukrepi, kakršne predvideva zakon. Samo v 10.primerili smo za desetino zaraščene zemlje dobili nove obdelovalce." — kakšne ukrepe predvideva zakon in zakaj jih ne uresničujemo? .Lastniki neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč so najprej opozorjeni, leto dni jih strokovna služba opazuje, če so začeli delati. Če niso. naj bi tako slabo obdelano zemljo za pet let prevzel kdo drug. ki jo je pripravljen obdelovati. potem jo dobi lastnik nazaj, če se medtem izkaže za sposobnega zemljo obdelovati. Ker pa med kincti prevladuje solidarnost (zares v narekovaju), take zemlje nihče noče. če bi mu bila dodeljena z odločbo. I’a so primeri, ko neobdelana zemlja meji na usmerjeno kmetijo, kjer obdelovalnih površin primanjkuje, ampak nočejo prevzeti. Ponekod prihaja tudi do groženj s strani lastnikov zanemarjene zemlje. Tudi take primere poznamo, posebno v Suhi krajini." R. BAČER Počitnice pri pobratenih Deset otrok iz Metlike je dva tedna preživelo pri vrstnikih v pobrateni občini VVagna v Avstriji METLIKA — Lna od prijetnih prijateljskih vezi med pobratenimi občinami Metliko, avstrijsko Wag-no in italijanskimi Ronkami je tudi ^Sakoletno letovanje otrok v enem od pobratenih mest. Letos so otroci iz Metlike in Ronk preživeli 14 dni pri svojih vrstnikih v VVagni. „Naših otrok jc bilo deset, i/ Ronk pa jih je prišlo devet in skupaj / avstrijskimi vrstniki so preživeli prrjetna in koristna dva tedna svojih počitnic," je povedala Marina Janjac. sekretarka občinskega odbora Rdečega križa in Zveze prijateljev mladine v Metliki, ki je bila / metliškimi otroki. „Kot je navada. so gostujoči otroci bivali pri avstrijskih vrstnikih, gostitelji pa so nam pripravili /elo bogat program, zagotovili pa so tudi dve prevajalki.za slovenščino in italijanščino. Naši otroci so se zelo dobro ra/umeli s svojimi avstrijskimi prijatelji in Še posebej z vrstniki iz Ronk, med katerimi je bilo tudi nekaj zamejskih Slovencev.” Ker jim je slabo vreme preprečilo kopanje, so jih gostitelji več vo/ili na izlete. ..Občina nam je dala na voljo dva kombija, tako da smo videli res veliko krajev in zanimivosti, ogledali smo si Gradec, bili v živalskem vrtu, peljali so- nas v muzej, mavzolej, podzemno jamo, videli smo več gradov • in še marsikaj. Otroci, največ jili je bilo med 10. in 13. letom starosti, so bili res zadovoljni, domotožja niso imeli in tudi zdravi so bili vsi. Hkrati pa so take počitnice koristne, saj otrokom širijo obzorje, tisti, ki se v šoli učijo nemščino, pa so tudi na tem področju pridobili," pravi Marija Janjac. ki je bila letos prvič z metliškimi otroki na takem letovanju. Prihodnje leto bodo otroci i/ Metlike in Wagne preživeli del počitnic v Ronknh, leto zatem pa bodo mladi prebivalci pobratenih Wagne in Ronk spet prišli k svojim vrstnikom v Metliko. ^ |j Šmihelčanom je ustreženo Samopostrežna trgovina je že začela delati NOVO MESTO — Šmihel jc /. Regerčo vasjo vred postal mestni predel, kjer živi nekaj tisoč prebivalcev, na voljo pa jim je bila vse do letošnjega julija ena sama majhna trgovina. Krajani so bili v prizadevanjih za večjo trgovino zelo aktivni, lani pa se je pokazala tudi realna možnost v sodelovanju z Emono—Dolenjko. Ta je odkupila nekdanjo stavbo mehaničnih delavnic in jo preuredila v , sodoben trgovski lokal z 2X0 m’ površine. Adaptacija je veljala 1,5 milijona dinarjev, da pa je bila trgovina potrebna, kažejo prve izkušnje prodajalk. Albinca Kermc, namestnica poslovodje, jc po . edi a: .Imamo živila, sveže meso in mesne izdelke, zelenjavo in sadje pa potrebščine za dom in gospodinjstvo kakor v ostalih mestnih samopostrežnih trgovinah. Ker še ne poznamo navad tukajšnjih krajanov, se z izbiro še lovimo. Zgodilo se nam je. da je zmanjkalo kruha ali mleka, kar vse spada k začetnim težavam. Upam. da nam bodo stranke to z razumevanjem oprostile. Prometa imamo kar precej, saj ima krajevna skupnost še znatno zaledje po vaseh. Tem občanom zdaj ni več potrebno nakupovati v mestu. Strankam lahko zagotovim, da bomo nabavljali blago po njihovih željah, samo privaditi se moramo drug drugemu." R. B. Novoteks se širi V viniškem tozdu Novo-teksa začeli graditi proizvodno dvorano in skladišča VINICA — Zaradi premajhnih proizvodnih kapacitet so se v Novoteksovcm tozdu Konfekcija v Vinici odločili za gradnjo proizvodne dvorane za 80 do 90 delavk, skladiščnih prostorov za osnovni in pomožni material ter nakladalno-razkladalnc rampe. Gradnjo oziroma izkop so začeli v začetku julija, čeprav bi morala gradbena dela steči že spomladi. Zakasnitve so zaradi dolge poti pri pridobivanju potrebnih dovoljenj. Iz vajalcc del jc črnomaljski Gok. investicija v zidove in opremo pa bo veljala okrog 120 milijonov dinarjev. V Novoteksu imajo tudi že dovoljenja za nakup opreme, ki bo v glavnem uvožena, zagotovljena pa so tudi že sredstva, in sicer lastna in krediti. Predvidevajo. da bo proizvodnja v okrog 5X0 nr veliki dvorani stekla ob novem letu..če seveda ne bo zastojev z nabavo strojev. Do takrat bodo izučili tudi šivilje. Zaradi pomanjkanja prostora bodo priučevali v dveh skupinah. Za kadre se ne boje. saj prijave prihajajo že sedaj. čeprav še ni bilo razpisa, poleg tega jc vdomačih krajih in na Hrvaškem še dovolj delovne sile, ki se želi zaposliti. Sicer pa imajo v Vinici dovolj dela, saj je njihova^roizvodnja razprodana do novega leta in še čez. Vsi izdelki, urjeni avgusta, bodo šli v izvoz. Prvič doslej bodo kot klasični izvoz prodali na Madžarsko hlače, sicer pa kot lohn posel v ZRN hlače in krila. Betino jutro kaže na lep dan Poslovanje največje delovne organizacije v Beli krajini v prvem polletju v okviru načrtovanega, vendar v Beti nočejo hvaliti dneva pred večerom_______________ METLIKA — Glede poslovanja največje delovne organizacije v Beli krajini, metliške Beti, v prvem polletju prevladuje v tem kolektivu nekakšna zadržana zadovoljnost. Na splošno so s poslovanjem v tem obdobju zadovoljni, saj je potekalo v okviru plana, v nekaterih postavkah pa so plan celo presegli, vendar se hkrati zavedajo, da je pred njimi še skoraj polovica leta in da časi nikakor niso taki. da bi se lahko vdajali samozadovoljstvu in že na podlagi prvega polletja napovedovali vsaj take rezultate tudi /a naprej. Čeprav je res. da se po jutru dan pozna. Razmere, v katerih je Beti delala v prvem polletju, so bile brez dvoma težke, /lasti pri zagotavljanju surovin in reprodukcijskega materiala, res pa je. da zaradi tega proizvodnja ni nikoli obstala, čeprav je treba vse glavne surovine, ki jih Beli potrebuje, neposredno ali posredno uvoziti: prejo, barvila, kemikalije itd. Konfekcijske zmogljivosti Beti — konfekcija pa je poglavitna dejavnost Beti, saj je od sedmih proizvodnih tozdov pet konfekcijskih — so bile v prvem polletju po.vsem zasedene in več kol polovico zmogljivosti je delalo /a i/voz. Tudi s prodajo na domačem trgu 'niso imeli težav, zlasti gredo dobro v prodajo ženske in moške kopalke. perilo in športna oblačila, vendar se v Beti zavedajo, da se bo v drugem polletju padanje kupne moči verjetno poznalo tudi pri povpraševanju po njihovih izdelkih. \ lem obdobju je Beti ustvarila 2.96 milijarde dinarjev celotnega prihodka. dohodek /naša K10 milijonov dinarjev. čisti dohodek 570, ostanka dohodka je 37N milijonov dinarjev* povprečni osebni dohodek pa je v prvem polletju znašal 19.450 din, kar je 47 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, izvoz je celo malo nad načrtovanim za prvo polletje, uvoz pa je manjši od planiranega. Za nemoteno poslovanje v prvem polletju gre brez dvoma zasluga tud inozemskim blagovnim kreditom, k jih je Beli v tem času dobila blizu milijon dolarjev. Povedati je še treba, d je bilo v prvem polletju zadovoljivo tudi finančno poslovanje, saj Beti sproti poravnava vse svoje obveznost in z likdivnostjo nima težav. A. BAR I LIJ ZBORI KRAJANOV METLIKA — Konec juliju so bil po krajevnih skupnostih metliške občine občni /bori, na katerih so krajani obravnavali smernice razvoja občine do leta 2.000. prostorski del družbenega plana, informacijo o obdavčevanju kmetov, občani pa so se se/nanili tudi z načinom žetve in pogoji odkupa pšenice ter ostalo knte tijsko problematiko. Zbori so bili razen v nekaterih krajevnih skupnos tih. dobro obiskani. več novomeških naselij domača imena. ki jih krajani uporabljajo v vsakdanjem pogovoru, tako so hudomušrt-eži krstili tudi več gostinskih lokalov. Mercatorjev bile pod arkadami na Glavnem trgu je znan kot „Ekran". zunanja strežba v tem lokalu je ..Bangladeš", zadružni bile na Cesti komandanta Staneta nazivajo ..Pri treh pendrekih", vn-hotela Kandijajc .. Teksas" itd. Kdo ve, koliko jih je še, pa niso splošno znana! NA.l ZAMENJAJO STANOVANJI- — Za tiste, ki so krivi smradu iz ločenske čistilne naprave, prizadeti krajani Ločne, dela Ceste herojev in Mačkovca predlagajo nevsakdanja kazen: da bi vsaj čez poletne mesece zamenjali stanovanje z najbolj prizadetimi družinami. Kljub temu da imajo v mnogih stanovanjih in hišalr smrdečega predela razne osvežujoče in dišeče pripomočke, se zaradi neprestanih ..vonjav" po gnilih jajcih nekaterim občutljivim že dvigujejo' želodci. To pa ni več šala... XI Ena gospa jc rekla, da se časi naglo spreminjajo. Še lani ta čas so Novomcščani po trgovinah spraše-! vali predvsem, kdaj bo kava. Letos jih zanimajo samo še datumi razprodaj... Sprehod po Metliki NIČ NE BI BILO ČUDNEGA, če bi Metličani množično zamujali službe. Vsaj Ifsti. ki se morajo buditi * pomočjo budilke. Budilke namreč pa j metliških trgovinah lahko iščete zastonj. »Nimamo, nimamo," odgovarjajo j trgovci ter vas vljudnL napotijo v Mercatorjevo prodajalno pri bencinski , črpalki, ki je bojda dolžna prodajali budilke. Tam pa samo nasmeh in prazna polica... ČEPRAV JE TURISTIČNA SEZONA NA vrhuncu, sla ob ponedeljkih zaprli kar dve gostilni: Badovinčevtf ■ pri Niku in Rajmerjeva na Par-/ tižanske m trgu. Potujoči skozi Metliko dobe kaj za pod zob v Hotelu Bela krajina in v gostišču Na dragah.—V slednjih prostorih pdremorejo vampe in golaž, v hotelu pa jedi po izbiri. Zal ni mogoče izbirati tudi postrežbe, nad katero gostje niso tako navdušeni, da bi se metali na trepalnice. GOTOVO OPOZORILNE TABLI NISO najdražje na tem svetu, a kaže. da na tem koncu lepe naše domovine le so. Premalo je znakov, ki bi opozarjali tujce na kopališče. Belokranjski muzej, gostinske lokale in tako naprej Še cestne označbe so pomankljive -in obiskovalci tavajo, namesto da bi brc/ jeze in omahovanja zavili, kamor s<) namenjeni. Črnomaljski drobir KONČNO M UZIKA — Nastop za; bavnega orkestra, ki sestavljajo bivši in sedanji učenci črnomaljske glasbe ne šole, vodi pa, kdo drug kot Silv Mihelčič, prejšnji pelek na vrtu hoteli1 Lahinja, je bil v tem poletnem črn o* maljskem mrtvilu prava poživitev in doživetje. Veseli zvoki svvinga so privabili številne poslušalce, ki pa seveda niso samo buljili v glasbenike, ampak tudi kaj popili. Se bodo gostinci Ridi tem koščku naše dežele končno kaj naučili ali bo še naprej obveljala miselnost, da bodo gostje drli v lokale« kjer bodo lahko naročili špricer alJ pivo. ŠPRICER AL! PIVO — To paje izbira, ki jo premore bife na kopališču v Podzemlju, ki ga Črnomaljci v teh pa* sjih dneh najbolj oblegajo. Za preskrb mno ponudbo tega poletnega bifeja pa gotovo ni kriv prizadeven in red* o ljube n natakar, delavec in še vse, kaf spada zraven, v eni osebi. ČrnP-maljsko vodstvo bi pač lahko poskf' belo, da bi bili v teh poletnih dneh na kopališču na voljo vsaj sendviči ah kakšen drug prigrizek. Drobne iz Kočevja ČEČKAJO PO NAGROBNIKU1 — Objestncžcm ne zadostuje več. ^ uničujejo cvetje v betonskih cveti1' čnjakilvjia asfaltirani peš poti pro1' mestnemu pokopališču. Zdaj na p1*" kopališču s kredo čečkajo počrnili lih’ grobnih ploščah. Vse kaže. da imaj1' nekateri prav čudne užitke. VEČNAMENSKE ZELENICE -'j Zelenice po mestnih parkih so močn1' neurejene. Občani na njih kosijo trav*1 /a zajce. Kosijo sev eda sa mo na jlepšo Zelenice so oškrnjene na vseh koncih' Travo, ki ostaja ..koscem", pohodi)1’ otroci, ki sredi mesta zelo radi igrajf nogomet. ŽOGE MED KOZARCI — Obis' kovalcikavarniškega vrta vedo pove dati. da se tam po mizah občasno kd II. 7. 19X4 jrise. da ..se prepove nadaljnja uporaba poslovnih prostorov, dokler se ne odpravijo sanitarno—higienske pomanjkljiv osti". Ker sem res pozabila na pravočasno podaljšanje veljavnosti živ ilskcgu pre- gicou. m |c ouvw.cn za v,.e gostinske delavce, smo ga vse tri delavke naše gostilne opravile že 12. 7. 19X4 v novomeškem zdravstvenem domu. Od tam smo še isto popoldne telefonsko sporočile, da smo zdrave, in* petek. 13. julija, sem po avtobusu popoldne dobila vsa ustrezna potrdila. J ako je bila moja gostilna zaprta samo dv;i dni: od II. 7. do 13. 7. popoldne. V tem kratkem času je bilo torej mogoče odstraniti ugotovljene napake, na katere me je opozorila inšpekcija, medtem ko bomo stranišča v celoti obnovili med rednim dopustom. s katerim smo že začeli. Od kod potemtakem grobi in skrajno nev ljudni odnos pisca članka, ki niti ne pozna naše gostilne? Mar sc mu Tli zdelo čudno, da bi občina Trebnje. KS Mokronog in vsi občani že zduv naj zahtevali red. snago ut pošten odnos do gostov. če bi bilo res v se tako. kol je napisal pisec. • Naj ponov im: brez prenehanja je v naši hiši gostilna že 1(13 leta. Judi razne inšpekcije so nas obiskale, pa tudi opozorile na to ali ono pomanjkljivost. Hiša nosi zgodovinsko spominsko obeležje in z družino vred se vseskozi trudim, da njegovega ugleda in'tradicije ne bi zapravila. JONČ k v ŽLAJPAH rešič je prišel iz Brežic, ker se je poročil v Sevnici in ima tu svoj dom. Doblekarje v sevniški Jutranjki dobil zaposlitev. Bučar se je Uk!i poročil v Sevnici. enako Starc in Avsenak, ki ga Arh sploh ne omenja. Papež iz Krmelja je prebivalec scv-niške občine in je razumljivo, daje kot ■ kvaliteten igralec želel igrati v moštvu, ki nastopa v kvalitetnem tekmovanju, kar pri njem ni vplivalo na nobeno spremembo ne pri študiju ne pozneje v siužbi in tudi ne glede vsega drugega. V takih primerih torej sploh ne more biti govor o ..tujih" igralcih, za razliko od tistih, ki jim prehod v drugi klub pomeni predvsem materializacijo določenih interesov, kar na relaciji Sevnica—Krško ni bilo tako redko. Arh poudarja, da je Sev nica dosegla največje uspehe, ko so pri njej igrali tuji igralci, ki jih tudi poimensko našteva. a se z njim nikakor ne strinjam. K največjim uspehom Sevniče je od takih igralcev prispeval le Šulc iz Krškega in nihče drug. Prvaki ljubljanske cone 1970/71 so bili: Debelak. Sirk. Avsenak, Možic, Valant. Perci lile j. Svažič. Koprivnik. Štojs. Trbovc. Lov rek, Šilc in Simončič — sami Sevničani! Prvaki SRS 1972: Sirk. Možic. Perc. I flej. Svažič, Koprivnik. Štojs. Trbovc. Brežan. Simončič. Šile. Bizjak. Šulc — razen slednjega sami Sev ničani! Obstanek v II. zvezni ligi — zahod v sezoni 1972/73 pa so zagotovili: Možic. Sirk. Simončič, Papež. Jurišič. Bizjak. Svažič. Koprivnik. Štojs; Šilc in Trbovc — spel sami Sevničani. J o so tudi največji uspehi sev niškega rokometa. ki je delirle domačih igralcev, z majhno izjemo Sulca v sezoni 1971/72. /. igralci, ki jih omenja Arh in ki naj bi Sev niea dosegla z njimi največje uspehe. to sta predvsem Kersnič in Radič. pa je Sevnica izpadla iz II. zvezne lige. kar vsekakor ne more biti ..velik uspeh". Gane in Mlakar pa sta zaigrala v moštv u. koo.kakšnih velikih uspehih sevniških rokometašev ne moremo več govorili. Ne glede na pripombe in pojasnila pa tudi jaz podpiran arhovo idejo o prijateljskem in sosedskem sodelovanju na osnovi dogovora, vendar z dodatkom ..enakopravnega in čistega", kar reševanje I rbovčeve v rnitve v Sevnico ni. ker bolezen ta jnika ne more biti vzrok za večmesečno zavlačevanje in je ta problem reševala Rokometna zveza Slovenije. JOŽI M U RI R Sevnica M trgovsko podjetje NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 PRODAJA VOZIL Partizanska 12 telefon: (068) 25—088 OBVESTILO Cenjene kupce obveščamo, da sprejemamo vplačila za osebna in dostavna vozila iz programa OSEBNA VOZILA ROK DOBAVE 750 LE 850 JUGO 45 L JUGO 55 L 101 GT 101 GTL 128/1100 LADA 1200 KARAVAN LADA 1200 S LADA 1300 S LADA NIVA FIAT—ovi modeli 125 P POLONEZ 1500^ DOSTAVNA VOZILA 850 AK 850 AP podaljšana kabina 850 AK/PK TOVORNI PROGRAM Zastava garantira cene in rok dobave za vozila, ki bodo vplačana DO 31. AVGUSTA 1984. 4 3 6 4 4 5 6 3 4 5 4 4 mesece mesece mesecev mesece mesece mesecev mesecev mesece mesece mesecev mesece mesece takoj takoj 3 mesece 3 mesece 3 mesece Osnovna šola 29. oktober, Šmarjeta razpisuje prosta dela in naloge — Ravnatelja Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 511. člena Zakona o združenem delu in pogoje iz Zakona o osnovni šoli in — imeti najmanj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse — ter biti sposoben, da s svojo poklicno in samoupravno dejavnostjo uveljavlja humane medčloveške odnose in socialistično samoupravljanje. Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela takoj po zasedbi. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Delegacija delavcev sveta šole „Baza 20”, Dolenjske Toplice, razpisuje prosta dela in naloge: 1. šolskega svetovalnega delavca, 2. KV kuharice, 3. snažilke. Pogoji za zasedbo delovnih mest: Pod 1: — kandidat mora imeti končano filozofsko fakulteto, smer pedagog — psiholog, z 2 letoma delovnih izkušenj — prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1984 Pod 2: — — KV kuharica, eno leto delovnih izkušenj — nastop dela 1. 9. 1984, za določen čas (nadomeščanje), s polno delovno obveznostjo Pod 3: — osnovna šola — nastop dela 1. 9. 1984 za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo. Prijave z dokazili o izpoljevanju pogojev pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov: Osnovna šola ,,Baza 20”, Dolenjske Toplice. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. 11111 IB NA\ OLlM IGRA v -.asu. Ko bo oo špo’ me-ga sveta upu*- '< Jaljm Los Angeles Kjei mladina vsega svei Pod okriljem petih olimpiisKin Krogov tekmu. v športnih arenah, smo se tam spomnili ne neznanega pisca, ki |e v slovenski tedenski re viji,,Življenje in svet' leta 1927 modroval, kako bo na olimpijskih igrah leta 2028. Gre za ut opistično razmišljanje, ki pa je postalo resni čna stvarnost dosti prej, kot si je kdorkoli lahko mislil. Pisec razmišlja nekako takole. Tudi na področju športa v enem stoletju pričakujemo velik napredek. Če bodo 34. letne olimpijske igre v Pekingu (upajmo, da se bo duh olimpizma do tedaj obdržal, bo športni poročevalec, udobno zleknjen v mehkem naslanjaču opazoval naravnost iz uredništva različne tekme v olimpijskem borilišču. Aparat za gledanje na daljavo (televizija, op. pisca) mu bovse natančno pokazal:' Športno poročilo utegne čez sto let imeti približno takšno vsebino: ,.Vse hiše in javna poslopja, da o stadionu in drugih športnih objektih v Pekingu ne govorimo, so svečano okrašeni. Po ulicah vrvi nepregledna množica radoznalih ljudi. Posebno živahno je v zračnem pristanišču, kjer je sedlo na tla na tisoče malih in velikih letal. Vsako uro se na pekinško letališče spusti sto in več zračnih ladif, ki dovažajo potnike iz vseh koncev sveta. Vse hiti v kitajsko prestolnico, da si ogleda na lastne oči največji športni dogodek letošnjega leta. Začetek olimp.lamh igcr idpoveUau za‘ Ciro zjutraj. V slavnostni loz; nacionalnega sta diona se pojavi predsednik NR Kita|ske » spremstvu pekinškega župana in najvišjih funkcionarjev mednarodnega olimpijskega komiteja. Na do zadnjega kotička napolnjenem stadionu, ki ima 300.000 mest, vidimo im pozantno sliko. Veličasten je pogled na več kot 10.000 športnikov, ki defilirajo pred temperamentnimi gledalci. V prvih vrstah korakajo športnice, potem jim sledijo športniki. Težko je presoditi, kateri državi gre prvenstvo, ker daje vsaka skupina najboljši vtis. Najmočnejša zastopstva so prišla iz Severne Amerike, sledijo jim športniki gostitelja, dalje Sovjetske zveze, Japonske, Nemčije itd. Severnoevropske dežele, kakor Švedska. Finska in Norveška, so poslale maloštevilno, zato pa izbrano zastopstvo. Točno ob 10. uri da starter znak za start 54 vitkih letal, ki bodo izvršila maratonski polet okoli Zemlje. Vsako letalo je okrašeno z nacionalnimi zastavicami. • Konstrukcija teh kot puščica hitrih letal je čudovito preprosta. Mali in močni motorji omogočajo polet okoli Zemlje brez vmesnega postanka. Sodijo, da bo zmagovalec v tej konkurenci porabil za približno 40.000 kilometrov dolgo pot kakih 40 ur. Za pilote teh letal je najbolje poskrbljeno. Hrano uživajo v obliki pilul in tablet: naj- Popoldne ob 14. uri so se pričela predtekmovanja v atletiki. Največ gledalcev se je zbralo na tistem.delu stadiona, kjer poteka skok ob paiici. Pet atletov preskoči višino petih metrov (danes je svetovni rekord že blizu šestih metrov), kar je velilcgjspeh, če pomislimo, da je pred sto leti imei svetovni rekord Norvežan Charles Hoff s preskočenimi 4.22 m. Najboljši skok dneva doseže štiridesetletni Američan Bob Adams, ki je brez težav preskočil 5.25 m. Pri ženskah se v enaki disciplini najbolje izkaže sedemnajstletna Nemka Katica Diener. ki je dosegla prvo mesto s skokom 3.50 m. V metu diska je petinštiridesetletni ruski velikan Kobelkov zalučal orodje 65 metrov daleč, tako da je postavil nov svetovni rekord jdanes je ■ svetovni rekord že presegel mejo 80 metrov). Velike rezultate so dosegli tudi v metu kopja, (pred dnevi je bila posamezna meja 100 metrov) kjer je Šved Bergstrem vrgel orodje 81 m daleč, dalje v skoku v višino, kjer je Angolec King preskočil 2.35 m, ter v daljavo, kjer je domačin Sun Yu s preskočenimi 890 cm (takšen je tudi danes svetovni rekord Američana Bemmona) navdušil in dvignil na noge ves stadion. Omeniti moramo tudi Pera Vukmanovica iz Bosne, v njegovi domovini že stoletja vadijo me k duiei’ l id, uc ud . ki J c k i ugif vi ge1 19 metrov ualec v predteku na 5000 m je zmaga’ Finec Nike Nuimi s časom 12:50.0, medtem kc je njegov praded PavaoNurmi. ki ga je njegova domovina posebno počastila — ovekovečenje s spomenikom — potreboval za enako progo 14.28.2 Ob 1 7. uri sta nastopili izbrani vrsti Amerike in Japonske v zračni borbi, zanimivi kombinaciji nogometa. rugbyja in leta po zraku. Dokler se žoga giblje po tleh. s& Američani boljši medtem ko kažejo Japonci v zraku neverjetno spretnost in domiselnost Boj je bil neizprosen. Vodil ga je 90-letni škotski sodnik Sliem Tekma se je končala brez odločitve. Ko je sodnik zaključil tekmo, so ponesli mogočni megafoni gromovito ploskanje približno dveh milijonov Američanov, ki so s svojimi dalnoglednimi aparati z velikim zanimanjem spremljali potek zračnega boja. Zvečer je bila v posebni glasbeni dvorani mogočna slavnostna prireditev, ki jo je spremljalo prek 10.000 obiskovalcev. S tem je bil tudi izčrpan program prvega dne olimpijskih iger na azijski celini." Tako nekako je razmišljal stari pisec. Priznati moramo, da ga domišljija ni zanesla predaleč. saj je večina njegovih predvidevanj uresničena že leta 1984. SLAVKO DOKL moder nejse >k<.>«iw um cini upd i d ti ski ui)«. hijanjc utrujenosti tdko da tekmovalci vzdržijo dolge in naporno zračno poNn ne premagata spanec in utrujenost Id hK _ da jih TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA v Ljubljani Veleblagovnica pri pošti. Blagovnica pri ruskem carju. Prodajalna Elita na Čopovi ulici Veleblagovnice: Škofja Loka. Koče/je, Titovo Velenje. Slovenj gradeč. Ravne na Koroškem. Žalec. Blagovnica Cerkno Prodajni center Levec nastala tako imenovana zložljiva lopatica, ki je uporabna kot lopata in kot motika. S tako prilagojeno lopatico lahko vojak izkoplje v normalnih razmerah (na srednje trcjih tleh, ob ugodnih meteoroloških razmerah itd.) zaklon za ležeči položaj v 25 minutah, za klečečega v 40—50 minutah in za stoječega v60—70 minutah. Z lopatico je mogoče kopati ne le strelne zaklone, temveč tudi puškomitralješke, mit-ralješke, zaklone za ročne minomete, za net-rzajni top, tako rekoč za vso pehotno oborožitev. Če izrabimo naravne možnosti zemljišča (jarke, kotline, votline, vrtače in podobno) in umetne objekte (nasipe, vseke, zidove, tunele, zgradbe iz trdega materiala itd.), pospešimo kopanje in izdelavo zaklonov. Značilnost sodobnega bojnega dejstvova-nja so gibljivost in nagle spremembe pol- Dragi potrošniki! Te dni smo vam v kočevski Nami pripravili ugoden nakup posode tretje kakovosti proizvajalca Emo iz Celja. Posodo prodajamo na kilograme, in sicer: lonce, kozice in ponve različnih velikosti in oblik. Za emajlirano posodo boste odšteli 383,57 din za kilogram, za univerzal posodo z debelejšim dnom pa 522,34 din za kilogram. nj nama »Dolenjski list« v vsako družino Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto kot investitor družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v stanovanjskem naselju Irča vas — Brod objavlja prosta dela in naloge Kurjača centralnega ogrevanja v stanovanjski soseski Irča vas — Brod za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Izbrana oseba bo poleg kurjenja centralnega ogrevanja morala opravljati še vzdrževalna dela na ogrevalnih in vodovodnih napravah, zato se pričakuje, da. bodo interesenti imeli končano poklicno šolo strojne ali elektro smeri ali da imajo kvalifikacijo iz vodovodne, toplovodne, ključavničarske, električarske ali kakšne druge podobne stroke. Interesenti morajo imeti tudi: — opravljen izpit iz varstva pri delu opravljen izpit za kurjenje toplovodnih kotlov — delovne izkušnje pri kurjenju toplovodnih kotlov s trdimi gorivi. V drugi polovici leta 1985 bo v naselju vseljivo 2-sobno stanovanje, namenjeno za kurjača. Interesenti naj pisne prijave z dokazili o izpoljevanju zahtevanih pogojev pošljejo na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto, Novi trg 6, v 10 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Dodatne informacije se lahko dobe na tel. št. 2-1-040, int. 266. 534/32-84 ožajev, to pa pomeni, da si je treba narediti utrdbo v čim krajšem času. Z uvedbo lopatice je bil mogoč razvoj tako imenovane hitre fortifi-kacije, množično so začeli uporabljati utrdbe namesto nepretrganih globokih jarkov, v katerih so se bojne enote zadrževale včasih tudi po nekaj mesecev. Lopatica je pila-sicer pol manj učinkovita kot lopata, vendar se je takratni , '.in/ L*« • iv -A ■ BKflEF Htak H ■ ■ m I M . £■?. pehotni bataljon z lopaticami lahko vkopal v dveh do petih urah, saj so imeli lopatice vsi vojaki. Veliki doseg sodobnih bojnih sredstev in njihova rušilna moč narekujeta, da se morajo utrjevati sočasno vse enote v vsej globini razporeditve, v vsakršnih okoliščinah in na vseh zemljiščih. Tega ne morejo zagotoviti • inženirske enote in ne mehanizacija. Največkrat dosežemo to z uporabo lopatice in tako, da sodeluje pri utrjevanju vse vojaštvo. Še vqč je bilo mogoče doseči z zložljivo lopatico. Njena večnamenska uporaba je omogočala vojakom, da so delali leže, kleče in stoje. Ta lopatica je posebno primerna zato, ker se vojak lahko vkopava tudi v ležečem položaju, zlasti v napadu in pod ognjem. V takih položa-’ jih je nenadomestljiva, ker si vojak lahko z njo naredi v nekaj minutah tudi manjši zaklon, v katerem je varnejši in lahko tudi bolj natančno • strelja. Ravno takrat pa se izkaže v pravem pomenu besede pregovor, da je borcu najboljši zaklon njegova puška. Lopatico uporabljamo za maskiranje, za graditev manjših zavetišč in kolib, nenadomestljiva je tudi pri delu v tesnih prostorih. V splošnih določbah Pravilnika o utrjevanju piše: ..Vojake je treba med usposabljanjem navaditi, da se ukopavajo vedno, kadar se ne bojujejo." Ali res tako tudi ravnajo? Na to vprašanje ni mogoče natančno odgovoriti, iz prakse vemo, da vojaki iz različnih enot povečini ne ravnajo tako. Podobno je bilo s partizanskimi borci. Čeprav je bilo mogoče lopatice najti v vsaki bojni akciji, so bile zadnji plen, ki bi ga kak borec vzel Nič ali skoraj nič niso pomagali tudi posebni ukrepi za nošenje lopatice. Izjema so bili pomočniki puškomitraljezcev, ki so se dobro zavedali, kaj' pomeni dobro izkopan zaklon. V današnji JLA ima lopatica seveda mesto, ki ga zasluži in ki ji tudi pripada. /------------- V neobvezen DAN DELA ZA KOŠARICO Statistiki so izračunali, da je mogoče s Rovprečnim jugoslovanskim dnevnim zaslužkom kupiti kilogram jagod, prav toliko paradižnika in tri kilograme krompirja. Gospodinje prihajajo na tržnice s košarami denarja, kupljeno pa odnašajo v žepih. Včasih je bilo obratno, denar je bil v žepu, zelenjava v košari. Poznavalci trdijo, da se inflacija in draginja najprej in najbolj pokažeta na tržnicah. Letošnja zelena sezona se je zgovorno začela s paradižnikom iz makedonskih toplih gred, katerega umetna rdečica je dosegla ceno 400 din za kilogram, kar je polovica dnevnega zaslužka povprečnega Jugoslovana. V razvitih državah mora delavec za enako drag in rdeč paradi- JAGOD žnik delati 15 minut. Sicer pa se sploh ne bi smeli pritoževati, kajti pred dvema letoma, ko je bila življenjska raven še bolj pri sebi, je stal kilogram prvega paradižnika, preračunano, kar 4 dolarje, kar je skoraj dvakrat več, kot smo zanj odštevali letošnjo pomlad. Res pa je tudi, da je takrat dolar na dinar gledal še precej manj zviška, da smo torej za prgišče dinarjev dobili precej večji kos zelenega bankovca kot danes. Izdatki za prehrano povprečne jugoslovanske družine so se od lanskega do letošnjega aprila povečali za 46 odst., pri čemer je zelenjava dražja za 50, sadje pa za 49 odst. Aprilska zelena košarica — v njej sta sadje in zelenjava za štiričlansko družino . — je stala 3.500 din, majska pa zaradi svežega sadja že najmanj 5.000 din. In vtej statistični zeleni košarici ni nobenih eksotičnih vitaminov in klorofila, gre za 8 kg krompirja, poldrugi kilogram fižola in čebule, 2 kg redkvice, pese, špinače in graha, 4 kg stročjega fižola, paprike in kumarica, 6 kg paradižnika in zelja, na vrhu pa je od 2 do 6 kg sezonskega sadja. Strahotno je dejstvo, da prenekateri Jugoslovan (vsaj na statističnem papirju) zapravi za vsakdanje vitamine polovico plače, orjaški pa je ta izdatek tudi za dohodek povprečne jugoslovanske družine, katere štirje člani morajo živeti ali ne s 32.000 dinarji na mesec, čeprav statistika kaže, da za najbolj osnovne reči potrebujejo vsaj 47.000 din. In čisto jugoslovanska uganka je, od kod pokrijejo manjkajočo razliko in koliko časa' jo bodo še lahko. MARJAN BAUER Do 40% ceneje boste lahko kupili: sezon spomlad garderobe in opreme za kampiranje — otroško, žensko in moško konfekcijo — otroške, ženske in moške pletenine — moške srajce in majice — ženske bluze in kopalke — čevlje za vso družino — izdelke usnjene galanterije — opremo za kampiranje VOJAŠKI LOPATICA VSESTRANSKO ORODJE Lopatica spada med drobno inženirsko orodje. Imeti jo morajo vojaki v vseh enotah, s seboj jo nosijo kot orožje. Vpeljana je bila leta 1870, najprej v danski vojski, nato pa so jo sprejele tudi druge armade, srbska deset let pozneje. Lopatico je izumil danski oficir Line-man. Prvotna lopatica se je razlikovala od zdajšnje. En rob, zobčast, je bil za žaganje, drugi 'za sekanje. Tako lopatico žagico — kramp — sekirico so uporabljali pol stoletja. Po prvi Svetovni vojni je izgubila zobe in obenem vlogo žagice. Z lopatico je bil opremljen tako rekoč vsak vojak v vseh armadah. Lopatico, kot jo poznamo danes, sestavljajo list, ročaj in tok. S tem da je vdelala sklop in prstan med listom in vsadilom, je nemška vojska lopatico priredila tako, da je bilo mogoče postaviti in utrditi list lopatice v tri položaje: zloženi, stegn^ni in v obliki motike. Tako je priloga dolenjske ANTON JAKŠE MILAN MARKELJ Z AVTODOMOM NA SEVERNI RT PO ARTERIJAH EVROPE Vse je bilo zaman... Zdravnik je prenehal masirati srce, zložil instrumente v torbico in se vrnil v ambulantni avtomobil. Za njim sta obotavljaje se stopila tudi bolničarja. Pri truplu v travi je ostal le še miličnik, sklonjen na mrtvi straži. Mimo pa je po avtocesti z nezmanjšano močjo hrumela pločevinasta reka in vozniki, ki so švigali mimo, niso niti slutili tragedije, ki se je pravkar odigrala. Ugasnilo je človeško življenje. Smrt je stegnila svojo koščeno roko in iz pločevinastih škatlic v tej reki izbrala svojo žrtev. Bil je eden izmed njih. Morda se je peljal na obisk k sorodnikom, morda na toliko pričakovan oddih... Kdo ve? Srečanja na tej neskončni žili so tako bliskovita in bežna. uogoaeK se je oavijai pred najinimi očmi, ko sva se prebudila iz popoldanskega počitka ob avtocesti in se ozrla okoli sebe. Najino pozornost je pritegnil avtomobil, ki je čisto počasi zapeljal na parkirišče in negotovo pristal ob robu. Iz njega je bolj padel kot izstopil možak srednjih let, takoj za njim pa je izstopila vznemirjena ženska. Možak se je z rokami tiščal v prsi in se opotekel kakih deset metrov v visoko travo, kjer je omahnil. Zena je razburjeno nekaj razlagala bližnjim voznikom in eden je stekel k telefonu. Že čez deset minut je z zavijajočo sireno pripeljal rešilec, za njim pa policijski avtomobil. Medtem so poskušali možaku v travi pomagati, vendar ga niso mogli spraviti k sebi. Očitno izurjena ekipa prve pomoči se je dela lotila spretno in hitro. Mimogrede so dali možaku, ki ga je najbrž zadela srčna kap, infuzijo, pri tem je policaj izmenjaje z bolničarjem ustrežljivo držal stekleničko, zdravnik in še-en bolničar pa sta se menjala pri naporni masaži srca. Ekipa je bila urna in spretna, ambulantni avtomobil pa je bil opremljen kot kakšna manjša bolnišnica. Človek bi lahko trdil, da je nesrečni možakar dobil vse, kar je mogoče v takih razmerah nuditi. Zdravniška ekipa ni prenehala z oživljanjem, čeprav po četrturni masaži srca kljub injekcijam in električnim šokom mož ni dajal več nobenih znakov življenja. Še kakih deset minut so se trudili okoli njega, pojem pa so molče priznali poraz pred svojo večno tekmico in sovražnico smrtjo. Prekrili so truplo in odšli v rešilni avto, s seboj pa so vzeli spremljevalko umrlega, ki je bila tudi potrebna zdravniške pomoči, saj je ob ne-jnadni tragediji doživela živčni zlom. Na parkirišču je ostal le policijski < . Nemška preciznost in doslednost se izkaže zlasti na avtocesti. Dokler poteka promet brez zastojev, samo telefoni ob cestišču opozarjajo, da je pomoč blizu, ko pa se pojavi najmanjši problem, je tudi že takoj na mestu nesreče. Včasih pa je tudi vsa ta učinkovitost zaman. Narava zahteva svoje.... avto s prižganimi utripajočimi modrimi lučmi, ob truplu, zakritem v visoki travi, pa policaj. Pretresena ob tem dogodku sva nadaljevala pot in se vključila v pločevinasto reko, ki se je zlivala po šestih pasovih. Ko je avtodom spet požiral kilometer za kilometrom avtocesto in so mimo švigali gozdovi, mesta, polja in na videz prijazne nemške kmetije s pasočimi se kravami in konji v ogradah, se nama je zazdelo, da veva, zakaj je nesrečni potnik umrl v travah. Ni hotel ostati v avtomobilu, v smrtni stiski si je zaželel ven iz pločevine, stran od nečloveškega divjanja, stran od širokih asfaltnih pasov ceste. Morda je začutil vso izumetničenost takšnega življenja, pa se je opotekel k zemlji po tolažbo in zdravilo. Tako je, če se del življenja prenese na ceste, potem se tudi umira na neskončnih asfaltnih trakovih, v tujih krajih, med tujimi ljudmi. NAJIN SLEPI POTNIK To se je dogodilo že prvi dan najine poti. Za seboj sva imela nekaj sto kilometrov, saj sva neprekinjeno vozila vse do Muenchna. Za nama je ostala nočna Ljubljana, pogreznjena v mir, za nama so bile tudi pasti ozke gorenjske ceste, ki komaj komaj še zmore promet, pod katerim jemlje očiten konec. T udi vijugasti ljubeljski klanci so ostali onkraj naravne meje, Alp. Pozabila sva že tudi na utrujenega in zaspanega carinskega uslužbenca, ki je bolj iz radovednosti, da bi videl, kakšen je avtodom, kot pa iz poklicne dolžnosti pogledal v najin domek na kolesih in naju spustil naprej brez zapetljajev. Sicer pa tako nisva imela kaj prida prijaviti, saj sva tovorila s seboj le najnujnejšo opremo in orodje, med opremo pa sva štela ‘tudi liter domače slivovke, ki jo je lansko jesen zvaril naš fotoreporter Janez. Fotografsko kramo pa sva seveda prijavila, da bi- ob vrnitvi ne bilo težav. Avtodoma sva se že privadila. Za njegovim volanom ni tako enostavno sedeti, saj je precej velika stvar in po razsežnostih bolj podoben tovornjaku kot osebnemu avtdmobilu, pa vendar je poslušen, udoben in hiter. Kaj kmalu sva ugotovila, da je avtodom precej žejen. Po žeji je kazal, od kod je doma: iz vinorodne Dolenjske. Vsakih 250 kilometrov sva . morala ustaviti pred bencinsko črpalko in ga napojiti, poln rezervoar je hitro šel ob poprečni porabi 19 litrov na 100 kilometrov. TURSKA AVTOCESTA - Tako imenujejo moderno avtocesto, ki povezuje Avstrijo z Zahodno Nemčijo, in ko bo dograjena, tudi z ostalo srednjo Evropo ter Italijo. Za nas Jugoslovane je cesta še kako pomembna, saj je v načrtu, da se bomo priključili nanjo, nakar bo predstavljala zares mogočno prometno žilo, ki bo povezala z Evropo tudi Balkan in Bližnji vzhod. Seveda moramo najprej premostiti veliko naravno oviro, Karavanke. Kako bo s karavanškim predorom, ki predstavlja zvezo s sodobnim evropskim cestnim omrežjem, pa ta čas še ne vemo, saj bi bilo treba zagotoviti 21 milijard dinarjev skupnih investicijskih sredstev. Ob tem nerazveseljivem spoznanju — zbala sva se velikih stroškov za gorivo in zaskrbelo naju je, kako bova prevozila severne predele, kjer črpalke niso pogosto posejane, razdalje pa so velike — sva odkrila tudi nekaj prijaznega. V levih vratih vozniške kabine se je od časa do časa oglasil „črfček”, nekaj je prav lepo po domače pelo in cvrčalo, kadar sva malo bolj pritisnila na plin. Tega najinega »slepega potnika” sva krstila za murenčka Lukca, konstruktorju avtodoma v čast. In čeprav sva vedela, da gre za glasove, ki jih ob določenih hitrostih povzroča drgnjenje delov karoserije, sva se počutila, kot da naju spremlja na daljni sever pravi dolenjski murenček oziroma čriček iz domačih vinogradov. Slabše ko so bile ceste, pogosteje se je oglašal in naju prijazno spominjal na milo Dolenjsko. Na gladkih in širokih avtocestah je molčal in začela sva ga kar pogrešati. »Menda ni utihnil za zmeraj?” sva se spraševala. No, kasneje se je na slabših cestah zopet oglasil, kot bi naju hotel pomiriti: „Še sem tu! Kar pogumno naprej!” ARTERIJE EVROPE Vse od Celovca naprej sva namreč vozila po avtocesti, tisti pravi, ki jo je pri nas mogoče videti le v odlomkih proti Vrhniki. Tu jpa se je vila skoz Avstrijo in Nemčijo vse do Baltika na stotine kilometrov daleč. Vsa sicer res še ni zgrajena in mestoma jo nadomeščajo stare, nekoliko ožje avtoceste z manj voznimi pasovi, kjer pa so jo dogradili do konca, je res lepotica. Po nji se vsako leto, kot zatrjujejo Avstrijci, prepelje več kot 3 milijone turističnih avtomobilov na jug k Jadranskemu morju. Pred našo mejo se konča, medtem ko ena veja tega modernega evropskega ožilja že sega do Rima, drugo, proti Benetkam in Trstu, pa bodo dokončali leta 1986. Skoz Avstrijo teče skoraj le po viaduktih in skozi predore, ki so razsvetljeni, zračeni, s telefoni, z zaklonišči za ljudi v primeru nesreče, pa dolgi tudi po 5 in več kilometrov. V Nemčiji pa se razveji v pravo mrežo, ki je najgostejša v Porurju. Avtoceste so glavne žile nemškega gospodarstva. Noč in dan se po njih pretakaj avtomobili, osebni in tovornjaki, avtobusi, vojaška vozila, skoraj nepretrgana reka. Vendar pa niso samo ceste urejene. Poskrbljeno je tudi za voznike. Na gosto so ob avtocestah posejane bencinske črpalke, ki nudijo poleg goriva vse potrebno za osebne potrebe voznikov. So kot majhne oaze, med njimi pa je običajno še nekaj parkirišč s tekočo vodo in stranišči, kjer se voznik lahko oddahne in osveži. Ob vsaki črpalki je trgovina, samopostrežna restavracija in največkrat tudi motel. V trgovini dobiš vse, od avtokarte do avtomobilskih pnevmatik, a na nobeni nama ni uspelo dobiti navadne poštne znamke in tudi za poštnimi nabiralniki sva se zaman ozirala. Najbrž Nemci s potovanj ne pišejo več razglednic ali- pa je nemška natančnost tu malce pogrešila. - NEMŠKA LEKCIJA Za nas Jugoslovane so posebna presenečenja stranišča. Kljub staini uporabi to nikakor niso po urinu in po dreku smrdeče luknje ali pa »zasebna last" črpalkarja, kot to, žal, vse prevečkrat doživimo pri nas. Stranišča ob nemških avtocestah so čista, dobro prezračena, oskrbljena z vodo, hladno in toplo, z avtomati za toaletni papir, robčki in podobno robo za osebno higieno. Metodični Nemci jih niso razdelili samo na PRVI GRADITELJI — Najboljši in pravzaprav prvi graditelji cest, ki zaslužijo to ime, so bili v starem veku Rimljani, ki so samo v obdobju vladavine Julija Cezarja zgradili 80.000 kilometrov cest. Rimske ceste so bile široke tudi do 6 metrov, kar pomeni, da so bile za takratne razmere nekaj takega, kot so danes velike avtoceste. običajna moška in ženska, temveč so v sanitarnih prostorih uredili tudi stranišča za invalide, s posebej pripravljenim dovozom za njihove vozičke, in pa prostorček, kjer mati lahko očedi in previje dojenčka. Čeprav ni mogoče v r\ekaj dnevih spoznati dežele in njenih ljudi, toliko manj, če te pot vodi le po glavnih prometnih žilah, je pa le verjetno, da si popotnik tudi na njih nabere toliko vtisov, da si o deželi napravi svojo sliko. Ne gre, da bi Nemce po dolgem in počez hvalili, neumno pa bi bilo, če bi jim ne priznali, kar so dobrega naredili i,n česa bi se od njih lahko naučili. Kdor potuje, tako kot sva midva, skozi Nemčijo za kratek čas in po glavnih prometnicah, bo o Nemcih in Nemčiji sodil pač po tistem, kar je na tej poti videl, slišal in doživel. In če je skoraj povsod naletel na red, čistočo in korektnost, potem bo pač menil, da so prebivalci te dežele takšni. Ne bo šel gledat v njihove domove, ali so res tako urejeni ali ne. To je vsekakor kaj bridka lekcija za naše ljudi, ki se radi bahajo z urejenostjo novopozidanih hiš, z razkošno opremljenimi kopalnicami, z vikendi in še s čim zasebnim, toda tam, kjer se naša dežela najpogosteje srečuje s tujci, to pa so javni prostori in javne službe, si ustvarjamo prej slab kot dober sloves. (Se nadaljuje) k ^ Parkirni prostori ob nemških in skandinavskih cestah nudijo potnikom udoben počitek in vse, kar potrebuje za osvežitev in razvedrilo na dolgi vožnji. Kot svet zase je nemška avtomobilska cesta. V neprestanem hrupu se po njej pretaka tisoče vozil in tisoče življenj, daljnjim ciijem naproti. Le redkokdaj se prekine njen enakomerni utrip, in kadar se, je njen molk zlovešč. L I Človek v travi ob avtocesti je le samo človek. Hitra in strokovna zdravniška pomoč in vsa potrebna tehnika bi mu lahko rešila življenje. Vrniti mu ga ne more. priloga dolenjskega lista Q}9 Feminizmi RES ŠIBKEJŠI SPOL? V Angliji se je v 19. stoletju pojavilo gibanje suf-ražetk, ki so se borile za žensko volilno pravico. Od tedaj vprašanje enakopravnosti med spoloma v večji ali manjši meri buri duhove in sproža različne razprave, v katerih pa pogosto namesto razumskih argumentov prevladujejo čustva tako z ene kot druge strani. Prizadevanja žensk za enakopravnost z moškimi poznamo predvsem pod nazivom feminizem. Izraz pa je pogosto podcenjevalno in posmehljivo obarvan, prav tako ima tudi izraz feministka neredko žaljiv prizvok. Zakaj? Velik del krivde za takšno razumevanje pojma feminizem nosijo ženske, ki se v svoji radikalnosti prizadevajo za nadvlado, ne pa za enakopravnost žensk. To bi pomenilo zgolj zrcalno sliko sedanjega stanja in takšna prizadevanja razumljivo vzbujajo odpor med moškimi in tudi med ženskami. Enakopravnost spolov moramo razumeti drugače, razumeti jo moramo kot enakost v različnosti. Razlike med spoloma so in bodo vedno obstajale. Sprejetje tega dejstva je nujen pogoj za nadaljnja razmišljanja. Toda različnost ne more biti opravičilo za podrejenost. Če je nekdo drugačen od nas, to še ne pomeni, da je tudi slabši. Splošno razumevanje in sprejetje tega dejstva je nujen pogoj za odpravo kakršnekoli oblike podrejenosti. O ženskem spolu vlada mnenje, da je šibkejši. Koliko resnice je v tem? Človeški organizem dela z mišicami. Povprečna ženska ima manj mišic kot moški in zaradi tega manj moči. Pri nekaterih evropskih narodnih imajo ženske mišice, ki so samo pol toliko močne kot moške. Ta razlika je v veliki meri posledica pomanjkanja telesnega treninga. V mnogih skupnostih se dečki in deklice igrajo različne igre in se ukvarjajo z različnimi športi. Ko odrastejo, si izberejo zaposlitev tako, da moški uporablja mišice v vseh starostnih dobah, ženska pa izkorišča spretnosti, ki ne zahtevajo toliko mišičnih vaj. Za fizično delovno sposobnost je pomemben tudi krvni obtok, ki prinaša hranilne snovi in kisik mišicam, ki opravljajo neko delo. Zaradi manjšega telesa in manjšega števila rdečih krvnih telesc na prostorninsko enoto v krvi imajo ženske manjšo aerobično moč oziroma manjši največji možni vdih kisika kot moški. Pri enaki delovni obremenitvi mora žensko srce zato hitreje biti. Je pa prednost žensk v tem, da se počasneje starajo, in ker aerobična moč s starostjo upada, ženske dalj časa obdržijo svoje zmogljivosti kot moški. BOLJ ČUSTVENE IN MANJ INTELEKTUALNE Glede na številne raziskave je ženska v resnici manj sposobna za fizične napore, ki zahtevajo močne mišice, veliko energije in „aerobično moč". V resničnem življenju so takšne situacije dejansko redke. Moderna industrija je iznašla priprave, ki nadomeščajo fizično moč. Zdaj je vrsta bolj na psihologih kot fiziologih, če želimo primerjati moške in ženske pri delu. Raziskave so pokazale, da so glede splošne inteligence moški in ženske enaki. Ženske imajo v povprečju malo boljše verbalne in jezikovne sposobnosti, boljše so v spretnosti pisanja, v spretnosti prstov in si prej zapomnijo stvari. Moški pa so pogosteje spretnejši pri predočanju, pri logični izpeljavi, numerični sposobnosti ob različnih matematičnih problemih in v tehničnih spretnostih. Glede značaja se spola komaj kaj boli razlikujeta kot po strukturi spretnosti. Povprečna ženska je bolj nagnjena k skrbi za druge in tudi sama potrebuje več pozornosti. Ima močnejše socialne asociacije in je bolj dovzetna za živčno napetost. Povprečen moški je na drugi strani bolj odločen, zadošča sam sebi, bolj je ambiciozen in kritičen. Nasplošnoježenskomišljenje in vedenje bolj čustveno in manj intelektualno. Ženske so bolj občutljive, manj napadalne in niso tako pripravljene na tekmovanje, kot je povprečen moški. Vendar za omenjene razlike v sposobnostih in psihološkem značaju med spoloma.ni čisto jasno, ali so primarne narave. Največkrat jih namreč lahko pojasnimo z vplivom različnih kulturnih in družbenih vzorcev. Spola prevzemata vloge, kijih vsiljuje okolje s svojo vzgojo in tradicijo. Spola sta si dopolnjujoča, ker nista enaka. Neenakost pa je pomenila in pomeni pretvezo za neenakopravnost. Moški je svojo premoč ideološko obarval z dokazovanjem o naravno dani manjvrednosti žensk. Življenjska pasivnost, nesamostpjnost, želja po naslonitvi, večja čustvenost in bistveno manjša razumskost ter podobne lastnosti žensk naj bi bile’normalen naravni repertoar spolnih razlik. Prikrito pa ostaja dejstvo, da so te lastnosti posledica tisoč.letnih patriarhalnih pritisjrov in zatiranja v posebnih vzorcih vzgoje za deklice. Raziskave najrazličnejših kultur, v katerih žive še plemenska ljudstva v Afriki in Aziji, so pokazale, da so človekove osebnostne poteze in lastnosti izredno plastične. Iste lastnosti so v eni kulturi družbeno priznane, v drugi pa izrazito nezaželene Tudi lastnosti spolov se v različnih kulturah in družinskih ureditvah zelo spreminjajo. V nekaterih družbah se na- primer moški ličijo, odločanie pa prepuščajo ženskam, lahko pa bi našteli tudi druge primere. To dokazuje, da vzorci obnašanja, ki se naslednjim rodovom prenašajo z vzgojo, ohranjajo obstoječa razmerja med spoloma. Kljub omenjenim primerom pa lahko ugotovimo, da je prednost ponavadi na strani moškega. PRAVICE MOČNEJŠEGA Človeška domiselnost je peverjetno široka, kadar je potrebno določiti metode dominacije. Predvsem imajo moški težave, ker je vloga žensk pri reprodukciji človeške vrste bistveno večja. Ta očitnost pa ni v skladu z družbenim razvojem/ki gre v smeri podrejenosti žensk. V takšnih okoliščinah se uveljavlja dvojna morala: ena za moške in druga za ženske. Ženska je omejena v zadovoljevanju svojih spolnih potreb, kar je vezano s predstavami o ženski nestanovitnosti, zaradi katere mora biti pod stalnim nadzorstvom. Njihova vzgoja temelji na pripravi za objekt moškega uživanja. V mnogih kulturah se je uveljavilo mnenje, da so ženske nevarne za moškega, saj s svojo spolno zahtevnostjo moškim jemljejo moč in vitalnost. Zaradi tega je potrebno, da moški prevzame vso skrb in nadzor nad žensko, ki tako, postaja njegova lastnina. Odvzeta ji je njena lastna identiteta, postaja zgolj objekt, sredstvo-za zadovoljevanje in instrument za biološko reprodukcijo. Postaja blago na ženito-vanjskem trgu, merilo za čim višjo ceno pa je največkrat njena nedolžnost. Prav okoli himena (deviške kožice) se spletajo najrazličnejši miti, tabuji in navade. Vsi so povezani z domnevno skrbjo za „ženskočast" in so v nekaterih družbah povezani z neverjetno okrutnostjo. Tu mislimo predvsem na obrezovanje žensk, ki je še vedno zelo razširjeno v Afriki in Aziji, namenjeno pa je. onemogočanju kakršne koli spolne zadovoljitve ženske, ki je možno tudi brez moškega. Spolni užitek daje ženski neko svobodo, za dominacijo moškega pa to pomeni potencialno nevarnost. V ..civiliziranih" družbah metode zatiranja niso tako okrutne, mehanizmi razmišljanja in argumenti pa so pogosto zelo podobni. Opazimo jih lahko v razmišljanjih o masturbaciji deklet, kontracepciji in prekinitvah nosečnosti. Moški se boji, da bi ženska lahko sama odločala o 3vojem telesu—prokreacijskem instrumentu. Pri ustvarjanju odnosov podrejenosti in nadrejenosti med spoloma je pomembno vlogo odigrala vera s svojimi določili. Krščanstvo je uveljavilo parolo ..žensko—prekleto", za vse skrbi tega sveta je kriva ženska. Ni ustvarjena kot bitje po božji podobi, zatoje nujno, da je podložna moškemu, ki je edini sposoben obvladati nevarnost in zlo. V tradicionalnem strogo patriarhalnem islamskem okolju ženske nimajodruge izbire, kot da se kar najbolj prilagodijo moškemu. Svojih nazorov ne smejo imeti, so samo sredstvo za zadovoljitev moškega. Islam vceloti temelji na-načelu, da je Alah povzdignil moškega nad žensko in da so dobre žene poslušne in pokorne, moškemu na razpolago. Verske dogme nudijo torej številna opravičila in utemeljitve za neenakopravnost med spoloma. ŽENSKA KOT OBJEKT Prostitucija je pojavna oblika in praksa ženske neenakopravnosti. (Moška prostitucija je bolj fenomen kot razširjen pojav.) Pri prostituciji gre za prodajanje telesa za spolno občevanje. Zensko telo je blago, tako, kot je blago vse, kar se prodaja in kupuje. Razmišljanje o prostituciji in reševanje tega problema je ozko povezano s položajem ženske v družbi. Ža javnim obsojanjem in preganjanjem tega pojava se dejansko skriva neaktivnost in tolerantnost. Življenje se deli na javno in privatno sfero, ob čemer se uveljavlja napačna predpostavka, daje ukvarjanje s prostitucijo stvar osebnega izbora. Možnost izbire pa ima samo svoboden človek. Zgodovina nam dokazuje, da svoboda posameznika ni bila nikoli dosežena niti za moškega niti za žensko. Samo sprememba celotnega družbenega položaja žensk lahko opraviči prostitucijo kot poklic, za-katerega se ženske same odločajo. Dokler je ..izbira" zgodovinsko, družbenoekonomsko in kulturno pogojena, toliko časa ne moremo govoriti o drugem kot o lažji poti do zaslužka. V kulturi, kjer je denar najvišja vrednota, je tudi to eden od načinov. Reklama je ederrnajbolj zahrbtnih načinov prikazovanja žensk v sredstvih javnega obveščanja. Zenske so navadno prikazane, kot da ne znajo misliti same zase in da morajo moški vedno sprejemati odločitve. Ženskam reklame dodelijo predvsem dve vlogi: lepe, očarljive, a pasivne, morda celo neumne, in gospodinje, ki skrbi za dom in otroke. Oba tipa sta odvisna od moškega in svojo identiteto iščeta le preko moža, ne pa preko samih sebe. V zadnjem času se uveljavlja tudi podoba uspešne poslovne ženske, kar pa še ne pomeni, da se ji s tem pripisuje enakopravnost z moškimi kolegi. Reklama je tipičen primer prikazovanja izkrivljene podobe žensk kot spolnih simbolov in nižjega razreda človeških bitij. Prikazovanje golih lepotic ni rezultat težnje po prikazu nečesa estetskega, ampak je izraz družbeno uveljavljenega pojmovanja spolov. Zenska je prikazana kot samica z izraženo seksualnostjo, vedno pripravljena na predajo moškemu, kar je še toliko bolj izrazito v pornografskih prikazih. Zenska anatomija se obenem uporablja v obliki predmetov za večanje prodaje. S tem da množična občila prikazujejo spolno odvisnost in stereotipna pojmovanja o lepoti in družbeni aktivnosti, povzročajo družbeno nespremenljivost. Ker stare klišeje ponavljajo v nedogled, pos- • tanejo ti taki, da jim ljudje verjamejo. Ljudje igrajo družbeno predpisane vloge, pri tem pa začno verjeti, da sledijo svoji prirojeni naravi. t — Posilstvo’ je eno najbolj grobih oblik izkoriščanja ženske kot spolnega objekta za moško zadovoljitev. Je vrhunec grobega fizičnega izkoriščanja objekta, imenovanega ženska. Gre za podrejanje, uporabo ženske kot predmeta za osebno uporabo. To je zgodovinska dediščina in funkcionalni element kulture, da se ženska obdrži v odvisnosti. Ko moški začuti potrebo po spolnosti, takrat mora dobiti žensko, pa čeprav s silo. Gre skoraj za višjo silo in priznanje te moške potrebe je že skoraj družbeno dejstvo. Od nasilnika do heroja je zelo majhen korak. Heroji so bili vedno pravzaprav nasilniki, ki so ugrabljali, si prisvajali ali zavrgli ženske, vse to ob njihovi slepi vdanosti. Osvajanje in nasilje sta si tu skoraj identična pojma, in kot vemo, je nasilje priznano za znak moškosti. V času osamosvajanja žensk, ki se izobražujejo in zaposlujejo, ne more obstati predpostavka o nasilju in dominaciji moških kot o naravnem stanju stvari. Opravičilo za nekontroliran moški nagon nudi psihoanaliza s predpostavko o ženski ..prirojeni” pasivnosti in podzavestni mazohistični želji, da bo posiljena. Po tej razlagi so ženske krive ali vsaj sumljive pri posilstvu. Posebej velja to za patriarhalne družbe, kjer je posilstvo izredna sramota za žensko. Dejstvo sramotilnega pečata in zelo mučen postopek pri prijavi in dokazovanju posilstva pogojujeta bistveno manjše število prijavljenih posilstev, kot jih je v resnici. Strokovnjaki menijo, da je potrebno število prijavljenih posilstev pomnožiti s 3,5 ali celo z 20, da bi prišli do realne številke! Raziskave so pokazale, da posiljevalci niso vedno neuravnotežene osebe. Obenem raziskave tudi.do-kazujejo, da je velik odstotek posilstev načrtovan, kar nasprotuje tezi o iznenadni moški potrebi. Tako pridemo do agresivnega moškega, ki si izbere nasilje nad ženskami in je zanj v veliki meri sam odgovoren * ^(ne pa nagon), in do posilstva bolj kot izraza nasilja in agresivnosti kot pa samo seksualnega zločina. Borba za odpravo posilstva kot odnosa spolov vključuje odkrivanje ..ideologije posilstva" v vsakodnevnem življenju, javno označitev posilstva kot problema, priznanje enakopravnosti žensk ne samo v besedah, ampak tudi v stvarnosti, predysem pa razvijanje drugačne, svobodnejše zavesti žensk in moških o sebi kot osebnostih. KAKO DO ENAKOPRAVNOSTI? Potrebno je poudariti: neenakopravnost spolov ni univerzalen pojav! Vlogo spolov določajo vnaprej izoblikovane splošne kulturne norme, te pa nikakor niso nespremenljive. Toda ostaja dejstvo, da je ena od značilnosti naše civilizacije razlikovanje vlog po spolu, pogosto temelječe na neenakopravnosti in v škodo ženske. K-aj storiti? Popravljanje obstoječe stvarnosti brez upoštevanja temeljnih vzrokov na nobenem področju ne zagotavlja uspeha. Posebno pozornost zasluži problem vzgoje. Socializacija žensk poteka v prepričanju, da je prednost na strani moškega. S tem je ženski avtomatično določena pasivnost na področju dela, politike, se pravi širše družbene stvarnosti, kot tudi vosebnih'odnosih med spoloma. V skladu s tem mora emancipacija žensk potekati na dveh področjih življenja: imeti morajo možnost vstopa v sfero dela in odločanja o delitvi' rezultatov dela, osamosvojitev pa je potrebno doseči tudi v sferi družinskega življenja, in sicer prek osvobajanja od ..hišnega suženjstva". V zvezi s prvim področjem je najpomembneje, da imajo ženske možnost enakopravnega dostopa do informacij in znanja. Neznanje in omejevanje je namreč temelj vsakršnega podrejanja in dominacije. Glede drugega področja pa je zanimivo mnenje pisateljice in feministke Germaine Greer, da se ženska sploh ne bi smela poročiti, če hoče obdržati svojo svobodo in razviti svojo osebnost. Še ena pisateljica in feministka, Eriča Jong, opozarja na tri temeljne konflikte feminizma: 1) konflikt med čutnostjo in varnostjo zakonske zveze, 2) konflikt med ■ rojevanjem in kariero in 3) konflikt med ..biti žena” in ..biti umetnica" (umetnost v tem smislu pomeni osebno ustvarjalnosfin kreativnost v življenju). S temi konflikti se v vsakdanjem življenju srečuje precej žensk, odvisno seveda od tega, ali ji značilnosti. družbenega okolja sploh dopuščajo, da spozna možne alternative. Kdo lahko spremeni obstoječe stanje? Zenske so pravzaprav zatirane, ker so razpršene in nimajo skupinske identitete, čeprav predstavljajo polovico svetovne populacije. Združevanje v nekem globalnem, sindikalnem smislu, ki je edina možnost podrejenih, da dosežejo svoje pravice, za ženske ne pride v poštev. Bo ženskam z medsebojno solidarnostjo vseeno uspelo uresničiti svoja prizadevanja? Bodo spremenili obstoječe odnose moški sami ih jim bo ženska postala zanimiva tudi kot osebnost, ne pa zgolj kot oseba drugega spola s svojo seksualno funkcijo? SIMONA FURLAN ■ * ^ LEFLž. NEPRETRGANA VRSTA ZMAG EDVVINA MOSESA Edwin Moses si je v začetku osemdesetih let pridobil sloves največjega tekača na 400 m z ovirami v atletski zgodovini. Od takrat je svoj svetovni rekord še dvakrat izboljšal za skoraj 7 desetink sekunde, bil je izbran za najboljšega atleta leta 1980, zaradi ameriškega bojkota olimpijskih iger je izgubil zlato medaljo, lani pa je postal zmagovalec teka na 400 m z ovirami na prvem svetovnem atletskem prvenstvu. Kljub laskavim naslovom in dejstvu, da je bil vseh sedem let, ko je resno nastopal v svoji disciplini, prvi na svetovni lestvici, ga še bolj poznamo kot lastnika dolge vrste zmag v svoji disciplini. Pred začetkom letošnje sezone je bila ta številka že 87 in po njej ga poznajo celo ljudje, ki se za atletiko posebej ne zanimajo. Mosesova vrsta zmag, ki je eden največjih podvigov moderne atletike, je posledica njegove izjemne premoči. Doslej so šele štirje tekači prebili mejo 48,00 s v teku na 400 m z ovirami. Le eden je to zmogel dvakrat, Moses pa kar 25-krat! V intervjuju za revijo Track and Field News je povedal nekaj zanimivih misli o teku na 400 m z ovirami in o današnji atletiki naspioh. že. V našem športu in izven so bili in so ljudje, ki že dolga leta opozarjajo na to, toda nihče se še ni resno zdrznil. TFN: Kako pogosto, recimo, zlorabljajo steroide v vaši disciplini? M: Kako naj vem? Prav zato sem odločno za testiranje. Vsi vemo, da se dogajajo zlorabe. Seveda pa ni moj posel, da govorim, kdo jemlje steroide in kdo jih ne. Ničesar ne bom trdil, da ne bom zbudil sovraštva. Toda problem je tu in vsi to vemo. Zakaj bi zatiskali oči pred resnico? Mnogi športniki so povsem obsedeni od zmagovanja in pridobivanja denarja, ne pa tudi od tega, da bi se pri tem obnašali v okviru veljavnih pravil. TFN: Bi vam steroidi pomagali? M: O tem niti ne razmišljam. Ne želim biti boljši, kot sem, če je cena za to nepoštenje. TFN: Kaj si ljudje, ki jih atletika sicer ne zanima, mislijo, ko zaslišijo ime Edvvin Moses? M: Celo ljudje, ki atletiki ne sledijo posebno pozorno, vedo, da sem velikokrat zmagal. To in moja zmaga na olimpijskih igrah v Montrealu sta prvi misli, ki se vsakomur utrneta v zvezi z mojim imenom. TFN: Kaj pa dolga vrsta neprekinjenih zmag pomeni vam? M: Pomeni le, da so te tekme že preteklost in da treniram zato, da bom še zmagoval. Z atletskega stališča je vse to preteklost. Nobene zveze nima s stvarmi, ki se bodo zgodile letos, v olimpijskem letu. Zelo previden sem, da se moja nepremagljivost ne bi zapletla v moj trening in da ne bi začel nasprotnikov jemati preveč zlahka. TFN: Je dolga vrsta zmag sama po sebi cilj ali je le vzporednica resničnim ciljem? M: Mislim, da je bolj kot kaj drugega le stranski produkt. Moji glavni cilji so zdaj zlata olimpijska medalja, novi svetovni rekordi in — zdravje. O teh treh stvareh največ razmišljam. Najpomembnejše je, da si zdrav in da pravilno treniraš. Vse ostalo pride samo po sebi. TFN: Ali je mogoče, da ciljev kdaj tudi ne boste uresničili? M: Da, toda cilji, ki si jih zastavljam, so res zelo konkretni. Vsakodnevni trening je že cilj, ki ga moram vedno sproti dosegati. Predvsem pa se športnik ne sme po nepotrebnem vznemirjati. Doseganje svetovnih rekordov me, na primer, nič ne skrbi. Večina napovedi v zvezi s svetovnimi rekordi se nikoli ne uresniči. Mislim, da v igro nisem ujet do take mere, da bi nekega dne lahko rekel, da bom svetovni rekord dosegel samo zaradi televizije. TFN: Pričakujete, da boste kdaj v težavah pri zastavljanju ciljev? M: Upam, da nikoli. Ko bom končal z atletiko, bo življenje še vedno zahtevalo, da si bom ustvaril cilje ne glede na to, kakšni bodo. Če si zmožen neki cilj doseči, to ne pomeni, da si ne moreš zastaviti novega in ga spet uresničiti. Priredil: J. PENCA TFN: Kaj mislite o svoji disciplini danes? M: Tudi če sebe odmislim, je disciplina zelo napredovala. Boljša je kot kdaj prej, doživela je popolno preobrazbo. Vsi jo jemljejo zelo resno, nič manj kot jaz sam. TFN: Ali hočete reči, da so bile atletske sposobnosti tekačev na 400 m z ovirami pred vami manjše, da je bilo-v tej disciplini manj sposobnih tekačev kot v drugih? M: Ne, mislim pa, da ni bilo pravega izziva, enako kot npr. v teku na 1 miljo. Kar precej časa je vladalo zatišje. Potem pa je naenkrat nekdo pošteno zboljšal rekord in cela vrsta tekmecev mu je začela slediti: toda zasledovalci so se utrudili in rekord je postavil nekdo, na katerega niso računali. To je zgodovina zadnjih desetih let v teku na 400 m z ovirami. In prav ta je močno spodbudila tekmovalnost. TFN: Kakšne so bile pred desetimi leti vaše skrajne atletske želje in kako ste se jim do danes približali? M: Takrat sem bil razpoložen strogo akademsko. Nisem si mislil, da bom športnik. Seveda pa tedaj športna kariera kot poklic ni bila niti približno na ravni, kjer je danes. Zdaj sem povsem drugje kot sem pred desetimi leti mislil, da bom. Zelo verjetno bi študiral medicino, morda pa bi se odločil za strojništvo. TFN: Kaj vam je dal počitek v sezoni 1982? M: To je bila priložnost, da sem ponovno napolnil svoje baterije. Preprosto samo to. TFN: Ko ste na stezi, ste natančni kot stroj, vse se zdi tako zelo dobro načrtovano. S čim pa dokazujete, da le niste stroj? M: Imam srce in možgane... Ne vem, morda je to le zaznava, ki se je nisem nikoli domislil. Seveda mislim, da nisem enostavno stroj, ki proizvaja rezultate. Pred kratkim sem se z nekom pogovarjal o računalnikih in o tehnologiji in ugotovil sem, da tega, kar počnem jaz, ne bi mogel početi noben stroj. Lahko pa najdete nekoga, ki natančno izpolnjuje navodila: vzhodnonemške sprinterke so dober primer. V tem smislu so zelo mehanične, zdi pa se mi, da se nikakor ne bi mogel primerjati z njimi. TFN: Koliko je še do dna vašega izvira svetovnih rekordov? M: Ne vem, o tem niti ne mislim. Prizadevam si, da se ne bi izmeril. Če verjameš, da si zmožen priti le do neke meje, boš tudi v resnici prišel samo do tja. Kajti ko se je dotakneš, že tudi odstopaš. Prav to je najbrž razlog, da je toliko ajtetov s kratkimi karierami. Morda so bili prepričani, da je tisto, kar so dosegli, že tudi njihov skrajni domet. TFN: Kako bi radi, da se vas ljudje spominjajo? M: Na to niti ne želim odgovoriti. Od ljudi je odvisno, naj si me zapomnijo, kakor jim je najbolj všeč. Moj rekord pa bo govoril zase. TFN: Si želite, da bi bil vaš zadnji rekord tako daleč pred ostalimi dosežki, da bi bil skoraj nedosegljiv? M: Seveda, mislim, da si vsak rekorder želi, da bi bil njegov dosežek neulovljiv. To je jasno. Nihče ne želi, da bi presegali njegove rekorde. TFN: Lahko torej svoj rekord potisnete tako daleč? M: Ne vem. Res ne vem, kako hitro lahko tečem. Ne vem pa tudi, česa so zmožni drugi. Morda je že zdajšnji rezultat tudi moj končni. TFN: Mislite, da bo tek na 400 m z ovirami nazadoval, ko boste vi zapustili atletiko? Nekako tako je bilo s skokom v daljino po Beamonu. M: Če mislite nazadoval v smislu, da nekdo drug ne bo kmalu presegel mojega rekorda, no, ne vem. Mislim pa, da je to res edino merilo. Toda zavedajte se, da so nekateri atleti tekli že zelo hitro: Harald Schmid na primer. Ne glede na to, kaj bom storil jaz, sem prepričan, da naša disciplina ne bo zastala. Mislim, da bo tekmovalnost v njej enako napeta kot v katerikoli drugi. TFN: Ali gledate na svoj rekord kot na čist rekord v primerjavi z nekaterimi v tekih na srednje proge, kjer so za tempo skrbeli „zajci”? M: Absolutno! Če že tako poudarjamo ..prednost", ki jo nekaterim atletskim disciplinam daje večja nadmorska višina, bi veljalo prav 'tako objektivno oceniti vse dirke z zajci oziroma narekovalci tempa in tudi te rekorde označiti z zvezdico! Kdo lahko trdi, da je večja nadmorska višina kaj večja prednost, kot so zajci v tekih na srednje proge? To ni pravo tekmovanje. Sprinter v teku na 100 m nima nikogar, ki bi ga „vlekel” Če pa je v dirki nekdo, ki se ne bori za zmago, to potem ni več prava atletika. Prepričan sem, da tekmovalci, Jbičaj. navedimo še zaključno misel iz nenavadne knjige. Znanstvenica je zapisala. da se kar poljubljajte, kolikor morete, saj je to tako lepo. Janez Trdina V Črtice in povesti iz narodnega življenja JOŽE LIPAN Mi smo imeli do studenca pol ure, zato smo izkopali v dolinici pod kolibo šterno, globoko tri sežnje. Ob lepem vremenu se je hodilo po pitno vodo na studenec, za kuho smo imeli šterno. Spali smo, kakor sem rekel, v kolibi. Ob stenah se je pod nekoliko nasul in nastlal z mahom in tako smo ležali in spali okoli ognja, zaviti v kožuhe in plašče; od ene strani je pripekalo, od druge nas je zeblo; ali tak trud da sladko spanje, da ne moti ne vročina ne mraz. V naši družbi nas je (silo dvanajst. Eden je kuhal, nosil vodo in kupoval potrebne reči, enajst nas je delalo zase in zanj. Naš kuhar je kupil prasca v Osijeku za petdeset forintov, pa smo imeli zabele za celo zimo dovolj. O večjih praznikih smo jedli tudi meso in šli včasi v bližnjo vas v krčmo pogovarjat se s Slavonci. Krčmarijo pa povsod Judje. Prej sem mislil, da so sami Judeži, ali med njimi je dosti prav poštenih ljudi. Jud Izak je stregel bolnim Kranjcem kakor oče in ni prevaril nikogar. Ali drago pa je, drago v teh slavonskih krčmah. Vino po štirideset soldov je slabše od tega po osemindvajset in tudi jedi so dražje kot pri nas. Že zato ne kaže zahajati kaj dosti v krčme. Kar se tiče plačila, se ne utrga prednemu delavcu ne krajcar, naš gospod, piše se Fajfar, je Kranjcem zmerom rad za na pot še kaj privrgel. Jaz sem prinesel izSlavonije brez potnih stroškov in kar sem dal za nekaj obleke, čistih dvaindevetdeset forintov. Kako bi si jih zaslužil čez zimo doma? Zdaj veste, kako se živi v hrvaških šumah.” Pazljivo so poslušali Jožeta prijatelji, ali njegova pripovedka se je zdela vsem prekratka. Začeli so ga izpraševati, zdaj eden, zdaj drugi, včasi tudi po več naenkrat še o sto drugih rečeh, katere so se jim zdele zanimive in važne. »Ali dela kaj veliko Kranjcev v Slavoniji?" »Kranjcev vse mrgoli. Moj gospod Fajfar je imel pod sabo več ko trideset kompanij, v naši smo bili zgolj Kranjci in še v mnogo drugih prav tako, sto jih je bilo najmanj le pod zapovedjo Fajfarjevo, kaj pa drugje? Koliko nas je bilo, lahko sodite potem, da se jih je odpravilo v šumo samo iz šentjernejske fare do štiri sto in kaj pa Podgorcev in Krajinčanov in Čičev in Kraševcev in Hribcev? Pa kako so nas Kranjce iskali, kako nas cenili in hvalili? Preden sem šel, mi je naročil gospod Fajfar, naj pripeljem rojakov, kolikor največ morem, dal bo zaslužka vsem in če jih pride še tisoč. O, v tujem svetu se šele človek prepriča, da Kranjci nismo ne najzadnji za delo, marveč prvi. Fajfarju se je kar samo smejalo, ko smo podirali in rušili drevje kakor nevihta ifi smo tako ročno in v redu vse obsekavali, cepili, pilili in odpravljali, z eno besedo vsa drvarska opravila. Čeprav je bil sam Nemec, nas je imel rajši ko svoje Švabe, ker smo vstajali raneje, hodili spat kasneje in delali hitreje in bolje kakor oni. Imenoval naš je rad Teufelskerle, to se pravi, junaki, ki se samega hudiča ne ustrašijo. Marsikateri je prišel v šumo slaboten od lenobe in vina, ali trezno življenje, krepka hrana in silni trud so mu učvrstili ude in mu dali moč, da si bo služil lahko svoj kruh, če ne zabrede v stare napake, v lenobo in pijanstvo. Vsakemu vem da ne koristi za dolgo, ali to pa vidimo že zdaj, da jih pride vetiko ne le denarnih, T * JKJT jr JOT j/J3&’J j r xa-’jr j£or J-^ ampak zares poboljšanih in kakor'prerojenih iz hrvaških gozdov nazaj v svojo kranjsko domačijo.” Spominjajoč se Janeza Kleščarja, sem moral molče pritrditi modrim besedam Jožeta Lipana. »Zdaj pa povej, kako so te objedale debele hrvaške uši, ki dohajajo s prifrknjenim repom kakor racmani Kranjcem naproti, kakor pravijo, do pod Gorjancev." »Kakor je Kranjec prav dober za delo, tako prav neumen in, lahko se reče, hudoben je v besedah,” odgovarja Lipan Maticu, »vidiš, to je tako. Neki jezičnik si je izmislil; Hrvatje so ušivci in ta čenča je šla naprej in naprej in se razširila čez vso kranjsko deželo. Ušive glave se nahajajo po celem svetu, ali na Hrvaškem jih gotovo ni več ko drugje. To pa ti morem, če je treba, s prisego potrditi glede snage, da so ob nedeljah in praznikih Hrvatje in Hrvatice oblečeni bolj čisto kakor Kranjci in Kranjice.” »Morebiti pa tudi ni res, da so tako tatinski, kakor smo včasi slišali?" »Tudi to ni res, Andrej! Brez tatov in razbojnikov ni na Hrvaškem kakor ne na Kranjskem. Služil sem celo leto v Karlovcu za vrtnarja, v Samoboru poldrugo leto za hišnika, in to zimo sem delal v Slavoniji, ali najmanjša reč se ni preiožila ne meni ne drugim rojakom.” »Tega pa menda ne boš tajil, da so strašno leni in nemarni?" »Tako sploh rečeno, Francelj, tudi to ni res. Strašno leni in nemarni so samo Slavonci — ne vem zakaj, morebiti zato, ker imajo predobro zemljo. V obilnosti, saj veste, se človek rad poleni. Kar je pa Hrvatov okoli Zagreba in Karlovca, v pridnosti sico niso kos Kranjcem, toda lenuhi pa tudi niso. jssj'sj&r v jujt jr j:sr s jhj’ jr jr jr&r j-j&jr s Jizr s I s I s I s I s I v \ \ I s I s I N I N I N v j sm* s jasr * Kar polovica vozil oporečna i Bojane z zlatom iz Kranja Enodnevna akcija prejšnji teden pokazala, da se po novomeških cestah vozi 50 odst. tehnično ne brezhibnih vozil — Varnostni pasovi za okras NOVO MESTO — Po tem, kar je pokazala akcija, ki sojo prejšnji ;den pripravili člani novomeškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem rometu skupaj z delavci AMD in AMZ ter seveda miličniki, se po cestah ovomeške občine vozi vsak dan kar SO odst. tehnično ne brezhibnih vozil! 'eč kot očitno je torej, da so takšne akcije in kontrole vse preredke, kar s ridom izkoriščajo vozniki, ki v v arčevanju z denarjem za v sako ceno poza-Ijajo na davek, ki ga zaradi takšne malomarnosti pobirajo naše ceste. Številke, ki jih je dala omenjena ak-ija, so takšne: pregledanih je bilo 133 tvil, od tega 2 avtobusa, 35 tovor-jakov. 92 osebnih avtomobilov in 4 rotorji. Vsega 68 voznikov je imelo I POTA L\ STH? I težami v * 1 m rnji LROZII. BRATU — Novomeški mi-čniki so 2. avgusta pridržali do iztrez-ilve 53-letncga .laoe/a Majerja iz mihcla. Majerje grozil bratu, da ga ho bil, sosedom pa je obljubil, da jih bo rrtepcl. Čaka ga pot k sodniku za rekrške. KDO .»K KUVAI. PROMKTNE 1NAKK? — V noči na 29. julij je nez-ancc izruval in poškodoval več promc-l ih znakov oh lokalni cesti med rnomljem in Stražnim vrhom Nastalo sodo so ocenili na 40.000 din. UKRADEL KOLO / MOTORJEM - Neznanec je v noči na 4. avgust uk-idcl kolo z motorjem, last I ranca Ko-ačiča iz Z bur. Kovačič je oškodovan za 5.000 din, storilca pa še iščejo. VLOMIL V DRVARNIt O — 4. av-usta je neznanec vlomil v drvarnico rnomaljca I ranca Rusa in odnesel iz je električni vrtalni stroj, več viličastih ljučev in izvijačev ter troje klešč. Rus e oškodovan za preko 10 tisočakov. IZTOČIL BENCIN — Matija Golob Praproč je v noči na 5. avgust ostal rez 20 litrov bencina, ki mu jih je iz egovega avtomobila iztočil neznan orilcc. Lastnik je oškodovan za na-nko 1.710 dinarjev. OH KOLO IN BENCIN IN GR-/.II. — Miličniki so 3. avgusta pridni do iztreznitve 62-lctnega Ludvika reznikarja iz Stare Bučke. Možakarje ima razgrajal, žemi in otrokom pa gr-il, da jihh bo ubil. KAR POLTRETJI MILIJON DIN ŠKODE OB POŽARU JELŠEVEC' — 5. avgusta jc prišiti ti požaru iva kozolcu Janeza (irabna-,a iz Jelšcvca 16 pri Trebnjem, ozolcc. kiga je ogenj povsem upepc-jc stal ob vaški cesti med Drcčjim bom m Spodnjim Jelševcem. vzrok tižara pa še ni znat). Omenimo le. da • v kozolcu zgorelo še 14 ton sena. pu-laltiik, 5 kubikov smrekovih desk, * amoreznica. trije vozovi, več še neo-vtatene pšenice in ječmena v snopih, uko da jc materialna škoda ocenjena učna 2 milijona 500 listič dinarjev, v PADEL PO STOPNICAH IN UMRL C I ROV I.OCi — Jože Bregar iz crovega Loga je I. avgusta zvečer krnil živino v hlevu. Ko je to postoril, je više! še na podstrešje po pšenico za ttrkoši. vendar mu je med vračanjem t» stopnicah spodrsnelo in je patlcl. »išktitlbe. kijih je ilobil. sti bile takti ■.nič. da jim jc kmalu podlegel. IZ UŠES JI JE IZTRGALA UHANE DVOR — 31. julija, sc jc na dvo-ščn. kjer se je igrala triletna M. I*. i/ aekovca pri Dvoru, pojavila 41-tna I nia Brajdič i/romskega naselja » Žužemberku. Bre/ besed je stopila dekletu in mu i/ ušes iztrgala uhane, a srečo je dogodek videla soseda, ki nemudoma pritekla na dvorišče in ajdieevi vzela uhane. Zoper Braj-eevo bo napisana kazenska ovadba. brezhibna vozila, medtem ko so bile na vseh ostalih najdene takšne ali drugačne napake in pomanjkljivosti. V 13 primeri so bile odkrite napake na zavornem mehanizum, 12'vozil je imelo napake na krmilnem mehanizmu, v kar 27 primerih so bile gume tako obrabljene, da niso bile primerne za nadaljnjo vožnjo, k temu pa moramo prišteti še 40 napak na svetlobnih telesih. Nekomu ni gorela vzvratna luč, spet nekomu dolge luči, smerokazi ali zavorne luči. Kontrola je odkrila tudi tovornjak, ki je imel toliko napak, da so mu vzeli celo registrski* tablico, prav tako so iz prometa izločili eno osebno vozilo. KONJ GA JE BRCNIL DO SMRTI VELIKE BRUSNICE — Domačinu Leopoldu Božiču seje 3. avgusta v hlevu odvezal konj in ušel v vas. Božič ga je našel šele na dvorišču stanovanjske hiše št. 68, ga prijel za povodec in peljal domov. Med tem se mu je konj iztrgal, poskočil in ga s kopitom tako močno brcnil v čelo, daje 56-lctni Leopold Božič na kraju nezgode podlegel poškodbam. In sedaj h krivcem. V prv i vrsti so to vozniki, ki iz. malomarnosti pozabljajo tehnično brezhibnost svojega vozila, še posebej, kadar gre za napake na svetlobnih telesih, pa tudi sicer jih je sila malo izjavilo, da svoje vozilo prepuste strokovnjaku še kdaj. razen ob tehničnem pregledu za registracijo! Številke kažejo tudi, da veliko voznikov vozi z zlizanimi in povsem obrabljenimi gumami. Dejstvo je. da teh v trgovinah ni, če pa kdo le zvrta kakšno zalogo, si premisli ob novih vjsokih cenah. Za ceno varnosti se takrat ne vpraša, morda se spomni tega ob nesreči. Akcija pa jc imela še en namen: preveriti, koliko voznikov uporablja varnostne pasove v vozilih. Bolj ali manj znano je namreč, da prične s 1. januarjam 1985 v Jugoslaviji veljati zakon o obveznem pripenjanju z varnostnimi pasovi. Akcija je pokazala, da bodo imeli miličniki s kršitelji veliko dela. Kajti le 3 vozniki so izjavili, da varnostne pasove redno uporabljajo, 52 jih uporablja občasno, kar 78 voznikov pa je odkrito priznalo, da ima pasove v avtomobilih le za okras. In še nekaj: k pasovom sodijo tudi v prihodnje obvezna naslonjala za glavo, teh pu je bilo v preko sto pregledanih vozilih vsega 21. B. B. NOSI KRESNIČKO NAPAK DOVOLJ — Kar 50 odst. vozil je imelo napake, nekateri so jih s pomočjo uslužbencev AMD odpravili kar takoj, kot tale voznik, ki je zamenjal gume in poravnal blatnik. PONAREJENE 'TAB LIC E — Poleg številnih tehničnih pomanjkljivosti in napak na avtomobilih je akcija miličnikov, članov AMD in AMZ ter sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu odkrila celo avtomobil s po-narejinimi registrskimi tablicami (na posnetku). Po dolenjski deželi • Vinko Vipavec i/ Črnomlja je minuli leden ostal bre/ sedmih kokoši, ki so prebivale v kokošnjaku. Za izselitev jc poskrbel neznane:, ki ga miličniki ta čas še iščejo. • Kdor je že nabiral lipovo cvetje, zagotovo ve. koliko truda je potrebno, da se ga posušenega nabere /a kakih 70 kilogramov. Ravno toliko gaje namreč imela spravljenega v gospodarskem poslopju .ložcla Tomšič i/ Visjcvca. pa je prišel oči t nov hudi* prehlajen in lipovega čaja potreben zmikavt in vrečo s cvetjem odnesel. Na srečo Tomšičeve miličniki sporočajo, da so storilcem že na sledi. • Podobno smolo kot Tomšičeva jc imel Milan Mikec i/ Vrha nad Mokronogom. Nakosil in posušil je /a poldrugo tono sena. vendar le- to očitno nikoli ne bo v idelo njegovega skednja. Na travnik pri Bistrici blizu Šentruperta se je namreč / nakladalko pripeljal nekdo drug in seno mirne vesti odpeljal. Vse ostale podrobnosti miličniki še raziskujejo. IZSI1 JI VAl. JI PRI DNOSI — rženCcman iz Verduna je 4. avgusta vijal / osebnim avjtom / bencinske palke na Dvoru na regionalno cesto oti Soteski. Takrat jc po njej z otornim kolesom pripeljal 18-leim •ter l ibida iz Ciornje Straže. Zaradi emana. ki je izsiljeval prednost, je pričel l ibida močno zavirati, pri tem pa je motor zaneslo na desno preko parkirnega prostora in živ e meje. Mladi motorist in sopotnik Janez l ibida sta bila poškodovana m soju odpeljali po zdravniški* pomoč v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo /a 3 tisočake. IZ KOČEVJA • Rom K. T. iz Željn jc 22. julija dopoldne nabiral lipovo cvetje v obori v lovskem revirju v Polomu. Pri tem je polomil ključavnice. • Skupina lamov, ki se je odpravljala v JLA, jc 30. julija v večernih urah razbijala inventar pred vhodom v brunarico v Dolgi vtisi. Na avtocesti obračal v smrt Dva mrtva v nedeljski hudi prometni nesreči NOVO MLSTO — Na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom je prišlo po krajšem zatišju do nove hude prometne nezgode, ki je pobrala dve živ 1 jen ji. V nedeljo je 7(Metni Ljubljančan Ivan C »ris stal s svojim osebnim avtomobilom na dovozu k telefonski ojačevalnici ob avtocesti. Takrat se je nenadoma odločil in pričel av tomobil polkrožno obračati proti Ljubljani, vendar je v tistem trenutku po avtocesti iz ljubljanske smeri pripeljal avtobus, ki ga je vozil Poreča 11 Anton Laljuh. Navzlic zaviranju m opozarjanju ji; prišlo do silov itega čelnega trčenja. -po katerem se je osebni avti* prevrnil. Vo/nik Ivan Ciris jc bil takoj mrtev, medlem ko je njegova žena Ro/a podlegla hudim poškodbam v novomeški bolnišnici. Omenimo naj še. da je bilo v avtobusu 30 potnikov. vendar na srečno ni bil nihče ranjen. Materialno škodo so ocenili kar 11.1 milijon 200 tisoč dinarjev. Branko Bojane postal nov državni prvak v zasledovalni vožnji — Papež dvakrat drugi —* Uspešno tudi po ulicah Kranja KRANJ — Konec minulega vikenda je bil Kranj v znamenju kolesarstva. Poleg že tradicionalne dirke po ulicah Kranja in nočnega kriterija so bili namreč tudi domačini državnega prvenstva \ vožnji na dirkališču, vseh treh prireditev pa seje udeležilo tudi številno novomeško zastopstvo. Najprej nekaj o državnem prvenstvu, ki je prineslo velik uspeh Novomeščanu Branku Bojancu, saj je osvojil naslov prvaka v zasledovalni vožnji članov na 4 kilometre. Veliki Bojančev uspeh je z 2. mestom dopolnil še Sandi Papež, kije bil drugi tudi v vožnji na 1.000 metrov na čas za Fumičem, medtem ko vosta-lih kategorijah Novomeščanov ni med prvimi tremi. Poglejmo še končni ekipni vrstni red: člani: 1. Meta-liacommerce, 2, Beograd, 3. Novo mesto, starejši mladinci: 1. Sava. 2. Beograd. 3. Novo mesto. Veliko več uspeha sta novomeškim kolesarjem prinesli dirka po ulicah Kranja in nočni kriterij, kjer je nastopilo kar preko 200 kolesarjev iz Avstrije. Italije, Madžarske in Jugoslavije. V članski dirki po Kranjuje presenet- ljivo zmagal Pavlovič iz Cukaričkega nad Madžarom Samoavjiem in Sandijem Papežem, v isti skupini pa se je na cilj kot 9. pripeljal še Bojane. Med starejšimi mladinci je Novomeščan Božič zasedel 5. mesto, na zmagovalnih stopnicah pa sta stala Zaletelj in Judež, ki sta osvojila 1. oz. 2. mesto med pionirji A. ter Fink (vsi Novo mesto), kije zmagal med pionirji B. Še bolje so se Novomeščani odrezali v RADIČ — INLESOV TRENER RIBNICA — Nejasnosti, kdo bo prevzel krmila bivšega rokometnega drugoligaša iz Ribnice, so pojasnjene. Nikola Radič je novi trener Inlesa, ki bo v prihodnji sezoni poskušal vse, da sc vrne v drugoligaško društvo. Trener Radič ima na voljo 15 igralcev, izmed katerih bo sestavljena ekipa. Naštejmo jih: J. Ilc, Ambrožič, Fajdiga, Gelze. T. Ilc, Mate, Lukič, Melkič, Dejak, Šilc, Parezanovič, Držek, Lesar. Ovan in A. Tanko. Ribničani se bodo od 17. do 23. avgusta pripravljali v Ajdovščini, kasneje pa nastopili na turnirjih v Šmartnem in Sevnici. M. GLAVONJIC Trebanjski alpinisti gredo na Mont Blanc TREBNJE — Zaradi izredno velikega zanimanja za plezanje so v Tesnilih Trebnje že konec lanskega leta sprejeli sklep, da pri najbližjem odseku ustanovijo alpinistično sekcijo. S tem so sc strinjali tudi člani alpinističnega odseka Novo mesto in komisije za alpinizem pri PZS, kar je pomenilo tudi pričetek organiziranega alpinističnega dela v Tesnilih. Že ob začetku letošnjega leta so pričeli z alpinistično šolo, praktični del pa izvedli v plezalnem vrtcu Zijala pri Mirni peči. Skupaj s člani AO Novo mesto so Trebanjci med prvomajskimi prazniki obiskali Paklenico in tam opravili 26 vzponov med 3. in 5. težavnostno stopnjo. Omenimo naj še, da so bili junija z Novomeščani na Kleku pri Ogulinu in tam preplezali 11 smeri, med 4. in 8. julijem pa so imeli skupno turo na Korošico, kjer so opravili 13 vzponov. Kot zanimivost pa zapišimo, da se sedaj nekateri člani pripravljajo za vzpon na Mt. Blanc s francoske strani in na Monte Rosso s švicarske strani. D. BREZOVAR Branko Bojane: novi državni prvak v zasledovalni vožnji na 4.000 metrov nočni kriterijski vožnji. Med člani je bil Papež 2. za Zagrebčanom Pavličem, dirko mladincev pa je dobil Novomeščan Lavrič, pred Madžarom Fukazsem in klubskima kolegoma Kruljcem in Štangljem. NOVOMEŠKI PLANINCI GREDO V ŠVICO IN FRANCIJO NOVO MESTO — Včeraj je odpotovalo v Švico pet novomeških alpinistov, ki se bodo najprej ustavili v Zermattu in nato skušali stopiti na Mattehorn po normalni pristopni poti. Če bo vreme ugodno, bodo skušali preplezati še severno steno in stopiti na Breithorn. Alpinisti, ki bodo poleg omenjenih plezanj opravili še nekaj podvigov v francoskih Alpah, se bodo vrnili domov predvidoma 20. avgusta. D. BREZOVAR DVE JUDEŽEVI ZMAGI V AVSTRIJI NOVO MESTO — Štiričlanska odprava mladih novomeških kolesarjev se je v soboto in nedeljo udeležila dveh dirk v Avstriji. V soboto je na 25 kilometrov dolgi progi pri Dobellu zmagal Roman Judež, medtem ko je bil Krevs 6., Pavlič 7. in Turk 9. Svojo premoč je Judež potrdil tudi v nedeljo na močni dirki v Koenigsbergu, ki je štela za pokal Štajerske in so seje udeležili vsi najboljši avstrijski pionirji. 34 kilometrov proge je Judež prevozil najhitreje, Krevs je bil 5.. Turk II. in Pavlič 14. 65 let brežiškega nogometa BREŽICE — Nogometni klub Brežice je ravno ob svojem visokem jubileju — 65-letnici zmagal v 2. slovenski ligi vzhod in se tako uvrstil v prvo republiško ligo. Takšnega uspeha v sicer bogati zgodovini kluba še niso zabeležili. Zato se toliko bolj zagnano lotili priprav na tekmovanje v višjem rangu, seveda pa niso pozabili niti na letošnje jubilejno leto. Trener članske vrste Vid Horvat opozarja sicer zveste navijače in ljubitelje brežiških nogometašev, naj. ne zahtevajo preveč od svojih ljubljencev „Naš cilj je^bstanek v ligi. Povprečna starost moštva je okoli 21 let, zato so večji uspehi pravzaprav šele pred nami. Fantje so čisti amaterji, do njih pa imamo že napol poklicne zahteve, kar zadeva napornost in pogostnost treningov. Tudi porazi nas bodo prekali-If," pravi Vid Horvat, nekdaj poklicni • Na nedeljskem nogometnem turnirju ob 65-letnici Novometnega kluba Brežice je zasluženo zmagal trboveljski Rudar, kije v finalu premagal domačine s 4 : 2, v predtekmovanju pa NK Samobor, člana L hrvaške lige, z 2 : 0. Brežičani so v predtekmovanju ugnali ekipo novomeškega Elana s 4:0, z istim izidom pa je Samobor odpravil Novomeščane v tekmi za tretje mesto. Rudarje tako odnesel pokal, ostali pa diplome. Medaljo in diplomo so dobili tudi najboljši igralec Stanko Lazanski (NK Brežice), najboljši strelec s 4 zadetki Miloš Breznikar (Rudar T.) in najboljši vratar Andrej Ahlin (Rudar). Ta in prihodnji teden se bodo na podobnih turnirjih pomerile še pionirske in mladinske selekcije istih klubov, krona praznovanja 65-letnice ’ pa bo 18. avgusta srečanje N K Brežice s slovensko nogometno reprezentanco. igralec avstralske lige, ki'je igral tudi pri Zagrebačkih plavih in drugoligašu Metalcu. Predsednik NK Brežice Vlado Deržič da dodaja: ..Fantje delajo zastonj, z veliko ljubeznijo. V tekmovanju bonid krili le materialne stroške in prepričan sem. da bo združeno delo prispevalo nekaj denarja za delovanje kluba. Čeprav sirio letos opravili na stadionu preko 2.000 udarniških ur, je potreben še temeljitejše obnove. Z atleti zelo dobro sodelujemo, jeseni pa bomo sedli za skupno mizo z rokometaši, saj si želimo dobrega sodelovanja.” P. P. DVE ALPINISTIČNI • Čeprav alpinistična sekcija v Trebnjem, ki deluje pod okriljem AO Novo mesto, živi šele kratek čas, se že lahko pohvalijo kar z 80 vzponi, ta čas pa imajo v načrtu še izvedbo alpinistične šole, plezanje v različnih stenah in celo turno smuko. • Člani novomeškega alpinističnega odseka so letošnje prvo polletje navzlic ne najbolj ugodnemu vremenu opravili že preko 200 vzponov. Poleg Julijcev in Kamniških Alp so obiskali stene Paklenice in Kleka, veliko dela pa ta čas posvečajo pripravi za odpravo na Norveško prihodnje leto. D. BREZOVAR Prvenstvo, dolgo 12 tisoč kilometrov Nemajhne težave novomeških rokometašic pred startom v II. zvezni ligi — Janez štrukelj novi trener NOVO MESTO — Ljubiteljem rokometne igre v Novem mestu se prihodnjo tekmovalno sezono po daljšem času ponovno obetajo kvalitetne in razburljive predstave. Dekleta so si namreč z lanskim L mestom v sedaj že ukinjeni medrepubliški ligi zagotovila nastopanje v II. zvezni ligi. kTje po izjavah nekaterih strokovnjakov ena najmočnejših doslej. In kakšne so možnosti mlade novomeške vrste v takšni družbi? Jože Bratkovič, predsednik novomeškega rokometnega kluba, pravi takole: „Ker gre za izredno močno ligo. je bil naš prvi korak zagotoviti kar najbolj strokovno delo v klubu, zategadelj smo za pomoč zaprosili izkušenega rokometnega st rokov -njaka Janeza Štruklja, ki je tako po daljšem času znova na krmilu ženske rokometne vrste. Nekaterim i klubu ta odločitev ni bila najbolj povšeči in so celo zapustili naše vrste, vendar sem prepričan, da je bila to najboljša rešitev. Takšnega mnenja so tudi igralke. Na veliko večje težave pa smo naleteli ob iskanju morebitnih igralskih okrgpitev. Čeprav velja v slovenskem športu načelo selekcij, ki naj bi ekipam v višjem tekmovalnem razredu zagotavljale kvaliteten igralski kader, so marsikje lokalni interesi močnejši.• Tako smo se zapian pogovarjali s Šentjernejčani, da bi z nekaterimi njihovimi igralkami (Dolajevo, J. Kovačičevo, Turkovo) okrepili našo ekipo, kar bi seveda tudi dekletom na široko odprlo vrata k afirmaciji in napredovanju, vendar je bilo vse zaman. Dobili sino le krilno igralko Forškovo, ki pa zadnjih nekaj mesecev ni igrala več. Poleg Forškove je potrebno omeniti še dve pomembni okrepitvi. gre za bivšo igralko Olimpije Makarovičevo in vratarko trboveljskega Rudarja Jermanovo. Skušali smo najti skupni jezik tudi z najbolj obetavno kočevsko igralko Deličevo, bili srno dvakrat na pogovorih, vendar se je dekle odločilo za Podravko. Očitno so bili naši pogoji preskromni... No, ob tem je treba povedati, da je arbitražna komisija prestop De-ličeve zavrnila in tako ta igralka še naprej ostaja v Kočevju/' Na srečo je Janez Štrukelj z izjemo Mrharjeve obdržal vse igralke z lanskega prvenstva in tako lahko z naštetimi okrepitvami računa na kolikor toliko enakovreden boj z nekaterimi tekmicami. ..Naš cilj je. da prt o sezono nastopanja v II. ligi obstanemo v tej družbi, in tudi igralke so izjavile, da so za dosego tega cilja pripravljene dati vse od sebe. Veliko Jože Bratkovič: „Če ne najdemo pokrovitelja, bomo prisiljeni zapustiti tekmovanje že po prvem delu.” pa je seveda odvisno od priprav. Štrukelj že ves mesec individualno dela z nekaterimi igralkami, 3. avgusta pa so se pričele še skupne priprave. Ker pač nimamo denarja, smo sc odločili za vikend priprave v Novem mestu in na Gorjancih, štiri dni pa se bomo pripravljali še v Ajdovščini." Prav pomanjkanje denarja, saj sredstva novomeške TKS krijejo le četrtino stroškov, je krivo, da v klubu tačas mrzlično iščejo pokrovitelja. Kajti če jim to ne uspe, bodo morali po prvem delu tekmovanja izstopiti iz lige. V ilustracijo navedimo le podatek, da bo treba v eni tekmovalni sezoni na potovanjih prevoziti kar 12 tisoč kilometrov. Nič čudnega, da se v klubu ne ozirajo le za pokroviteljem. pač pa tudi za novimi sodelavci. Vrata za zagnane in dela voljne pristaše rokometne igre so na stežaj odprta. B. BUDJA DOLENJSKI LIST Št. 32 (1826) 9. avgusta 1984 Št. 32 (1826) 9. avgusta 1984 DOLENJSKI UST 12. VIII. nedelja 1 7.10 — 00.00 TELETEKST 7.30 OI LA 84: NOGOMET, neposredni prenos finalne tekme 9.20 OI L.A 84: BOKS, finale 11.40 01 LA 84: ODBOJKA (M), finale 13.40 OI LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 1 11.15 OI LA 84: ATLETIKA, finale 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 GABRIJEL, nadaljevanka TV Zagreb 21.05 NADNACIONALNE DRUŽBE: Računalniki in nepismenost 21.35 POROČILA 21.40 JAZZ NA EKRANU: Kvar- 16. VIII. četrtek 1 17.45 — 23.15 TELETEKST 18.00 POROČILA 18.05 TRAPOLLO H H 33: Veliki zmagovalec in njegovi sužnji 18.50 ŽE LELI STE — TOG LEJTE MAČE TV DRAME — Milan 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 LOV ZA ZAKLADOM: Jugoslavija, kviz francose TV 21.00 ŽIVLJENJE VERDIJA 22.20 DNEVNIK 22.35 RETROSPEKTIVA DO- PugeljL SPLAVLJENO V svojih novelah pisatelj Milan Pugelj najrajši obravnava zgrešeno življenje malomeščanskega in kmečkega, zlasti dolenjskega človeka. Pugleve Splavljene« je za TV dramatiziral Boris (irabnar. delo je bilo posneto konec leta 1969 :n \ začetku 1970. lesni kombinat Novo mesto, Straža, n. sol. o. >. • S’"" - ' ' * ' ' ‘ • RAZPRODAJA POHIŠTVA, KOPALNIŠKE OPREME IN KERAMIČNIH PLOŠČIC V NOVOMEŠKI OSNOVNI ŠOLI GRM OD 13.8. —18.8.1984 VSAK DAN OD 10. D019. URE TELEVIZIJSKI SPORED J 10. VIII. petek 9.30 — 10.00 in 11.40 — 01.00 TFI FTFKtT 04.55 OI LA 84: VATERPOLO JUGOSLAVIJA: XY 9.50 VIDEOSTRANI — OLIMPIJSKE NOVICE 11.55 POROČILA 12.00 OI LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 1 13.35 OI LA 84: BOKS, polfinale 16.30 OI LA 84: VATERPOLO JUGOSLAVIJA: XY, skrajšan posnetek 17.00 OI LA 84: ATLETIKA 19730 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MODROST TELESA, angleška dokumentarna serija 20.55 NE PREZRITE 21.20 LE KAJ SE JE ZGODILO S TETO ALIČE?, ameriški film 11. VIII. sobota 9.30 — 10.00 in 11.30 — 01.01 TFI FTFKST 9.50 VIDEOSTRANI — OLIMPIJSKE NOVICE 11.45 POROČILA 11.05 OI LA 84: OLIMPIJSKI PREGLED 1 13.50 OI LA 84: ATLETIKA, posnetek 16.55 OI LA 84: KOŠARKA (M), posnetek finalne tekme 18.35 OI LA 84: JAHANJE, dresura 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA Kaj vse se lahko zgodi, če mož umre in vdovi ne zapusti prav nič oprijemljivega, zlasti ne pričakovane velike vsote denarja? Vdova začne spravljati s sveta svoje gospodinjske pomočnice, ki imajo precej prihranjenega denarja, in njihova trupla zakopava na vrtu. Za lagodno življenje potrebuje vdova precej denarja, hkrati pa ji ubijanje na starost dela precej veselja. Vse je v redu, dokler se v sosednjo hišo ne vseli ženska z otrokom in psom. Film je črna komedija, v kateri izvrstno igrata ostarela Geraldine Page in njena družabnica Ruth Gordon. 22.50 POROČILA 23.00 OI LA 84: OLIMPIJSKA KRONIKA 2 23.30 OLIMPIJSKI PREGLED 2, neposredni prenos 01.00 OI LA 84: ATLETIKA, neposredni prenos 04.55 OI LA 84: VATERPOLO — JUGOSLAVIJA : XY, prenos 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 OI LA 84: BOKS — finale, neposredni prenos 22.40 POROČILA 22.45 DRŽI SE, madžarski kratki film 23.00 OI LA 84: ROKOMET (M) — finale 00.55 OI LA 84: ATLETIKA — finale, prenos 04.55 ali 05.55 OLIMPIJSKI PREGLED 2 07.30 OI LA 84: NOGOMET — .finale, prenos DRUGI PROGRAM 16.30 Test — 16.45 Ciciban, dober dan — 17.05 Zgodbe o Poluhcu — 17.20 Modrost telesa DRUGI PROGRAM 18.45 Test — 19.00 Znanost — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer na Griču — 20.45 Poročila — 20.50 Krleža v video medijih: Krleža likarstvo — 21.50 Hotel ..Pri umrlem alpinistu” (sovjetski film) Opomba: 03.55-05.45 košarka (M) za 3. mesto, če bo igrala Jugoslavija, ali košarka (M) finale, če bo igrala Jugoslavija, sicer posnetek filana ob 05.55 TV ZAGREB 04.55 OI LA 84: Vaterpolo Jugoslavija': XY — 11.40 Poročila — 11.45 TV koledar — 12.00 Olimpijski pregled 1 — 13.35 OI LA 84: Boks — 16.30 OI LA 84: Vaterpolo Jugoslavija : XY (skrajšan posnetek) — 17.00 OI LA 84: Atletika — 19.30 Dnevnik — 20.00 Derrick (nemška nanizanka) — 21.05 Zabavnoglasbena oddaja —21.50 Dnevnik —22.05 Kultura srca — 23.00 Olimpijska kronika 2 — 23.30 Olimpijski pregled 2 — 18.10 Ženska za putlom (češkoslovaška nadaljevanka) — 18.55 Čudeži narave: Divji konji (kanadska poljudnoznanstvena serija) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Savamala (jugoslovanski film) — 21.45 Zrcalo tedna • TV ZAGREB 01.0001 LA 84: Atletika — 04.55 OI LA 84: Vaterpolo — 11.30 Poročila — 11.35 TV koledar — 11.50 Olimpijski pregled I — 13.25 01 LA 84: Atletika — 16.55 OI LA 84: Košarka (M), finale — 18.35 01 LA 84: Jahanje—19.30 Dnevnik — 20.00 OI LA 84: Boks, lina Ig, Atletika — 22.40 Dnevnik — 23.00 OI LA 84: Rokomet (M), finale tet Andreja Arnola 22.05 OI LA 84: RL1 MIČNA GIMNASTIKA, posnetek DRUGI PROGRAM 9 50 Živ žav — 10.35 Veliko 13. VIII. ponedeljek 9.30 — 10.00 in 13.45 — 22.15 TELETEKST 9.50 VIDEOSTRANI — OLIMPIJSKE novici: 14.00 OI LA 84: JAHANJI 14. VIII. torek 17.45 — 22.35 TELETEKST 18.00 POROČILA 18.05 JEKLENF.C, otroška serija TV-Zagreb 18.25 IZROČILA, glasbena oddaja TV Sarajevo 18.55 PISANI SVET: Zvok tišine — tišina zvoka 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.(X) PARK AVENIJA 79, ame- 15. VIII. sreda 18.05 — 21.55 TELETEKST 18.20 POROČILA 18.25 CICIBAN, DOBER DAN: Naš vrtec je ob meji 18.45 PREKO ATLETSKEGA OCEANA, potopisna reportaža 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME mesto — 11.45 625 — 12.00 Kmetijska Oddaja — 13.00 Otroški spored — 14.30 Turistični vodič — 14.50 Glasbeno popoldne — 16.00 Povsem osebno: Najdan Pašič — 16.45 Planet opic — 14.45 OI LA 84: ZAKLJUČEK OLIMPIJSKIH IC.ER IN MARATON, posnetek 18.45 ZGODBE IZ N E PRIČ A-VE, otroška serija 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 vreme: 20.00 Jordan Plcvneš: ERIGON, predstava Primorskega dramske- riška nadaljevanka Kratka nadaljevanka je nastala po romanu ameriškega pisatelja Harolda Robbinsa, katerega knjige lažjega žanra so tudi pri naših bralcih precej priljubljene. Zgodba romana in serije se odvija v New Yorku tridesetih let, v mestu razkošja in siromaštva, mafije in prostitucije. Nadaljevanka ima tri dele. 21.35 AKTUALNO: Pel usodnih ur Stavka za skrajšanje delovnega časa v Nemčiji še vedno odmeva, in to ne samo v svetu, ampak tudi pri nas. Marsikdo razmišlja, ali bi kazalo o postopnem skrajševanju 20.00 FILM TEDNA: OŽIGOSANA, ameriški film To je pravzaprav melodrama, ki jo povzroči vohunski zaplet tega Hitchcockovega filma. Oba elementa se prepletata in drug drugega omogočata. Junakinja filma je ožigosana zaradi očetove vohunske dejavnosti in svojega preveč sproščenega načina življenja. Za tem zunanjim videzom pa se skriva domovinsko zavedna in čustvena ženska, ki hoče spremeniti svojo podobo in popraviti očetove grehe. Priložnost seji ponudi, ko ji CIA zaupa vohunsko 17.35 Narodna glasba — 18.05 Odlikovanje za hvaležnost (češkoslovaški film) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mesta: Chicago — 20.50 Poročila — 21.00 Izredni komisar (sovjetski film) ga gledališča iz Nove Gorice 22.00 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 19.00 Podium (oddaja za mlade) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Poročila — 21.00 Dinastija (ameriška nadaljevanka) — 21.50 Ponovitev zabavnoglasbene oddaje delovnega tedna razmišljati tudi pri nas. Da bi, denimo, namesto 42 ur na teden delali le 37 ur oz. pet ur manj kot doslej. Zagrebška oddaja prinaša zanimive ugotovitve. 22.20 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Pustolovščina — 18.00 Dnevnik — 18.15 Francija skozi šanson — 18.45 40 let graničar-skih enot JLA — 19.30 Dnevnik — 20.00 Top lista nadrealistov — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Liki revolucije — 21.35 Poročila — 21.40 Jazz na ekranu — 22.15 Knjige in misli nalogo v Latinski Ameriki, kjer naj bi razkrinkala nemško skupino in njene naloge. Zaplet se začne, ko se zaljubi v svojega sodelavca. 21.40 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.55 Dnevnik — 18.15 Camilla, moja sestra (otroška drama) — 18.45 Narodna glasba s festivala Ohrid 84 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mostovi prijateljstva — 21.00 Poročila — 21.10 Ohridsko poletje 84 (oddaja resne glasbe) Četrtek, 9. avgusta — Koman Petek, 10. avgusta — Lovrenc Sobota, 11. avgusta — Klara Nedelja. 12. avgusta — Hilarija Ponedeljek, 13. avgusta — Liljana Torek, 14. avgusta — Anastazija Sreda. 15. avgusta — Marija Četrtek, 16. avgusta — Rok LUNINE MENE 1 L avgusta ob 16.43 sci p BREŽICE: ni kinopredstav. ČRNOMELJ: 9. in 12. 8. Holigkon-ški film Leteča giljotina. 10. in 12. 8. ameriški film Ljudje mačke. 14. 8. ita- lijanski film Nori seks. 15. 8. film Jerr\ in cirkus. DOLENJSKE TOPLICE: 10. in 12. 8. angleški film Meč kralja Arthurja. 15. 8. ameriški film New York 1997 KOSTANJEVICA: II. 8. ameriški film Vroče majice. 12. 8. ameriški film Policija proti gangsterjem. KRŠKO: 9. 8. angleški film Vampirjeve ljubice. 12. 8. ameriški film Atlantic city. 15. 8. nemški film Zlati dečki in sladka deklica. 16. 8. francoski film Kriminalistična brigada. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 9. in 10. 8. ameriški film Smrt v ulici angelov. 11. in 12. 8. nemški film Sest Svedinj v internatu. 14. in 15. 8. angleški film Skrivnostna moč. 15. 8. matineja — italijanski film Jaz in nilski konj. SEVNICA: 10. in 11.8. hongkonški film 36 celic šaolina. 12. 8. ameriški film Razbito ogledalo. 15. in 16. 8. danski film Mornarji v postelji. SLUŽBO DOBI SKUPNOST STANOVALCEV Ži-bertov hrib objavlja prosta dela in naloge KUR.IACA in HIŠNIKA za vzdrževanje objektov in okolice naselja. POGOJI: kvalificiran mizar ali ključavničar, opravljen izpit za kurjača NUDIMO: dvosobno stanovanje. Nastop dela: I. 10. 1984. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesecev. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: NIKO RIHAR, Levstikova L Novo mesto. tanovanja MLADA DRUŽINA z enim otrokom luijame stanovanje \ Novem mestu. Oglasite se na telefon 21-727 int. 278. BREZPLAČNO oddam enosobno skupno stanovanje ženski, ki bi bila pripravljena nuditi manjšo pomoč starejši ženski. Jožefa Skubic, Trška gora 20. Otočec. MLADEMU PARU, ki si gradi lastno hišo ali ima izglede za pridobitev družbenega stanovanj:!, začasno oddani enosobno stanovanje v bližini kaiidijske železniške postaje. Ponudbe s k . at ki m opisom oddajte na upravi Dolenjskega lista pod šifro: STANOVANJE Z VRTOM. OGREVANO SOBO s kopalnico i im Slovencem. Naslov v upravi tista (4547/84). Motorna vozila PRODAM R 12. letnik 1974. prva registracija 1976. l el. (068) 84-205. ZASTAVO 750 SE. letnik 1980. nujno prodam. Robert Vinšek. Kristanova Mii Novo mesto. PRODAM tovorni avto TAM. vlačilec (8 t), z MAN motorjem po zelo ugodni ceni. Marjan Krajnčič, Globoko 39, Globoko, lel. 69-417. PRODAM WV 1200, 6.000 km po generalni, z mnogo rezervnimi deli. tel. (068) 81-528. ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Mirna peč 108. FIAT 750, letnik 1969. registriran, motor generalno obnovljen, nove gume, ugodno prodam za' 3 M ali zamenjam za cement. Tel. (068) 72-908. 126 P, letnik junij 1980, ugodno prodam. Colarič, Jablan 6, Mirna peč. PRODAM P 126, letnik 1980 december, garažiran. Tel. (068)25-760 (popoldne). PRODAM WARTBURG (limuzina), letnik 1975. Anton Kočevar, Lipovec 8, Semič. PO UGODNI CENI PRODAM Kadett, letnik 1976. Krapež, Orehovec 19, Kostanjevica. PRODAM GOLF GL, julij 1981. za 470.000 din. Tel. 25-961. PRODAM VW 1200, letnik 1976. v odličnem stanju. Stane Grojzdek. Mali Podlog 18. Leskovec pri Krškem. PRODAM FIAT 750. letnik karoserije 1979. Zvone Novak, Beli Grič 7. Mokronog. PRODAM ZASTAVO 750 LE. letnik 1981, za 19 M. Tel. (068) 75-548 (popoldan). PRODAM OPEL ASCONA 16. letnik 1976. Franc Kopp, Trnje 7,68250 Brežice. PRODAM R 4. letnik 1978. za primerno eno. Ogled popoldne. Ivanja vas 24, Mirna peč (pri Kolenc). ZASTAVO 750 LE, staro 19 mesecev, prodam, l el. 44-268. PRODAM R 4 GTL, avgust 1982. možno delno na gradbeni kredit. Tel. (068) 24-435. CITROEN GS KLUB. letnik 1975. dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za manjšega. Ogled v četrtek in petek popoldne. Milan Muren, Lobe-tova 8. Novo mesto. PRODAM FICKA, letnik 1976, s tehničnim pregledom do julija 1985, po ugodni ceni. Jože Majcen, Brinje 10. Šentrupert. Ogled popoldne. PRODAM Z 750 S, letnik 1977, registrirano eno leto. Jože Hrovat, Za-lisec pri Žužemberku. PRODAM 126 P v odličnem stanju. Lel. 88-851. PRODAM R 4 po delih. Anton Brajer. Dol. Karteljevo 16. NUJNO PRODAM 126 P. letnik 1982 za 19,5 M. Tel. 22-815. PRODAM JAVO 350 ccm. Zdravko Bojane, Uršna sela 82. PRODAM ZASTAVO 750 LE, le-' tnik 1982. Jože Rjfelj. Golušnik 2. Novo mesto. PRODAM LIČKA, letnik 1979. moped Tomos, dve traktorski gumi 11-28. Tone Stariha. Osojnik 5. Semič. PRODAM R 4 TLS,. letnik 1978. Marija Reberšek, Uršna sela<41. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA:občinskeJ44. UGODNO PRODAM žensko dolgo belo poročno obleko s klobukom. Tel. 23-764 od 16. ure dalje. TRI LE I A STAREGA. 90 kg težkega ovna solčavsko-romanovske pasme zamenjam za podobnega. Jože Gorišek, Mali Videm -II, 68212 Velika l.oka. lel. 44-206 dopoldan. PRODAM traktorske gume (nove) 12. 4. I 1—28 in male 750 x 16. Jože Berkopec. Zemelj PRODAM kra\t>, staro šest let. n teletom. Naslov v up ra si lista (4546/84). PRODAM 96-basno harmoniko Melodija. Marjan 1 ink. Dolenjske Toplice 89. „ Za 5.000 ilin prodam dolgo beli) poročno obleko. Tel. 23-390. PRODAM diatonično harmoniko ( is. Tis. II. izdelava Kupš. Podlogar, Ul. C ankarjeve brigade 27. Trebnje. (»UME 185 \ 70 \ 13. nove, prodam. Tel. (068) 25-251. PRODAM spalnico in omarice za kuhinjo. Plantan, Ragovska 8. Novo mesto. tel. 25-251. SPALNICO, lepo. ohranjeno, ročna izdelava (Gazvoda), prodam, l el. (068) 85-107 (popoldan). PRODAM leto in pol starega junca. Leon Prpar, (iolobinjek I. Ogled v soboto in nedeljo. PRODAM 200 m kabla PPR 3 \ 2.5 mm. Žurga Karel, Slakova 1. Bršljin. Novo mesto. PRODAM brejo kravl). Anton Kočevar, Lipovec 8. Semič. PRODANI pet lel staro kravo, pel mesecev brejo. Smoicnja vas 50. PRODAM cisterno 0 500 I). Marko Badovinac, tel. 22-349. NOVO diatonično harmoniko C-l -B-Es (Melodija) prodam po stari ceni. Tel. (061) 814-188. PRODAM OSTREŠJE za manjšo hišo. Uršič. Prešernova II. Krško, tel. 71-664. BOXERJE, mladiče, z rodovnikom, oče prvak Jugoslavije, prodani. J el. (068) 61-040 (od. 7. do 15. ure ob delavnikih). KUPIM mizarski debeliIni stroj. Stanko Pirnat, Armeško 12, 68280 Bresta nica. KUPIM frizersko havbo. Marija Erpe, Uršna sela 142. ■■■»•■■■■■■■■••■•••■•■•■••■■■■■■•■■■•■■■■p« :: a •m M . ■ • ■ ■ _ ■■ ■■ u Kmetijski stroji jj —■■■■■■■■——wwwi»—■■■■—■■■■» PRODAM I RAKJOR EERGUSON 63 KM, gume za Ecrguson 11.2/10-28 I P in šrotar kladivar. Pleskovič, Gomila 4, Šentjernej. TRAKTORSKI obračalnik Panonija prodam. Rabljen je dve sezoni. Ivan Hočevar, 68212 Velika Loka 1$. PRODAM samonakladalnov prikolico sip 17 kub. Lovrenc Štepec. —eliki Gaber 7, 68213 Vel. Gaber. KOSILNICO za TV 730 s kar-danom prodani po ugodni ceni. Zvone Papež. I Lastovica 6, Mokronog. PRODAM TRAK JOR ZETOR 47 — 18, letnik 1975, dobro ohranjen, s kabino, 2000 ur. Nande Abram, Mrzla planina 20. Zabukovje, Sevnica. TRAK TOR PORŠE s kosilnico (14 KM) prodam. Jože Hudoklin, Gor. Vrhpolje 45. PRODAM TRAKTOR Deutz 30 KM s koso. Gregorič, Groblje 2, Šentjernej. PRODAM motor za traktor Tcr-guson (35 KM, 4 valjni). nevozen. Cena po dogovoru. Jel. (068) 55-386. PRODAM ali zamenjam traktor Zetor 5011 z originalno kabino za Zetor 251 I ali l erguson 35 ali 39 KS. E rune Hočevar, Vavpča vas 4, 6821 I Dobrnič. UGODNO PRODAM traktor Zetor 4911. letnik 1980. Alojz Salmič. Šmarješke Jiipliee, Družinska vas 36. S 1. septembrom iščem v Novem mestu varstvo za enoletnega otroka. Jel. 21-728 int. 278. IZGUBILA sem masivno ovratno verižico. Poštenemu najditelju nudim nagrado. Stcrnad, Jerebova 3, Novo mesto. ZA VARSTVO OTROKA potrebujemo pomoč pri nas doma. Hrana, stanovanje, 7.000 din. ŠJ'ROMMER, Kržiščc 16. Raka, tel. 75-677. V VARSTVO vzamem otroke. Ljudmila Novak-Klančar, Hladnikova 1. Novo mesto. V VARSTVO sprejmem otroka. Bojane, Semiška I, Črnomelj. IŠČEM UPOKOJENCA, ki ima veselje do konj. da bi jih oskrboval. Stanovanje preskrbljeno. Alkoholiki izključeni. Jože Antončič, Prapreče 1, Šentjernej. KUPIM MARIJA POVSE, Brezovica 9, opozarjam svojega moža Iranca stvari, ki so v moji lasti, pri miru. GABRIJEL ŽELEZNIK, Heroja Maroka 6, Sevnica, preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel zoper Stefana .lunteza in Jožeta Bizjaka iz Sevnice. IRANU TOMAŽIČ in ANICA iz Cioriške vasi 2 pri Škocjanu opozarjava zeta VINKA JUREČIČA iz Goriške vasi 2, naj preneha z lažnimi govoricami, ki jih širi o nama, in naj si ne lasti letnih pridelkov, ki niso trud njegovega dela. ANION SEVER, Ncstoplja vas 4, Semič, prepovedujem vožnjo po vseh mojih parcelah. ZAHVALA IURK MIHAELA iz Gotne vasi 6 sc iskreno zahvaljuje zdravnici internega oddelka novomeške bolnice dr. Miri Semen za uspešno zdravljenje. V S I* O IVI I N 6. avgusta sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil mož, oče in stari oče FRANC STRLE i/ Ostre a pri Kostanjevici hala vsem, ki se ga spominjate. Njegovi domači PRODAM HIŠO v gradnji in nekaj zemlje v Šlritu. Hiša je zgrajena do tretje laze. Informacije pri Leopoldu Vidmarju, Gumberk 4, Otočec, samo popoldan. GARAŽO (17 m2) v bloku prodam zaradi selitve. Tel. 24-326 od 19. do 20. ure. PRODAM gradbeno parcelo za vikend v Srednjem Grčevju. Tel. 85-752 Dušan. PRODAM GRADBENO PARCELO 3 km od Novega mesta (800 m’) z gradnji) do prve plošče. 1 el. 23-349od 13. do 15. ure. PRODAM KMETIJO na Bizeljskem v velikosti 6 ha, od tega 50 arov vinograda z možnostjo razširitve, hiša in gospodarsko poslopje, voda in elektrika v hiši. Lepti sončna lega ob asfaltni cesti. Jože Kunej, Trebče 4. Bistrica ob Sotli. PRODAM TRAVNIK v Dol. Straži pod gostilno ..Paradiž” in prašiča, težkega 150 kg. Dol. Straža 75. PRODAM VINOGRAD s sadnim vrtom, na sončni legi. zidanico in gradbeno številko. Matilda Sabanc, Miuolieu 13. Mirita. RAZNO DAM V NAJEM HISO s sadovnjakom in vrtom na Dolgi Raki. Lel. (063) 853-667 od 20. do 21. ure. ZAII V A L A V 56. letu je prenehalo biti srce TONETU KRAŠOVCU upokojenemu ključavničarju Pionirja v Novem mestu Najlepša hvala vsem. ki ste ga v njegovih težkih trenutkih razumeli in mu kakorkoli pomagali, govorniku za poslovilne besede v imenu kolektiva Pionir, kakor tudi pokojnikovim sodelavcem, ki so’njegovo žaro š posmrtnimi ostanki položili v prerani grob. Posebno se zahvaljujemo Lojzetu Savornu /a lepi govor. Vsem prisrčna hvala za izrečeno sožalje. V tihi žalosti: vsi njegovi V SPOMIN Danes mineva leto dni, kar je tragično preminil naš član JOŽE ŠTRUCELJ Prizadevnega kulturnega delavca in priljubljenega krajana, kije ogromno naredil za vsestranski napredek našega kraja, se spominjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo. , KUD NIKO ZUPANIČ GRIBLJE m I Mi .sreča je pri nas minila. Kati si božal hčerkici svoji. ko iebe. dragi ali. zemlja je pokrila. omahnili sla za vedno roki tvoji. I 'se bolj osamljene naše so poti. odkar e temnem grobu počivaš, ljubi ati. ti. Nikoli te ne bomo pozabili, na grob tvoj bomo rožice nosili. Z A II V A L A V 31. letu starosti nas je po kratki, a lutdi bolezni zapustil naš dragi mož, oče. sin. brat. zet in svak JOŽE ADLESIC z Radoviče pri Metliki Zahvaljujemo se vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem. ki so nam kakorkoli izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Sc posebna zahvala njegovemu delovnemu kolektivu K IT KZ Metlika, sodelavcem I OZD Vinska klel. ŽŠAM Črnomelj —Metlika. C i D Radoviča inSlamna vas. TOZD- za ptt promet Novo mesto, kolektiv u pošte Metlika, vsem govornikom za izrečene besede pred domačo hišo in pred odprtim grobom, godbi iz Metlike ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, hčerkici Mojcain Matejka, mama, sestre l ončka in Marija /.družinama, Ivanka, tast, tašča, Marija z Jožetom in ostalo sorodstvo , Z A 11 V A L A V 80. letu nas je zapustil NIKOLA ADLEŠIČ zidar v pokoju iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom Kokuto-vim za pomoč. ZD Črnomelj za venec in zdravljenje. Splošni bol-nici — internemu oddelku Novo mesto. ZZB za govor pri odprtem 'grobu. DO Beti. Novolesu ter vsem, ki so pokojniku darovali vence in cvetje ter ga tako številno spremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Stanka in ostali Z A 11 V A L A V 82. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta IVANA ZUPANČIČ roj. Golobič iz Vavpče vasi pri Semiču Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje. Posebna zahvala za poslovilni govor pred domačo hišo in pri odprtem grobu tov. Anici Lah ter Nedi Lah in kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Pomlad na vri bo tvoj prišla in sedla bo na rožna tla, čakala bo. da prideš ti, in jokala, ker tebe. .lože. ni. ZAHVALA V 28. letu nas je tragično zapustil mož, ati, sin, brat in stric JOŽE MIRTIČ s Sel pri Zajčjem vrhu Ob boleči izgubi našega atka in sina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, vence in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi za denarno pomoč ter dekanu za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoči: žena Tatjana, hči Martina, mama, sestre Jožica, Anica, Francka z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Zahvala ob boleči izgubi ljubljenega moža in očeta MARTINA KLINARJA iz Črnomlja Prisrčna hvala družinama Mirtič in Jožeta Ovnička iz Črnomlja za pomoč v najhujših urah. Hvala prijateljem in znancem, Sašovim prijateljem in sodelavcem Belta, kolektivu kadrovskega oddelka IM V Novo mesto. Zvezi borcev Črnomelj za lepo organizirano zadnje slovo, Planinskemu društvu Črnomelj za izkazano čast in poslovilni govor, darovalcem cvetja in vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Žena lončka, sin Sašo in ostali sorodniki ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega JANEZA 1 JAKŠETA z Ruperč vrha se najtopleje zahvaljujemo vsem. ki so nam stali v najtežjih trenutkih ob strani, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje na prerani grob. Najlepša hvala tudi pevskima zboroma „Dušan Jereb” in ..Ruperč vrh za zapete pesmi, govornikom za sočutne besede terduhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marjani s sinovoma Mitjo in Sašom ter ostali sorodniki zahvala V 58. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož in oče RUDOLF NOVAK Vrtna ulica 5, Črnomelj Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in delovnim organizacijah, ki ste na#v težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo tov. F.nici Skof, tov. Jermanu, govornikoma za .poslovilne besede, DO GOK, OO ZZB in vsem, ki ste pokojnemu podarili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angelca, sinova Marjan in Bojan z ženo ter ostalo sorodstvo Komisija za delovna razmerja „Labod” tozd „Libna” Krško dodatno razpisuje 2 kadrovski štipendiji za poklic konfekcijski tehnik V. stopnja Vsi kandidati naj vloge s pismenimi dokazili naslovijo na naslov „Labod" tozd „Libna" Krško, Cesta 4. julija 28, v roku 8 dni od objave. 530/32-84 Delavci Osnovne šol dr. Antona Debel v Loškem potoku nujno iščemo manjše stanovanje na območju občine Ribnica (Loški potok, Sodražica, Ribnica) za delavko, ki prične z delom 1. septembra. Vse pri-sprele ponudbe sprejema uprava šole 8 dni po objavi oglasa. 531/32-84 Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto Kidričev trg 3 Ponovno razpisuje Kadrovske štipendije za šolsko leto 1984/85. 4 štipendije za učence Srednje pedagoške šole — naravoslovna matematična usmeritev (3. in 4. letnik) za študij na PA— (I. letnik študija): 8 štipendij za razredni pouk 1 štipendijo za smer angleščina-slovenščina 1 štipendijo za smer tehnična vzgoja — likovni pouk. Kandidati morajo k prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 8,40 priložiti še: — pisno vlogo s kratkim življenjepisom — overovljene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (letno spričevalo za šolsko leto 1983/84, spričevalo o opravljenem zaključnem izpitu) — potrdilo o vpisu — lastnoročno napisano izjavo kandidata, da še ne prejema kadrovske štipendije. Prednost bodo imeli kandidati iz dolenjske regije ter kandidati z boljšim učnim uspehom.. Vloge prejema Občinska izobraževalna skupnost, Novo mesto, Kidričev trg 3, do 22. avgusta 1984. 538/32-84 i ^~\ Ljubečna Celje hlevit tlak za hleve (063) 33—421, 31—866 Dom starejših občanov Novo mesto, Šmihel 1 Razširjeni svet Doma starejših občanov Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Individualnega poslovodnega organa Mandat traja štiri leta. Za individualni poslovodni organ je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v.511. členu Zakon o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo — da ima pet let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog s posebno odgovornostjo , dosedanja samostojnost in uspešnost opravljanja del in nalog, — da izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike — da je družbeno in politično neoporečen. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Dom starejših občanov, 68000 Novo mesto, Šmihel 1 (z oznako: „Za razpisno komisijo”). Kandidate bomo obvestili o izidu v 10 dneh po sprejemu sklepa sveta doma. avtomobili Z4IT4I/4 VPLAČANI DO 31.8.84 PO ZAJAMČENIH CENAH • KRAJŠI DOBAVNI ROKI INFORMACIJE IN VPLAČILA: LJUBLJANA LJUBLJANA, TOZD ZASTAVA, Celovška 150, telefon (061) 557-351 KRANJ, TOZD ZASTAVA, JNA 10, telefon (064) 21-553 KRŠKO, TOZD ZASTAVA, Cesta Krških žrtev 53, telefon (068) 71-218 CELJE, TOZD AVTOMOTOR, Miklošičeva 5, telefon (063) 24-211 MARIBOR, TOZD AVTOMOTOR, Grajska 7, telefon (062) 22-654 RAVNE, TOZD AVTOMOTOR, Dobja vas, telefon (062) 861-351 SLOVENJ GRADEC, TOZD AVTOMOTOR, Glavni trg 51, telefon (062) 841-461 TRBOVLJE, TOZD AVTOMOTOR, Savinjska 36, telefon (061) 821-081 KOPER, TOZD SERVIS KOPER, Istrska 55, telefon (066) 34-621 NOVA GORICA, TOZD SERVIS KOPER, Vojkova 49, telefon (065) 22-112 St. 32 (1826) 9. avgusta 1984 DOLENJSKI LIST 19 ANTON Deseti kongres slovenskih gasilcev v Mariboru to poletje je šel mimo javnosti dokaj neopaženo. Sevnifan Anton Koren je bil na njem izvoljen za podpredsednika (msilske zveze Slovenije. l’o poklicni usmeritvi diplomirani psiholog je že otl mladih nog naj trdneje vpet v gasilsko organizacijo. Kalil se je ob znanem gasilskem gromovniku Jožetu Smodeju, od katerega je pred desetletji prevzel krmilo ševni.škili gasilcev. Tukajšnji gasilci so že dolgo primer izvirnega delovanja te strumne organizacije. Ce kje. vlada i' tem društvu pravo družabno življenje. M lahko dandanes poleg ostale operutive držati skupaj .številne kulturne skupine. Prav to. sicer žal tudi z izmenljivo srečo, uspeva bolj kot drugim' ravno gasilcem. Koren kot predsednik je vpeljal, da občni zbori niso vsakoleten suhoparen pregled in branje dolgih poročil. Kulturne skupine se tudi takrat predstavijo s svojimi nastopi, prikaze pa popestrujejo filmi, slike in razstave. Ko je bi! Tone Koren na čelu kulturne skupnosti, je bila osre-■ dnja dvorana gasilskega doma deležna temeljite predelave. Za marsikoga kar bogoskrunski poseg v staro zidovje je dal kraju za majhen denar zadovoljivo (Korano. Zadnja letu je Koren na čelu nove nehvaležne naloge.. Predseduje glavnemu odboru za izgradnjo plavalnega bazenu. Verjetno Sevničani prednjačijo po tej ideji v P osa vju (že pok ojni inž. Stanko Hloudek je prihajal v mesto zaradi lega vprašanja), a do te pridobitve vseeno prihajajo med zadnjimi. Iltti ob pričakovanju, da bi v bazenu tam za Kopitarno zaplavali čimprej v tem poletju, se je Koren med drugimi postavil v bran s treznim realizmom, da sedaj lik pred dovršilvijo vendarle pustijo času čas in dopustijo gradbincem, da mirno opravijo vsa potrebna dela. da vseh skupaj zaradi morebitnih pomanjkljivosti ne bi bolela glava. Zakaj res ne. gre. da bi se na istem mestu dobesedno križale poli kopalcev, buldožerjev in zidarjev. Takih in podobnih nalog se loteva Koren z umirjenostjo, voljan je prisluhnili vedno tudi drugim mnenjem. Takšen pristop terja tudi delo v posavski skupnosti za zaposlovanje, katere vodja je. Številni podatki, zbrani v tej službi, vendo znova kažejo na isto: kadrovske primanjkljaje na vsej črti. stotine štipendistov, ki so sicer deležni družbene podpore za študij, pa še vse preredko iščejo poklicne smeri, ki bi bile v prid hitrejšemu razvoju teh krajev. Oh vsem lem je za Korena le malo časa za mir med trtami na Jablanci, in kot dostikrat priznava sam. celo za njegove gasilce. Prav v pripravah na zadnji kongres je. kjer je bilo to le mogoče, opozarja! na tlelo z najmlajšimi, prav do otroškega vrtca. A. ŽI.I.I.ZMK Kal za ljudi in živali Na Hrastu pri Vinici je še eden redkih, a gotovo največji vaški kal v Beli krajini HRAST PRI VINICI—Sc prod Idi je b:lo po belokranjskih vaseh%vcliko vaških kalov. v katere so gonili napajat živino. sedaj pa st) se v glavnem izsušili. Ciotovo se nikjer ne morejo pohvaliti s takšnim, kot ga imajo na 11rastu pri Vinici, ki mu domačini pravijo kar je/ero. Kako velik je, vaščani SO/JIJi; S KALOM — Marija Panjan si ne more predstavljati življenja na Hrastu hrez jezera, kakor • pravi velikemu vaškemu kalu. niso vedeli natančno povedati, Marija Panjan, kije najbli/ja soseda kala. pa je pojasnila, da doseže kal tudi 2,5 metra globine. ..Spominjam se, da smo tudi na drugi strani vasi imeli kal. tako da je pol vasi napajalo živino tam.jvol pa tukaj a se je tisti že izsušil,**' pove Panja nova. Okrog 100 glav živine si je vsako jutro in vsak večer tešilo žejo v vaškem jezeru, danes pa le še živina ene kmetije. Seveda so se v kalu tudi kopali, sedaj se yozijo po njem s čolni, ženske s Hrasta in iz bližnje Perudine pa so še pred desetimi leti v njem prale perilo. NA GLAVNEM TRGU TOKRAT SLAVČEK NOVO MI-STO — 1’rircditve. ki ob polkih /večer potekajo na novomeškem (ilavncin trgu, so izbrane tako. da bo ustreženo različnim okusom obiskovalcev. Na svoj račun so že prišli ljubitelji ubranega petja, gledališča, lolklore in še česa. jutri ob 21. uri pa bo /a liste, ki radi prisluhnejo narodnozabavnim vižam, igral ansambel Slavček. Letalski Otok 26. avgusta velika proslava z letalskim mitingom na Otoku OTOK — Občinska skupščina Metlika in Zveza letalskih organizacij Slovenije pripravljata v nedeljo, 26. avgusta, v počastitev 40-letnice partizanskih letališč in spuščališč v Sloveniji, 40-lctnici partizanskega letalstva in 40-letniči prekomorskih brigad na partizanskem letališču na Otoku veliko proslavo in letalski miting. Proslava bo združena še s tradicionalnim srečanjem borcCv, aktivistov in prijateljev Bele krajine. Slavnostni govornik bo Viktor Avbelj, pripravili pa so tudi bogat in pester program. Tako bodo ob 9. uri prikazali delovanje specialnega gasilskega vozila kV 2, ob 10.30 bo koncert vojaške godbe iz Ljubljane, ob II. uri se bo začela proslava s slavnostnim govorom in kulturnim sporedom, ob 12. uri pa bo letalski miting, n;i katerem bodo sodelovali športni letalci in padalci, vojaško letalstvo z letali Cialeb 4, Orel, akrobatsko skupino, nadzvočnimi letali, helikopterji, hclo-kopter RSNZ pa bo prikazal reševanje. Po končanem mitingu bodo krstili prvo jadralno letalo aerokluba Bela krajina, sledilo pa bo tovariško srečanje. Še to: ob tej priložnosti bodo možni tudi panoramski poleti nad Belo krajino s turističnimi letali. Utonil je v bazenu peskokopa Neprevidnost je 22-letnega Jožeta Majerja stala življenje — V nedeljo podoben primer pri avtokampu na Otočcu — Pogum reševalcev___________________________ POLJANK, OTOČEC — Sobotno in nedeljsko lepo vreme s .temperaturo. ki se je dvignila kar preko JO Celzija, je prineslo dvoje tragičnih dogodkov. V želji, da se osvežijo v hladni vodi. nekateri pozabijo na previdnost. kot se je to pripetilo v soboto v bazenu opuščenega peskokopa v Poljanah pri Žužemberku, kjer je utonil 22-letni Jože Majer iz Dolnjega Križa 4. nato pa še v nedeljo na Otočcu, kose je utapljal nizozemski državljan Kdvvin \Vill. za katerega življenje se zdravniki še zmeraj bore. .lože Majer se je \ soboto s prijateljem odprav il do SO krat 50 metrov velikega bazena opuščenega peskokopa na kopanje. Ker prijatelj ni bil vešč plavanja in je nav zlie Majerjev emu nagovarjanju ostal v nizki vodi. se je la odločil, da bo sam zaplaval v globljo .KOLEDNIK’ V PRODAJI Ml I LIK A — Prve količine Kolednika, vina pozne trgatve laškega rizlinga metliške Vinske kleli, so te dni v prodaji. V Vinski’ kleti so proizvedli okoli 10.000 buteljk tega vina. prve pozne trgatve v posavskem vinogradniškem rajonu sploh, vendar bo letos v prodaji le kakih 3.000 steklenic, ostalo pa drugo in Še naslednje leto. Cena buteljke tega izjemnega vina je 4X 1,60 dinarjev. Nov »graščak’ Dalmatinec odprl gostišče na sevniškem gradu „Voda je bila zelo čista in sveža. Imele smo tudi pcrilne kamne, ki pa že stojijo na suhem,” se spominja Marija. Ne spominja pa se Panjanov a. da bi bile kdaj v kalu ribe. dokler jih niso pred nekaj leti vložili ribiči. ..Pravijo, da so krapi in ščuke. Prav vožnje s čolni in ribe pa so odgnale race, ki pridejo le še spomladi valit, potem pa se umaknejo v Kolpo. Tudi žabje spomladi veliko, a niso užitne.” Panjano-va ne ve, da bi se v kalu kdaj zgodila nesreča, čeprav se vaška olročad pozimi drsa po njem. B. M. Po gorah Liechtensteina Priznanje za sevniške planince — Prihodnjič pri nas SLIVNICA — Veliko vojvodstvo je sicer komajda za večjo piko na običajnem zemljev idu, vendar si je treba vseeno dodobra nagristi kolena, če ga hočeš prehoditi. Prav to bosta storili sev niški planinki I lelcna čiradišar in Vojka Zupančič ob spremstvu Toneta Seška, l am bo namrtč evropsko srečanje mladihskih planinskih odsekov. V Sloveniji je pri Planinski zvezi izbor padel na Scv-ničanc v priznanje za dosedanje uspešno delo. Iz domovine bodo odpotovali z vlakom v pedeljo. Pohodniki naj bi gorato kneževino obhodili po dolgem in počez. Slednje ne bo lahko, bojda jih čaka na dan najmanj šest ur pohodov. Prihodnje leto bo gostitelj mladih planincev iz vse Evrope naša osrednja Planinska zveza. Nastanili jih bodo na Vršiču. A. /.. vodo. Kakih šest metrov od obale pa je nenadoma izginil pod vodo. Prijatelj, ki je to opazil, je nemudoma stekel do regionalne ceste in lam ustavil Brank;! Cepurana iz Kanižarice, ki se je mimo peljal z av tomobilom. Taje brez pomisleka skočil v vodo in Majerja potegnil na suho. vendar je bila pomoč že prepozna. Le dan kasneje je do podobnega primeril prišlo mi Otočcu. Okoli Ib. im* ‘.t* n* ni/n/omvki dr/.ivlian Ldvvin \Vill. ki se je med potjo do morja z družino za nekaj urustav il v av tokani-pu mi Otočcu, odpravil na kopanje, S 14-letno hčerko Mo no sta iskala osvežitve v Krki in jo sklenila preplavati. Med plavanjem na drugo stran pit je \Vill omagal. Na srečo je to opazila sestra in pričela klicati druge na pomoč. 35-letni Italijan Valerio Pompini in 48-letni Ivan Štravs iz Dola pri I L astniku sta nemudoma skočili! v Krko in pričela reševati. Po kakih desetih minutah sta nizozemskega državljana potegnila iz vode. nakar so gii nemudoma’ prepeljali v novomeško bolnišnico. V času. ko to poročamo, se zdravniki i*.* bore za njegovo živ I jen je. B. B. Po nesreči še pretep Nevsakdanji dogodek v Črmošnjicah, v katerem jo je skupil Ivan Šobar iz Novega mesta CRMOSNJ1CE — Nenavaden in nevsakdanji dogodek seje pripetil prejšnji teden na cesti med Črmošnjicami in Črnomljem. Povsem nedolžno oplazenje dveh avtomobilov je bilo namreč vzrok pravemu pretepu, kot jih lahko vidimo le na filmskih platnih. Vsa stvar pa je potekala takole: SLVNICA — Dokler je bilo na tukajšnjem mogočnem gradu gostišče z dobro kuhinjo..sc je tu ustavil marsikateri popotnik. Za nameček si je lahko ogledal freske v edinstveni Lutrovski kleti, po novem so lepe še v gra jskem stolpu. Predv sem pa je poleti za debelimi grajskimi zidinami prijeten hlad. Kljub temu je bilo to gostišče vrsto let zaprto. Kulturna skupnost pa je letos sklenila pogodbo z Dušanom Brno, Dalmatincem z otoka Raba. Tega bi marsikdo lahko zamenjal za naše gore list, saj se je ob službovanju v Sloveniji prav lepo priučil našega jezika. Nazadnje je delal kol skladiščnik v ljubljanskem Slonu. Prva gostinka je Novomeščan Ivan Šobar seje 29. julija odpeljal z osebnim avtom izpred gostilne v Črmošnjicah proti Črno-. mlju. V ostrem ovinku v Črmošnjicah je prišlo do oplazenja z vozilom, ki ga je nasproti pripeljal Marjan Jakofčič Dušan Brna — »Ljudje imajo radi morske ribe, le ponuditi jim jih /na malo gostincev.” ..Slovenci med dopustovanjem na morju prav radi sprašujejo /a našimi ribami. Draginja, predvsem drag bencin, Ivo verjetno pripomogla, da jih bo moglo na morje vso manj. Zakaj ne bi rib in specialitet z njimi pjipcljali šeni?" pravi Brna in razlaga, kako bo iz Zagreba dobival sveže kalamare, skuše, šarge in druge slane ribe. da o pravem kraškem pršutu ne govorimo. Pravi, da se bo na začetku držal ponudbe domačih vin. saj visoki prevozni stroški lahko ..uničijo” tudi dobrega gostinca. C ez čas. ko se bo vse skupaj uteklo, pa ne reče. da ne bi pripeljal še česa z obale. A. Ž. * . LKA lSc 1 rederir Raiagu. Michigan, »835 Baraga na kartici V ZDA so izdali Baragovo spominsko poštno kartico V ZDA so natisnili večbarvno poštno karto, ki je posvečena naše m o rojaku Frideriku Irene ju Baragi (1797 — 1868). doma iz Male vasi pri Dobrniču. Na karti je narisan prizor, kako se Baraga pelje v kanuju skupaj z indijanskim spremljevalcem preko jezera. Gre torej za prizor, značilen za Baragovo delovanje v Ameriki, ko je kot misijonar, prosvetitejj in humanist širil omiko in vero med severnoameriškimi Indijanci in potoval do njih preko jezer poleti, pozimi pa s krpljami in pasjimi vpregami. Že takrat je opozarjal na pravico malih narodov in ljudstev do svoje kulture in jezika, saj je napisal slovnico in slovar indijanskega jezika, ki so ga govorili ob Velikem jezeru. Na dnu karte je napis: ..Frederic Baraga, Michigan, 1835”. Po tem sodeč, so karto izdali v počastitev 150-letnice Baragovega prihoda k Velikemu jezeru in med Cipvejce, ki bo prihodnje leto. Zanimivo je. da je izdaja kartice spodbudila k izjavi Ameriško združenje za ločitev cerkve od države, ki je videlo v tem dejanju „ver4.i namen” in n vpletanje države v ma d na rod ne zadeve rimskokatoliške cerkve”, škofa Barago pa so označili kot ..obrobno figuro v zgodovini dežele”. LJKOF VIGREDI MFTL1KA — Društvo vinogradnikov Bele krajine in pripravljalni odbor letošnje vinske vigredi vabita vse Belokranjce, ki so sodelovali pri pripravi vinske vigredi. 18. avgusta ob 18 uri na Vinomer. kjer bo veseli zaključek uspešne prireditve. MAČJA NOC V GRADCU iz Brezovice pri Črnomlju. Ob pogledu na s\oja vozila je voznikoma zavrela kri. prišlo je do spora, med katerim je Jakofčičev sopotnik Marjan Šteingel \/ Črnomlja Šobra nekajkrat udaril s pestjo. Potem so se vsi odpeljali nazaj do gostilne v Črmošnjicah. kjer pa je ponov no prišlo do prepira in pretepa. Šteingel je namreč izvlekel izvijač in z njim Šobra laže poškodoval, za. nama če k pa je drugi Jakofčičev sopotnik, mladoletni D. P., pograbil dvigalko in z njo pričel tolči po Sobarjeve m vozilu. Razbil je zadnjo in stransko šipo. zvil nekaj pločevine, tako da je Šobar oškodovan kar za 40 tisočakov. Zoper Jakofčiča, Šteingla in D. P. bo seveda- podana kazenska ovadba javnemu tožilcu. OB KRKI PROSTOR, v TOPLICAH GNEČA NOVO MESTO — Zaradi obvestil v javnosti, da je Krka letos hudo onesnažena in ker Novomeščanc o tem prepričuje tudi smrad iz čistilne naprave, je na sicer lepem in prejšnja leta zelo obiskanem travnrku pri gradu Otočec letos malo kopalcev. Ljudje si ne upajo več v Krko, le najpogumnejši si kopanje v domači reki še privoščijo. Je pa zato toliko več navala v obeh toplicah. Zadnjo nedeljo je bilo v bazenih toliko ljudi, da o kakšnem plavanju ni bilo govora. Kdor je to poizkušal, se je že po dveh, treh zamahih zadel v soseda. GASILSKO DRUŠTVO MAHAROVEC vabi v nedeljo, 12. avgusta 1984, ob 15. uri na slovesno otvoritev novega gasilskega doma in praznovanje 70-letni-ce društva. Po slovesnosti bo velika vrtna veselica. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. 543/32-81 Je Mirna gora za Belokranjce dlje ko zadruge? V knjigi letos le 500 podpisov — Obnovo doma načrtujejo črnomaljski planinci CRNOMLL.) — Letos aprila obnovljeno črnomaljsko Planinsko društvo šteje okrog 70 članov. Predsednik društva Janez Dragoš pravi, da posebne zavzetosti za hojo v planine torej ni, so pa zato maloštevilni -člani toliko bolj delavni. A Dragoš ni toliko v skrbeh za člane, saj bodo začeli ustanavljati mladinske sekcije po osnovnih šolah v vsej občini (sedaj deluje le v Črnomlju) in podmladka bo gotovo .kmalu dovol j. Bolj ga skrbi to. da ima društvo v lasti tri objekte, ki so zanj velika o breme* nilcv. Stavbo v Črmošnjicah infa sicer v najemu gostilničar, tudi bife Rog v Črnomlju je bil pred leti Janez Dragoš: »Del obnovitvenih del doma na Mirni gori bomo morali opraviti še letos, seveda pa računamo tudi na udarništvo planincev.” obnovljen in je v dobrem stanju, problematičen pa je planinski dom na Mirni gori. Tako dom kot okolico bo potrebno temeljito urediti. Zato so v društvu že ustanovili komisiji za pripravo sanacijskega načrta in popis del. Popraviti bodo morali škarpo, okna, vrata, sanitarije, klet, skladišča, saj vrsto let v dom tako rekoč nihče ni vlagal. „Po predračunu bi potrebovali 2,3 milijona dinarjev , načrtujemo pa, da bomo imeli konec letošnjega leta le 190 tisoč dinarjev lastnih sredstev. Zato računamo tudi na kredit občinskega sklada skupnih rezerv ter pomoč delovnih organizacij, ki naj bi zbrale 1,1 milijona dinarjev.” Dom je slabo obiskan. V treh mesecih se je letos v knjigo vpisalo 500 obiskovalcev, čeprav oskrbnik trdi, da jih je bilo znatno več. ,,’Lo pa je še vedno premalo obiskovalcev. Zlasti so redki Belokranjci, zato je ena glavnih nalog našega obnovljenega društva, da spodbujamo planinarjenje,” pravi Dragoš. Nekaj so za to že naredili: na novo so markirali tri ure hoda dolgo pot iz Črnomlja na Mirno goro, skupaj z. metliškimi planinci pa bodo pripravili belokranjsko planinsko pol. B. M. GRADAC — ..Gradaški mački”, najštevilnejše društvo v tem belokranjskem kraju, pi irejajo v soboto. 11. avgusta, ob 16. uri v grajskem parku ..mačjo noč”. Za ples bo igral ansambel Slavček, mački pa bodo med drugim pripravili tudi nagradno kegljanje za jagenjčka. Izkupiček te prireditve bodo namenili za gradnjo večnamenskega gasilskega doma v Gradcu. J ZADNJA BRIGADIRSKA IZMENA — V soboto seje končala druga izmena M DA „Bela krajina 84”. 120 brigadirjev iz Ilirske Bistrice, Cerknice, Škofje Loke in Vrhnike je dokončalo delo, ki ga je pred njimi začela prva izmena pri gradnji vodovoda v KS Dobravicc, ter začelo graditi 1.800 m vodovoda od Brašljevice do Drašičev. Zadnjo izmeno na letošnji akciji sestavljata brigadi iz Brežic in Mozirja ter pionirska brigada iz revirjev, ki je najštevilnejša.