Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala celoletno vjugo-slavljl 80 Din, za Inozemstvo lOO D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. petll-vrsta mali oglasi po 130 In 2 D, večji ogla et nad 43 mm vlklne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urednllkem dela vrstica po 10 Din □ Pri več)em □ naročilu popust
Izide ob 4 ilulrtj
rožen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici it. 6/Ш Rokopisi se ne vračajo, nefranlclrana pisma se ne sprejemajo -<■ Uredništva telefon it. 20S0, upravniitva it. 232«
Političen lisi sta slovenski narod
.-j.6 -j- Ceh ovni 1.65O In 10.3-4® ла I nserate, Sarajevo it.7 563, Zagreb it. 39.011. Praga ln Duoaf it. 24.797
Angleško-ruski konflikt.
Marsikdo je sodil, da bo prekinjenje di-ilomatskih zvez med Anglijo in Rusijo usodno a sedanji čas. V zvezi z dogodki na daljnem ■zhodu se je stvar odigrala v obliki, ki je livala strah v kosti.
Sedaj so že pretekli tedni, pa se ni nič godilo. Boji v Kini se niso zaostrili, nasprot-
10	popustili so. Določno se vidi, da na njihov azvoj formalen prepir v Evropi niti majmanj
11	vplival. Rykov je sicer sporočil rdečim če-am, da morajo biti pripravljene in opozoril larod na nevarnost vojne, a več ni ukrenil, tusija je proglasila zaporo nad angleškim ilagom, a vseh vrat ni zaprla. Angleži čakajo, (iti enega vojaka niso premaknili, niti ene adije poslali v ruske vode. To čakanje pove, la se bojevanje med Anglijo in Rusijo ni iz-)remenilo, nikaka nova faza se ni začela, tari diplomatski manevri pa se z neodjen-jivo vztrajnostjo in trmo na obeh straneh ladaljujejo.
Tako je tudi zadnji zunanji izraz tega loja dveh imperijalizmov, zapadnega in vhodnega le potrdil zgodovino. Najmanj eno toletje sta Rusija in Anglija v neprestanem )oju. Vso to dolgo dobo pa se razen v krimski ojni, ki jo je pa pravzaprav vodila Francija, lista nasprotnika nikoli srečala na bojnih po-janah. Med gospodarskimi in zemljepisnimi ■azmerami enega in drugega protivnika je aka razlika, da ni bilo mogoče dobiti terena n vstvariti okoliščin, na katerih bi bilo oboj-lo orožje vsai približno enakovredno. Bis-nark je dobro označil ta konflikt kot boj med norskim somom in slonom; prvi iz vode ne nore, drugi pa je gospodar na suhem, vsak je r svojem elementu gospodar, drug drugemu >a ne moreta do živega.
Ta položaj je vedno silil oba nasprot-lika, da sta se omejila zgolj na diplomatsko 'ojno, šahovsko igro, ki po obsežnem in naj-afiniranejšem načrtu ustvarja položaje, ki irisilijo nasprotnika na umik, popuščanje, kapitulacijo. Na tem polju je imela Anglija lavadno več sreče kot Rusija. Pred revolucijo je trpela ruska diplomacija na okostene-osti, zastarelosti, ko pa je prevzel njeno vodstvo eden najboljših diplomatov sveta, Čiče-•in, jo je dobil znatno oteženo z obeležjem in netodami novega režima. Ruska zunanja po-itika se namreč pod sovjeti ne giblje prosto, liktira jo komunistična internacijonala, v ka-,eri so združene vse države, prijateljske in îeprijateljske. Samo ta okolnost zadostuje, la je vsaka država, zlasti pa Anglija napram •uskemu zunanjemu predstavništvu nezaup-la. Boljševiki so napravili silno napako, da so i pozavnami in trobentami oznanjali svetov-lo revolucijo, borbo proti obstoječemu dru-Eabnemu redu na vsem kontinentu. S to utopijo niso dosegli drugega kot da so proti sebi družili vse države, tudi tiste, ki jih sicer interesi in čustva vežejo na rusko državo. Posle-lica te boljševiške taktike je bila ta, da je -uska diplomacija bila za dolgo časa izključena iz vseh mednarodnih torišč v Evropi, ki so od nekdaj bojišča med Anglijo in Rusijo, in je morala vse te priložnosti za uveljavljanje svojih načrtov opustiti. Anglija je bila zmagovalka.
čičerin se je sicer uspešno otepal komande komunistične internacionale v zunanji politiki, vendar popolnoma v tem poglavju do Janes še ni uspel. Zato je vse njegovo stremljenje šlo za tem, da okoli zveze sovjetskih iržav vstvari varovalni nasip — verigo držav, ki bodo stale pod kulturnim vplivom komu-aizma, ki bodo gospodarsko zvezane z Rusijo, politično pa z njo v čim tesnejših odnošajih. Гц je odgovor na vprašanje o vzrokih čičeri-nove politike napram Finski, Litvi, Latviji, Estonski, Nemčiji. Zato internacionalni komunizem podpira nacionalizem v Turčiji, Perziji, Afganistanu in sedaj v Kitajski.
V bistvu je ta varovalni blok resnična miroljubna politika. Rusija potrebuje zanesljivo mirnih sosedov, kajti ona potrebuje še desetletje popolnega miru, da se bo gospodarsko restavrirala.
Ker so pa ravno te obrobne države v Aziji bile itak že vedno sporno jabolko med Anglijo in Rusijo ter objekti interesnih sfer in dogovorov, je seveda tudi sovjetska diplomacija pri vsakem koraku v tej smeri morala občutiti angleški protiudarec. Kakor je Rus liotel varovati svojo državo, tako Anglež svojo Indijo. Vsa ozemlja, ki jiii je Rusija hotela uporabiti za obrambni nasip svojih meja, va-
rujejo tudi Indijo, preko vseh teh gredo pota tudi v srce angleških interesov na vzhodu.
Tako se diplomatski dvoboj nezmanjšan nadaljuje in prav je imel Ljenin, ko je trdil, da svetovna vojna rusko-angleškega konflikta ni razčistila.
Zgodovina kaže, da se to nasprotje sploh ne bo razčiščevalo z nobeno vojno. Tudi kul-turno-politično nasprotje, ki danes posebno ostro karakterizira obe stranki — komunizem in kapitalizem — v tej igri ne predstavlja dejansko velike postavke. Anglež o načelih in prepričanju drugih niti ne razpravlja rad, da bi se pa zanje bojeval, mu še na misel ne pride. Gre tu le za vrsto težkih konkretnih vprašanj, ki se bodo tudi v bodoče reševala s
preizkušenimi sredstvi vztrajne velike diplo-matične borbe in spletke.
Za Rusijo je danes mir življenski interes, Angliji pa tudi ni vseeno, če si odvzame in uniči velikega kupca in odjemalca za celo desetletje. Tudi če bi vojna odnesla sovjetski režim, bi bila to predraga cena zanj.
Tako nam bližji ogled stvari dokazuje, da je mir med Anglijo in Rusijo v obojestranskih interesih globoko vkoreninjen. Kot država, ki mora živeti v najboljšem prijateljstvu z eno kakor drugo državo, moramo le želeti, da se za rešitev medsebojnih sporov vedno poiščejo sredstva, ki bodo poglabljala mir, strpljivost in vzajemnost med tema največjima silama sveta.
Naš spor z Albanijo.
r Belgrad, 9. junija. (Izv.) 11. t. m. se sestane v Ženevi Svet Društva narodov na svoje jdno zasedanje. Ker je albanska vlada na svojo noto sporočila željo, da se vprašanje spora predloži Svetu v razpravo, in ker je jasno, da bo tudi naša vlada vztrajala na tem, da se zadeva merodajno obravn- pred D. N., je pričakovati, da bo Sve* D. N. že tekom sedanjega svojega rednega zasedanja vzel naš spor z Albanijo v razpravo. Na ta način se je celo vprašanje postavilo pred edino merodajen forum. Mi lahko mirne duše čakamo tozadevnih sklepov. Stališče naše vlade pri tem ne bo več lahko, ker je jasno, da bo Italija, ki je stalni član Sveta D. N., storila vse, da onemogoči rešitev, ki bi bila edino pravilna in pravična in ki bi bila v interesu miru.
Naša vlada je našemu stalnemu delegatu pri D. N. g. Fotiču že poslala vse potrebne informacije. Ponekod se je celo mislilo, da bi na to zasedanje potoval sam zunanji minister Voja Marinković. Vendar pa se te vesti ne potrjujejo. Misli se, da zadostuje prisotnost delegata Fotiča.
Kdo bo pri tej priliki zastopal albansko vlado, še ni znano. Misli se, da bo albanska vlada delegirala svojega londonskega poslanika g. Konico.
S tem se je rešitev spora malo zavlekla. Nasproti temu pa mislijo nekateri krogi, da bo albanska vlada še pred tem izpolnila naše zahteve, s čemer bi cela stvar dobila novo obliko. Posebno tukajšnji albanski poslanik Cena beg dela z vsemi silami na to, da bi se albanska vlada izognila razpravi pred Svetom D. N. Cena beg se še vedno nahaja tukaj. Po lastnem zatrjevanju vsak dan pričakuje ob-
vestil od albanske vlade, da je izpolnila vse pogoje.
Istotako je še pred razpravo v Svetu D. N. pričakovati prijateljskega posredovanja v Belgradu in v Tirani s strani francoske in angleške vlade. V kolikor se tega posredovanja v Belgradu tiče, je gotovo odveč. Naša vlada je tekom celega spora pokazala dovolj pripravljenosti, da se celo vprašanje obravnava na miren in edino pravilen način. Če se nahaja sedaj to vprašanje pred D. N., gotovo ni krivda na belgrajski vladi. Zato bi bilo tako posredovanje brez dvoma bolj na mestu v Rimu, kakor v Belgradu.
r Belgrad, 9. junija. (Izv.) Ko je zvečer zunanji minister odhajal iz svojega kabineta, je časnikarjem na njihovo vprašanje, ali so resnične vesti, da so velesile podvzele pomirljive korake pri nas, odgovoril, da to ni resnično, pač pa so po njegovih informacijah velesile podvzele take korake v Tirani. Na nadaljnje vprašanje, ali je naša vlada zahtevala od Društva Narodov, da pride cela zadeva pred svet D. N., je Marinković odgovorila, da naša v'uda ni imela te potrebe Ln da dosedaj takih korakov ni storila.
g Pariz, 9. junija. (Izv.) Francoski zunanji minister je dal baje poslanikoma v Belgradu in Tirani nalog, da skušata vplivati na prizadeti vladi, da bi se incident čimpreje poravnal. Belgrajska vlada naj bi umaknila svojo ostro noto, albanska vlada pa naj bi takoj izpustila tolmača. Ni še znano, s kakšnim uspehom sta oba poslanika posredovala. Včeraj se je Briand razgovarjal z našim poslanikom Spalajkovičem in albanskim poslanikom Brionijem.
Кгт. se še ni odloči!.
r Belgrad, 9. junija. (Ijv.) V demokratskem delu vlade se je danes z vso upornostjo vzdrževala vest, da bo kralj takoj po prihodu v Belgrad podpisal ukaz o razpustu skupščine. Če pa kralj ne bi jutri prispel v Belgrad, potem bo jutri odšel v Topolo predsednik vlade Velja Vukičević, da bi se de-finitivno rešilo vprašanje razpusta skupščine in razpisa volitev. Demokrati so razpoloženi povsem optimistično.
r Belgrad, 9. junija. (Izv.) Danes dopol-
dne se je vrnil v Belgrad Voja Marinković, ki je, kakor smo včeraj javili, odpotoval v Topolo. On ni dal nobene izjave. Edino iz njegove okolice se je zatrjevalo, da ni prinesel s seboj nobenega ukaza. Tekom dopoldneva ga je obiskalo več zastopnikov tujih držav, ki so se informirali o nadaljnjem poteku albanske zadeve.
r Belgrad, 9. jun. (Izv.) Vladni krogi zatrjujejo, da bi se imel tekom jutršnjega dneva kralj vrniti v Belgrad.
Sovjetska vlada o umoru dr. Vojkova.
v Moskva, 9. junija (Izv.) Sovjelska vlada ' je izdala komunike, v katerem pravi, da je umor dr. Vojkova le en člen v verigi dogodkov, ki v svoji celoti pomenjajo ogroževanje miru. V zvezi s tem smatra ruska vlada za potrebno, da objavi še nekatera dejstva, ki v zadostni meri označujejo delo angleške vlade in nekaterih njenih organov na teritoriju sovjet ske Rusije. Med drugim navaja komunike, da so 1. 1925. obmejne straže ujele na turško-ruski meji nekega dozdevnega angleškega trgovca Steinberga, ki pa je bil v resnici, kakor je pozneje povedal, stotnik angleške armade Riley. Po njegovih izpovedbah je imel od Churchilla nalog, da organizira razne tajne družbe. Spomenica našteva celo vrsto posku-šenih atentatov, o sabotaži v tovarnah, motenju zborovanj in dolži tega protirusko angleško propagando. Vlada dolži z ozirom na te navedbe Anglijo, da pripravlja na najrazličnejše načine in z vsemi sredstvi vojno proti sovjetski Rusiji ter poziva delovno ljudstvo, da podpira obrambne odredbe za varstvo države.
v Varšava, 9. junija (Izv.) Dosedanja preiskava o ozadju atentata na dr. Vojkova, še ni prinesla dosti gradiva. Iz Vilne poročajo, da je tamkajšnja poilcjia odkrila veliko terori-
stično-monarhistično rusko organizacijo, kateri je pripadal tudi Koverda. Oblasti še niso odločile, ali pricie Koverda pred navadno ali pred izredno sodišče.
v Moskva, 9. junija. (Izv.) Vest o umoru dr. Vojkova je povzročila vsesplošno razburjenje. V Harkovu, Ljeningradu, Minsku in Kijevu so se vršila velika protestna zborovanja, na katerih so spravljali umor v zvezo s sovjetom sovražno angleško politiko in opozarjali na to, da je poljska vlada za umor odgovorna in da mora krivce najstrožje kaznovati in gardistične organizacije razpustiti.
Preganjanje v Italsji.
g Napolj, 9. junija. (Izv.) Policija je dala odstraniti bivšega vseučiliškega profesorja in zuanega socialista Artura Labriola. Ni znano, ali je bil Labriola konfinirau. Labriola je bil pred letom odstavljen kot vseitčiliški profesor, ker ni hotel podpisati znane izjave državnih uradnikov, da ne bo deloval proti sedanjemu režimu. Labriola je hotel ustanoviti pred dobrim letom blok vseh opozicionalnih strank proti režimu.
Poslanec Sušnik pri Vukičevlću.
r Belgrad, 9. jun. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad podpredsednik Jugosl. kluba Anton Sušnik. Dopoldne je obiskal predsednika vlade Vukičeviča. Njegov razgovor s predsednikom vlade je vzbudil precejšnjo pozornost v vseh političnih krogih.
Uredba za sestavo gospodarskega sveta.
r Belgrad, 9. junija (Izv.) Na temelju člena 314. fin. zakona za tekoče leto je ministrski svet sprejel uredbo o sestavi gospodarskega sveta pri ministru za trgovino. Od slovenskih korporacij bosta v tem svetu, ki ima čisto posvetovalen značaj, zastopani trgovska zbornica z 1 članom, Zadružna zveza z 1 članom. Člani se bodo vedno poklicali v Belgrad k sejam, katerim bo predsedoval trgovinski minister. Vendar pa ne bodo zato dobili nobene odškodnine, pač pa imajo prosto vožnjo iz svojega kraja do Belgrada in nazaj.
Žalna služba božja za Pašićem.
r Belgrad, 9. junija (Izv.) Jutri bo v sa-borni cerkvi žalna služba božja za pokojnim Pašičem po šestih mesecih. Na to svečanost so prišle števihie radikalne organizacije iz vseh krajev naše države. Prispeli so tudi vsi radikalni prvaki, med njimi Aca Stanojević, Ni-kola Uzunovič in drugi. Pričakuje se, da bo pri tej priliki prišlo do tesnega stika med vsemi prvaki in da bo morebiti prišlo do sporazuma v vseh perečih strankarskih vprašanjih. Žalne liturgije, ki bo v saborni cerkvi, se bo udeležil tudi predsednik ministrskega sveta Velja Vukičevič.
Pred volitvam! v Romu-
ta*
П1Ј1.
r Bukarešt, 9. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je vršil shod liberalne stranke, na kateri je vodja te stranke Bratianu izjavil sledeče »Pri Mižnjih volitvah si moramo zagotoviti večino, ki ni naša, marveč državna potreba. Zgodilo se je, da smo mnogokrat odbili ponujano nam oblast, toda nikdar se nam ni zgodilo, da bi zahtevali oblast, pa da v tem ne bi uspeli. Sedaj jo zahtevamo.< To izjave Bratianuja celokupno časopisje živahno komentira.
r Bukarest, 9. junija. (Izv.) »Adeverul« poziva vlado, da ukine obsedno stanje, ki traja že od povojnega časa neprestano do danes in je veliko zlo. Vlada, ki jo je javno mnenje pozdravilo z navdušenjem, je dolžna ukiniti obsedno stanje, pravi »Adeverul«. Volitve in obsedno stanje ne gresta skupaj,
Redni promet čez Ocean.
v Pariz, 9. junija. (Izv.) Iz Newyorka poročajo, da je graditelj letala »Columbia« ing. Bellanca izjavil namero, da izgradi nov tip aeroplanov, ki bodo sposobni za reden promet čez Atlantski ocean.
v Rim, 9. julija. (Izv.) Chamberlain je izjavil, da bo na svojem poletu na vsak način obiskal tudi Rim, glavno mesto, kjer je bil rojen izgraditelj aeroplana, s katerim je izvršil prekooceanski polet.
v Berlin, 9. junija (Izv.) Levigne je izjavil, da resno namerava ustanoviti zračno prometno progo med Ameriko in evropskim kontinentom. Podjetje bo financiral s svojim lastnim kapitalom, gotovo se bodo javili tudi drugi interesentje, Id bi bili pripravljeni ei-nancirati to podjetje. Promet bi se pričel že spomladi.
REVOLUCIJONARNO GIBANJE NA PORTU.
GALSKEM.
/ v Pariz, 9. junija. (Izv.) S portugalske me. je se razširjajo vesti, da je v severni Portugalski izbruhnilo revolucionarno gibanje. Vlada je odposlala v ozemlje vojaške posadke. Baje je red zopet vpostavljen.
BOLEZEN ŠPANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
v Pariz, 9. junija. (Izv.) Po neki vestf »Journala« iz Madrida se je stanje prestolonaslednika, princa Asturije, zelo poslabšalo in se je bati resnih posledic.
ČIČERIN.
v Berlin. 9. junija (Izv.) Čičeirn je danes i zjutraj dospel iz Baden-Baden v Berlin.
proces proti Mussoliniieuemu atentatorju Lucettiju.
gRlni, 9. junija (Izv,) Danes se je pred poeçbnim tribunalom pričela razprava prjtl anarhistu I.uretllju, ki je dne 11. sept, v Rimu izvršil bombni atentat proti avtomobilu ministrskega predsednika, Ministrski pfedsednik Mussolni jo, ostal popolnoma nedotaknjen, pa? pa je bilo ranjenih vsem drugih oseb. Lucetti jo star 27 Ift./Ppleg Lucettija sta n« jfltoŽBi klopi Vatteroni~ui Leandro Sorio, natakarja v hotelu, kjer je Lucetti prenočil. Obtožena sta, da sta sodelovala pri atentatu. Sodišču predseduje general Fanna. Najprejo je bil zaslišan I.ucetti, ki je izjavil, da je v Marseillešu pripravil atentat tekom enega meseca. Imel Je revolver z zastrupljenimi kroglami za slučaj, fie bi bomba no eksplodirala. Po političnem prepričanju je Lucetti anarhist-individualist.
, Sorto in Vatlteroni nista nič vedele o atentatu. Lucetti je trikrat prišel v Italijo z namenom, da bi izvršil atentat. Prvič 1. 1923. pozneje pa krnskega leta dvakrat. Obtožencjj Sorio in Vatteroni sta izjavila, da nista nič vedela o pripravah za atentat. Proces se nadaljuje.	__
_———■— ■
Stališče Bolgarske.
Povodom pisanja nekih bolgarskih listov, da je bolgarska vlada navezana na Italijo, prinaša vladno glasilo '»Demokratičeski zgovotc sledeči komuniké:
., V odgovor provokatorskim listom, ki upletajo Bolgarsko v posamezne konflikte med tujimi državami, moramo povdariti, da Bolgarska v svoji zunanji politiki ostane zvesta pravilu: z nikomur ne proti nikomur. Mi smo bili in bomo za miroljubno rešitev vseh konfliktov.
Huda nevihta s točo na Češkem.
v Praga, 9. junija. (Izv.) Različne pokrajino na Češkem je obiskala te dni huda nevihta s točo. Ponekod je padala kot jajce debela. toča, ki je napravila na vrtovih in poljih ogromno škodo. Dosedaj cergena škoda gre v milijone. Človeških življenj nevihta ni zahtevala., ,Škodo, povzročeno po .vinogradih, cenijo ,цц 150 milijonov kron.
1 — ' ————-
PRED POGAJANJI ZA STALNO MEDNARODNO POGODBO MED FRANCIJO IN AMERIKO.
g Pariz, 9. junija. (Izv.) »Petit Parisien« poroča iz New Yorka: Zdi se, da se bodo v kratkem pričela diplomatična pogajanja na p'odlâgi' Briandovega osnutka za stalno mednarodno pogodbo med Francijo in Ameriko. Briand je prèdlog objavil 6. aprila na dan 10. obletnice vstopa Amerike v vojno. Ameriški poslanik v Parizu Herwick je sporočil svoji vladi, da se je Briand obrnil nanj za informacije v namerah ameriške vlade. V slučaju ugodnega odgovora se bodo pogajanja takoj pričela. Ameriška vlada je sedaj uradno ob-veččena. Gotovo je, da sc bo o predlogu izjavila,
• r, , . ' : ,
IZPRAZNJBVANJE SA ARSKEO.A OZEMLJA
v Saarbriicken, 9. junija (Izv.) Izpraševanje saarskega ozemlja po francoskih četah, katere morajo ozemlje do 12. junija zapustiti, je x polnem teku. En bataljon in ena kompa-nija vojaštva je že odšla v Saargemtinde.
BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM.
v London, 9. junija. (Izv.) 30. maja je znašalo število brezposelnih 985.000 oseb, kar pomeni narastek za 7325 oseb od prejšnjega tedna.
Resnica o tiskovnem orocesu Žebot contra dr. Reisman.
Maribor, 9. junija 1927.
Ker je bil dr. Avguštin Reisman dopisnik > Jutra -, v tiskovni pravdi dne 7. junija obsojen, ne vedo sedaj »Jutrovci*, kaj bi začeli. O'.isodbo Reismanovo so zvili v uredništvih »Jutra« in Večernika. lako, da res^ ni razvidno, kdo je bil pri deželnem sodišču v Ljubljani pbsojen. Se več J > Jutro v Večernik« v Mariboru dne 8. junija celo poroča z debelimi črkami: »Obsodba poslanca Žebota!« Niti z eno besedico mariborski SDS - list ne omenja, da je bil dr. Reisman obsojen. »Jutro piše o vsem drugem, samo o obsodbi svojega dopisnika ne omeni skoro ne besede, oinpak čisto po jutrovsko zavija celo razpravo in obsodbo. Resnica na celi stvari je kratko sledeča: »-Jutro« je dne 16. januarja 1927 prineslo o dr. Koroščevem shodu 14. januarja v Mariboru poročilo, ki je bilo polno zavijanja in sramotenja naših pristašev. Samostalni demokrati so tedaj hoteli s pomočjo socialnih demokratov razbiti shod SLS. V to svrho so se pripravljali »orjunaši« in socialistični >udarnikk cel teden pred shodom. Poslanec Žebot je organiziral močno roditeljsko četo, ki jo poskrbela, da se je dr. Korošcev shod vršil mirno in slovesno. »Jutro« je nato poročalo 10. januarja, da je Žebot poveljeval
nemškutarskim mesarskim nonto?mkomf ' 'da a
_tï.__s ______i-iri-. .il- i i
je bil glavni »vunbacitelj«,J da jë " ineusmi ljeno pretepal« delavca in da je celo nekemu fantu nastavil revolver na pr«k. Zaslišanih je bilo okoli 30 prič, ki so po ogromni večini zanikale in izključile trditev, da hfltfl Žebot koga pretepal ali da bi komu nastavil revolver. Dasi veliko prič pripada Žebotu nasprotnim strankam, je senat deželnega sodišča spoznal »Jutrovega« poročevalca dr. Avguština Reismanavkriyim. Predsednik y. svetnik MladlĆ Jf'toČncr ob-iS. uri dite 7^ jtirffja 1927 razglasil v razpravni dvorani št. 79 razsodbo, pO kateri sc je dr. Avguštin Reisman občutno obsodil, kakor smo že poročali. Popolnoma izmišljeno je tedaj, da bi bil Žebot obsojen. >Jutro« in >Večernik« bosta imela priliko, da to iz trte izvito poročilo zagovarjata pred sodiščem.. Žebot ni mogel biti obsojen iz enostavnega razloga, ker je on tožil Reismana a ne Reisman Žebota. Dr. Reisman tudi ni bil oproščen, ampak je bil obsojen, kakor gorej omenjeno.
Toliko resnici na ljubo!
.' ^ „-.1 JL>i.ll
I SES
Д Višek nesramnosti. Včerajšnji »Narod« objavlja podatke o zadnjih režimih na ljubljanskem magistratu. Vsi ti. podatki so ena sama sramota za Ljubljano, sramota, ki jo je pozročila SDS. SDS je dvakrat razpustila občinski svet, trikrat postavila na magistrat komisarje in gerente, leta in leta preprečevala j volitve in onemogočila, da bi prišla volja ljubljanskih volivcev do izraza. To so dejstva, ki jih tudi vsak »Narodov« in »Jutrov« bralec vc in tudi ve, zakaj je SDS tako delala. Stvar je vsakemu človeku v Sloveniji jasna in znana. SDS je hotela imeti vlado v Ljubljani, ker je ni dosegla zlepa, jo je s silo, z zlorabo oblasti v državi. Na vse to pa »Narod« zapiše: »Kakor je vsesplošno znano, je SDS opeto-vano zahtevala, naj se izvrše volitve občinskega sveta, ker so bili imeniki volivcev že pripravljeni. Toda SLS je nove volitve vedno preprečila. Tako smo že tri leta brez občinskega sveta.« — Kaj takega more zapisati pač le »Slov. Narod«; zato je treba posebno por-cijo neumnosti in nesramnosti.
Д Po lastnem nosu se je včeraj počilo »Jutro«. Tisto »Jutro«, ki je osem let zagovarjalo 'centralizem, zlasti finančni centrali-. zem, tisto »Jutro«, ki je zagovarjala vlado, ko je prenašala milijone, ki so jih nabrali slovenski obrtniki in delavci v bolniškem zavarovanju na jug, ki je branilo Uničevanje slovenske avtortomne uprave, to isto »Jutro« je moralo zase napisati tole grenko zdravilo: ». .. naša država se ne bo mogla gospodarsko restavrirati, dokler bo veljalo načelo, da mora iti ves denar iz države v Belgrad.« — Kdo pa je Uveljavil to načelo? Ali ne ravno »Jutro« in njegovi ljudje? Ali vas je sedaj kaj sram, da vas je spoznanje tako pozno srečalo?
Л Rdeča cunja. Na »oblastni konferenci« SDS, .ki jo je imel g. Pribičevič v Zagrebu, je, kakor poroča njegovo glavno glasilo bel-grajska »Reč«, med drugim povedal tudi tole: »Naravno, mi smo rdeča cunja za Korošca, ker imamo na tisoče Slovencev v naših vrstah. Vukičevič in Marinkovič nista rdeča cunja, ker ne moreta biti konkurenta v Sloveniji. -Mi smo rdeča cunja za Radiča, ker imamo na tisoče Hrvatov v svojih vrstah. Vukičevič in Marinkovič nista rdeča cunja, ker nimata nikogar za seboj.« — Več o tej rdeči cunji g. Pribičevič ni povedal, ampak da je primerjal svojo stranko z rdečo cunjo, to je vsekakor zelo značilno. Ali naj bo ta primera s cunjo »cikanje« na to, da gre SDS na Slovenskem že čisto v »franže«?
Д Hvaležni Momčilo. Pod tem naslovom prinaša belgrajska »Politika« karikaturo, predstavljajoče sedanjega zunanjega ministra Marinkoviča' v razgovoru z bivšim zunanjim ministrom Ninčičem. Marinkovič Ninčiču: »Pa dobro, Momčilo, ti si nekaj ongavil s temi Arnavti. Kaj bi ti napravil, ko tako-le zapro našega diplomatskega uradnika?« — »Jaz bi se jim zahvalil, da niso zaprli mene.«
Д Radič in Šuperina. Med nekdanjima najožjima prijateljema Stjepamoru Radičem in bivšim pcStnim ministrom dr. Šuperino je že dalje časa obstojala velika napetost, ker je ŠUperina pri raznih prilikah kritiziral Ra-dičeve politične polomije. Zdaj pa je prišlo med njima do popolnega preloma, kakor je razvidno iz najnovejše številke Radičevega glasila »Dom«, kjer Radič prav krepko očita dr. Šuperini, češ, da se je po zadnji od-borovi seji peljal v Belgrad, da je tam de-nunciral seljaško stranko radi komunistične miselnosti in si baje s pomočjo dr. Ninčiča zasigural javni notarijat v Zagrebu za pokojnem Mihaljincem. Vlada da je s tem očivid-no nagradila enega svojih prijateljev, in se po sebi razume, da taki ljudje ne spadajo več v seljaško stranko. V neki drugi beležki pa prinaša »Dom« sklep bjelovarske organizacije HSS, v katerem prosi vodstvo, naj postavi za kandidata tistega, o katerem misli, da je najprimernejši in najsposobnejši, samo ne eme to biti dr. Benjamin Šuperina. Vodstvo bo seveda temu ugodilo, pristavlja »Dom«. — Še nedavno se je bil pohvalil g. Radič, kaka idealna harmonija da vlada v vodstvu seljaške stranke, kakršne »kod stranke go-spodina Korošca nema«. Kakor se vidi, je to res.
V	hcmiškl fari je bile n« binkoštno n«' deljo troje sestankov (v Semiču, Štokljevcu ln Črešnjtvcu), na katerih so se obravnavala domača gospodarska vprašanja po poročilu obU poslancev J a r,c a ln Ne nia nič a. Vsi lepo' Uspeli Sestanki' so dokazal] zanimanje, ki je med ljudstvom za gospodarski napredek v deželi.
V	Črnomlju je* MI na biai:oitnppCnd<4jck
pri Skubicu velik shod za mesto in okolico. Poslanec Nema n i č je poročal o perečih
gospodarskih zadevah, zlasti o vinarstvu in cestnih zadevah, posl. J a r c pa je v daljšem govoru orisal zunanji in notranji politični položaj ln dokazal, kako SLS dejansko izvršuje že leta in leta kmetijski program, kakor ga je zahtevala gospodarska konferenca v Ženevi. Nad 300 navzočih je izrazilo soglasno zaupanje stranki in poslancem.
Loški potok. Na binkoštni pondèljek je imel po lepo uspeli cerkveni slovesnosti oblastni poslanec dekan Anton S.k u b i c v društveni dvorani politični shod. Kot poslanec za oblastno skupščino se je držal v poročanju 1 samo dela, ki ga je SLS. vršila v preteklem zasedanju za ljudstvo. Predaval je mojstrsko-razumljivo. Poslušalci so pazljivo sledili njegovim izvajanjem. Na koncu so izrekli zahvalo in zaupanje g. dekanu in SLS, katero so vsi navzoči spoznali, da res za ljudstvo dela. Uverjeni so bili, da se časi le boljšajo, četudi polagoma.
Naši ljudje, ki so par let gostovali pri lažirepublikancu Radiću, spoznavajo, da jih je Radič varal, kakor je varal celi hrvatski narod. Zato se vračajo zopet v naše vrste. Za kmeta in delavca je le bila, je in bo SLS vodilna stranka.
Naše izseljeniStvo.
Kanada - Argentina.
Odkar so Zedinjene dršave severne Amerike izseljencem svoje meje zaprle, so se pričeli izseljevati slovenski fantje v Kanado in v Argentino. Po kanadskih predpisih je priseljevanje v to ogromno deželo, ki je večja kakor cela Evropa, na ta način kontfagentirano, da se tam začetkom vsakega leta uradoma ugotavlja, koliko novih poljedelskih delavcev se potrebuje za tekoče leto.	<
Število potrebnih delavcev se potem razdeli na razne države in parobrodne družbe, ki imajo tem potom nekako pravico eksplo-l atacije naše moške delavne sile.
Naša oblastva imajo nalog, .da izstavijo samo onim osebam potne liste za Kanado, ki dokažejo s posebnim zdravniškim izpričeva-lom, da so popolnoma zdravi in brez moralnih, telesnih in duševnih hib Nato jih pregleda še posebni kanadski komisar, ki je seveda še bolj strog, kakor naši zdravniki, — in ki najbrže, da svojo moč pokaže, še pri vsakem transportu enega ali dva izvrže. Za tem kanadskim komisarjem, ki poslujejo v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu, Splitu itd. ima svojo zadnjo besedo še neka kanadska komisija, ki posluje v Parizu in Anverzi, in ta komisija mora tudi pokazati svojo eksistenčno upravičenost s tem, da vkljub strogosti naših zdravnikov in tuzemsko poslujočih kanadskih komisarjev izključi še tam nekaj izseljencev od priseljevanja v Kanado. Ako ne najde na izseljencih samih kakšno najmanjšo hibo, gre brihtnoumnost te komisije tako daleč, da najde na potnem listu kakšno napako.
Po statističnem izkazu za leto 1926 se je izselilo iz naše države v Kanado 5000 izbranih naših fantov, dočim so s telesnimi hibami obremenjeni ostali doma za našo uporabo. Ako se vzame v resno premišljevanje, kakšno izgubo pomeni to na naši krvni moči, potem se je treba res vprašati, quo vadiš — Jugoslavija?
V	Argentino se je leta 1926 izselilo iz naše države 3350 oseb. Za to državo sicer iz-seljeniški predpisi niso tako strogi, -kakor za Kanado, so pa tam zdravniške razmere manj ugodne in delavske prilike neugodne. Slaboten človek tam sploh ne izhaja.
V	Kanado in Argentino se je leta 1926. iz naše države izselilo 8350 oseb v starosti od 18 do 44 let, povsem izbran delavski materija!. Izseljevanje v te države bo pa letošnje leto doseglo najmanj 10.000.
Izguba takega števila najboljših delavskih sil naredi katastrofalni vtis, in če preračunamo, da je veljalo potovanje vsakega izseljenca po 7500 Din, torej v letih 1926 in 192? za 1850 oseb okroglih 137 milijonov Din, moramo biti prepričani, da imamo tudi financi-jelno škodo.
Vse te delavne sile niso zapustile naše države v zavesti, da se jim bo v Kanadi ali Argentini boljše godilo kot doma, zavedali so se, da jih čaka tam težko delo in da bodo morali prestati hude neprilike. Težko so se ločili od domače grude, pa vendar jih vse to ni moglo zadržati, ker radi splošne stagnacije tukaj ni dela in zaslužka in potemtakem ne življenske možnosti.
Delavski in kmetski strokovnjaki pri nas nimajo smisla, da bi organizirali vstvarjenje dela in zaslužka. Nisem še veliko slišal, da bi se o tem potrebnem predmetu v časopisju, še manj pa na shodih razpravljalo; tozadevno vse spi spanie »pravičnega«.
nas je dovolj možnosti za vstvarjenje dela, tretja bi bilo samo nekaj energičnih mož, ki bi vzeli krmila v roke in v prvi vrsti bi morala državna uprava pričenjati vstvarjati delo!
Nezaposlenim je treba preskrbeti dela, ne pa dati podporo!
V ostalem si mora pa vsak predstavljati škodoi katero nam povzroča izseljevanje, kei našim delavcem ne gre v Kanadi in Argentini rtako dobro, da bi imeli prihrankov, katere bi odpošiljali v domovino,
_Sicer pa niso točne informacije, kakšne so razmere naših rojakov v Kanadi in v Argentini. Mi imamo sicer tam svoje takozvanc izseljeniške delegate, katerih delovanje je ps tukaj in tam neznanol
Ako imamo že vero, da vzdržujemo tt delegate (»izaslanikc«), potem smemo imet: tudi upanje, da bodo imeli toliko ljubezni dc stvari, da bodo pustili slišati svoj svarilni glas — ali pa dokazali svoje uspešno delovanje za dobrobit našim izseljencem.
Novi francoski brzoparnik „lle de France".
Francoska paroplovna družba »Cie. Gle Trtvnsallailtiqueî: izroči prometu dne 22. junija 1927 na progi Havre—Newyork velikanski novozgrajeni brzoparnik >Ile de France«, imenovani po znameniti francoski pokrajini. Sličen je plavajočemu mestu z razkošnimi hoteli po ameriškem običaju. >Ile de Francec ni le največji francoski brzoparnik, marveč je poleg tega tudi najlepši in najmodernejši parnik sveta, kjer je izražen ves napredek in sijaj paroplovne umetnosti — delo najslavnejših umetnikov sedanjega časa. Dolg je 241 m, Širok 28 m, teža mu je 43.548 ton, strojna moč znaša 52.000 konjskih sil. Njegova notrartjoçl ee odlikuje po veličastnih dvoranah, čijih največja je 24 m dolga in 18 m široka, njena okna imajo 5 m višine. Razkošna jedilnica z vodometom ima 27 m širine in 8 m višine, torej za 6 m Širša kakor cerkev sv. Magdalene v Parizu. V tej jedil niči je 700 miz, pri katerih potniki skupno obedujejo-
Središče tega znamenitega novega parmka je podobno velikanski palači ter je ni življenske ugod, nosti, ki bi ne bila tukaj izvedena. Potnikom so na razpolago sprehajališča, igrišča, kino in radio-koncerti, brivnice, sobe za kajenje, čitalnice, govorilnice, slaščičarne, okrepčevalnice, kapelica za bogoslužje, lekarna in brazplačna zdravniška polnoč. Vsi ti prostori se ponašajo z umetnimi okraski in s sijajno razsvetljavo.
Prostorne kabine so razdeljene v tri razrede (1. 2. in 3. razred) z 2, 4 in 6 posteljami; vsaka je preskrbljena s pitno in toplo vodo, s kopalnico in s poeebno sobo za prtljago. Zvezo med posameznimi nadstropji oskrbujejo dvigala, iz katerih potniki izstopajo na hodnike in vstopajo v notranje prostore.
Brzoparnik »Ile de France« bo opravljal svojo prometno službo med Ameriko in Evropo na progi Havre—Newyork skupno s slovečimi brzoparniki kot so »Pariš«, »Francer. »De Grasse«, »Le Savoie« itd., ki nudijo potnikom zagotovilo ugodne pomorske vožnje.
Mariborska porota.
Maribor, 9. junija.
SUROV NAPAD.
Franc K orne ž, rojen 1. oktobra 1905 pri Sv. Ani, sedaj hlapec v Makolah se je danes zagovarjal rađi surovega napada, v katerem je težko poškodoval Štefana F i n ž g a r j a. Kornež je znan pretepač, ki je imel žo večkrat opravka s sodnijo. Na Štefanovo 1926 je popival v gostilni Leskovar v Makolah. V gostilno so prišli trije domači fantje. Štefan Finžgar, Rudolf Pintar in Ciril Širec. Obtožence, je najprej napadel Sirca, ga vrgel iz go-stiljie 1er ranil na glavi z nožem. Kasneje, ko sta šla Pintar in Finžgar domov, je šel za njima. Pintar je utekel, Finžgarja pa je neusmiljeno obdelal s kolom po glavi, tako da mu je zadal težke poškodbe. Po noči je nato iskal in čakal še Fin-tarja, da ga bo »zaklal?, kakor se je sam izrazil. Obtoženec se je zagovarjal s silobranom, češ, da je Finžgar prvi navalil na njega on mu je pa same izvil kol iz rok.
Po pravdoreku porotnikov je bil Kornež obsojen na 3 leta težke ječe.
GOLJUFIJA CARINSKEGA POSREDNIKA.
Pred leti se jo naselil v Mariboru kot carinski posrednik bivši carinski uradnik Tihomir M i 1 o š e v i č. Trgovec Sava Jurifi je pooblasti! Milošoviča, da dvigne v njegovem imenu pri mariborski carinarnici deponirani denar v iznosu 37.636 Din. Milosevic je denar dvignil, toda porabil ga je sam. Ko je Junč kasneje zahteval povrnitev denarja potoni odvetnika, je Miloševič predložil od Juriča podpisano pobotnico, da je ves denar že prejel. Podpis pa je bil ponarejen, kar je ugotovil tudi sodni izvedenec. Kmalu nato je obdolženec izginil iz Maribora. Državno pravdništvo ga je zasledovalo in že dvakrat bi moral priti pred poroto. Živel je v Belgradu kot dnevničar na carinarnici in ko ga jo belgrajsko sodišče zaslišalo, je izjuvil na zapisnik, da je mariborsko sodišče za nič, da je postalo vsled uporabe zakonov tuje zemlje nepristojno za vsako delo ter ga bo on tožil in zahteval, da se postopa proti sodišču po zakonu. Žaljivo se je izjavil tudi o izvedencu, ki je pregledal ponarejeni podpis. Državno pravdništvo ga je nato tudi radi te izjave obtožilo in zahtevalo njegovo aretacijo. Na mnogobrojne pozive se je slednjič belgrajsko sodišče zganilo in približan pred onim mesecem je bil Miloševič dopremljen \ Maribor, kjer so mu oskrbeli stanovanje v jetniš-nici okrožnega sodišča.
Razprava jo bila ena najbolj zabavnih, kai jih jo bilo kedaj pred mariborsko poroto. Občin stvo ves čas ni prenehalo s smehom. Obtoženec je prinesel k razpravi svoj lastni zagovor, ki pa je bil spisan v takem tonu, da ga je moral predsednik opetovano opozarjati radi žalitve sodišča. Obtoženec je spočetka tajil, končno pa je priznal, toda izjavil, da ne prizna tega sodišča in da ga mora soditi srbsko sodišče. Odklanjal je zagovornika ter izjavil, da ga sploh nimajo pravice obsodili. Med njim in med glavnim obtožiteljom Savo Juričem jc prišlo često do burnih prizorov. Po glasovanju porotnikov je bil obsojen na 3 lota tcïko ječe. Ko j c bita sodba Izročena je znova vzkipel in izjavil, da se bo pritožil na srbsko vlado in srbske ministre. Prosi! Jc tudi naj bi mu preložili nastop kazni, čemur pa sodišče ni ugodilo.
Kaf se godi doma
Kraljica Marija na Bledu.
Včeraj zjutraj se je pripeljala na Lesce kraljica Marija, ki se vrača Iz Marijanekih Lažni, kjer sa je zelo dobro počutila. Na kolodvoru v Lescah je kraljico pozdravil veliki župan dr. Franc Vo-dopivec, njegova soproga pa je kraljici izročila Šopek svežih cvetlic, ki jih je kraljica prijazno sprejela. V spremstvu odjutantov majorjev Pogačnika in Masaloviča se je nato kraljica z dvomim avtomobilom odpeljala na Bled v dvorec Suvobor, kjer že prebiva kraljevič Peter. Kraljica bo najbrž ostala na Bledu par dni, nakar se vrne v Belgrad, odkoder se v kratkem s kraljem vrneta nazaj. Čez poletje bo kraljevska dvojica ostala na Bledu.
Poljska gospodarska delegacija v Ljubljani.
Ob 7.55 je prispela na postajo v posebnem .pullmann-vozu, ki ga je dalo žel. ministrstvo na razpolago, poljska gospodarska delegacija. Po kratkem pozdravu so se gostje odpeljali v hotel Union, ob pol 10 pa se je vršil sprejem v zbornici. Goste je najprvo pozdravil g. Ivan Jelačin mL, v imenu Zbornice za trg., obrt in industrijo, ki je poudaril, da žal gostom ni dana prilika, da ostanejo dalj časa in si podrobneje ogledajo znamenitejše kraje Slovenije. Nato je orisal na kratko razvoj gospodarskih zvez Slovenije s Poljsko, ki so vedno bolj znatne. Upati je, da se bodo še bolj povečale in da bodo osebni stiki, navezani sedaj, prinesli veliko praktičnih koristi.
G. vel. župan dr. Vodopivec je pozdravil og-ste v imenu vlade in izrazil simpatije Slovencev do bratskega naroda.
Predsednik ljublj. oblastne skupščine g. dr. Marko Natlačen kliče gostom »Dobro dožli« z željo, da ta obisk privede do še boljših odnošajev med slovenskim in poljekim narodom.
Nadalje so pozdravili goste v imenu Ljubljane ravn. g M. Zarnik, v imenu Zveze industrijcev tovarnar g. Dragotin Hribar, v imenu denarnih zavodov gen. ravn. g. dr. A. Тукаб ter za Zvezo obrtnih zadrug g. Franchetti. G. dr. Fran Štele je nagovoril goste v poljščini poudarjajoč kulturne in gospodarske vezi med Poljsko in Slovenijo. Vodja delegacije g. Stanislav Landie, ravn. trg. odseka v poljskem ministrstvu za trg. in industr., se je zahvalil za lep sprejem. Poudaril je bogastvo in naravno lepoto naših krajev ter izrazil priznanje našemu gospodarskemu delu. IzTekel je željo, da, bi čimpreje sklenili s Poljsko trgovinsko pogodbo, ker postaja trgovina med našo državo in Poljsko vedno obsežnejša.
Ob pol 11 so se gostje odpeljali ogledat m tobačno tovarno, pregledali potem muzej in se vrnili v Union, kjer so obedovali. Popoldne eo se odpeljali v Vevče, kjer jih je pozdravil predsednik družbe g. BonaČ, in so si ogledali obrat. Zvečer se je v Ljublj. klubu vršila večerja in o polnoči so se gostje odpeljali z glavnega kolodvora v domovino.
Katoliški dan na Slinovicah pri Kostanjevici.
Jubilejno leto sv. Cirila pač zasluži, da sleherni kraj proslavi zaščitnika slovaneke kulture in slovanskega evangelista. Možje in fantje leskov-ške dekanije se zbero v nedeljo 12. t. m. na prijaznih Slinovicah, kjer se vrši ta dan kat. dan za našo dekanijo. Slavnostni govornik v cerkvi bo g. prošt Karal Čer in iz Novega mesta. Po cerkvenem opravilu pa nas bo seznanil s Ciril-me-todijsko mislijo govornik g. poslanec K r e m ž a r. Koncem govora zapojo pevci himno na čast sv. Cirilu ln Metodu. Takoj nato nastopi g. T e r s e -glav, urednik »Slovenca«, ki nam bo orisal sodobne socialne dolžnosti katoličanov. Koncem govora zapojo vsi himno: Povsod Boga. V slučaju slabega vremena se vrši zborovanje v Kostanjevici v Društvenem domu. Vsaka župnija leskovške dekanije naj pošlje svoje' može in fante na ta katoliški dan.
Poziv.
Usodna elementarna neereča v ljubljanski oblasti me zopet sili, da apeliram na človekoljubje in radodarmost prebivalcev ljubljanske oblasti
V	Starem trgu v črnomeljskem okraju je uničil dne 21. maja t. 1. silen požar osem hiš z gospodarskimi poslopji, vsemi hlevi, skednji, svinjaki in kletmi, z vsem orodjem, obleko, živežem in krmo, upepelil trem trgovcem vse zaloge in več obrtnikom vso opremo. Poginila je živina, pokončani bo sadovnjaki in vrtovi. Devet posestnikov s 40 družinskimi člani je brez strehe in ob premoženje; nizke zavarovalnine ne morejo kriti prizadetim ogromne škode, ki znaša preko 3,700.000 dinarjev.
Da se olajša nesrečnim pogorelcem beda, pozivam prebivalstvo ljubljanske oblasti, da jim pomaga z milimi darovi, ki jih sprejemajo: v Ljubljani veliki župan in mestni magistrat, na deželi pa vsi okrajni glavarji in oblastva, ki jih bodo oni določili.
Organizatomi tečaj srednješolcev v Celju
dne 5. in 6. junija.
V	soboto se je zbralo v Celju nad 40 zastop- . nikov srednješolskih organizacij. Lepa udeležba in resen namen udeležencev sta pričala, da je tečaj bil res potreben. Akademija, ki se je vršila v soboto zvečer kot otvoritev k nedeljskemu zborovanju, je po svojem bogatem in modernem sporedu tej- po vzornosti, s katero je bila izvajana, presegla navadne dijaške prireditve. Odprla je občinstvu pogled v vsestransko udejstvovanje našega srednješolskega dijaštva.
V	nedeljo po sv. maši se je zbralo v Slomškovem domu okrog 70 dijakov k zborovanju. Svež duh krepkega stremljenja je vel iz zdravega mladostnega razpoloženja. G. prof. Kardinar je udeležence pozdravil v imenu celjskega kat. dijaštva, g. prof. Polzelnik jim je želel uspeha v imenu kat starešin, Orlov, podzveze in 80 ih maturantov I. drž. gimn. v Ljubljani želeč, da bi se v duhu mla-doatnoeti zedinili na smernice, ki bi bile posrečena sinteza ograja mladih in umerjenosti starih. Sledili so še pozdravi zastopnikov akad društev »Danioe«, »Zarje«, »Borbe«, »Cirilskega društva ljublj. bogoslovcev«, društva marib. bogoslovcev »Slomšek«, »Akad. Orla«, pismene čestitke in pozdravi prevzvišenih škofov dr. Jegliča in dr. Kar-lfna, celjskega opata g. Jurharja in jugoslov. kat. akad. društva »Krek« v Pragi. Prvi referat je imel tov. Kroži : 0 mladostnosti. Mladostnost je optimistično razpoloženje iz fizičnih in psihičnih zmožnosti lijočega in v višjo rast stremečega človeka. Sledil je referat tov. Kureta : O n o v i srednješolski organizaciji. Jasno je pokazal napake dosedanje organizacije, ki so v napačnem principu ureditve, in podal načrt nove organizacije, ki se naj izživlja v čim manjših edi-nicah, krožkih. V teh se razvije intimnost, produkcija mase se v njih omeji na minimum, rastejo pa v njih osebnosti, ki nam jih je v prvi vrsti treba. Obširna debata in referat tov. Fajdige sta izpolnila ves popoldan, ki je bil namenjen izletu na Celjsko kočo, a je moral vsled deževja odpasti. V svojem umerjenem referatu o voditeljih nam je naslikal idealno razmerje med mladino in starejšimi voditelji Mladina naj starejše spoštuje in jih upošteva, voditelji pa morajo biti krepke osebnosti, mladino naj skušajo razumeti in si pridobiti njeno zaupanje .
Vsakemu referatu je sledila intenzivna debata. Z vztrajnostjo in pozornostjo, s katero so sledili referatom, in z resno ter stvarno debato so pokazali fantje svojo dozorelost Družila nas je topla iskrenost, ki je lastna mladini, in odkrita težnja po izboljšanju ne samo v organizaciji, ampak v vsem življenju. Padlo je toliko klenih misli, ki bi vsaka zase lahko izpolnila celoten razgovor, da lahko mirno trdimo, da je ta naš tečaj daleko presegel vse dosedanje in pomeni svetel mejnik
na naši poti. Ponedeljek dopoldne smo porabili za sprehode in prijateljske pomenke, popoldne pa smo se razšli z vedrimi dušami, da se pri Veliki Nedelji (7.—10. jul.) zopet zdravi snidemo in ko-rajžno nadaljujemo svojo pot.
Zahvaljujemo se na tem mestu vsem, ki so nae moralno in gmotno podprli in pripomogli k našemu sestanku in uspehu, v prvi vrsti še čč. šolskim sestram v Celju, ki so nam z izredno požrtvovalnostjo šle na roko. Z Bogom za narod!
Odbor okrajnega zastopa v Mariboru
je v svoji seji dne 8. junija rešil naslednje zadeve:
1.	Okrajni zastop prevzame v upravo gorsko posestvo »Hainz« v občini Gradišče pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ki je bilo pre last okr. zastopa v Arnfelsu. Kot upravitelj posestva, ki se bo spremenilo v vzorni planinski pašnik, ostane g. Gradišnik.
2.	Odbor je sprejel pravilnik za izplačevanje nagrad iz jubilejne ustanove okrajnega zastopa za kmetske posle in viničarje. Nagrade dobijo vini-čarji in posli kmetskih gospodarjev iz mariborskega sodnega okraja, ki so najmanj 25 let pri enem gospodarju. Navodila za prijave in prošnje dobijo občinski uradi. Nagrade se bodo izplačale v jeseni po županih.
3.	Cesta Sv. Peter niže Maribora od Lorberja do gostilne Sande se je na licitaciji oddala stavbeniku Nassimbeniju. Z deli se bo pričelo v najbližjem času.
4.	Okrajni zastop prispeva za zgradbo postajališča Cirknica (med Pesnico in Št. lijem) 15.000 dinarjev.
5.	Vzame se na znanje imenovanje novega člana okr. zastopa g. Alojzija Schiker, veleposestnika od Sv. Marjete ob Pesnici.
Seje se je udeležil tudi zastopnik politične oblasti vladni svetnik okrajni glavar g. dr. Marko Ipavic.
Žrtev avtomobilske nesreče pri Kranju.
V sredo popoldne je v deželni bolnici podlegel poškodbam 41 letni trgovec Franc Pavlin iz Siska. Pavlin se je v ponedeljek kakih 5 km pred Kranjem pri avtomobilski nezgodi težko ponesrečil in si pretresel možgane, o čemer smo že poročali. Pavlinovo truplo prepeljejo najbrže v Si-sek. V bolnici leži še Pavlinova soproga in dve drugi osebi, ki so se tedaj skupno s Pavlinom ponesrečili.
Ljubljanske komunalne vesti.
Ljubljanska kopališča.
Eden najbolj perečih problemov mesta Ljubljane tvori gotovo vprašanje kopališč. Ljubljančani rešujejo ta problem na več načinov, kar jim je tem lažje, ker leži Ljubljana takorekoč v sredi samih rek in potokov, premožnejši sloji pa si lahko privoščijo kak večdneven skok na Bled, v Bohinj ali pa na morje. Najbolj priljubljeno pa tudi najbolj naravno kopališče je seveda Sava, kjer se kopa vsak poletni dan na vsej progi od Medna in še višje pa tja doli do Laz na tisoče in tisoče Ljubljančanov. Sava pa ima eno glavno napako, namreč, da leži njena struga zelo daleč od mesta, tako, da porabi človek ves popoldne, če se hoče kopati v Savi. Svoječasno se je pojavil načrt, da bi se s pomočjo inozemskega kapitala zgradila cestna železnica do Jezice ter da bi se na ta način ustvarila najbolj pripravna zveza med Ljubljano in Savo. Načrt se je iz raznih vzrokov pozabil, potrebno bi ga bilo ob primerni priliki zopet izvleči iz arhiva. Pozneje je Južna železnica s posebnimi vlaki olajšala prevoz do Laz, kjer se je nahajal ob Savi prav prikladen teren za kopanje. Razne poplave so kopalni teren v Lazah znatno pokvarile, tako, da so se Ljubljančani zopet morali zateči v TomaČevo, kjer se koplje vsako poletje vedno več kopalcev. Kopališče na Ljubljanici se je izkazalo za neprikladno, kopališče v Koleziji pa je postalo Sčasoma pretesno in so ga morali radi regulacije Gradaščice opustiti. Sedaj regulirajo Gra-
daščioo tako, da bo imela premo strugo od Viča
do Kolezije; skozi kopališče bo tekla v bodoče vsa voda Gradaščice in ne le samo en del, kakor do sedaj. Letos se bo skušalo kopališče v Koleziji za silo popraviti, enako tudi kopališče na Ljubljanici, da bo kopalcem vsaj za silo ustreženo.
Zanimiv pa je nov projekt, ki se je pojavfl šele zadnje dni in ki ga mestni uradi resno proučujejo. Po tem projektu naj bi se bajer v Tivoliju, kjer se nahaja sedaj čolnarna, pozimi pa drsališče, preuredil v veliko, moderno kopališče, kakor so jih začela v zadnjem času graditi moderna mesta. Kopališče naj bi se uredilo po načrtih arhitekta univ. prof. Plečnika. Za dotok vode pa bi se uporabili vsi studenci te Tivolskega hriba. Kakor vsak načrt bo naletel tudi ta na nasprotnike in prijatelje, njegova izvedljivost pa je odvisna pač od finančnih sredstev.
stanovanjska akcija.
V najkrajšem času prične mestna občina t zgradbo hiše na nekdanjem Gestrinovem sveta. V novi stanovanjski hiši bo prostora za približno stotrideset stanovanj. — Lastno zgradbo prične še letos zidati tudi Delavska zbornica. V njeni palači po prostor za urade Delavske zbornice in za približno trideset stanovanj. — Kakor čujemo, se namerava prezidati v stanovanjsko hišo tudi poslopje nekdanje šole »Schulvereina« v Žibertovi ulici v Spodnji Šiški. V poslopju je bilo dosedaj name-čena centrala konzumnega društva, ki pa se namerava sedaj decentralizirati. Na ta način bo <kv-bilo okrog trideset strank svoja stanovanja.
Spomeniki
Dela za prenos spomenika sv. Trojice izpred kavarne ^Evropa« pred uršulinsko cerkev so v polnem teku. Spomenik bo namečšen na malem trgu med Gradiščem in Kongresnim trgom. Hkrati se bo znatno preuredil tudi drevored v »Zvezdi« na Kongresnem trgu pa se bo potožil tlak. — Spomenik kralja Petra se bo postavil skoro gotovo na mestu, kjer je stal nekdaj v »Zvezdi« spomenik Radeckega. Prostor je prav primeren in odlično izbran. — Ob vhodu na Cojzovo cesto so že zgradili podstavek za Cojzov spomenik.
Asfaltiranje Beethovnove ulice.
Dela za asfaltiranje Beethovnove ulice naglo napredujejo. Asfaltiranje izvršuje tvrdka Anton Res iz Zagreba, ld je izvršila tudi asfaltiranje Miklošičeve in Aleksandrove ceste. Beethovnova ulica je za dalj časa zaprta za promet.
Krvna osveta.
Kakor javljajo iz Podgorice v črni gori, se ja nedavno tam odigrala krvava drama. Neki albanski begunec je na trgu ustrelil drugega albanskega begunca, češ, da je imel nad njim »maščevati kri«. Po izvršenem činu je morilec pobegnil v g», re, kjer so ga orožniki potem zaman zasledovali. Zdaj pa je v Podgorico dospela vest, da so morilca sorodniki umorjenega sami izsledili in ga ubili. — Iz Prizrena pa poročajo belgrajski listi, da je neki pastir v bližini sela Golca našel dvoje moških trupel brez glave, rok in nog. Orožništvo je dognalo, da sta umorjenca dva naša državljana, Abdul Januz in Dino Ajdar iz sela Grčine. Najbrže gre tudi v tem slučaju za krvno osveto.
Drugo kolo državnega prvenstva.
V nedeOo 12. iim im
Hašk(M:llirija
Na igrišču ILIRMg.
Ob 17. url.
Ob vsakem vreireru.
Predtekma : Ob 15.30 uri
LiubSjana A-team :
France Vodnik:
Srečko Kosovel: Pesmi.
Zbirko uredil in odgovarja Alfonz Gspan. Opremil akad, slikar g. A. Kos. Založil odbor za izdajo pesmi Srečka Kosovela. Ljubljana 1927.
Pesmi — nič drugega. To je naslov pesniški zbirki mladega, pred letom dni umrlega kraškega poeta — Srečka Kosovela. Ta knjiga, ki so jo izdali pesnikovi tovariši, ker je njega samega prehitela smrt, pomeni najboljše delo njegove žive stvariteljnosti, a predstavlja v obsegu le izbor iz velike literarne zapuščine, ki nam je ostala za njim v pričevanje njegovega življenja in dela in v spomin. Resnično, ta knjiga bodi vsakemu slovenskemu človeku spomin nanj: da razodene novi lik človeka, zatemnjeni lik v zadnjih dneh duhovne zapuščenosti in srčnega sramu, ko škrlat laži, gnusobe in greha pregrinja svetlobo naših slovenskih tal; da vernim srcem bratov in sestra oznani zarjo novega jutra nad slovensko zemljo; in končno, da zadosti neizbegljivemu klicu vesti, ki mu je narekovala spoznanje resnice življenja. To spoznanje mu je tudi zapovedovalo, pretrpeti in prenesti vse viharje, ki so nosili svet in srce čez brez-dna iskanj in blodenj, skozi temo in ogenj do zadnjega, večnega, neminljivega, iidi-nega...
Pod goro romar, in nikogar z njim ...
Vsak mora sam, ah, sam doseči cilj in pasti, če mu nedostaje sil...
To poslanstvo v svetu, tako živo in tako resno pojmovano, pomeni oznanilo e t o s a v človeku, klic po duhovnosti in osvobojenju iz materializma časovnosti, zavest prvobitne človečnosti v onih skrivnostnih globočinah, kjer se zrcalijo zvezde od onkraj.
To ga je dovedlo do živo občutenih nasprotij s samim seboj, s časom in okolico. Tam ni bilo zavetja srčnemu plamenu, še manj opore visokim težnjam njegove ranjene mladosti, ki je trpela kot cvet ob ugašanju luči.
Naš čas je bil pretežak in prešumen zanj. Bil je ~	zanj. Kajti on je bil
otrok, neomadeževan in čist. Zato ni prenesel njegovih strahot. Ni prebolel zmagoslavja nizkotnih sil v človeštvu, zmagoslavja, ki je vpilo o smrti vsega visokega, vsega lepega. On pa je veroval v to visoko in lepo in veroval je v čisto in neoskrunjeno življenje. Ker ga je nosil v sebi, zato je veroval vanj.
Njegove pesmi so izraz te vere. Radi tega je ta knjiga potrebna našemu času, ki umira ob usihanju duhovnih vrednot. Utripanje živega, srca, človeka in življenje
ljubečega srca, je v teh pesmih tako toplo, da njihovega pomena ne zmanjšajo in njihove vrednosti ne oddvoje pomanjkljivosti, nedognanosti in formalne slabosti artističnega značaja. Tudi tam, kjer je odpovedala tvorna moč umetniškega oblikovalca, ki je včasih tako nerazumljivo odrinjen in tako srdito potisnjen v stran, da v resnici zdvomiš nad umetnikom v njem, čeprav nad pesnikom ne moreš in ne smeš — tudi tam, pravim, je življenje, ki te ogreva in osvobaja v duši, močnejše in prepričevalnejše kakor moč orožja, ki ti ga daje v roko estetska sodba. Radi tega bodo te pesmi našle pot do naroda, do najpreprostejših naših ljudi, med njimi bodo živele do konca naših dni in to radi tega, ker vse te bele poti, ki jih razodevajo, vodijo do narodnega srca.
Te pesmi so življenje. Te pesmi so njegovo življenje. Te pesmi so o u sam — Srečko Kosovel.
On je bil otrok in pesnik. On je bil od tega sveta. Prenežen in premehak je bi\ zanj. Bil je pretih za posvetni šum, zato se je umikal vase, v dno samot. Tam, v globini, je bilo njegovo življenje. To življenje je bilo samo gledanje in poslušanje. Bilo je pesem, a t*ko lepa in tiha in daljna, da so vse san,c zaihtele ob nji..,
To življenje je bilo zamaknjeno v skrivnosti onega sveta, bilo je ujeto v
sladke tajne neskončnosti in brezčasja. Zato je bilo tako tiho. Zato je bilo tako lepo. Zato je bilo tako nerazumljivo. Bilo je sama sanja, sama pesem, sama molitev. Bilo je sama ljubezen, sama žrtev, samo darovanje.
To življenje je bilo njegovo pravo bistvo, njegova nepreklicna last. To življenje je našlo sebi odgovarjajoč izraz in vte-lešenje v obliki pesmi, v katerih se nam razodeva vse najvišje in v katerih se nam odkriva vse najgloblje. Svetla, tiha, nepremična zvezda na slovenskem kulturnem nebu.
Iz diiaške literature.
»Mladostni sen«, izdali letošnji maturanti prve državne gimnazije v Ljubljani. Je to drobna litografirana knjižica pesmi, ne sicer oduševljenih. So to učenci prof. Koblarja, urednika »Dom in Sveta«, in če drugega ne, so njegovi učenci dokazali, da današnja, vsaj ta mladina, ne smatra samo športa za duševno hrano, pač pa da ji je tudi literatura ia poezija na srcu in stremi k idealom, kot je stremela mladina nekdanje dni.
Značilno je, da pesmi teh maturantov ne kažejo prav nobenih vplivov naših futuristov Pod.bevškovega kova, pač pa se po večini naslanjajo na naše dovršene in priznane pesnike Lovrenčiča, ZUDančiča etc. N. pr.
Dijak zabodel ravnatelja.
V Podgorici jo dijak IV. gimn. razreda Po-povič, ki je bil pred nekaj dnevi izključen iz šole, napadel na ulici ravnatelja gimnazije dr. Ni-kolo Škeroviča z nožem in ga težko ranil v prsa. Rana je zelo nevarna. Fanta, ki kaže znake duševne zmedenosti, so zaprli.
Slovenci v Italiji
Železniška zveza Gorica—Postojna. Dela na progi (iorica—Prvačina hitro napredujejo. Gradi so poleg obstoječo enotirne proge Gorita (severna postaja)—Prvačina še ena proga, tako, <la bosta progi (iorica—Prvačina—Trst in Gorica—Dornberg —Ajdovščina popolnoma avtonomni. To je potrebno, ker so bo pozneje zvezala Ajdovščina s Postojno in se bo promet na vipavski železnici gotovo dvignil. Pri Dornbergu se že gradi nov železniški most preko Vipave tik ob starem. Na večjih postajali, kakor 11. pr. v Prvačini, je dala železniška uprava postaviti nove stanovanjske hiše za železničarje. Po italijanskih železnicah je nameščeno veliko večje število osobja, kakor pod bivšo Avstrijo, ker je italijanski sistem uprave drugačen. Gotovo pa je tudi, da se bodo na ta način ustvarile majhne italijanske kolonije, ki bodo igrale nekako tako vlogo kakor nekdanje koloni je nemških železničarjev v Gorici.
S plesom gre lahko. Kako je težko dobiti dovoljenje za navadne ljudske veselice, ki prinašajo ljudstvu vsaj nekaj duševne hrane, je znano. 7. dovoljenjem za ples gre pa veliko lažje. V neki vaei na Goriškem je orožnik na lastno pest dal dovoljenje »mladini«, kar za osem plesov v neki zasebni hiši. Zadeva menda še ni znana goriški kve-sturi. — Tudi letos se je vršil na Gradišču »tradi-cijonalni ples« na BinkoSti in Binkoštni ponedeljek. Na binpoštno nedeljo je bilo vreme slabo, v ponedeljek pa so je ples zaključil s pretepom v gostilni. 1'red leti je upravljal Goriško neki pod-prefekt, ki jc vse plese prepovedal. Koliko bolj bi bilo to potrebno danes!
Cvetlični dan na Primorskem. Binkoštni ponedeljek je bil »cvetlični dan za jetifne« po vsej Italiji. Izkupiček je namenjen odboru za pobijanje jetike. Na deželi so delili rumene cvetke šolski otroci; darovalcu so izročila letak »La Tubercu-losi-, v katerem se dajejo navodila za pobijanje Koehovih bacilov. Letak je sestavljen samo v italijanskem jeziku. Škoda, ko bi se bil vendar dosegel večji efekt, če bi se letak izdal tudi v slovenskem jeziku.
Kako ee bodo popravljali priimki. Na goriškem županstvu je že izložen prvi seznam prošenj za popravo družinskih imen v smislu novega zakona. Omeniti je treba, da gre zaenkrat za poprave na prostovoljno zahtevo nosilca imena torej ne za prisilne poprave, ki jih prefekt diktira. Da pi bo javnost lahko ustvarila sliko, kako se bodo priimki spreminjali, licčeino navesti obliko novih in starih priimkov, za katere se zahteva poprava: Dr. Prinzig Corrado v Princis; Bisiach (še prej pač Bizjak) v Bisiarlii; Vodopivec v Bevilaqua, Gaspe-rizh v Gasperi; Urbancich v Urbani; Sabaz v Saba; dr. Sturnig Eduardo v Sturni; Galeusig v Gal-liussi: Wedral v Verri; Toncich v Tonsi; Dornik v Dorini; Brnunstein v Roccabruna. Kakor se vidi, sta priimek Vodopivez (še prej Vodopivec) in Braunstein dcslovno prevedena v italijanski jezik. V Trstu se ni takega seznama. Gorica je torej bolj napredna.
Zakaj je bil zaplenjen »Pučki Prijatelj«. Poročali smo že, da jo tržaški prefekt dal zapleniti
tudi zadnjo številko Pučkega Prijatelja«. Na- j knadno doznavamo, da je bil list zaplenjen, ker je poročal, da je bil De Gasperi, bivši tajnik popolar-ske stranke obsojen na 4 leta ječe, »češ, dn je hotel pobegniti preko meje. Cenzor je mnenja, da bi urednik moral zapisati..., »kor.< je hotel pobegnit preko meje! Zadeva je torej bolj zanimiva la jezikoslovce kakor politike.
Drugo kožo državnega prvenstva.
V nedeljo junija
Na igrišžu 1УВШЕ.
Ob 17. uri.	Ob vsakem vremenu.
Predtekma : Ob 15.30 uri
LJubljana A-feam : B-team.
Ves ta sijaj v dušo sem varno zaklenila, da bi ob uri težki senc temnih ne čutila.
(Ema Deisinger.)
Ali Antona Kovačiča:
»Čiv, — čiv, — člv, — čiv,« se glas v vrbi je glasil. »Kam v goste gremo mi... ste videli... tam njivo vsi?« Kako lepo, kako sladko se vitki lati klanjajo. »Zdaj pa z menoj... čiv, čiv ... vsakdo zapoj... čiv, čiv .., Potem pa počasi in lahno spustimo vsi se tja v proso ...«
Zastopani so še: Franjo Horvat (iz Prek-murja) in Odon Vuga. Kakor rečeno, zbirka sicer ni dovršena, skriva pa nekaj talentov. To so njih začetki, spomin na razstanek in je cela zbirka mišljena in dana samo kot spomin in za spomin profesorjem in prijateljem. Želeti pa je, da bi začetniki ne ostali pri začetkih.
Spominjajte se Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova 121
1ШШШШе norice
Z ljubljanskega vseučilišča. Včeraj je
bil za šolsko leto 1927-28 izvoljen za' rektorja profesor na filozofski fakulteti g. dr. Rajko N a c h t i g a 1.
-M- Zadnjič prosimo tako posameznike kakor društva in državne, civilne in vojaške ter druge urade, da nam pošiljajo svoja poročila in objave v slovenskem jeziku (ne glede na to, kakšna je uradna terminologija, ki nas čisto nič ne briga), ker smo se naveličali, jih popravljati in prirejati. Od današnjega dne dalje bomo brez vsakega ozira, pa nai dopis pride od koderkoli, vse pometali v koš, kar ni pisano vseskozi v slovenskem jeziku, pa naj bo to tudi uradni naslov ali pa podpisi Vrgli bomo v koš tudi vse »sreske poglavarje« in vsa >Udruženja<< in »Savcze«, kar naj se vzame na znanje, da nc bo kakšnih reklamacij. Sramota je za slovenski narod, da je treba na to neštetokrat opozarjati! Ali mar Hrvatje po svojih listih tako svoj jezik hlapčevsko mr-cvarijo? Temu škandalu bomo v,saj v našem listu napravili enkrat za vselej konec, Z Zagrebom ali Belgradom naj naši uradi in njihovi predstojniki - občujejo, kakor hočejo, z našim listom pa imajo občevati slovensko ali pa naj nas sploh pri miru pustijo! Kdor pa je slovenščino pozabil, naj se je gre znova učit. — Uredništvo.
-)f Sveta Trojica pri Moravčah. Krasna razgledna točka po celi Sloveniji! V nedeljo, dne 12, t. m. po 10 službi božji bo tam ljudska veselica za popravo cerkvenih orgel. Govoril bo g. profesor dr. Valentin Rožič. Vse prijatelje lepega razgleda in glasbe vljudno vabimo, da se te narodne veselice v obilnem številu udeleže!
Šolski izleti. Dandanes napravlja tudi ljudskošolska mladež svoje izlete Ta navada je pridobitev novejšega časa in je sama na sebi gotovo dobra. Ne moremo pa biti veseli, če šolska mladina obojega spola v dobi 6 do 14 let pri izletih prepeva klafarske pesmi, kakor se je to nedavno zgodilo v dolenjskem vlaku. Mesto šolskih pesmic so dečki skupno z deklicami nemoteno prepevali znano fantovsko: »Moja ljubca je še mlada« in druge podobne. Ali ni naloga šole take pesmi izpodrivati ter jih z boljšimi nadomeščati? Toliko razsodnosti bi bil moral vendar imeti dotični gospod učitelj, ki svojim učencem kaj takega ni zabranil. Ni čudno potem, če naša mladina prehitro dozoreva.
-M- Za zgradbo državne ceste Kraljevo— Raška. Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na 1. ofertno licitacijo za dovršitev drž. ceste Kraljevo—Raška, ki sc vrši v računskem oddelku Ministrstva za gradbe v Belgradu in sicer: dne 23. junija t. 1. za I. del ceste od km. 0.800—15.000 in dne 24. junija od km 15.000—29.000. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasov, ki sta nabita na uradni deski v 1. nadsr. Gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg. št. 1.
-K" Godbeno društvo »Vrhnika« je moralo radi slabega vremena preložiti svojo prireditev na 12. junija t. 1. Spored isti, kakor je bil naznanjen. Na kvaterno nedeljo na svidenje na Vrhniki.
Hut-Hanflovo dekliško vzgajališče v Ljubljani, Poljanska cesta 6-И, sprejema £o-jenke za šolsko leto 1927-28. Vsa tozadevna pojasnila daje vsak dan le od 10—12 in od 16—18 upraviteljstvo.
Po Sremu je napravila toča ogromno škodo, ki jo cenijo na več milijonov dinarjev. Najbolj je prizadet zemunski okraj, zlasti selo Batajnici, kjer je setev popolnoma uničena in kjer je vihar porušil tudi več poslopij.
Radi razžalenja veličanstva je okrožno sodišče v Mostarju obsodilo 25 letnega Mija Prebišiča.iz sela Draševa na tri leta ječe.
Samoumor. V Belgradu se je ustrelil Tihomir Protič, poslovodja pri tvrdki Nikolić in Jovanovič. Sodijo, da je izvršil samoumor radi denarnih neprilik. Dasi je bil neoženjen in je imel lepo plačo, okoli 9000 Din mesečno, je bil v zadnjem času zabredel v dolgove.
-X- Krava mu je izginila. Ivan Mlakar, posestnik v Slivniškem Pohorju pri Mariboru, je kupil dne 7. junija na sejmu v Ptuju brejo kravo, katero je gnal isti dan popoldne domov. — Med potjo je stopil za par minut v gostilno Šoštarič v Orehovi vasi ter pustil kravo pred gostilno, Ko se je nekaj hipov na to vrnil, je krava že izginila. — Vse povpraševanje je bilo zaman in krave še dosedaj ni našel. Žival je rdeče-šekasta in močno breja. Kdor bi kaj vedel, naj javi zadevo orožniški postaji v Hočah, nakar dobi lepo nagrado.
Bolni zobje ali dlesna so pogosto vzrok želodčnim boleznim. Negovanje zob s Sarg-ovim Kalodontom« najbolje skrbi za zdravje vaših zob. — »Kalodont« vam ohrani zdravje in lepoto.
-M- Dunajska vremenska napoved za 10. junija: nezanesljivo vreme, preho.dno nekoliko topleje.	„
•k Velika izbera raznega perila, modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk, kravat itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri tvrdki Ign. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
k Čudežne zdravilno uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje lelo okrepčale in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, rndlo emanacijskem termalnem kopališču Toplico
«r
pri Novem mestu (Dolejjjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1, maja do 30. septembra» Ves modern komfort. Prospekie »a. zahteve,. Pošta; telegraf in telefon.
£јиШјапа
© Tujski promet. Pred dnevi nas je obiskal g. dr. Karel Lahm. dunajski raynatelj svetovnoznanega »Ullsteina«, enega največjih časopisnih, knjižnih in poročevalskih podjetij Ëvrope, ki ima svoja zastopstva po, vsem svetu. Pri tej priliki je g, dr. Lahm obiskal ludi naš Bled, o čemer nam piše, da je bil to »nàj-lepši del njegovega potovanja po Jugoslaviji, ki ga ne bo nik«li pozabil.« Peljal se "jc "na Bled na ^avtomobilu zr,ane'ga ljubljanskega lastnika avtotaks g. Pavla S t e l é t a. O .tej vožnji sc je' izrazil, da tako prijetne in obenem varne na svojih mnogobrojnih potovanjih po vseni svetu ni izlepa doživel.
0 Soc. politični seminar ima danes zvečer zelo važen sestanek. Na programu je končni razgovor o tečaju, ki sc vrši o počitnicah na Sv. Joštu. Pridite vsi!
0 Kat. prosvetno društvo v šiški priredi za svoje člane in prijatelje društva v nedeljo, dne 12. junija izlet na Skaručino. Odpeljemo se iz državnega kolodvora ob 7. uri zjutraj; vrnemo se zvečer s turlstovskim kamniškim vlakom. Za sv. mašo je poskrbljeno. Udeležite se izleta polnoštevilno! V slučaju slabega vremena sc preloži.
© Mestno kopališče na Ljubljanici se bo otvorilo jutri v soboto.
0 Mesto cvetja na grob višjega davčnega upravitelja Franca G o s t i š e je daroval g. Janko Mlakar, prof. v p. za kapelo v Vratih in Škofijsko društvo za varstvo sirot po 100 Din.
O Mestna ženska realna gimnazija vabi cenjene starše gojenk, njih sorodnike, prijatelje in znance na razstavo risarskih in ročnih del, ki se otvori danes ob 12 in traja do vštete nedelje 12. t. m. Razstava je otvorjena od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
0 Šentpetersko prosv, društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, 12. t. m. izleta na Sv. Jošt pri Kranju. Odhajamo z vlakom ob 6.55 zjutraj. Za službo božjo je preskrbljeno. Vabimo vse člane, da se izleta udeleže!
© Jadranska straža priredi izlet po Ljubljanici in ljudsko veselico pri Mokarju na Ižanski cesti v nedeljo, 12. junija t. 1. Odhod ob 14. uri s Trnovskega pristana na okrašenih čolnih z godbo, ob isti uri prično voziti avtomobili od mosta na Karlovski cesti do Mokarja. Na veselici je preskrbljeno za zanimiva presenečenja in zabavo. Vabljeni vsi. Sodeluje železničarska godba.
© Slovensko planinsko duštvo v Ljubljani naznanja, da se vrši njegov občni zbor 21. junija ob 8 zvečer v salonu gostilne pri Levu na Gosposvetski cesti s sledečim dnevnim redom: Pozdrav načelnika; sprememba društvenih pravil; eventualne volitve; poročilo tajništva, knjigovodstva in računskih preglednikov; samostojni predlogi. — Oni člani, ki se zanimajo za nova pravila, jih lahko vpo-gledajo v društveni pisarni, Šelenburgova ulica 7-11 med uradnimi urami.
© Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v oktobru 1926 zastavljenih predmetov v sredo 15. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici.
© Zamenjano kolo. Mesarskemu pomočniku Lovrencu Logarju je neki uzmovič »zamenjala na mestni klavnici 2000 Din vredno kolo znamke »Oppel«, za revanš mu je pustil staro, pokvarjeno kolo, vredno komaj 300 Din.
© Nemorala. Včeraj zjutraj je napravila policija racijo za zloglasnimi ženskami, katerih je bilo ob tej priliki pet aretiranih. So to večinoma še mlada dekleta z dežele, ki jih je mestna nemorala potegnila v svojo ogabno kloako. Le ena med njimi je že stara prefri-ganka, ki jo na policiji prav dobro poznajo. Ta je bila tudi edina, ki je romala v bolnico.
© Poškodba pri delu. Včeraj zvečer ob pol 6 jc padel z odra nove stavbe v Zeleni jami 28 letni muslimanski delavec pri stavbeniku Čcrnetu, Usejin Bcganovič, ki se- je pri ljani priredi v nedeljo, 12. t. m. izlet na Sv. hrbtu.
8 Din VINO 8 Din
Restavracija pod »Skalco«, Mestni trg 11.
Maribor
□ Slavnostna blagoslovitev zastave. V
nedeljo, 12. junija sc vrši slovesna blagoslovitev nove zastave prosvetnega društva v Mc-lju po sledečem sporedu: Od pol 9.—9. ure zbiranje povabljenih društev na njim določenem piwstoru pred otroškim vrtcem v Melju. Nato odhod z godbo v baziliko Matere milosti, kjer blagoslovi preč. g. župnik zastavo. Po končanem cerkvenem slovesnem opravilu obhod po mestu z razvito zastavo nazaj v Melje. — Odbor še enkrat najvljudneje vabi vsa katoliška mariborska prosvetna društva k prav obilni udeležbi. Zastava je v petek popoldne in v soboto celi dan razstavljena v prodajalnih prostorih Zadružne gospodarske banke,
□	Sv, maša na Pçltorju. V nedeljo 12. t. m. bo pd Sv. Arehu ob pol 9 sv. maša za tu-rlate,. •— - ..'.s
' □ V zavodu šolskih sester je telovadni nastop učeffk dne 12. junija prestavljen na 15. цго (3 popoldne). Ako bi bilo ta dan slabo vreme, bo nastop dne 13. junija ob 18. uri (6 zvečer).
P Program parkkoncerta na dan 12. junija: 1." Jaki: Pozdrav z Bleda, marš; 2. Zaje: Ban Legat, ouverture; 3. Parma: Triglavske rože, Valček; 4. Verdi: fantazija iz opere Ri-goleto; 5. Brodil: Srbinov dan i san, potpuri; 0. Kàlmân: Shimi iz operete Grofica Marica.
Il] Birma. Na binkoštno nedeljo je prejelo v mariborski stolnici zakrament svete birme 861 otrok.	.
t] Nov športni klub. Minulo soboto se je ustanovil v Mariboru nov športni klub — SK Železničar. Za predsednika je bil izvoljen in-žener g. Senica,, za tajnika g. Fišer, za načelnika nogometne sekcijc g. Vanda.
□	Prisega vojaških obveznikov. Komanda mariborskega vojnega okrožja razglaša, da se vrši dne 13. junija 1927 ob 9. uri na dvorišču kasarne kralja Aleksandra, Meljska cesta, vojaška prisega. Prisege se morajo udeležiti vsi obvezniki rojeni 1. 1877—1901, ki iz kateregakoli vzroka- do danes še niso iste položili. Od vojnih obveznikov roj. 1. 1902 do 1907 morajo položili vojaško prisego: i. vsi sposobnim spoznani; 2. vsi deloma sposobni, ki so se udeležili glavnega nabôra v mestuj 3. vsi oni obvezniki teh roj. letn., ki še niso položili vojaške prisege.
□	Pregled opreme rezervnih častnikov. Komanda mariborskega vojnega okrožja raz-glaša na podlagi ukaza ministrstva vojske in mornarice, da se morajo dne 13. junija 1927 ob pol 11. uri pri tej komadni, Trstenjakova ulica 5 predstaviti komandantu vsi rezervni častniki, ki so prejeli vojaško uniformo od države, v tej obleki, ali pa jo prinesti v rokah r.a pregled. Pripominja se, da mora vsak teh rezervnih častnikov prinesti, oziroma priti oblečen na pregled z vso uniformo, ki jo je prejel, kakor: kapo, bluzo, hlače, plašč in ha-velok.
□	Razpis kleparskih in ključavničarskih del na mestnih hišah. Mestna občina mariborska razpisuje oddajo kleparskih in ključavničarskih del za nove mestne stanovanjske hiše v Smetanovi ulici. S kolkom za 100 Din kol-kovane ponudbe jc vložiti v vložišču mestnega magistrata mariborskega do srede 25. t. m ob 11. uri. Ponudbe se bodo odprle ob 11. uri v navzočnosti ponudnikov. Vsi pripomočki in potrebni formularji sc dobe pri mest. gradbenem uradu, soba št, 4 od sobote dne 21. t, m. dnevno od 10. ure naprej. Mestna občina si pridržuje pravico, oddati dela skupno ali pa posamezno, brez ozira na višino ponujenih cen.
□	Biljetarnica »Putnik«, Aleksandrova cesta 35 izdaja vozne karte za tuzemstvo ter za Avstrijo, Češko, Italijo, Madjarsko in Nemčijo kakor tudi za obmorske postaje Jadranske plovidbe. Izdajajo se vozne karte po ce nah, kakor so od ministrstva prometa dovoljene, za veselice, izlete, romanja, sejme itd. tudi v predprodaji brez znižanja cen. Pisarna posreduje železniške reklamacije vsake vrste. V zalogi ima turistične in potovalne knjige ter vozne rede. Informacijo za vožnje tet prospekti za zdravilišča in letovišča se dobivajo brezplačno,
Cel/e
2.
Le še 10 dni in Celje bo govorilo odločno besedo v vprašanju svoje občinske vlade. Da-nes jo že izven dvoma, da bo lista Združenih strank izšla iz volivnega boja zmagovita in da bo 19. junij dokazal, da Celjanom imponira le solidno delo in reeina politika, prav nič pa demokratsko bahaštvo in frazerstvo. Teli 10 dni porabimo vsi, ki nam mostna občina ni zgolj vprašanje partizanstva, temveč vprašanje boljših časov vseh Celjanov, da г neumornim pojasnjevanjem vplivajo ria one, ki še omahujejo!
■0; »Nam se zdi, da vemo.« Mesto, da bi bila lepo tiho, pa drega v zadevo, ki so jo zakrivili njeni ljudje, »Nova doba« namreč, ki nam očita, da se nismo poklonili spominu majniške deklaracije in pri tem zlobno zamolči dolžnosti, ki jih ima v takih slučajih J. M., kateri smo bili pripravljeni nuditi vso podporo. Niti v glavo nam ni padlo, da bi tako važno slavlje izrabili v namene stranke in hoteli smo, da izzveni cela proslava v eno-dušni volji narodnih Celjanov za solidno narodno delo. Dočim so odbori J. M. v Ljubljani in Mariboru storili svojo dolžnost, je celjska podružnica odrekla in dopustila, da smo se zanašali na neko javno predavanje, ki ga ni bilo, in na neko praslavo »čez 14 dni«, ki je tudi ne bo. Vtis imamo, kakor da se vse to ni zgodilo samo radi sokolskega mladinskega dne, temveč tudi zato, da se nas more napadati, kakor da smo se namenoma in radi koalicije z Nemci hoteli odtegniti proslavi. Zakaj J. M. ne poda stvarnega pojasnila? Ali morda zato, da bi morala priznali, da smo izrazili svojo pripravljenost pri proslavi sodelovati?^ Matico koalicija političnih strank ne briga prav nič. Če pa misli, da jo briga, potem naj nam ne zameri, če Ido našla v nas sodnike, pravično, a hrezohzljne.
Štev. 1 .'9. ■Ч !
»SLOVENEC«, dne 10. junija 1927.
.-Ùi, .»..If ... «I	........-.I....,
et >Cillior Zeltting.č OdTočhnTzjava, ki Jo Je pod tem naslovom prinesel nedeljski »Slovenec«, je našla milost pri »Novi. dobi«, ki Jo Je v celoti ponatisnila. Že »Jutro« pa se je oRinelilo reči in »Nova doba« smiselno trdi isto, da Celjani mislimo drugače. Za naa ni merodajno, kdo je izjavo v »Slovencu« napisal, iu tudi nimamo niti najmanj namena branili našo narodno zavest pred napadi ljudi okoli »Jutra« ln »Nove dobe«. Če trdimo, da se z izjavo solidariziramo, nam ti ljudje enostavno ne bodo marali verjeti, da bi to škodovalo njihovi demagoški volivni propagandi. Kaj narodnost, glavno je, da se dobi kost, na kateri je mogoče ob pomanjkanju drugih argumentov proti nasprotni stranki z naslado glodati in loviti ljudi, ki žive od fraz! Demokrati so pravtako kot mi prepričani, da koalicija z Gospodarsko stranko ne more biti nevarna narodnemu značaju našega mesta in da v dobi proporca pomeni naravnost nacijo-nalno važno dejanje, če se narodna manjšina odreče sorazmernemu številu mandatov, ki ji po moči glasov gre, vendar šarijo s frazo o narodnem izdajstvu, ter upajo ob tem na politični kapital. Naivneži, ki ne vedo, da s svojim stokanjem niti sočutja ne morejo več zbuditi!
et Lopovstvo. Pod naslovom »Ni se jim zdelo varno« nas sumniči »Nova doba«, kakor da smo namenoma bili proti proslavi majniške deklaracije, ke;- da bi morda to kvarno vplivalo na naše odnošaje napram Gospodarski stranki, kateri odnošaji se nanašajo zgolj na politično taktiko ob priliki sedanjih občinskih volitev. »Nova doba« kajpak za tako podlo trditev nima nikake opere, temveč jo brezvestno vrže v javnost v upanju, da ji to prinese dobička ob volitvah. Poudarjamo: Spomin majniške deklaracije je za nas tako važna zadeva, da bi jo smatrali za obla-teno, ako bi jo vlekli v metež lokalnega voliv-nega meteža. Dostojna proslava zgodovinsko važnega fakta, ki je izzvenel pred desetimi leti v veličastni harmoniji volje po svobodi vsega slovenskega naroda, je samo ona, ki jo prireja slovenski narod, ne pa posamezna politične ali kulturno-politično pobarvane organizacije. Tako proslavo smo mi hoteli. Kdo je kriv, da do tega ni prišlo, ve »Nova doba< bolje od nas. — Sumničenja, kakor si ga pa celjska demokratska trobenta dovoljuje, odklanjamo, ker morejo izvirati le iz pokvarjenega srca in hudobnih želja, usmerjenih zgolj v svrhe volivnega manevra.
ČITALNICA ŠTUD. KNJIŽNICE
MALA KA-ZINSKA DVORANA
je namreč poptnoma prazno blagajno. Drugi dan < so vlomilca ^e prijeli.	лЈ ô->Vi, o
Razglas. .Ravnateljstvo za twzojav v Ljubljani
oddaja poštno'vožnjo na podlagi-jilena 86—98 zak. o drž. računovodstvu za eno leto prevoz pošte na progi Kočevje—Brod nn Kupi. Pohovna ustna javna pogajanja se bodo vršila komieijonalno eb 11. dopoldne 44. junija t. 1. pri županstvu mestno občine Kočevje. Sprejemanje ponudnikov se prične ob 10. Začasna kavcija 2000 Din se mora položiti na dan pogajanj pri komisiji, ki je določena za pogajanje. Natančnejši pogoji so na vpogled pri okrajnem glavarstvu, na mestni občini in pošti v Kočevju ter pri občinah in poštah ob poštni progi.
Črnomelj
- Pïosvolrti dom v Ornomlju. Binkoštni ponedeljek dopoldne je otvorilo prosvetno društvo v Črnomlju svojo novo dvorano in čitalnico, ko so je zjutraj izvršila posvetitev presv. Srcu. Odkar se je moralo društvo izseliti iz »drvarnice«, kjer se nahaja sedaj lepo uspevajoča mlekarna, je bilo brez strehe. Neumornemu g. župniku Grobljarju se Je posrečilo da je proskrbel društvu v Komendi nem. vit. reda lepo dvorano in čitalnico. Slovesnost je otvoril društveni predsednik g. Plut, g. župnik G robi j ar je pa podal kratko zgodovino društva in se spomnil ustanovitelja društva, pokojnega župnika Pelmrea, njegovih drugih predsednikov in tajnikov. Od bivših predsednikov sta bila navzoča gg. SiutlMo in Mnlnerič, ki je izrazil v imenu vseh zahvalo neutrudljivemu g. župniku. G. kaplan 11 c je govoril nazorno o važnosti čitanja in o dobrem čtivu. Konečno je pa podal posl. prof. J are obris zgodovino majniške deklaracije. Med govorom sta bili 2 lepi deklamaciji in domači pevski zbor je zapel več pesmi. Naj bi prosvetno društvo v novih prostorih zbralo prav vse domačine, ki se zavedajo važnosti katoliškega kulturnega pokreta!
Trfoovîfe
1)г§,пШа
Požar. V torek, dne 7. t. m. je začelo okrog 9. ure dopoldne goreli pri pcseslniku Matiji Ko-privec na Vrhniki št. 61. Kmalu nato se je vnela še sosednja hiša vdove Ane Grom. Ker so na tem kraju, kjer vodi cesta v Podlipo, štiri hiše na kupu, je bila velika nevarnost, da vse pogorijo. Hitremu nastopu požarnih bramb iz Vrhnike, Stare Vrhnike in Verda se je zahvaliti, da ni vse postalo žrtev požara. Pogoreli sta popolnoma strehi s tramovi pri Koprivčevi in Gromovi hiši, dočim sta sosednji hiši, ki sta kriti z opeko, samo nekoliko osmo-ieni. Ogenj je nastal najbrže vsled tega, ker se jo vnel tram poleg dimnika. Škoda, ki je precej občutna, je le deloma krita z zavarovalnino.
Objava vojnega razporeda se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ob 9. uri dopoldne pred gasilskim domom na Vrhniki.
Vojaški nabor se vrši za vrhniško občino dne 25. t. m. Za okoliške občine pa dan popreje.
Novo mesto
Novo uradno poslopje v Trebnjem. V Trebnjem bodo še tekom tega leta pričeli graditi novo uradno poslopje. V ta namen je dovolila občina Trebnje vsoto 1 milijon dvestotisoč Din. Prostor za to stavbo na travniku g. M. Pehani-ja tik ob državni cesli v središču Trebnja so kupili Trebanjci sami za vsoto 45.000 Din. Poleg tega prostora sta bila na ponudbo tudi stavbna prostora g. Pavlina in g. Tomšiča. Ker pa je ponudeno stavbišče g. Pe-hanija najprikladnejše, so se odločili za Ia prostor. Stavba bo baje tako obširna, da bodo v njej lahko nastanjeni tudi drugi državni uradi kako: orožni-Stvo, okrajna uprava, finančna kontrola, pošla i. dr. Skrajni čas jc že bil, da se je občina Trebnje za to odločila, ker dosedanji prostori okrajnega sodišča v starem gradu nikakor več ne odgovarjajo potrebnm časa.
Višji tečajni izpili na državni gimnaziji v Novemmestu se bodo pričeli v petek, dne 17. jun. t. 1. K izpitom je prlpuščenih 18 kandidatov. Kot predsednik izpraševalne komisije je določen univ. profesor v p. gospod Dr. Mušič.
Razstava ročnih del na deški ljudski šoli v šmihelu pri Novcinmeslu. Dne 5. in 6. junija t. 1. je bila razstava moških ročnih tlel učencev deške ljudske šole v Šmihelu pri Novemmestu, Razstava je bila dobro obiskana od strani meščanov kakor tudi od kmelskega ljudstva. Z razstavljenimi predmeti so bili obiskovalci zelo zadovoljni. Laskavo so se izražali o napredku te šole. Šolskemu vodstvu k temu tako povoljnemu uspehu naše iskrene čn-stitke.
Kočevfe
Vlom. V hišo župana livoldske občine, gostilničarja Zdraviča v Dolgi vasi je vlomil v noči nd 7. na 8. junija neznan moški. Odnesel je oHFin-»ko blagajuo, todn pri tem so jo zelo ušlel: našel
h^z Kes ali kaj? Naši Bemotovi socialisti, ki so sedaj na krmilu II. rud. skupine, so sklenili na zadnlem občnem zboru, da se II. rud. skupina likvidira in postavijo obratni zaupniki. Mi smo takoj svarili pred tem dejanjem, sedaj pa, ko proračun likvidirane skupine ni potrjen, pa tožijo. Korak k likvidaciji je bil prenagljen, ker še ni tozadevni drugi pravilnik za obratne zaupnike potrjen.
Predavanje o potovanju po Jutrovero. Č.
g. Žmavc bo predaval v nedeljo, dnel2. junija, ob pol 4. uri popoldan v Društvenem domu o svojem 5 tedenskem potovanju po Jutrovlh deželah. O tej snovi bo predaval g. Žmavc 4—5 krat.
Napredovanje v službi. Č. g. Mirko Ratej, katehet na Vodenski šoli, je pomaknjen iz 5. skupino II. kat. državnih uradnikov v 2. skupino II. kategorijo z vsemi vštetimi leti službovanja na tem polju.
Izlet na Ktftm. V nedeljo, 12. junija priredita moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trbovljah izlet na Kum. Zbirališče ob 5. uri na kolodvoru. Zamudnike pričakujemo do 8. ure na Dobovcu. Vabijo se vsa društva iz okolice, da poletijo v nedeljo na naš znani Kum.
Z^X Krek'.va mladina napravi v nedeljo, dne 12. junija izlet na prijazno Mrzlico. Odhod ob 4. url zjutraj, od tajništva Strokovne zveze.
Slovenska Jcrafina
Smrtna kosa. V nedeljo, dne 5. t. m. je preminul v Murski Soboti komisar finančne kontrohe v pokoju g. Anton Haael v 61. letu starosti. Pogreb se je vršil 6. t. m. v Murski Soboti. Svečani sprevod je vodil g. kanonik Slepec z asislenco. Pokojnika je spremilo na zadnji poti veliko število stanovskih tovarišev, uredništva vseh obla-stev in uradov, deputacija orožnižtva in velika množica meščanov iz Murske Sobote. Blagi pokojnik |e bil radi svoje vljudnosti in prijaznosti v celt Slovenski krajini spoštovan in priljubljen. V pokoj je stopil koncem leta 1922, ker ni maral zapustiti Slovenske krajine, ki mu je postala draga domovina. Bodi mu lahka mati zemjja, ki jo je tako iskreno ljubil!
Katoliški dom. V Beltincih se je začelo prizadevanje, da se v občini, ki jo središče ene največjih župnij v Prekmurju, postavi katoliški dom. O Stvari se je razpravljalo celo na občinski seji in je bil predlog, da bi naj občinski odbor akcijo podprl, skoraj soglasno sprejet.
Rcgularija Mure. Naposled smo vendarle dočakali, da je bila sprejeta v proračun večja vsota tudi za reguliranje Mure. Po listih se je poročalo, da se bo začelo z regulacijo v Apački dojini. Ker naredi Mura leto za letom tudi v naših občinah, ki ležijo ob obrežju velikansko škodo, bi bilo zelo potrebno, da se tudi lam stori, kar je mogoče. Najbolj trpijo vasi: Ižakovci, Melinci, tri Bistrice itd. V slučaju poplav jih voda popolnoma preplavi, razen tega pa leto za letom izpodkopava velike kose zemlje in so ponekod že hiše v nevarnosti. Ako krediti ne zadoščajo za vsa regulacijska dela, se naj stori vsaj najnujnejše.
Ш opisi
Ii Zabnire. Na binkoštni ponedeljek po prihodu popoldanskega vlake iz Lujbljnne smo tu otvorili novo poslajališčno zgradbo Bitnje-Zabliica-Kakor nalašč nam je naklonilo nebo ljubko solnce, dočim jc dopoldan kazalo Se prav slabo. Po9taja-liščno poslopje je bilo lepo okrašeno z venci in mlaji. O prihodu vlaka je pozdravila šolska mladina z zastavicami prihajajočo občinstvo, domača godba je pa zasvirala lep komad v pozdrav. Po pozdravnem predsednikovem govoru so zapeli pevci primerno pesem. Domači gosp. župnik je pa blagoslovil novo stavbo, nakar je gosp. zastopnik ravnatelja drž. železnic v lepih besedah očrtal pomen nove zgradbe. Z vzklikom na priljubljenega kralja je zaključil svoj govor. Ko nain je vlak iz Kranja pripeljal še g okrajnega glavarja, njegovo rodbino in mnogo drugih udeležnikov, se je razvil slikovit sprevod: jezdeci v narodnih nošah z zastavo, godba, šolska mladina, deklela v narodnih nošah, gostje s pripravljalnim odborom in drugo občinstvo — v 15 minut oddaljeno Žabnico, kjer se je vršila veselica na Miklavževem vrtu, katero sta obiskala tudi poslanca gg. B rod ar in Planina. nekaj gospodov železniške uprave ter obilo občinstva. Na večer se je vlil dež, ki je raz-podil mnogo gostov, dočim se je večina umaknila v notranje prostore. Izredni dogodek ohranimo gotovo vsi v najboljšem spominu.
Čatež nb Savi. Lepo solnčno vreme prav dobro vpliva ha bolnike, ki se zdravijo v Cutežkih toplicah. Tudi beriva imajo na razpolago, da se, kratkočasijo in ne mislijo preveč na svoje bolezni. Vendar moramo obžalovati, da imajo gostje na razpolago samo liberalne liste; nimajo pa naših katoliških časopisov. Gotovo to ni prav. Prosimo in želimo, da dobe gostje v Čutežkiii toplicah tudi dobre liaše liste, ki jih bo Ia ali oni gost prav rad vzel v rok<\ kakor tih In bil navšjen že z doma. Upajmo, da ne bodo te vrstice zastonil
Ljudski oder v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedelje due 1?. junija igro: ;Za pravdo in srce«:, (ragedijo v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Vstopnice se dobe v pred prodaji pri gdč. I. Zakotnik v Št Vidu.
Homoo. Kat. prosv. društvo na Homcu priredi ' v nedeljo, 12. t. m in ponovi v nedeljo dne 19. t. m. Schillerjevo meščansko žaloigro v 5 dejanjih -Kovarelvo in ljubezen«. Pohitite na naš prijazni Homep, ker ga morda to spomlad šo ni slo obiskali. Obenem pa opozarjamo, da bosti ti dve predstavi zadnji v tej sezoni, in da je v našem okraju ta Igra novost. Zato vsi na Homec to ln drugo nedeljo. K obilni udeležbo vljudno vabi odbor.
Cfublfan&lco gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 10. junije: Zaprto. Sobota, 11. junija: Zaprto (generalka). Nedelja 12. junija: VEČNI MLADENIČ- Premijera.
Izven.
' OPERA.
Začetek ob 20 zvečer. Petek, 10. junija: ORLOV Red E. Sobota, 11. juirija: CARMEN. Gostovanje bolgarskega tenorista Gospodinova. Nedelja, 12. junija ob 15: ORLOV. Popoldanska
predstava po znižanih cenah. Izven.
Bolgarski tenor v ljubljanski operi. V soboto dne 11. t. m. gostuje v ljubljanski operi mladi tenor gospod Gospodinov fn sicer v operi -Carmen« v vlogi Don Josea. Gost ima močan tenor z lepo izrazito višino in odlično italijansko šolo. Prtleg Ljubljane bo gostoval tudi v Bolgradu in Zagrebu, zatem pa ponovno v Rimu, kjer je liaslopil par-krat tudi za časa svojega študiju. Na predstavo opozarjamo naše občinstvo. Priiximinjamo tudi, da je ljubljanski ansambel izvajal opero »Carmen« na svoji operni turneji in sicer v Sarajevu, Dubrovniku in Splitu, povsod z največjim uspehom ob vsestranskem priznanju publike iu kritike Za gostovanje goapoda Gospodinova veljajo navadno operne cene.
Mariborsko gledišče
Petek, 10. junija: AKADEMIJA.
Sobota, 11. junija ob 20: ČARDAŠKA KNEG1XJA.
Abonma A. Kuponi.
Berlinski isravci v Mariboru.
KURT G0TZ — INGEB0RG.
Komad je lahek in vleče problem na tri dejanja, da lnhko razvije duhovite dialoge, ki se pri-oslrujejo v iskane izbranosti ali pa splahnijo v širok monolog. Občinstvo so je zabavalo in uživalo ogenj in vernost dražljivih prizorov.
»Vendar zopet tu!« je vzdihnila nemška dama svoji sosedi in so blaženo vdajala snu, da jo zopet nemški teater.
»Skoraj nič nisem razumela,« jo rekla prvi večer pri »Bobrovem kožuhu« neka druga nemška dama in izpričala svojo nemško slabokrvnost.
Pri Ingeborgf je triumfirnla Hertha Rus s s svojo subtiliio lascivnostjo. Ottokarja je igral Rudolf Welnmann, teto Otilijo Sidonle Lorm, intendant Hans Brockmann Petra Petra in mesto Nunberga slugo Ferdinand Bonn. G. Kovič jo javil to spremembo, neke dame v parterju so se ogorčile; »Saj nič ne razumemo.« Pa so razumele, ker so znale spremembo zlobno tolmačiti: »Ah, pri dr. Oroslu so hili danes gostje .. .<
Občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo in obsulo s cvetjem; Nemci so bili taktni, ker so vedeli, da jim vsak »Ileik odžene takele goste v bodočnosti. Tako taktni so bili, da to ni moglo biti
spontano, temveč organizirano. Prav je.
* » «
Tisti, ki so pričakovali, da jim bo berlinska trupa prinesla kaj čisto novega, so nekoliko razočarani. Želeli so si kakih režijskih akrobacij in videli solidno. Iradicionelno igro, brez vratolomnih ambicij, brez — ističnih ekstravaganc, z dobrinf, povprečnim repertoarjem. Videli trezno stremljenje, igrali intenzivno.
Kljub temu je lo spoznanje važno. Saj smo v Mariboru videli že razne eksperimente, ki so nam jih opravičevali s tem, da predstavljajo moderno in bodočo gledališko kulturo — pri tem pa so zijali prazni sedeži.
Reinhardtovim disidentoni nihče ne bo mogel odrekati, da ne bi imeli kontakta z modernim gledališčem. Nasprotno! V njih se očituje ta najnovejši modernizem, ki pa je tako preprost, da človek od začudenja zazija in se bi udaril po glavi, da ga ni sam našel; izbrati efektne, preizkušene in po desetletjih aprobirano komade in jih kar naj-efektneje podajati. Za ti gostovanji nihče ne bo mogel Irditi, da bi ju mogel zameniti — kino. Takemu repertoarju in taki igri ne more konkurirati kino.
Sicer je Hans Brockmann želel, naj lega ne povem javnosti; ker pa je bil pred menoj že poročevalec »Politike« indiskreten, ni to nobena tajnost več; Brockmnnnova trupa se je ločila od Rein-hardta, ker je ta postal navaden trgovec. Lastnik je več gledališč In je izjavil naravnost, da želi, da vso nemško gledališko umetnost monopollzira: da treba enostavno vsa druga gledališča zapreti. Ta Reinhardtov poslovni duh je odbil Brockmannovo trupo, v knteri je — poleg igravcev, ki smo jih videli, tudi Reinhardtova žena Else Heime.
Ali — ne mislim baš lako, Če pravim: da se ml zdi, da ne vežo Brockmannovo trupe le čisti idealizem, temveč v neki meri zavist», ki so je uprla brezobzirnemu trgovstvu in šla na lastno pesi. Kajti Brockmannova Irupa nima kakega novega, velikega umetniškega poslanstva, kakor ga je marsikdo želel potem, ko jo hudožestvenikc videl. Tudi Brockmannova trupa ima praktičen, trgovski duh: vsa njena igra ga izpričuje z repertoarjem vred; s psihološko preračunano privlučnosl jo, ki sebe priljub-Ija občinstvu in mu laskn; i materijalno — t. j. z izbiro komadov —, i formalno — z igro, preračunano nn efekt.
To nikakor ne zmanjšuje njene vrednosti. Mislim celo, da so kakor poklicani, da nam pokažejo pol, da nam rešijo uganko, zakaj naša gledališča j ne znajo pritegniti, zakaj se ugreza prepad med njimi in občinstvom vedno globlje, pa čeprav eksperimentirajo na vse strani.
To — in da se iz naših gledališč od nikoder ne obeta tista organizatorna moč, ki bi pometla z dilentanlizmom, ki so samozavestno skriva za an-gažmane, kakor da že II dajejo izkaznico umetnika, in tlači vso našo gledališko kulturo na nivo, ki Jo pod povprečnostjo: to daje Berlinčanom pravice dovolj, da nas s svojim preprostim odrskim bistvom oplodijo. Zalo bo tudi izredno zanimivo, če bodo prišli jeseni in nam kazali našo lastno dramo
Svojo poslanstvo pa izvršujejo Berline i eionalnem oziru. Nemški generali so požgn1 »Drang nach Osten-'-. Na potu iz Berlina v Ba^ d so vzraslli svobodni narodi. Naš narod je soseden , velikemu nemškemu; nismo si sosedi, da si čez plol grozimo s pestmi, temveč da si bratski stis-j nemo roke. Kakor so nam bili včferaj še Nemci j omrŽ iii kot gospodje, tako so nam ljubi danes kot 1 nnši iioslle
Morda nihče ni tako odkrito pokazal tega gentlcmnuskSga prijateljstva v taki meri kakor slovenski Maribor
Kdaj bi smelo ljubljansko gledališče gostovati v slovenščini v Celovcu?!
To našo gentleniaiislvo in prisrčno navdušenje v Mariboru naj bo porok, da si svobodni želimo najiskrenejšega prijateljstvu z nemškim narodom.
Berlinčnni so lahko zadovoljili: établirai! so so in z veseljem jih bomo pozdravili, kadar nam • zopet pridejo.	Dr. F. S.
Knjige in revije
Dr. Metod D ol ene : Kmečko dedno na. hledftvo ia časa veljavnosti gorskih liukov. Ponatis
i/, -Časopisa za zgodovino iu narodopisje«. Maribor, 1927. 45 strani. — Odlični kriminalist, redni profesor ljubljanske jurtdične fakulteto m. M. Dolenc jo z navzočo razpravo podal nov odličen prispevek k pravni zgodovini Slovencev v času od XV. do XVIII. «toletja. Avtor, ki jo že v mnogih obširnih razpravah obravnaval .-gorske bukve« ter pravosodstvo vinogorskih zborov raznih okolišev, nas uvodoma seznani z zgodovinskimi jwlatki o gorskih bukvah, navaja podrobno vseh deset doslej znanih prevodov gorskih bukev ter po splošnih pripombah o družabni delitvi takratnega vinogradniškega prebivalstva (mejaši, sogomiki in vsobenjeki) preide k pozitivnim dednoprnvnim določilom gorskih bukev. Po splošni oceni pod*ja javnopravna določila za lom govpri pri zasebuq-pravnih določilih o dedičevih dolžnostih 1u pravicah ter o zaščiti dedščine. V tretjem delu govori avtor o praktični uporabi d eu nega prava in pod-črtujo veliki pomen ljudskih sodnikov. V četrtem delu nam kaže razprava prehod v novo nobo: iz predjožefinske dobe nas zlasti zanimajo' reformni predlogi graščuka F, A. pl. Breckerfeldn. V zadnjem paragrafu oriše avtor določbe nevoljniškegu patenta iz 1. 178!. ter naslednje reformne odredbe, poda njihove dedropravne določbe, ki pa seveda marsikje še desetletja niso mogli- izpod udomačenega starega prava. Avtorju, ki nas z veščo roku povede od dednopravnih določb gorskih bukev U 1. 1543., jih primerja z določili poedinih slovenskih prevodov, pravilno, pravno in sociološko, sledi h-prememb am tja do uzakonitvo (lednega prava v 1. 1811. moramo biti za odlični prinoe k sloventki pravni zgodovini iskreno hvaležni. Zelo smotrenu .ie da jo l.i ne lo za dija:lvo, ampak tudi za pravnika in zgodovinarja velevažna razprava izšla v posebnem ponatisu.	I, _r.
Koncert Orkestralnega društva Glasbene Ми-(ICC v Zagorju ol» Savi. l'o krasno uspelih koncertih v Murski Soboti iu Ljutomeru priredi godalni
orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod taktirko prof. Adamiča svoj 'tretji koncert v soboto, 11. t. m. ob S. uri zvečer v Zagorju ob Savi. Na v,spored il so orkestralne skladbe Adamiča. Èantla, Suka, Dvoraka. Cajkovskegu 1er dvoje vijo-lin&kih solov konservatorista Marijana Rusa. Pri klavirju bo konservatorist Pavel Šivic. Rosni in umetniško naštudirani program, ki je navdušil občinstvo Murske Sobote in Ljutomera do nnjvrtje mere, bo sigurno tudi v Zagorju ob Savi privabil h koncertu najmnogobrojnejše poslušalstvo. Idealna stremljenja Orkestralnega društva Glasbene Malico lo tudi brez dvoma zaslužijo.
Naše dijaštvo
K JADRANSKEMU MORJU IN NA TRSAT.
Romanje, združeno z abstinenlskim kongresom celo Jugoslavijo in zastopnikov tujih držav, se vrši v dneh od 23. dô 25. julija I. 1.
Ugodnosti, ki so s leni v zvezi in nudijo sle-herneriiu udeležencu znatno olajšavo poseta našega Jadrana, so: Izkaznice, ki stane 5i> Din, s katero ima vsak udeleženec pravico do: I. polovične vožnje po drž. želoznici v dneh od 19. 31. julija I. I.; 2. do brezplačne vožnje po morju na dan zborovanja; 3. do brezplačnega prenočišča; 4. do polovične hrane; 5. do brezplačne udeležbo k vsem prireditvam.
Tovariši!
Ker ne bo kmalu takih ugodnosti za obisk našega Jadrana, Hrvatskega primerja itd., prijavite se V čim večjem številu in se udeležite tega kongresa, Ici vain bo nudil v prvi vrsti idealno, duševno razvedritev!
Pri rt i te!
Prijave sprejema »Sveta Vojska, Poljanski nasip 10, ali V. Seibilz, Akademski <Jom.
»Danica*
■ Zarja«
■Borha-t
Жа učiteljstvo
Na otok Brač. Učiteljska Fer. zveza pripravlja v vel. počitnicah letovanje na otoku Braču na koloniji na Bolu. Kolonija je lepo urejena s posteljami, kuhinjo itd. Brač ima najlepšo plažo v Dalmaciji. Ob priliki letovanjn se bodo priredili dališj in krajši izleti po srednji Dalmaciji >'n po otoku Braču. Cena letovanja (prenočišče s hrano) za 15 dni 400 Din, Vsak prlglašenec inorn biti član UFS. Pristopnina iu članarina 50 Din, za kolonijo 40 dinarjev, vsak tovariš, ki se priglasi za letovanje, naj pošlje na spodnji naslov pristopnino za FS in kolonijo G0 Din, nato mu pošljem prijavnico 6 čekom. Prijavnico naj izpolnjeno vrne znesek (za 15 dni -100 Din, za 30 dni 800 Din itd.) pu naj pošlje v Belgrad na naslov, ki je na čeku. Potrdila vplačila naj vsakdo hrani. Skupen odhod bo okrog 18. julija, čas za priglas ie do 16. junija. Ker je število mest na Braču omejeno (okrog 40) se bo oziralo samo na pravočasno priglase! — Poelužile se. ugodne prilike, ki jo Vam nudi FS. Za USF: Slavko Mravlje, učitelj na mešč. šoli. Jesenice, glavni poverjenik.
TuristiRa
Kamniška podružnica SPI) je dovršila te dni novo pot in galerijo skozi Predoselj v Kamniški Bistrici. Da opozori obiskovalce Bistrice na to pol in na prirodno lopoto dosedaj nepristopnegu Pred-iislja, sklenila jo Kamniška podružnica, pa priradl slavnostno otvoritev te nove poti in galerije. Vršila so bo v nedeljo, dne 12. junija 11127. Zunanji udeleženci pridejo s prvim jutranjim vlakom v Kamnik, ter potem poljubno naprej. Vozil bo tudi avtomobil Kamnik—Stahovica (cena 8 dinarjev po osebi). Zbirališče ho lin Kcpišču. Od lam odidejo udeleženci po novi zelo prijazni stezi, vodeči ves cas tik ob vodi do dolnje brvi pod slapom, poleni po novi stezi naprej nad slap in nn galerijo, kjer le Kamniška podružnica pozdravila goste, nn-.-r bo odhod črez. prirodni most proti bistriški koči. Tam bo ob 11. uri sv. maša v bistriški kapelici, potem prosta zabava j > r i koči. Pri jmzdravu In pri zabavi sodeloval bode tamburaškl zbor društva Edinost . Odhod iz Bistrice proti Kamniku je poljuben. Iz Stahovce do Kamniku vozil bode avtomobil. K tej otvoritvi vabljeni so vsi planinci iu prijatelji Kamniške Bistrice.

Besednjak divjega moža".
Sestavila Giovanni Papfari in Domenico Giuliotti.1 (Dalje.)
Antologija (Antologia).
Kadar se kak možakar — in sicer najrajši kak profesor — po dolgem mečkanju prepriča, da ni zmožen, da bi dal od sebe kako lastno knjigo, vzame gotovo število Javnih knjig, škarje in lonec popa ter sestavi Antologijo, katero vpeljejo na šolah in ki donaša lastniku škarij lep leten dohodek.
Opozarjam one, ki se hočejo posvetiti tej cvetoči -obrti, naj nikar ne pozabijo tehle pesmic: Črne Te zemlje pokriva odeja. .. Vrh skaline silovite ... Sinoči je pela ... Kaj pa je treba bilo...? Pred vsem pa: »Ljubim te, o božji volek,« ki je najlepša posvetitev, katero si more zapisati sam sebi skromni kom-oilator.
Priprava (Aperitivo).
Najboljša priprava, da moreš uživati moderno literaturo, je, če prečitaš Homerov spev ali pa deset Dantejevih tercin. Najboljša priprava za sveto mašo je, če stopiš mimogrede v bolnišnico. Najboljša priprava za veselico s plesom je, če stopiš na pokopališče ali v mrtvašnico.
Najboljša priprava za bogato pojedino je, če si pogledaš fotografije sestradanih ob Donn.
Najboljša priprava za čitanje dnevnikov je, če prelistaš tale besednjak.
Kap (Apoplesia).
To je bolezen (kajti umreti morate itak, 2e vas kdo ne ubije), ki si jo žele vsi tako zvani »dobro misleči«, kateri v svoji modrosti ne marajo sprejeti misli na Boga.
■»Takole en fletkan božji žlak, pa je! Človek vsaj ne trpi.«
Tako govoričenje se ne zdi navadno nikomur čudno. Zdi se naravno. Saj jih je toliko, ki mislijo, da se s smrtjo vse neha.
A kakšno bo razočaranje tam, prijateljčki božjega žlaka, ki ne marate trpeti!
Pomaranča (Arancio).
»Poznaš deželo, kjer cveto oranže?* 0, pa še kako! Lepa je, čudovita, božanska. A kako malo čudovit in božanski je precejšnji del sedanjih prebivalcev dežele, kjer cveto oranže. »Bog, reši Italijo pred Italijani!« je rekel v hipni žalosti eden izmed naju in je zaihtel.
Za mano je potop (Après moi le déluge).
Tako je govoril Ludovik IV. In v resnici je potop prišel, in sicer krvav potop, ki pa ni zadoščal. Prišla je revolucija za revolucijo, vojska za vojsko. Za njimi pa so prišli drugi potopi, četudi ne vesoljni, na zemljo, kjer sta bila obglavljena, kakor pravi pesnik, Kralj in Bog. Potopi krvi, potopi ognja, potopi solza. In ti potopi so vedno širši, vedno daljši, vedno groznejši; trajali pa bodo toliko časa, dokler ne bosta postavljena na svoje mesto oba velika Obglavljenca.
Zavarovanje (Assicurazione).
Izmed vseh zavarovanj je najvažnejše ïivljensko zavarovanje.
Nekoč (za časa kralja Pipina) so si zavarovali življenje z mučenjem, s pokoro, postom, z deli usmiljenja in molitvijo.
Dandanes pa si pošteni obrtnik, modri upokojenec in previdni posestnik zavaruje življenje pri posebnem agentu. In šele kadar bodo poginili (t. j. kadar bodo začeli živeti na onem svetu v večni pogubi), bodo z grozo zapazili, da polica, ki so jo tukaj podpisali, ni vredna nič več.
Porota (Assise).
Porota je kraj, kjer mora dvanajst dozdevnih poštenjakov — med katerimi seveda lahko srečaš tudi oskrunjevalce in skrivne tatove — obsoditi onih 13 îg zločincev, ki jih policija zagrabi, če se ji seveda posreči.
Ateist (Ateo).
Ateist ne priznava Boga Očeta in izjavlja sam od sebe, da je uboga sirota, ki izhaja iz nič, kateremu je sicer precej podoben. Iz tega sledi, zakaj so advokati, ki je njih dolžnost, ščititi sirote, skoraj vsi ateisti.
V resnici pa vsak pravi ateist ve, da Bog Je, a ga neče pripoznati, ker bi potem moral pripoznati tudi božjo zapoved; ta bi ga pa ovirala pri dvomljivih intimnostih njegovega privatnega življenja.
Avgijev hlev (Augia).
Problem: V Avgijevem hlevu je bilo 3000 volov in ga niso mogli izkidati že trideset let. Da so ga očistili, je bila potrebna moč velikana Herkula. Koliko armadnih zborov Her-kulov bi bilo treba, da bi očistili celo zemljo, ki je na njej 1500 milijonov ljudi in ni bila osnažena že 1900 let.
Papa (Babbo).
Živel je skupaj z mamo in otroki, ko je živela družina še za časa božjih zapovedi. Danes, ko zapoveduje hudič, se je zakon iz-premenil v pogodbo in družina, ki iz njega izhaja, je društvo, katerega člani se lahko združijo ali ločijo, kakor pač zahtevajo njih interesi in strasti. Naravno je torej, da je v takem društvu tisti, ki se ie imenoval oče ali papa, navaden kapitalističen družabnik, tisti
, pa, ki se je imenovala mama in tisti, ki so se imenovali otroci, niso nič drugega nego lagodni družabniki, ki konsumirajo. Družba se pa včasih razide, in sicer tedaj, ko so mama in otroci dovolj konsumirali. Ona, ki se je imenovala mama, gre iskat drugega družabnika. Tiste, ki so jim rekli otroci, pošljejo v zavod, če so še majhni, če pa so že veliki, gredo po svetu in postanejo zločinci. Tisti pa, ki se je imenoval papa, prenaša svoj bankrot, kakor more.
Slika je, kakor se vidi, zelo privlačna.
Banka.
Ravno te dni so jo odprli, nasproti mojemu stanovanju. Nekoliko više ob cesti je druga in tretja in četrta. Samo v tem kraju, ki se je tako hitro civiliziral, jih je osem.
Treba se bo torej seliti.
Banka je hudičev tempelj zadnjih prebivalcev zemlje.
Tja prinašajo denar tatovi, morilci, skopuhi, zvodniki, impresarji, ponarejevalci, zlata teleta, priljubljeni pisatelji, vlačuge prvega razreda, kratkomalo vsi sovražniki ubožca, o katerem je govor v evangeliju. In denar se steka, se kvasi, vre, narašča in nese.
V tem peklenskem templju se skrivnost Jtranssufcetancijacije Izvrši na grozen način ravno narobe.
Pod podobo zlata in papirja je pričujoče resnično, pravo in bistveno telo, kri, duša in božanstvo modernega buržuja, ki je Kristusa izgnal.
Ko včasih Divji mož, ki ima naložene svoje kapitale v oblakih, sliši ropot, ki prihaja s sveta, zapusti svoj brlog, da se prepriča, če je res panika na borzi.
Divji mož upa v svoji zlobi, da bo mogel prisostvovati polomu bančne religije, iz katere izhaja v ravni črti blagor vseh Kristusovih sovražnikov.
Toda vse je le prazen šunder.
In žalibog se mora Divji mož vdat1' in k večjem ugotoviti, da je lepo vreme.
Bankrot (Bancarotta).
Največji in najburnejši je bil pred kakimi dvajsetimi leti bankrot znanosti. Obresti tega zloglasnega zavoda so počasi postajale nezadostne. Malo jih je bilo, ki so to slutili, nihče pa ni verjel, da bo tako hitro in burno laliral. Nekega dne pa je Ferdinand Brune-tière, eden izmed najslavnejših slovstvenikov J Francije zatrobil alarm: »Kapitali,< tako je rekel, »ki jih znanstvena moderna banka tako hvalisa, so le navidezni, blagajne so na pol i prazne in okenca se bodo kmalu zaprla ; nikar se torej ne udajte goljufivim nadam; banka ve, da ne more več držati svojih obveznosti; odpovejte ji svoje zaupanje in zapustite jok Vse osobje prej tako grandioznega zavoda, raztreseno po fUijalkah celega sveta, je osup-; nilo. Poizkušali so reagirati, preklicovati in : jemati dobro ime svaritelju. Rekli so mu: far, jezuit, prodana duša, norec. Toda govorica se je bila raznesla povsod in bila je resnična.
Neizmeren bankrot se je zgodil. In brez števila šarla<antov in tepcev je bilo ruini-ranih.
Zdaj pa raste pred našimi očmi drug kreditni zavod: »Banka idealistične filozofije.«
Pazite, mogoče se oglasi kak drugi Bru-netière. Kajti ti prekleli katoličani (če imajo kaj soli v buči), so pravi tolovaji in obračajo : vodo na svoj mlin.
Ne bilo bi torej nič čudnega, če bi lepega ; dne kdo izmed njih zopet zatrobil alarm in bi izzval nov bankrot z edinim namenom (se razume), da bi ustregel interesom zloglasne: Rimske banke.
Banket.
Banket je neobhodno potreben vselej, j kadar gre za pogreb ali ples.
Banket (ta simpatična oblika, s katero si ljudje priznavajo neobhodno potrebne trebuš- ; n© pravice), je prolog in epilog vsake velikopotezne naprave, ki se ima ustanoviti, vsa- i kega resnega človečanskega dejanja, ki se je dovršilo, vsakega dnevnika, ki se ustanovi, j vsakega veljaka, čigar spomin se slavi, vsake javne hiše, ki se odpre, vsakega srednjega ! veka, ki se konča, vsakega svétnika, ki se ! proslavlja, vsakega javnega stranišča, ki se ; otvori, in vsake nove misli, ki se vrže med ! ljudi.
Pri banketu se poizkusijo čeljusti, odpornost proti alkoholu, bratska čuvstva, osebna omika, srčna blagodušnost, želodčne in črevesne prostornosti in nazadnje govorniške zmožnosti zbranih.
Če ne bi bilo banketov, ne bi bilo svét-nikov, novinarjev, županov, poslancev itd. In če teh gospodov ne bi bilo, ne bi bilo družabne fine fleur. No, kako si pa morete predstavljati družbo brez fine fleur?
Torej! Sklep prepustimo kuharjem.
Bankir (Banchiere).
Bankir je zmeraj Jud, pa če je tudi izjemoma kristjan. Bankir je božanstvo, pa ne samo v banki, ampak na vsem svetu. Bankir dela vojske, mir, revolucije, ministrstva, obilje , in draginja
Ne more pa ustaviti eolnea. poslati dežja, ljubiti reveža in priti v nebesa.
A na te reči ne misli.
Po borznih poročilih uravnava svojo dušo, ki je del duše finančnega sveta, ta svet pa je edini, ki v resnici eksistira na zemlji.
Pare (Bara).
Pri vseh vratih vseh hiš so se ustavljale, se ustavljajo, se bodo ustavljale.
Iz vseh nadstropij vseh hiš so prihajali, in bodo prihajali do njih moški, ženske, starci in mladi z nogami naprej.
Pare pridejo po tvoje drage, pridejo po po tebe, pridejo pome; pa ne vemo, kdaj!
Pare ne pozabijo nikogar; vzamejo nas, a nas ne prinesejo več nazaj; kamor nas nesejo, tam nas puste; in iz kraja, kjer nas puste, ne bomo ušli.
Misli na te nevesele stvari, da ne boš žalosten na vekomaj!
Barometer (političen).
Njegove varijacije se ravnajo po večjem ali manjšem pritisku mešane nesnage.
Belgija.
Belgiji sta samo dve stranki: pijanci in katoliki.	Dumoriez.
Belgijec je opica, pa spada med mehkužce. Izredna lahkomišljenost, čudovita okornost. Lahko ga je zatirati, kakor to priča zgodovina, nemogoče ga je pa pogaziti.
Beaudelaire.
Bencin.
Je blagoslovljena voda XX. stoletja.
Z blagoslovljeno vodo so izganjali hudobne duhove; z bencinom spravljajo v tek umazane, pošastne mehanične demone, ki se kade, ropotajo in strašijo.
Moderni človek, ki je sam bolj grd in živinski od njih, si jih izmišlja, jih izdeluje in obožuje.
Včasih (pa preredko!) malik ubije mali-kovalca.
Kletvina (Bestemmia).
Je umazano prvenstvo Italijanov v splošnem, posebno pa še Toskancev. (Znana reč sicer, ki pa je kljub temu še vedno resnična.)
GOLJUFIJE Z UMETNOSTMI.
Nikjer ni toliko goljufij z umetnimi slikami kot na Angleškem, kamor pride največ petičnih Amerikancev in kateri se najmanj spoznajo v resničnih umetninah. K Mr. Sik-kertu, članu kraljeve akademije v Londonu, je prišel pred kratkim neki gospod s sliko slikarja Whistlerja, za katero je dal tisoč funtov (275.000 Din). Ta pa je takoj spoznal goljufijo in tehnika slike ni bila niti za las podobna Wliistlerjevi. Vredna je bila le toliko, kolikor je stalo platno.
Toda dobijo se boljše ponaredbe, kot pa je bila ta. Pred dvema letoma so v Burlingtonu napravili ra~stavo ponarejenih slik. Bile so med temi take, da jih je bilo le resničnemu poznavavcu mogoče ločiti od originalov.
Celo trgovcu z umetninami se pripeti, da ga potegnejo. Nekoč je eden izmed teh kupil sliko v dobri veri, da je od Alma Tadema in dal je zanjo precejšnjo vsoto. Ko pa jo je dal pregledati umetniku, se je izkazalo, da je ponarejena.
Sir Joshua Reynolds je na vsak način hotel priti v posest neke italijanske umetnine. Naročil je svojemu agentu, da mu jo mora preskrbeti na ta ali oni način. Ker dotična slika ni bila na prodaj, je pa dobil nekega angleškega slil arja, kateri je napravil tako podobno kopijo z razpokanimi mesti in madeži ter vsem, kar je v teku let prišlo na platno, da jo je lastnik sam komaj ločil od svoje originalne. Veščaki so bili v dvomu, katera je prava. Da celo sodobni mojstri niso povsem varni pred ponaredbami. Marsikateri podpis velikega umetnika je bil že ponarejen in slika kot originalna prodana. Nekoč je bila v Londonu n;:d neko na slabem glasu stoječo gostilnico prava tovarna za ponarejanje umetniških slik. Ponaredbe sta izvrševala dva izurjena slikarja. Prejemala sta po dva funta in pol na teden (690 Din) ter vsakega pol leta bon za 50 funtov (14.000 Din). Eksporter pa je pri tem zaslužil silno veliko, kajti vse slike so šle v Ameriko kot originalne. Sploh so si umetniki v tem edini, da ni nikjer toliko ponaredb dobiti, kot v Ameriki. Tem je namreč največ za podpis na sliki, manj pa za sliko samo.
VEČNA URA.
Curiški urar Karl Heinrlch Maeyer je izpolnil davne sanje urarjev in tudi mnogih drugih ljudi, ki so hoteli s pomočjo ure rešiti znamenito uganko perpetuuma mobile. — Sicer se je že marsikateremu urarju posrečilo sestaviti uro, ki je šla brez navijanja več let. Maeyrov izum pa temelji na principu, da ure sploh ni treba navijati, pa vendar vedno gre. Z njegovim izumom prehaja urarska fa-brikacija na fizikalno in fizikalno-kemično polje. Glavni in oživljajoči činitelj te ure ni samo nihalo, temveč, ono dela tako rekoč s tisto večno razliko, ki obstoji v temperaturi zraka. V spirali, ki sestoji iz tankih cevi, se nahaja glicerin pod stalnim pritiskom. Glicerin je silno občutljiv za spremembe toplote. Radi tega so ta sistem cevi nahaja v večnem
Toskanci so najnesramnejši, najbolj uma-zani in nagnusni preklinjevalci zemlje. Preklinjajo vsi, ali iz jeze ali za šalo. Nekateri kolnejo (kot pravijo), da dado poudarka svojim besedam, drugi podzavedno; najdemo pa celo take, ki preklinjajo kot sam zlodej celo tedaj, kadar se jeze čez preklinjevalce.
Da se iztrebi ta bolezen, bi bilo potrebno smatrati kletvino kot največji zločin in upo-rabljati zanj največjo kazen.
Toda, kot se zdi, se to ne tiče državnih zakonodaj cev.
Beznica (Bettola).
Sedanja cerkev ubogega ljudstva, kate. remu so rekli gospodje, da ni Boga.
Na koše (A bizzeffe).
• So ljudje, ki imajo denarja, žensk, slave, spretnosti, vil, verolomnosti, plače, hinav-ščine, konjev za dirkanje, žen, vlačug, nezakonskih otrok, podlosti in gnilobe v vseh mešanicah »na koše«.
Divji mož pa, ki vsega tega ne pozna, ima na koše samo: neizmernega zaničevanja za vse stvari, ki jih ljubijo bogatuhi.
Boljševizem (Bolscevismo).
Zadnji gnusni in strupeni povretek vse demokratsko-protiverske gnilobe. Enciklopedija, ki se je stekla v nemškem socializmu in so jo potem prelile judovske roke v zmešane slovanske glave.
Torej je to pravzaprav zapadna kuga, ki je pa zapad ne prizna za svojo in se je brani.
Da pa se je bo zmagoslavno ubranil, je treba le ene stvari: sprijazniti se s Cerkvijo in biti se skupno z njo proti novim antikristom.
Bomba.
Slaščica osvojevalcev in pika, ki stoji za vsako politično diskusijo.
Bordel (Bordello).
Se dobi v prenočišču, v šoli, v uradu, na cesti, v kavarni, v kinematografu, v gledališču, v družini, povsodi.
Bodimo torej pravični in recimo v čast patentiranim vlačugam in njih zvestim »odjemalcem«: »Najmanj gnusni bordel izmed vseh je prav ta pravi bordel.«
krčenju in raztezanju, kakor se spreminja to-plota. Te spremembe in ta kretanja se prenašajo na konstrukcijo ure in jo tako urejujejo, da tista energija, ki jo daje stisnjeni glicerin, giblje kolesa. Uteži, ki reagirajo na te prostorninske spremembe glicerina, urejajo vse gibanje ure tako, da ni nobenih prehitrih udarcev. Vsa mašinerija funkcionira mirno in redno. Stroj ure se nahaja pod steklenim cilindrom, v podstavku ure pa so cevi v spirali, ki gibljejo ves sistem.
ŠKODA VSLED RJE.
Kdor hoče dobesedno čez noč postati bogataš, ta naj iznajde sredstvo, s katerim bo omogočeno priti v okom rji. Računajo, da rja uniči na leto železa v vrednosti 800 milijonov funtov, to je toliko kot 220 milijard dinarjev. Stroški za barvanje železa so pa po približnem računu na leto 22 milijard dinarjev, torej za eno ničlo manj kot pa uniči v enem letu rja. Koliko je na leto človeških žrtev vsled rje, — zrušene stavbe in drugo — tega statistika ne pove, vendar pa jih je skoraj gotovo precej.
Žeblji zarjavijo v strešnikih, škrli padajo radi rje, ki je zjedla žeblje, na tla, vrtna ograja rjavi, sploh z eno besedo karkoli je železnega ali jeklenega pri hiši, rjavi. Nek' "îrhi-tekt pravi, da oni gospodar pametno gospodari, kateri ima en odstotek vrednosti hiše vedno pripravljen za nadomestitev po rji uničenih predmetov.
Koliko napravi rja škode na železnicah, največ na vagonih, potem aa tračnicah, signalnih napravah in stotine drugih stvareh!
Kdor bi torej iznašel primemo .sredstvo proti rji. bi posta!, kakor smo zgoraj navedli, v resnici čez noč bogat. Toda to bi morala biti cenena stvar, ne morda, da bi stala n. pr. 1000 Din, škode bi pa napravila samo za 700 dinarjev. In to je baš težava in danes še nerešen problem.
MORNARJI — ZDRAVNIKI.
Zdravniška pomoč na malih morskih vozilih, ki nimajo zdravnika na krovu, je nekaj težavnega. Seveda pa so mornarji takoj pripravljeni, da se pobahajo, da znajo, če že ne več, pa vsaj toliko kot kak zdravnik.
Poveljnik ladje je zbolel in poslal je po mornarja, kateri se je vedno šopiril s svojim znanjem. »Bolan sem,« mu je rekel, »ali mislite. da mi morete kaj pomagati?«
»I, seveda morem. Pred vsem rabim košček krede,« je odvrnil mornar.
»Kaj?« je zavpil kapitan. »Košček krede,« je ponovil mornar. »Če mislite, da bom kredo jedel, potem ...«
»Saj ne bo treba krede jesti, samo košček jo »rabim«, je mirno pojasnjeval mornar. Ko je kredo dobil, je potegnil črto horicontalno čez kapitanov trebuh ter vprašal: »Sedaj pa povejte gospod kapitan, je li bolezen nad ali pod to črto?« »Čemu pa vam je to treba vedeti?« »Zato, ker, ako'je nad črto, je bolezen konstitucijonalna, ako pa pod črto, je pa želodčna. *
Zanimivosti
»SLOVENEC«, dne 10. junija 1927.
- - - —
Gospodarstvo
diavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani.
Včeraj ob 10. se je vršila dobro obiskana redna glavna skupščina Zadružne zveze, kateri je predsedoval zvčžln predsednik g. doktor Korošec in prisostvoval tudi zastopnik vel. župana g. Fran Cerne.
Po pozdravu predsednika in odobrenju zapisnika o zadnji glavni skupščini je ravnatelj g. dr. B a s a j podal izčrpno načelstveno poročilo (gl. članek). K poročilu je omenil g. dr. Korošec, da pripadajo Zvćzi tudi zadruge iz Medjimurja, kar pa ni pripisovati agitaciji, pač pa so te zadruge pristopile prostovoljno, kar dokazuje dober glas, ki ga uživa Zveza.
Pbi-ftčilo Nadzorstva ugotavlja, da je pregledalo poslovanje Zveze in pri njem sodelovalo. Pregled blagajno, bilance ter računa dobička ln izgube je izkazal, da načelstvo lahko predlaga odobrenje in absolutorij upravi.
Nato je g. dekan Zabret pojasnjeval posamezne postavke bilance ter opozarjal na poživljenje zadružne zavestij ki je v nasprotju z modernim dobičkarstvom.- Poročilo nadzorstva ter računski zaključek za 1926. sta bila soglasno odobrena.
Pri slučajnostih je g. dr. Kulovec kot bivši poljedelski minister pojasnil zadevo poljedelskega kredita. Proti načrtu zakona so sc izrazili vsi prečanski zadr. krogi in treba ga je izpremeniti, da bi se uveljavil. Narodna banka ne more dajati kreditov zadrugam zaradi zakona o njej. Poštno ministrstvo je že pripravilo pravilnik za kredite zadrugam, vendar je to radi izpremembe vlade padlo v vodo. Za mlekarsko šolo v Skofji Loki ni bilo mogoče spraviti v proračun kreditov za zgradbo, pač pa bomo imeli že najkasneje v jesenf mlekarske tečaje.	•	------
Nadaljnji predlogi zadevajo znižanje cene ter voznine za živinsko sol, glede pomlrjenja vlagateljev, odpravo neprilik pri dobavi trošarine prostega bcncina in o podporah živinorejskim zadrugam od kreditnih. Skupščina je sprejela z odobravanjem resolucijo o kmet-skem kreditu, ki zahteva njega uporabo potom obstoječih zadrug ter resolucijo, ki zahteva čimpreje mlekarsko šolo v Škofji Loki.
Nato je predsednik g. dr. Korošec zaključil lepo uspelo glavno skupščino z zahvalo navzočim ter jih pozval k še bolj intenzivnemu delu za naše zadružništvo.
Omenjamo še, da so skupščino .brzojavno pozdravili: Ustredni jednota v Pragi, Glavna Zadružna Zveza, Srbska kmetijska zveza iz Belgrada, Središnji Savez iz Zagreba ter Zadružna Zveza iz Celja.
Zadružništvo v le tu 1926.
Iz načelstvenega poročila na glavni skupščini Zadružne Zveze 9. junija.
Kmetijsko gospodarstvo je preživljalo v letu 1926. težko krizo. Kmetovi pridelki so bili znatno manjši radi trajnega slabega vremena, deloma pa cclo popolnoma uničeni radi velikih vremenskih nezgod. Pridelek je bil tudi kvalitativno slabši. Tudi so se živinske bolezni zelo razširile, zlasti metljavost v mariborski oblasti.
Tudi ostalo gospodarstvo je preživljalo težke čase ravno radi težav kmečkega stanu. Slabi položaj je imel posledice tudi za denarne zavode. Lansko leto je prineslo Sloveniji več velikih polomov bank in te rane se tudi v petih letih ne bodo zacelile. Stomili-jonsko škodo ne bodo trpeli samo vlagatelji,
ampak vse naše gospodarstvo. Naše zadruge pri polomih niso prizadete, kakor tudi ne. naše kmetijstvo. Očistilo pa se je s tem nnše gospodarsko ozračje. Izkušnje, ki so jih imeli pri tem ljudje, pa pričajo, da nudijo kreditne zadruge z ncom. zavezo najvišjo varnost za vlotfc in da radi tega upravičeno zahtevajo ljudske prihranke v svojo upravo za ljudsko korist.
Naše zadruge so v teh težkih časih nudile našemu kmetu največjo oporo.
—Od- vsega našega članstva je nad 57 odstotkov kreditnih zadrug, ki tudi najuspcSnej-še delujejo. Njih položaj jc dosti ugoden. Vloge so dotekale normalno, posojila so se dajala š potrebno previdnostjo. Obrestna mera za vloge je znašala 5, za posojila pa 7 odstotkov,. To. velja za rajfajznovke, dočim je nekoliko ugodnejši položaj šuleedeličevih posojilnic, ker predpisi za njih poslovanje niso tako strogi kakor pri rajfajznovkah. Blagovne zadruge so imele slabe čase, ker je bilo težko doseči tudi zmanjšani zaslužek. Vendar jc upati, da smo prišli čez najhujše. — Mlekarske zadruge so delovale uspešneje, ker sc jc izvršila preorijentacija na domače potrebe, dočim je izvoz odpadel. V iskanju trga je začelo mlekarsko zadružništvo z zadostno preskrbo mleka delavskih centrov in je: spravilo cene V sklad z višino delavske mezde. — Živinorejske zadruge so žalibog še vedno večinoma v mrtvilu." Upati je, da jih bo oblastna samouprava primerno gmotno in strokovno podprla; Dobro delajo nekatere, kakor n. pr. Predoslje, Selca, Gorje, Boh. Bela, Sodražica in druge. — Strojne zadruge in zadružne elektrarne dobro delajo, ker imajo investicije skdro odpisane. Tc zadruge morajo misliti tudi na bodočnost, ker je treba misliti tudi na obnovo materijala. — Obrtne s par izjemami dobro poslujejo. Upoštevati je treba, da je ravno pri obrtništvu razumevanje za skupnost težko $Qscči. Omeniti, jc, da vedno bolj zmaguj«? zadružna tovarna nad zadružno skupnostjo obrtnikov.
V splošnem je ugotoviti, da |c področje zadružništva napredovalo in da so nastopili za zadružništvo ugodnejši časi.
Posebno je poudariti potrebo solidarnosti danes, ko sc zopet razlegajo bojni klici proti zadružništvu.
Zveza stalno zaposluje 4 revizorje in je lani izvršila v ljubi, oblasti 115, v marib. 100 in y Hrvatski 6, skupaj 221 revizij. Revizijsko delo povzroča veliko stroškov in zadruge tega nff" Upoštevajo dovolj. Računskih zaključkov je bilo sestavljenih pri Zvezi 76. Na sedežu zadrug je bilo sestavljeno: 95 rač. zaključkov (32 v ljub., 63 v marib. oblasti). Pregledanih je bilo vsega 94 rač. zaključkov (63 v Ljubljani, 31 v Mariboru). Skupaj se je nudila pomoč pri sestavi rač. zaključkov 265 zadrugam. Poleg tega je bilo po naših uradnikih sestavljeno tudi 24 inventur.
Pravno, pomoč smo nudili zadrugam pri registracijskih zadevah, pa tudi pri poslih, ki so jih imele pri političnih, finančnih in drugih oblastvih ter pri zavarovalnicah. Glede izpremembe pravil je omeniti, da kljub našemu večkratnemu pozivu zadruge tega niso storile, čeprav imajo na podlagi tega davčno prostost. Sedaj ima zakonito podlago za davčno prostost 319 nečlanic (od teh 219 kreditnih), dekret ima 198 zadrug, od teh 161 kreditnih.
Za cencne kredite sc je Zveza obrnila
kar na tri strani, vendar brez uspeha. Uspela pa je na intervencijo posl. Pušenjaka, da sc je taksna prostost razširila še na 6 postavk. Podvzela je tudi korake za prostost plačevanja dosfavnine za denarna pisma, ki jo mora Zveza po zailugi ljubljanske direkcije še vedno plačevati, čeprav Zveza plačuje pre-dalnino.
Narodni gospodar se je tiskal v 1200 izvodih in njegova naklada raste. Gospodar se odlično trudi za zadružno izobrazbo. Zadružna šola (s podporo države) je imela lani 33 gojencev, od teh je podpirala Zveza 22 s štipendijami. Šola daje dobre zadružne delavce. Poleg tega se je poučevalo zadružno knjigovodstvo in poslovanje tudi na orglarski šoli v Ljubljani. Zadružnih tečajev se jc vršilo v ljublj. oblasti 10 po 1 dan, v mariborski pa 6. Poleg tega so se vršili v mar. oblasti tudi 3 knjigovodski tečaji. Zveza bo to svoje delovanje povečala.
O zaupanju članic priča visoka vsota vložb, ki jc narasla od 95 na 102 milijona dinarjev za 7 odstotkov. Vendar pa marsikatere članice še dajejo denar drugam. Radi pošt-ninske ugodnosti se je Zveza posluževala predvsem za denarni promet vrednostnih pisem, ki jih je lani poslala članicam 1844 z 29 milijoni dinarjev. Kredite je zveza dovoljevala s potrebno previdnostjo in so znašali lani 46.6 milijonov dinarjev. Vplačilo povišanih deležev je urejeno. Dobiček znaša 12.507 Din, kar je pripisovati mali razliki med debetno in kreditno obrestno mero, ki je znašal po donosu 1.5 odstotka. Režijski stroški so znatni.
Zveza je pritegnila v stvoj delokrog tudi nabavo vseh knjig in tiskovin in tako zadrugam prinesla mnogo manjše stroške za iste. Izdelana statistika je dokaz moči našega zadružništva. (»Slovenec« jo je že priobčil.)
Načelstvo jc imelo lani 47 sej, poleg tega šta bili 2 skupni seji načelstva in nadzorstva, ter 1 seja Zvczinega odbora. Pisarna je prejela lani 11.851, odposlala pa 16.350 dopisov in 14 okrožnic v 2361 izvodih. Povprečno je bilo iz pisarne odposlanih dnevno okoli. 62 dopisov.
Enotni zadružni zakon že dolgo zahtevajo zadruge, in so projekt že zdavnaj predložile. Davčne in taksne ugodnosti srbskih zadrug so prišle po določbi fin. zakona za 1926-27 tudi na naše zadruge. V novem zakonu o obdavčenju pa še niso prišle določbe glede davčnih prostosti kmetijskih zadrug.
V vseh zadružnih zadevah jc šel Jugoslovanski klub na roko Zvezi in se mu izreka zahvala, zlasti pa predsedniku g. dr. Korošcu.
Zveza je po svojih najboljših močeh vršila svojo dolžnost kot revizijska oblaet, kot" centrala za denarno izravnavo, kot ustanova za pravno pomoč zadrugam ter za zadružno.izobrazbo in propagando. Zveza jc v prvem letu sama krepko korakala za svojimi cilji in jc tudi včlanjenim zadrugam z najboljšo voljo pomagala preks težav.
Otvoritev novo palače zagrebške borzo. V soboto dne 18. t. m. so vrši slovesna otvoritev nove palačo zagrebške borze, ki stoji na Sejmišču, v novem, modornem delu mesta.
Kdo bo predsednik zveze denarnih zavodov v Zagrebu? Iz Zagreba poročajo, da nnmornva odstopiti sedanji predsednik Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov ravnatelj dr. Vrbanič,
Hmelj. V Nemčiji ovira rast mrzlo vreme, vendar pa jo stanjè boljše kakor lani v taki dobi. V Češkoslovaški je hmelj v rasti slab in je deževno vreme naredilo mnogo škode. V Franciji je rast dosedaj normalna. Posajena površina se je letos povečala.
Novi Ford. Iz obvestil Fordovih zastopstev posnemamo, da bo že v jeseni letos prišel na trg novi tip Forda. Znano je, da produkti General Motors Co. (Chevrolet, Oakland, Buick, Cadillac, Pon-tiac itd.) vedno bolj prevladujejo na ameriških,
pa (udi drugih tržiščih kljub temu, da -o dražji k rt ko r -'Fort. S( vf*'a Poni tUdI pripravlja •lalj časa v strokovnih krogih govori <> nov^n Kurdu. lOrlaj javlja Ford Motors Co., da namerava Mt'lovatl [Kilcg :'oz. delov za dosedanje tipe no, i ttp malega voza, ki ho elegantnejSi in imel» dražji vendar ца Iki obrat mani stal.
Шогха
DENAR.
Dne 0. junija
Zagrfh. Berlin 13.477—18.507 (13.476-18.500), Italija 313.?5- 31.5.25 (311.70—318.70), Londmi 276.10—276.90 (270.K' -270.90), Newyork 56.70 do 56.90 (56.70-56.90), Pariz 222.375 dft 224.875 (222.375—-'224,875), Praga 10S.20—169 (168.20—109), Dunaj 8—8.03 (8—8.03), Curih 10.935—10.005 (10.935—10.065), Amsterdam 22.78—22.84 (22.76 do 22.82).
Curih. ltolgrad 9.18 den. (9.13), Pešta 90.W1
(90.(10), Berlin 123.13 (123.17), Italija 28.70 den. (28.725), London 25,25 (25.25), Newyork 520 (51.9.875). Pariz 20.96 (20.30), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73,15), Uuknrešt 8.io (3.13), Hoftjj 3.7« (3.70), Varšava 5H (58), Madrid 89.80 bi.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.465, Kodunj 1S9.70, London 31.40. Milan 39.^7, Nowvork 709.10, Pariz 27.79, Varšava 79.22. — Vabile: dolarji 707.10, lira 89.17, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.1)8.
Praea. Devize: Lira 186.20, Zagreli 59.16, Pariz 131.75 bonrlon 163.42, Newyork 33.61,
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljuhljaiitt. 7 (Klet. invest pos*)j. 84.50 den-, vojna odškodnina 341.50—34U, zaklj. 312, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20 -22, Celjska 195 do 197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna W bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 100 170, Trbovlje 460 bi., Vevče 135 den.,"Stavbna 55—65, šežir 104 den.
^Zagreb. 7 odstot. invesb. posoj. 84—85, agrari 50—51, vojna odškodnina zaklj. 339—340. jui)ij 341-342, julij 342-344. Hrv. esk. 96, Hipobanka 00, Jugobanka 93, Praštediona 850 den., Ljublj. kreditna 150 den., 6ečoWum zaklj. 505, 510, Slavonija 23—25,. Trbovlje 450—460, "Vevče 135—147.
Dunaj. Don.-savska-.iadr. 7.9.90, ЛТф» 43, Kranjska industrijska 50, Trbovlje 56. Hrv. osle. 13.-10. Leykam 11.75, Jugobanka 11.50, Mundus 171, Slavonija 3.50.
BLAGO.
Ljubljana. Tendenca za les čvrsta, za dež.
pridelke nespremenjena. Zaklj. les 7. vagonov.
Sport
DRUGO KOLO DR 7.. PRVENSTVA V'NOGOMETU
V II. kolu tekem za državno prvenstvo se srečat« prihodnjo nedeljo na igrišču Ilirije zagrebški U.VšK in ljubljanska Ilirija. Boj obeh tekmecev bo z ozironi na letošnjo rivaliteto zagrebškega in ljubljanskega nogometa izredno trd. Obeta se borba dveh enakovrednih in zelo močnih nasprotnikov, ki bo brez dvoma nudila gledalcem obilo športnega užitka.
Ker jo pričakovati, da prispe v zasloni bo IlaŠka večje število njegovih prijateljev, bj bilo Želeti, da se tudi naši prijatelji nogometa odzovejo polnoštevilno. Številen po«et to tekme pa je |>o-sebno važen š& z drugega vidika. Kakor znano, to nastali radi odigranja tekem za drž. prvenstvo pred savezom ostri spori radi določitve krajev, kjer naj bi se te .tekme vršile. Savez je svoje sklepe utemeljeval a flnnncljPlno stranjo teh prireditev, češ Ha so v manjših športnih središčih skoraj brez izjeme visoko deficitne. Ljubljana je v tem )>ogledu prvotno odrezala najslabše. Savez jo končno svojo sklepe spremenil ter obljubil Ljubljani dve tekmi, ako se pokaže da ludi Ljubljana lahko nosi mnteri-jelnt riziko take prireditve. Na naši športni publiki je sedaj da materijelno in moralno podpre svojo nogometno enajstorico, ki zastopa Ljubljano na toni jvolju pred očmi vse jugoslovanske sporlskii javnosti! Od to podpore zavisi posredno tudi odi-granje naslednjih enakovrstnih prireditev na našit* tleh! Posetite tekmo v čim večjem številu!
K »ŠPORTNIM DOGODKOM«.
Včerajšnje >Sportne dogodke.: bomo malo popravili. Ne sme biti »Admira je bila poražena od Sporlkluba, kl je sédaj s svojimi 32 točkami samo še za 3 točke-pred' BAC ; biti pa mora :>Ad-mira je bila poražena od Sport kluba in je...« Ne ïPonarol je igral proti klnbu Barcelona. 1:6 in 1:4«, temveč 1:5 in 1:1«. Wlllsova jo odpravila Ryanrrvo 6:2 in 6:2, no pa 6:2 in 6:1.
pO ITALIJI OKOLI.
Na Binkoštno nedeljo so jo končala dirka po Italiji okoli«; začela se jo 15. maja, 15 jo bilo
Sven Elvestad:
52
Mož3 ki le oropal mesto.
Gospodinja mu jo povedala, da si je dala prinesti včeraj nekaj soli in drugih živil in sicer iz sosedne trgovine, kjer vedno kupuje. Krag je poklical dečka, ki ga je bila gospodinja poslala po živila. Deček je povedal čudno zgodbo: Ko mu je bil trgovec izročil stvari in se je vračal deček po ulici proti Kragovemu stanovanju, je pritekel za njim gologlav mož in mu klical, naj počaka, ker da ni prejel pravih stvari. Mož ga je poprosil, naj mu dovoli pregledati košaro, češ, da ga pošilja trgovec. Pregledal je košaro in preštel vse predmete. Ne, je že vse v redu, je dejal mož, ki se je izdajal za trgovčevega pomočnika, in je prosil za oproščenje. Pri vsej zadevi ni videl deček nič posebnega, odšel je domov in oddal stvari, ne da bi gospodinji povedal, kaj sc mu je pripetilo.
Tako je dobil Krag pojasnilo, zakaj je bil tako trdo spal. Spoznal je pa tudi, kako sijajno in podrobno je snovala drzna tolpa svoje načrte. Nato je še hitro preiskal stanovanje. Ko je bil pregledal različne ključavnice, je videl, kako je izvrševal tat svoj posel. Najprej je bSl odprl z navadnim ključem glavna vežna vrata. Tako je prišel na dvorišče, kjer je ubil dvoriščno kuhinjsko okno, ko ga je bil prej namazal z milom. Skozi okno je zlezel na stopnice do kuhinjskih vrat, ki jih je odprl z vitrihom in prišel skozi prednje sobe v Kragovo spalnico. Sedaj je prišla na vrsto ključavnica v pisalniku. Četudi je bila ta narejena na svoj način, ni kazala niti najmanjše sledi, da bi jo bil tat poskušal odpirati s silo. Moral je torej imeti primeren kluČ, ki je odgovarjal ključavnici.
Trajalo je četrt ure, predno je bil Krag dovršil vso preiskavo. Šple na to jo bil pripravljen, oditi na redarstvo. Stražnikov avto je čakal še vedno zunaj na ccsti, vstopila sta. Iz nenavadnega nemira, ki je vladal na redarstvu, se je dalo sklepati, da se je
bilo dogodilo nekaj posebnega. Uradniki, v meščanski in službeni obleki, so tekali nemirno sem in tja.
V sobi policijskega načelnika je našel Krog eno izmed žensk, ki so imele nalogo pometati in snažiti hodnike in celice. Ko jo je Krag zagledal, se je nasmehnil. Vsa objokana je stala pred načelnikom in neprestano jecljaje zatrjevala, da je nedolžna ko novorojeno dete, da nič ne more za to, da so mučili njo samo, in tako dalje. Policijski načelnik je pravkar jezno udaril z nogo ob tla in rekel: >Saj vam verjamem! Niste storili tega iz lastnega nagiba in prostovoljno, vendar ste mu pa pomagali, da je ušel.«
»Ali nam bi zadeve ne mogli pojasniti?« je vprašal Krag. Vsedel se je na stol pred njo in jo motril.
»Bilo je včeraj zvečer,« je začela ihte.
Načelnik ji je segel v besedo: »Žena pripoveduje vse zmešano. Vendar sem pa vsaj deloma dognal, kaj se je bilo pripetilo.«
Krag ga je vprašaje pogledal. V resnici bi rad zvedel, kako se je posrečilo Lahu, da je ušel.
»Gotovo se še spominjate topoglavega tatu draguljev,:; je nadaljeval načelnik, »tega imamo, hvala Bogu še zaprtega. Imeli ste prav, mož nI tako neumen, kakor bi se zdelo na prvi pogled. In dalje imamo tu še rdečelasega natakarja.«
Krag je smehljaje se prikimal.
»Gospodu Thollonu, tatu draguljev se limamrij zahvaliti, da je bil Ferro o vsem poučen. Thollon je s pomočjo tajnih znamenj govoril z Lahom, ko smo bili postavili enega pred drugega, kar ste vi že takrat popolnoma pravilno domnevali. Drugače se namreč ne da razložiti, kako bi mogel biti Ferro o vsem poučen. In bil je. Danes zjutraj ob petih je čakal popolnoma pripravljen v svoji celici Vedel je, kaj se bo dogodilo. In sporočilo mu je bil mogel prinesti samo Thollon.«
»Vedel sem žc davno,« jc dejal Krag, da je bil Thollon Lahu nekaj sporočil.«
>Dobro torej,« je nadaljeval načelnik, in Sedaj pripoveduje ta žena hi, da je prišel včeraj zvečer k njej neznan moški in ji ponudil dvajset kron, če gre takoj z njim ter očisti in pospravi neko stanovanje; stvar da je nujna. Ženska je nameščena tudi pri nas in prihaja sem s svojimi potrebščinami vsako jutro ob petih, da snaži hodnik v preiskovalnem oddelku.«
Krag je prikimal in se nasmehnil, kakor bi že vedel, kaj se je bilo dogodilo.
»Šla je s tujcem,« je pripovedoval načelnik dalje, »in peljal jo je v neko hišo na Vodni cesti v stanovanje, kjer so ji ponudili najprej malo kave. Menda pač ni treba dalje praviti, da se od trenutka, ko jo izpila kavo, pa do danes zjutraj ob osmih, ko se jo zbudila, ne spominja na ničesar več. :
»Strinjam se,« mu je segel Krag v besedo, in prav tako je nepotrebno praviti, da je prišel namesto nje nekdo drugi sem v kaznilnico.
V tem trenutku je začela snažilka spet obupno ihteti, in trajalo je nekaj časa, dokler jo niso pomirili.
Uradniki, ki so bili la čas zbrani na kazenskem oddelku, niso slutili, da je stopal ta hip neki tujec po širokih stopnicah, ki so vodile do njihovih sob.
Ta tujec, očitno inozemec, je nosil pod pazduho veliko listnico. Mudilo se mu je.
Bil je še mlad mož. Podoben ni bil ne Ferru no neumnemu Thollonu ne učenjaku d'Albertu. Nosil je zaprašeno obleko. Očividno je pravkar prispel z vlakom.
S prihodom tega moža se je začela razvozljavati skrivnostna zadeva. Razvozljavati tako, kakor tegn niso slutili ne uradniki ne Asbjom Krag.
Enajsto poglavje.
Predno sc jo pii tujec skozi gnečo v veži red<ir-stvenega poslopja preril do svojega cilja, kazenskega oddelka, so tamkajšnji uradniki, ki niso o prihodu tujega gospoda nič vedeli, končali preiokavo o Ferro-vern beeu.
EIUEIII
i
à o
> "
e s
« ï •ca >
1 * Q
i u g n S
! > £ i g os
m rf
i ?
t*8
* (J
<oc rt
«5 Cj
SE >
* i d
iS s
3J cS
>: «i s
o ^ ~ 0 o o
«ce u 3
o o
z —j
"z Ui
o
u: co Q
a tj - §
is
o Г. w 3 o O o. • .-O h
cu "-i
£	(j >
1	a g
в ГЧ
d	.2
0	a? i	<•
! O	Л J 1 f)
; a	" 3
• s	°
I N	fc. л
, ZJ	M
k >	o £
1.9	j ►
2	RS
' Л	I
trn
â.5
2	o
à	"
,	>4
t:	u
1	*
^	o
Q
ш R
111=111=
stap, skupna dolžina 3728.8 km, start in cilj v Milanu. Startalo je 258 dirkačev, na cilj jih je prišlo 80. Zmagal je Binda, ki je porabil za vso progo 144 ur 15 minut in 85 sekund, na uro torej povprečno 25.847 km. Binda je dobil dirko že leta 1925 (takrat je imela 12 etap), lani jo je dohil Brunero, in Bintla je bil drugi. Od prvih 10 etap Jih je dobil letos Binda 8, potem pa še 12., 14. in 15., od 15 etap torej 11. Drugi je bil Brunero, 144:42:59; tretji Negrini, 144:51:41. Zadnji od osemdeseterih, Baldieri, je šel skoz cilj s 165:36:45. V razredu juniorjev je zmagi Negrini, v razredu »neodvisnih« Simoni s 145:47:49, v razredu vojaških dirkačev Pancera s 145:10:04. Najhujše so bdle zadnje etape, ker je bilo taiko vroče.
Fifa v Helsinkih.
Prejšnji Helsingfors se imenuje sedaj Helsinki. Tain se je vršil 4. in 5. junija z veliko napetostjo pričakovani kongres mednarodne nogometne Evere; v parlamentu so zborovali, 21 narodov, doeti več kot so prvotno pričakovali. Saj Helsinki za mednarodni kongres ni ravno pripraven kraj. Naj-prvo so volili. Za predsednika je bil ob splošnem pritrjevanju spet izvoljen Rimet. Podpredsednikov je pet: Nemec Schrioker, Anglež Pickford, Belgijec Seldrayers, Finec Fremckell, Oger Fischer. Za av-ditorja so izvolili Španca Olavea in Čeha Pelikana.
Na široko so debatirali o pritožbah številnih kontinentalnih evropskih športnih zvez
proti Ameriki
fa o raznih tožbah in predlogih ameriške nogometne zveze. Zaključek je bil ta, da so bile vse ameriške želje odklonjene in da se je proti dosedanjemu postopanju ameriške zveze (Soccer Association) izrekla ostra obsodba. Amerika je morala podati obvezno izjavo, da se bo v bodoče ravnala strogo po predpisih Fife. Če Amerika izjave ne bo držala, bo posegla Fifa po najostrejših odredbah, tudi, če pride do izključitve Amerike. Dalje se je izrekel kongres za
evropski pokal.
À ne soglasno, pet držav je bilo proti, šestnajst pa zanj. Proti pokalu so glasovale Nemčija, Ho-landska. Danska, Švedska in Norveška; odpor je vodila Nemčija. Sprejet je bil nadalje proti glasovom istih držav predlog, da upravlja zadeve ama-terov in profesijonalov ena sama komisija in da ee ustanovi za obe skupini mednarodni nadzorstveni odbor.
Obsežna je bila seveda debata o
olimpijadi 1928.
Sklenili so, da se bodo olimpijade 1928 ndeležili le tedaj, če sprejme Mednarodni olimpijski odbor ono amatersko definicijo, ki so jo postavili lani v Rimu in ki daje igravcem efektivno
odškodnino za zgnbo na plači.
Tekom treh mesecev se bo moral odbor o tem izjaviti. Zelo je torej dvomljivo, če bo nogomet sploh na programu olimpijade, ker se je držal Mednarodni olimpijski odbor doslej zmeraj stroge angleške definicije pojma amater in ga bo glede odškodnine težko prepričati. Za odškodnino so bile najbolj tiste države, ki bi po možnosti rade pro-feeionalizem obšle, pred vsemi Nemčija. — Prihodnji kongres se bo vršil 25. in 26. maja 1928 v
Amsterdamu,
torej v kraju morebitne nogometaš olimpijade. Za leto 1929 so določili kot kraj kongresa Madrid, za leto 1930 mesto v Nemčiji, ki ga bodo šele imenovali. za leto 1931 Budimpešto.
Zelo so s kongresom zadovoljni Dunaj, Praga Sil Budimpešta, ko so nastopili v vseh vprašanjih enotno kot centralnoevropski blok in so si izvoje-vali veliko uvaževanje.
Istočasno s kongresom se je vršilo par mednarodnih nogometnih tekem: Stockholm—Helsinki 3:0, Reval (Talin)—Helsinki 2:2, Stockholm— Dresden 4:2.
Isspred sodišča
Draga lisičja koža. V našem uredništvu se je zglasil g- Lojze. Na njegovo pojasnilo popravljamo včerajšnjo notico pod gornjim naslovom Bledeče: Dvorišče nd Lojzetovo, ampak je last očeda. Lisici ni nastavil pasti. Kože ni prodal in si torej denarja ni pridržal. Obsojen ni bil, ker se vrši zaključna razprava 17. junija, niti mu ni treba plačati najemniku lova 200 Din.
§ 104 s. k. z. pozna danes že marsikdo in marsikdo je tudi že občutil njegove »sladkosti«. Delavec Franc Homec n» primer ga dobro pozna in ga je sedaj še bolj spoznal. Nekega dne je šel v mestao pisarno prosit dr. F. za podporo. Ker pa podpore ni dobil, je doktorja prav čedno nahrulil z dokaj izbranimi psovkami, potem pa še celokupni magistrat, češ, na magistratu ste vsi >prasci«. Ker ga ni bilo mogoče odpoditi, je bil poklican stražnik, ki ga je odvedel na hladno. Sodišče mu je pa prisodilo 14 dni zapora, ker je bil že večkrat kaznovan in ima na vesti tudi prestopke po § 14. s. k. z. — Vpokojeni železničar Č. •je pa na vlaku zmerjal revizorja in ga dražil z napačnimi voznimi listki in se je tudi moral zagovarjati. Uvidel je, da ni zdravo zmerjati in psovati revizorjev, obsojen je bil namreč na 300 Din globe._
Naznanila
Gostilničarjem in sejmarjem v vednost. Od-tior za napravo novih zvonov pri Sv. Trojici nad Vrhniko naznanja vsem prizadetim, kateri nameravajo dne 12. junija točiti pijačo ali prodajati slaščice okrog cerkve pri Sv. Trojici, da jim je za-branjeno, ker ta dan izvršuje omenjene stvari odbor sam v korist novih zvonov. — Odbor.
»Kam pa v nedeljo?« — V Višnjogoro na amerikansko ženitev, katero priredi prostovoljno gasilno društvo o priliki veselice v nedeljo, dne 2. t. m. ob 3. uri popoldne. Čisti dobiček za nabavo gasilnega orodja. K udeležbi vabi — odbor.
Poizvedovanja
Rdeča usnjata torbica i denarjem se je izgubila od magistrata do trgovine Hamann. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v Peršetovi trgovini pred škofijo.
Ženski deinik se je našel. Kdor ga pogreša, ga dobi na frančiškanski porti.
Dražba
stoječe trave za prvo košnjo
se bo vrilla ▼ soboto, dne 11. {unija 1937 v kon-kurzni zadevi ANTONA STEINERJA. Travniki ležijo v Mestnem logu. — Interesenti se snidejo ob dveh popoldne na Opekarski cesti It. 31.
Cenfenim tifafčilem se priporočalo naslednic mahe.
IvanKrižnar krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9	teod. mm kleparsko In Initaladjiko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8
IVAN JAV0RNÎK maaar Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu	Deželna lekarna pri .Mar. Pomopai' Mr.ph. M.Leustek Ljubljana, Resljeva cesta 1
Blaž Jantar pieshor ljubljeno, Dren	Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31
flngeloslau Hrastnik
manufakturna trgovina
Ljubljano, Harlovsha c. 8
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin
Uubljana, Sv. Petra cesta 32
PRISTQU & BRICELJ
îrkoslikaria, Ljubljana
Aleksandrova c. 1 Telef. 2908 Ustan. 1903
tapetni k LJubljana. Krekov trg 1
KOVAČIČ & JAPELJ
trgovina s spec. koloni]. In materij, blagom UU3LIANA, Kongresni trg 19
Jakob Kavčič
parna pekarna
Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstfca !"30 Dir» aH vsaka beseda SO par. NB|man|Sl oglas 3 ali S K In. Oglasi nai' devet vrstic se računajo više. Za odgovor snamko' Na vpraianja brez znamke ne odgovarjamo 1
REDUCIRANI
ročni železniški delavec išče kot brezposeln primerne službe ali dnevnega: zaslužka. Naslov pri upravi lista pod št. 4556.
KONTORISTINJA
z večletno prakso pri boljšem podjetju, išče primerne službe. Ponudbe na upravo pod šifro: »Vestna« 4552.
KUHARICA
skrbna, snažna, prijazna, vajena šivanja, išče mesta v župrišče ali kamorkoli. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4551.
Deklica
stara 14 let, z 2 mešč, razredoma, vešča nemšč. išče mesta v trgovini z vso skrbo. Naslov pove uprava lista pod it. 4548.
Pros/es/i/z&e
ČnfPI* z večletno prak-OUICI SOi neoženjen -se sprejme. Ponudbe pod šifro »Šofer 90« na uprâvo »Slovenca« pod it. 4444.
Mesarsk. pomočnika
rabim, izvežbanega v vseh mesarskih strokah. Pojasnila v upravi »Slovenca« pod štev. 4516.
IŠČE SE DEKLE
z dežele, pridna in pošte-na, stara 18—20 let, iz-učena šivilja, ki bi jo veselilo izpopolniti se v finem salonu v mestu. — Hrana in stanovanje zastonj, zato pa bi morala pomagati pri gospodinjstvu. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4541.
POSESTVO
na Gorenjskem, pripravno za kolarja ali sedlarja, se po ugodni ceni proda. — Pojasnila v trgovini pri »Amerikancu«, Ljubljana, Stari trg 10.	4349
TRGOVINA
z mešan, blagom, v prometnem kraju na Gorenjskem, naprodaj. Vpraša-nja na upravo lista pod »Trgovina Gorenjsko«.
ES
Stavbene parcele
prodam. Naslov v upravi lista pod štev. 4543.
HIŠA S PEKARIJO
in specerijsko trgovino v Metliki, na lepem prostoru, se poceni proda ali odda v najem. Vprašati: J. Vukiinič, Metlika 35.
CENO sta naprodaj dva dobro ohranjena
vinska soda
po 2000 1 vsebine, kakor tudi več manjiih vinskih sodov. Vprašanja na gosp. dr. Hans Arko, odvetnika v Kočevju.	4528

Rezan les,
smrekov in Jelkov, i. s.!
500 k. 73X105 mm X6m 550 k. 54 X225 mm X 5 m 185 k. 54X105 mm X6m 324k. 54X105 mm X5m dalje material za sode, deščice, 75 in 87 cm dolge, 8—13 cm šir., 12 mm debele, potrebuje in prosi za skrajne ponudbe z navedbo dobavnega roka AL. NEUDAUER, lesna trgov., Gornja Radgona.
RAZPISUJEMO
dobavo 120 m8
jamskega lesa.
Ponudbe je vložiti do 22. junija 1927. — Več pri; Direkciji držav, rudnika Zabukovca, 8. VI. 1927.
Vsakovrstno
zlato iiupule
po najvišjih cenah Cerne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Franc Verzel,
kov. mojster, MARIBOR, .Frankopanova ulica 25.
Mizarji !
VEZANE PLOŠČE
(Sperrplatten). v vsaki množini, dobite pri tvrdki IG. REPŠE, Ljubljana, Tesarska ulica 3 (Karlovska c.)
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, UUBLJANA. Stari trg 12 • Židovska 4.
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnlca In tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI. Kopitarjeva ulica 6/П.
Avtomobilifti in motociklisti
Prostovoljna javna dražba.
X ^KS-l?" do 17> lun'ia 1927 od 9. ure dalje se bo prodalo v avtogaraži O. ŽUŽEK, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 31, več osebnih in tovornih avtomobilov ter motor, in nav. koles razn. znamk, kakor: Mercedes, Bugatti Peugeot, Adler, Fiat, Puch, Studcbaker, Laurint Klement, Sizaire Naudin, Mettlallurgique, Harley Davidson, B. S. A. itd, Interesenti se vabijo na ogled. C
V.--"-'	:. ••' . ■ : ' • •'.•/^•./••ф^у--?.;.
Učenca
sprejmem, s hrano in stanovanjem. Dobra in stroga vzgoja. Sprejmem pa je nepokvarjenega dečka z dobrim šol. izpričeval,
KOVAŠKEGA
POMOČNIKA
samostojnega, sprejmem takoj. FRANC VERZEL, kovaški mojster v Mariboru, Frankopanova ulica štev. 25.
Vsemogočni je sklenil v svoji sveti pravični volji, da odpokliče k Sebi po večno plačilo in povračilo ljubega moža, očeta, sina in brata, gospoda
Alojzija Hudè
trgovca in posestnika
danes, dne 8. junija 1927 ob 21. uri po daljši, mučni bolezni, pre-videnega večkrat s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 11. junija, ob pol 10 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Mirni peči. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Mirna peč, dne 8. junija 1927,
LOJZIKA rojena BUKOVEC, soproga. — VEKOSLAVA, VIDA, BOGOMIRA, MARIJA, GABRIJELA in LOJZEK, otroci — JOSIP HUDE, oie. — Sestra in bratje ter ostali sorodniki.
DVA DIJAKA
sprejmem (mogoče bratca). — Naslov v upravi lista v MARIBORU.
DVA DIJAKA
nižjih razredov, sprejmem v začetku šole v popolno dobro oskrbo pri dobri družini. Cena zelo zmerna. Naslov v upravi lista pod številko 4494.
STANOVANJE
(sobo in kuhinjo), iščeta zakonska za 1. avgust. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod šifro »Majhen stan« 4554.
J6JokupZ?
Kosilnica in voz
naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4542,
IVAN RAK, gostilničar in hišni posestnik, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok EDVARDA, MARIJANE in ŠTEFANIJE globoko pretresljivo vest, da je njegova srčno ljubljena soproga, oziroma mati, stara mati in tašča, gospa
Marija Rak
v torek dne 8. junija ob četrt na eno ponoči po dolgem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage pokojnice se bodo v petek dne 10. jun. ob 3 pop. v hiši žalosti slovesno blagoslovili in prenesli k večnemu počitku na okol. pokopališče Sv. Martina pri Velenjah.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto dne 11. junija ob 8 zjutraj v farni cerkvi Sv. Martina pri Velenjah.
Velenje, dne 8. junija 1927.
Za naio tovarno v Smederevu potrebujemo izkušenega in zanesljivega
barvar. in lakirar. poslovodjo
ali partijskega vodjo.
Interesenti naj se pismeno, z označbo dosedanjega delovanja in spričeval — obrnejo na »SRPSKO AKCIONAR. RUDARSKO - TOPIONIČKO INDU-STRIJSKO DRUŠTVO«, Beograd, Miloša Vel. 62


i
Vse stare in nove dobavitelja malin, prosimo, da nam v najkrajšem času poročajo glede uspevanja istih, približna količina, ki se pričakuje ter ali dobavitelj razpolaga sam s transportno posodo, ali je isto potrebno dostaviti.
Točna navodila glede zbiranja, odpreinljanja malin in vse ostalo, sledi po dospelih prvih poročilih.
Vse tozadevne ponudbe je nasloviti na:
SREČKO POTNIK in DRUG
parna destilacija i. t. d.
Ljubljana, Metelkova ulica 13.

Dražbeni oklic.
Dne 13. junija 1927 ob 8. uri se bo prodalo na licu mesta v Rajhenburgu na javni dražbi v kon-kurzni sklad Alojza Božičnika spadajoče trgovinsko blago, ki. je glasom inventarnega zapisnika cenjeno na okroglo 16.000 Din. Prodajalo se bo na drobno ter se začne s pozivom k stavljanju ponudkov pol ure po označenem času. Med tem časom pa se lahko predmeti ogledajo. Inventarni zapisnik se lahko ogleda pri upravitelju mase dr. Roku Jesenko, odvetniku v Sevnici.	453C
Klobuke, slamnihe
in razno modno blago nudi najceneje
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Radi prezidave izredno nizke cene.
Poravna ste naročnino !

1
Letos postavimo novo Hydrau-lično stiskalnico, vsled česar
prodamo
dve dobro ohranjeni
stiskalnici
(Mayfart).
Kdor se zanima, izve ostalo pri
SREČKO mm in DROG
Ljubljana, Metelkova ulica 13.
r		'«mm^mmmm
		
Haza]
»Tvornica duvana v Ljubljani« razpisuje na temelju odobrenja Uprave drž. monopola v Beogradu od 27. V. 1927, IMBr. 8051
zgradbo novega hladnjača
pri tvornici duvana v Ljubljani, potom direktnih ponudb.
Stroški za gradnjo hladnjača so prora-čunjeni na:
1.	tesarska dela in dobave Din 65.600.—
2.	klepar, dela in dobave Din 900.—
skupaj . . Din 66.500,—
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobe interesenti med uradnimi urami pri Tvcrnici duvana v Ljubljani. — Ponudbe opremljene s kolkom 5 Din morajo izročiti ponudniki v zapečatenem zavitku z oznako »Ponudba za zgradbo hladnjača« najpozneje do 29. junija t. 1. Tvornici duvana v Ljubljani.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečnr izjaviti, da v celoti pristaja na stavbene pogoje ter da bo položil, ako bo zgradbe dobil, 10 odst. kavcije od ponudene svotc
Iz pisarne Tvornice duvana v Ljubljani,
štev. 338/10 od 1. junija 1927.
Z« Juioel<jvan*ka tiskamo * Ljubljani: Karal Ca&
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc Tereetflai