Naročnina listu: =
Celo leto . . K IO— Pol leta . . „ 5-— Četrt leta . .	„	2‘50
Mesečno . . „ 1-—
Zunaj Avstrije: =
Celo leto . ; K 15-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Koroški n emš k on a cij o-nalni politični farizeji pred ministri.
Nacijonalna nestrpnost koroških Nemcev je dosegla svoj višek. Pojava večjega narodnega! fanatizma, kakor se je zgodil v četrtek, dne 5. t. m., ne pozna zlahka politična zgodovina. Krivica ni krivica, ampak pravica, ako je v službi n e mišk o n aci j o n alin e g a paše van j a. Karakterističen znak: 20. stoletja, znak do skrajnosti kornmpiranega, popolnoma brezvestnega, časovnega duha! Naznanimo vladi, da nismo mi tisti, ki delamo krivico svojemu sodeželanu, da, svojemu gospodarju, ki hujskamo proti božjemu in človeškemu pravu. ITiaiko so sklenili, tako-tudi storili — koroški nemškonacijonalni zatiralci.
Precejšnje število Ép jih je zbralo omenjenega dne, na čelu jim prononsirani Dobernigg, Luitschou-nigg, dr. pl. Metnitz, Kirschner i. dr., in tako zbrani so šli in v svojem farizejstvu potrkali na vrata — , ministrskega predsednika grofa Stürgkha, potrkali na vrata ministra za notranje zadeve barona Heinol-da, naučnega ministra dr. pl!. Hussareka in justič-nega ministra Hochenburgerja. Sprejeti so denuncirali na hinavski način koroške Slovence,, ki so veliko predobri napram Nemcem, češ, oni delajo zdraž-bo, hujskajo proti miroljubnim Nemcem, ne puščajo v miru ne šole ne sodišč in drugih uradov.1 ',Ta nepokorni Slovenci bi radi nemškoiiacijonalno oazo v Avstriji, tako namreč imenujejo Dobernik in njegovi politični somišljeniki Koroško, razdejali in narodno opustošili. Omenjeni nemškonacijonalni politični farizeji so se ministrom predstavili ne samo kot zastopnike nemškega dela Koroške, temveč — in s tem so svojo politično nepoštenost in hinavščino pritirali do vrhunca — tudi kot ■ predstavnike slovenske Koroške. V to svrho so si najeli par nemjškujarjev in so jih s seboj tirali na, Dunaj. Tem1 nemškutarjem so položili v usta pritrjevalne besede, ki so jih morali toliko časa ponavljati, dokler so jih znali na pamet; potem so pred ministri te priučene nemišikutarske, besede povedali gladko, kakor izust.,
Nemškutarji so baje pred ministri zatrjevali, cta koroški Slovenci'! nikakor niso zajtirani od Nemcev, da se jim godi prav dobro, 'da jih Nemci podpirajo na vseh poljih, da je torej Koroška ne samo nemško-nacijonaina oaza, ampak tudi pravcati slovenski paradiž, To je taka ostudna politična hinavščina, da se
ji je na tihem moral smejati sani ministrski predsednik grof Stürgkh ter se bo smejal nad njo vselej, ko bo imel čas. Pa tudi ta Ostudna, politična hinavščina, o tem naj bodo nemški nacijonalci prepričani, ne bo rešila nemškonacijonajne oaze, ki je v. resnici grdo opustošen in gospodarsko izžet politični vilajet. Razbit bn krivični koroški sistem in takrat se bodo tudi zjasnila vremena zatiranim koroškim Slovencem. In prenehal bo čals, prešla bo sedanjost, ko je Slovenec gospodarsko zapostavljen za Nemci in za' neznačajno nemjškutarijo, ko ne dobi šol, v katerih bi zajemali slovenski otroci za življenje potrebno izobrazbo, čas, ko se muči pred sodiščem s, tujim jdzikom,, čas, ko slovenski sin ne dobi ne deželnih, ne državnijh služb (!), čas, ko žuljave slovenske roke morajo samo platèe v a ti visoke deželne doklade, da se mastijo s slovenskim. denarjem nemški velepaitrijotični heilovci in dobivajo podpore različni nemški individui.
In prišla bo vesela bodočnost, v kateri pa Slovenec, prost in svoboden, ne bo preklinjal preteklosti svojega zatiranja, ampak s potenciranim domoljubjem in navdušenostjo deloval za svoj blagor in za pro-cvit skupne Slovenije. Najboljše jamstvo za to nam je ona velika 'ideja, ki dobiva od dne do dne več tal med koroškimi Slovenci, ideja močna in obsežna kakor morski val, ki jo tudi tako glasno oznanja glasilo koroških Slovencev, ko pravi: Nemci! Vaše razburjenje, vaš strah in vaše grožnje so nam najboljši dokaz, da se je ukoreninila misel ujedinjenja vseh avstrijskih Jugoslovanov pod žezlom Habsburžanov tudi med koroškimi Slovenci! Bodite prepričani: preko vas bo šla ta ideja do končnega cilja,: do svobode avstrijskega jugoslovanstva. To bo sad vašega1 zatiranja: !j_______________________________
Svečanost v proslavo 25 letnega jubileja pf^evzvišenega knezoškofa.
Letošnje leto 1914 je pravo jubilejno leto! Kati pred 1000 leti je umrl mogočni cesar Karol Veliki, pred 100 leti se je vrnil dne 24. ma,,nikaj papež Pij VII. iz prognanstva nazaj v R!im, pred 60 leti je bilo razglašeno „Brezmadežno spočetje Device Marije“ kot verska resnicai. Se več drugih jubilejev bi se še lahko naštelo, med katerimi nas posebno zanima jubilej, ki ga proslavljamo v lavantinski škofiji, to je 25Ietnica škofovanja našega prevzvišenega knezoško-fa dr. Mihaela Napotnika. Svečano so dne 28. maja praznovale to obletnico čč. šolske sestre.
PODLISTEK.
Trije udarci.
(Januš Goleč.)
Sedmošolec Polde, ali kakor se je sam podpisoval in najrajši slišal — Slavko, je sedel majniškega jutra na klopici celjskega mestnega parka. Desnico je zagrebal v pesniško skodrane in dolge lase, duša mu je prisluškovala lahnemu šumljenju kostanjevih vršičkov in žvrgolečim melodijam krilatih pevcev; v duhu je pletel in vezal slavospev na svoj pred kratkim vzljubljeni ženski — vzor.
Stihi plamteče, bajno majniške ljubezni so kar vreli iz pesniške duše. Kot vetrič lahne nožice, prožne ročice, kot biser v pomladanski rosi svetljikajoči obrazek, vse te ude je že ovijal venec lepo vezanih besed, mudil se je ravno pri angeljskih ustnicah, pa mu udari na nežno čuteče uho prozaični in vsakdanji razgovor dveh penzijonistav :
„iO, gospod major, že na nogah, kako ste prebili noč?“
,„Na.d' vse dobro, celo noč se nisem prav nič prebudil, gospod stotnik“, je odgovarjal debelušasti major svojemu prijatelju in vsakdanjemu spremljevalcu jutranjih sprehodov. Krilila in bobnafla sta stoje pri vsakem koraku o včerajšnji večerji, o popitih vrčkih piva in izbornih vržinkah.
Slavko se. je vzdramljen iz ljubeznjivih sanj o-gorčen hudoval nad to prozaično kramo in se čudil, kako more olikan človek v duhtečem ' majniškem jutru razgrebati ideal: spapjai, piva* pečenke in smodk.
Šetalca sta se pa bore 1 malo brigala za strunam narave pristopno dušo in kar oba sta z glasnim pokom odmašila vsak svojo steklenico slatine ter pila v dolgih, votlo odmevajočih požirkih. Odstavila še sta, se zadovoljno oddahnila in varno zamašila steklenici.
Major je postal prea grmom, izvlekel iz žepa kruhove drobtinice in vabil z žvižgom ščinkovce na
roko. In res, odzvali so se mu na žvižg), odgovarjali in zletaJi vedno bližje, jeden in to je bil gotovo majorjev ljubljenec, upal mu je celo na roko.
Tja prizor ljubezni do pevcev narave je dopa-del Slavku, pa zastor je prehitro padel. Major je brcnil ljubljenca, ker ga je preveč občutno kljuval ju raztrosil drobtinice kar po tleh med vse.
Prijatelja sta krenila dalje, odmaševala svoje steklenice in pila. Na koncu drevoreda sta se vojaško zasukala, pognala prazne steklenice v vodo in pesnika je globoko užalil dvojni — štrbunk!
Hrupni nastop majorja in stotnika; mu je pobil vso domišljijo in oštrafotal z blatom vsakdanjosti že poviti venec slavospeva. Zapustil je samotno klopico sanj in stopal proti domu v upu: kjar je razkadilo in razblinilo jutro, mu ponudi na lahnih perutih večer z zatonom solnca, nočne zvezde in njih molče šepetajoči drug — mesec. Umerjeno zibajoče, natančno priučene korake mu je pospešila zavest, da bo med deseto in enajsto uro, med odmorom:, zopet smuknil skozi šolsko okno in pohitel vsaj v bližino opevanega vzora. —
Lep pomladanski predpoldan je bil istega dne, le Slavko se je počutil, sedeč na dolgočasni šolski klopi, zaprtega in priklenjenega. Celi čas med poukom mu je plaval duh po cvetočih livadah in gredah ljubezni, le telo, ta prah in pepel, je čepelo v zadu-hli sobi in se prisiljeno sklanjalo nad knjigo. Profesor mu je drugo uro radi nepazljivosti prismolil petico, pa saj ta je veljala po Slavkovem prepričanju le njegovemu na udarce vajnemu telesu, srca, ki je šetaio pod oknom izvoljenke, se še 'dotaknila ni.
Kazalec na uri se je pomaknil na deset in pozvonilo je na Četrtinko ure prostosti. Mladina, je privrela iz razredov in gladna obsula šolskega slugo, ki je ponujal duhteče klobase in kruh.
Slavkota mesni duh niti v nos ni pošegetal, še ozrl se ni v to telesno prozo, ampak previdno sta se zmuznila s prijateljem mimo nadzirajočega profesorja skozi okno na cesto. Mlade noge so se komaj vid«
Že nekaj dni1 je bilo videti živahno gibanje v samostanu. Vsa telovadnica je bila okrašena z zelenjem, vsak steber, vsaka podoba je bila ovenčana z bršljanom in smrekovjem. Povsod pa so bile vmes v-pletene papeževe in cesarske barve. Titoli stopnjice in hodnik v pritličju se je spremenil skoraj v vrt — vse je bilo v zelenju. In na vratih je bil napis „Salve in Domino“, pripravljen za sprejem jubilarja.
Omenjenega slavnostnega dne, ob 5. uri popoldne, se je v telovadnici1 zbralo nekaj šolskih otrok in vse gojenke zavoda, prazniöncPbelo oblečene. Dospelo je tudi dokaj druge gospode, več duhovnikov,in med njimi tudi predstojnik 'deškega samostana in zavoda v Sv. Pavlu na Koroškem. ■ Ni bilo treba dolgo čakati, kajti kmalu zazvonijo zvonovi samostanske cerkvice v znamenje, da se bližajo prevzvišeni kne-zoškof. Takoj so nato vstopili v telovadnico. Dvignil se je zastor in pozdravili ste jubilarja dve deklici iz nižjih razredov in gojenka IV. letnika Med drugim so jih nazvale tudi „prijatelja otrok.“1 In to so tudi v resnici in hočejo biti, kakor so se pozneje sami izrazili. Za pozdravom je sledila koračnica z gosli in glasovir jem.
Naidaljni spored pa je bil razdeljen v dva dela: Prvi del v proslavo jubileja prevzvišenega knezoško-ja, drugi pa v proslavo 601etnice razglašenja „brezmadežnega spočetja Device Marijto“ Dvignil se je zopet zastor in na odru se je prikazala med zelenj;em slika jubilarja, okrašena z lovorovim vencem in letnicama 1889—1914 ; ob enem pa je gojenka III, letnika na kratko opisala življenje in delovanje prevzv. knezoškofa v teh 25 letih. Pri sliki, ki je predstavljala sv. Mihaela, so tudi jdeklamirale tri gojenro in prosile svetnika, naj prevzvišenemu knezoškoiu izprosi moči in naj jih podpilra še mnoga, mnoga leta pri težavnem in trudapolnem poslu. Deklamacije, petje in godba — vse se je vršilo v najlepšem redu.
Lep je bil tudi drugi del sporeda. Že takoj prva slikla z deklamacijo „Brezmadežni“ je bila krasna, A tudi druga slika z deklamacijo „Marijino življenje“' in z godbo je bila brezprimerna in občudovanja vredna, Sledile so še razne deklamacije, spored pa, je bil zaključen z živo sliko in s krasno pesmijo v latinskem jeziku „Ave Maria“, spremljano z godbo.
Slavnost se je končala ! s slovesnim govorom prevzvišenega knezoškofa. Zahvalili so se s prisrčnimi besedami in pohvalili sestavo sporeda, še bolj pa izpeljavo. Posebno pa so spominjali vse navzoče, naj ljubijo otroke in naj jim bodo dober vzgled, vsi
no dotikale tal, bežala sta bolj kot stopala pod okna dekliške meščanske šole. Stoječ pod ciljem sta skrbno umerila korake in nemirno oko je begalo od okna do okna.
Slavku je že nabijalo srce v strahu in negotovosti, ko se je zasvetil skozi okno prvega nadstropja droben, še otročji obrazek. Pesniku je zažarelo lice in njegova duša, se je poglobila v angelske poteze. Oboževani dekliški vzor je zrl resno, razlomil žemljo in spustil četrtinko na tla.
Slavko se je ves srečen sklonil, pobral skromno, prvo darilce in ga stiskal v roko. Proste minute so minule v ljubezni kot pena, Slavko je še na lahko privzdignil klobuk v pozdrav in okrenila sta se s prijateljem na povrat. Kateri prozaist bi se pač drznil zaupati papirju s svežim vencem ljubezni okinča-no pesniško dušo, kakor je bila v teh trenutkih Slavkova,? Kot prijetne sanje se mu je dozdevala pot do gimnazije in streznil se je Še le, ko se je vlekel tihotapsko skozi okno.
V šolsko poslopje sta dospela srečno in neopažena, sedaj samo še brez zaprek skozi duri tujega razreda mimo profesorja v svoj razred. Pazno sta še prisluškovala skozi luknjo ključavnice in kukala na hodnik. Vse tiho, nobene stopinje, mladež je bila Še vsa na dvorišču. Ravno ta nenavadni mir, ta, prazna tihota., je motila in strašila beguna. 'Sicer junaško Slavkovo srce je vztrepetalo, 'namignil'je prijatelju, naj poskusi on prvi srečo.
Prijatelj, bolj hladne in mirne krvi, se je zmu-zal skozi duri in se plazil po prstih proti usodnemu voglu.
Sla,vko je napel uho, slišal j,e natanko pritajene prijateljeve stopinje. Na ovinku je nastal odmor, a potem pa, naenkrat glasni — pač! kot bi kdo z rokami tlesnil in urne korake po stopnjjcah navzgor.
Bojazljivi pesnik se je oddahnil, kot kamen se mu je nekaj odvalilo od srca, poskusil je tudi on po prstih in se priismukal do vogla.
(Dalje prih.) «
Pazite na otroke!
naj bodo „prijatelji otrok.“ Kako radodarni so naš prevzvišeni knezošfcof, se je pokazalo pozneje, ko so vsako gojemto, kà je deklamovala, obdarili z neko lepe kndgo. Pa tudi drugih niso pozabili, izročili so takoj častiti materi za ljudskošolskje otroke in za gojenke vseh letnikov 800 K. Svoj govor so zaključili z blagoslovom, nakar so se zopet odpeljali. Razšla se je tudi druga gospoda, kateri bode gotovo ta dan ostal v trajnem spominu; nepozabljiv pa bode tudi vsem častitim sestram in samostanskim dekletom, ki so prisostvovale tej lepi slavnosti. _____■
Albanske homatij e.
Anarhija v Albaniji narašča od dne do dne! NiKdo ne ve, kdo je pravzaprav gospodar in vrhovni poveljnik v Draču, ker vsi, knez, . mednarodna kontrolna komisija,, holandski častniki in poslaniki velesil, — kar vsi dajejo povelja vsak na svojo , pest. Že ponovno se je dogodilo, da so si bila povelja avstrijskega in italijanskega poslanika popolnoma nasprotujoča. To razmerje v Draču je povzročilo^ da se prebivalstva polacca vedno večja nervoznost in bi bil položaj tudi v slučaju, če ne bi stale pred durmi Drača močne vstaške čete,,, naravnost nevzdržljiv. A kar se pa tiče kn,eza Viljema, je njegov položaj faktično brezupen. Drži ga le še Avstrija,_ dočirn so se vse ostale, velesile že sprijaznile z mislijo, da bo moral knez Viljem albanski prestol zapustiti in napraviti prostor srečnejšemu mohamedanskemu knezu; velesile iščejo baje le še modus za časten odhod kneza Viljema.
Pogajanja z vstaši definitivno razbita.
Pogajanja mednarodne komisije z vsitaši, ki so se vršila dne 4. t. m., so se definitivno razbila. Vstaši so vstrajali pri svoji zahtevi, da mora knez Vrbjem odstopiti in zasesti albanski prestol' kak mohamedanski kinez. Mednarodna kontrolna komisija je pa zaradi tega svoj mandat za, pogajanja odložila in sporočila zahteve vstajšev knezu v nadaljno ravnanje. Knez si je pridržal pravico nadajljnih ukrepov.
Mednarodna brodovna demonstracija pred Dračem?
Iz Dunaja se poroča, da so se velesile že zje-dinile za skupno akcijo, ki bo manifesti rail a voljo Evrope v prilog vzdržianja rednih razmer v Albaniji. Že te dni odpljujejo pred Drač po ena', francoska, nemška, angleška in ruska bolna ladij,a, ki^ pripeljejo s seboj vsaka svoj posebni vojaški detašma, obstoječ iz 800 mož. Angleška križarka /„{Dukef of Edm-bourgh“ je že zapustila Malto in odplula v albanske vode. 'DejStVo, da so se velesile odločile za skupno akcijo, je dokaz, kako resno presoja Evropa veliko ne-varnost, M bi nastala lahko v slinčaju, čb bi se Al-banijo prepustilo samo sebi. Vrh tega obstoje tudi še nade, tako trdijo dunajski informativni krogi, fda ta mednarodna brodovna demonstracija pred Dračem še ne pomenja zadnjega koraka Evrope v albanskem v-prajšanju. Vse kaže namreč, da pride tudi še do naj-Vspešnejše akcije, ki bo zasigurala pacifikacijo! te kaotične države in to je: do mednarodne okupajcijje cele Albanije.
Knez se preseli.
Viljem albanski že delj časa namerava se za poletni čas preseliti v Skader in skoro gotovo bo^to svojo namero uresničil. Tako mu bo tudi mogoče, mirno zasledovati razvoj daljnih dogddkov v Srednji .Albaniji in počakati, dokler se vse umjiri in uredi, če se Ibo sploh dalo urediti. 1 Napad Epirotov na parnik „Cesar Eranc Jožef Id”
Parnik „Cesar Franc Jožef I.“, ki je odplul 5. t. m. iz Patrasa proti Trstu, je bil zjutraj, ko je že plul proti albanski obali, napaden od Epirotov. _ Iz Chiare in Drimadesa je bilo oddanih proti parniku na stotine strelov, ki pa so po večini zgrešili svoj cilj. Paisažirji so bili silno prestrašeni, ker je bilo frčanje krogelj dobro slišati. Domneva se, da so E-piroti mislili, da je kak italijanski parnik.
Albansko posojilo.
V	političnih krogih se zatrjuje, da ste Avstrija in Italija resignirali na predpravice glede albanskega posojila, nakar so ostale velevlasti dovolile, da se Tömilijonsko albansko posojilo takoj realizira.
Aretacija dveh Italijanov v Draču.
.„Agenzia, Stefani“ poroča iz Drača,, da, so aretirali v hiši ravnatelja italijanskih pošt italijanskega polkovnika Muricchija in profesorja Chinigneja, ker se jima je dokazalo, da sta dajala iz pošjtnega poslopja znamenja vstašem pred mestom. Na posredovanje italijanskega konzula sta bila aretiranca zvečer izpuščena. Preiskava se nadaljuje.
Albanija pod novim knezom?
„Corriere della Sera“ poroča iz Valone, da se je tam zbralo več mohamedanskih in katoliških no-tablov zato, da bi se zedinili za novega kneza. Se največ upanja ima baje kandidat iz radu Bonaparte in sicer je to, kakor se poroča iz Pariza* v Petrogradu protežirani Louis Bonaparte, ki je ruski general.
Blazen morilec na cerkvenem stolpi.
V	občini Gross-Höflein v šopronjskem komitatu na Ogrskem je izvršil dne 4. t. m. 261etni kmečki
fant Avgust Tomšič grozen zločin.. Zasnubil Je namreč hčerko ondotnega kmeta Krauscherja in ker je bil odklonjen, je iz. maščevanja ustrelil krnjeta in še njegovo ženo ter nato težko ranil njuno hčerko. Tudi nekega drugega kmeta, ki se mu je približal, je težko ranil. Potem se je nekaj časa skrival in ker je videl, da ga orožniki zasledujejo, je tekel do bližnjega cerkvenega stolpa, udrl vrata v stolp in stekel po stopnicah na vrh zvonika, N;a zvoniku se je skril za ograjo in je jel Streljati na osebe, ki so se mu hotele približati. Štiri osebe je na ta način težko ranil. Poklicali so orožnike in vojaštvo. Med neprestanim streljanjem je klical raz stolpa: „Jaz, sem E-sad paša! Boste imeli z menoj še dosti opraviti!“ — Začetkom so se orožniki in vojaštvo dogovorili, da ne oddajo nobenega strela in da počakajo, dokler Tomšiču ne zmanjka streliva. Hoda že proti poldnevu so se morali odločiti, da streljajo nanj. Ko je Tomšič to opazil, je zlezel prav na vrh stolpa, odkoder je iz neke male odprtine neprenehoma streljal na vsakega, kogar je zapazil. Že takoj sprieetka je smrtnonevar-no obstrelil tri osebe; ustrelil je tudli več živali. V bližino si nihče, ne upa in ljudje so se poskrili kar v svoja stanovanja, iz katerih se ne upajo ven. 50 orožnikov se je poskrilo za drevesa in zidovje, odkoder neprestano streljajo na Tomšiča, zadeti ga pa ne more nobena krogla, ker je varno skrit;
Proti 5. uri popoldne je bil, položaj nespremenjen. Tomšič je še vjedno streljal na orožnike in orožniki nanj, toda vsakokrat, kadar je ustrelil kak orožnik, je s cerkvenim zvonom zazvonil,, češ, krogla ni me zadela! Orožniki streljajo neprestano nanj, toda Tomšič se vselej naglo skrije. Oh 8. uri zvečer je še trajalo obleganje dajje. Tiomšic je vzel seboj na stolp dve puški in eno pištolo ter kakih 300 svinčenk. Do 8. ure zvečer je porabil že polovico streliva. Cerkovniku se je posrečilo, da je prišel tako blizu do, stolpa, da se je zamogel razumeti s Tomšičem; toda ko je hotel udreti v zvonik, ga je zadela krogla in ga težko ranila. Cerkovniku je pa klical: „Jutri ob 10, uri bom izročil trdnjavo!“ Do 8. ure zvečer je obstrelil že šest oseb; posebno, dobro meri pa na orožnike, id so ostali celo noč na mestu.
V	soboto zjutraj se je položaj toliko spremenil, da je orožništvo _začelo zjutraj na vse zgodaj oddajati cele salve na zvonik, češ, to bo prisililo Tomšiča, da se bo udal. Proti 11; uri dopoldne je Tomšič nehal streljati. Podal se je na kor, kjer je začel i-grati na orgle. Po dovršenem delu nekako ob' 12, uri opoldne se je pa zopet podal na, ograjo zvonika, odkoder je jel prositi, naj pride duhovnik, kateremu je rekel, da se hoče uda tli, in ker ga je še ondotni o-krajni sodnik jel zagotavljati, da bo mileje kaznovan, če se mirno uda, kakor pa, če nadaljuje streljanje, je razobesil belo zastavo v znjaik, da se uda. Ko je stopil na prosto, so ga prijeli in Tomšič se je mirno udal. Pri nato se vršečem zaslišanju je sicer veliko govoril, toda v svoj zagovor ni mnogo povedal. Med drugim je tudi rekel, da je v svojem življenju prjoci-tal mnogo raznih romanov in drugih knjig, kar ga je pokvarilo in ako tudi pripravilo, da je izvršil to grozodejstvo. Naše poročilo bodi v; toliko popravljeno, da ni bilo, kakor se je prvotno poročalo, poklicano vojaštvo, pač pa oddelek ognjegascev.
Pri Tomšiču so še našli 30 jpatron, katerih ni porabil. Zla višem je Tomšič obstrelil 19' oseb, od teh je dve osebi usmrtil in tri pa težko ranil. Vobče so prepričani, da je Tomšič žrtev slabega čtftva, ki je zastrupilo njegovo dušo in mu zmračilo um.
Mas© prireditve«
Pobrežje..
V	neposredni bližini Maribora, vi nemškutarsko zagrizenem Pobrežju, priredili smo Slovenci včeraj v nedeljo, dne 7. t. m., veselico v spomin SOOletnice ustoličenja koroških vojvod, ki je naravnost impozantno uspela. Obširen vrt g. Reibenschuha, veselični prostor, bil je poln katoliško-narodno zavednega občinstva in to še poleg tega, da je prejšnji dan deževalo in da je bilo torej malo upanja na lep današnji dan. Otvoril je slavnost is kratkim pozdravom predsednik mariborske podružnice Slovenske Straže, dr. Leskovar, nakar je sledila deklamacija „Slov. svet“, kì sta jo SKupno ljubka proizvajala Rudi in Anica dr. Leskovarjeva. Pozdravil jie nato številno; občinstvo tajnik S. K. S. Z. za Koroško g, Vajti ceri v imenu koroških Slovencev Urnebesni živijo-klici so sledili temu pozdravu in koroškim našim brajtom. Nato pa nastopi med burnimi ovacijami slavnostni govornik, naš buditelj in voditelj poslanec dr. Korošec. S nav-duševalnim, krasnim svojim govorom je zbudil v, stotinah slovenskih src narodno zavest in jih podžigal k neustrašenemu boju zoper naše tlačitelje,, spominjajoč, se nemškonacijonialnega koroškega. Šovinizma. Navdušeno so gostje a k lamirali govornika med izvajanjem in ob koncu. Petje, daljna točka sporeda, bilo je izvršeno z vso preciznostjo. Naravnost divili se smo mogočnim glasovom pevskega zbora od Sv. Magdalene in iz Maribora, ki so doneli tje proti mariborskemu zidovju, hoteč mu pdv]edati, dat Slovan gre na dan. No in naši Orli! Vse, deloma jako težke točke svojega ; sporeda bile so proizvajane vrlo dobro in ča-stitamo k temu vspehu in želimo, da bi nas še večkrat razveselili s svojim nastopom. Nato se je razvila animirana zabava, ki jo je spremljala tombola, zopet pevske točke i. dr. Pripomnimo, da so nam hoteli nemškutarji na vsak način onemogočiti to slavnost,
ko so @el teden delali na to, a ni se jim posrečilo! Vračajoče nas se od veselice so tamošnje renegafcske bande skušale' izzvati naravnost pretep izzivajoč, nas s huronskim svojim; hodanjem in tuleč veleizdajalsko „Wacht am Rhein.“ Toda tudi to upanje jim je splavalo po vodi in, Slovenci smo zopet pokazali, kakšen prepad je med slovensko oliko in nenjškutarsko podivjanostjo. In proti nam miroljubnim in izobraženim je poslala vlada trumo orožnikov in: policajev je mrgolelo na cesti, Kakor še nikoli.
Kakor že goraj omenjeno, sta pri slavnosti sodelovala pevska zbora od Sv. Magdalen# in iz mesta Maribora, Poleg teh pa je prepeval mične pesmi še tudi pevski zbor iz Hoč. Navzoči gostje so s posebnim veseljem sledili ljubkim glasovom slavčkov in slavic iz Hoč in od SV,. Magdalene. Posebno pa smo z veseljem konstatirali vzajemni nastop hočkih in mariborskih Orlov,
Št. Jauž. na Dravskem, polju.
Včerajšnji dan pomenja mejnik v naši izobraževalni organizaciji. Želja, ki jo je že dolgo časa go-’ jila naša mladina, se je včerajšnjo nedeljo uresničila. Mladeniči so si zasnovali Mladeniško Zvezo, dekleta pa, ki so prav Številno zbrana v Marijjini družbi, se bodo odslej tudi zbirala v. Dekliški Zvezi. K pravemu in vstrajnemu izobraževalnemu delu je v največjem številu zastopano miajdino vspodbujal g. dr. Hohnjec, ki je že ured mladinskim: zborovanjem pri-digoval v cerkvi. Na zborovanju je govornik tudi govoril o ciljih Slovenske Straže ih se je tudi izvolil pripravljalni odbor za njeno podružnico, Popoldne je nam katoliško izobraževalno društvo priredilo ljudsko veselico. Po nagovoru dr. Hohnjeca se je vršil srečelov za cerkev, ki bo kmalu dobila nove altarje. Pohvaliti moraimo tudi pevski zbor, Ki je lepo in neutrudno prepeval naše mične slovenske pesmi. Trojni novi odbor je tako-le sestavljen : ' za} Mladeniško Zvezo: Fric Anton iz Prepolj., Kirbiš Tomaž iz Prepolj, Sel Roman iz Starši, Kopriva Maks iz Starš, Dobnik Anton iz Zatoliča, Solar Janez iz Zatoliča, Ertl Miha od Sv. Marjete, Ilce Franc iz Loke; za Dekliško Zvezo: Kirbiš Marija iz Prepolj, Premzl M. iz Tiernič, Greif Ana od Sv. Marjete, Rehak Marij,a iz Loke, Kreit nor Marija iz Rošnja, Gojčič Ana iz Starš, Ogrizek Matilda iz Zatoliča; pripravljalni odbor za podružnico Slovenske Straže: 1 M. Škorjanc, župnik, Ertl Jožef, kmet, Rošnja, Al.„ Neržima, učit., Janez Potočnik, kmet, Loka, ' Ignac Grific, Kaplan, Lorene Kröpft, kmet, Starše, Anton Greif, kmet, Prepolje, Anton Golob, kmet, Ziatoliče, Franc Greif, Sv, Marjeta.
Pernice.
Thdi v naše visoke hribe je prišel poročat poslanec dr. Karl Verstovšek. Njemu se imamo zahvaliti, da smo rešili občino iz krempljev nemškutarskih Sudmarkovcev. Nedeljski shod pa nas je še bolj utrdil v samozavesti. Po sv. maši se je zbrala skoro cela fara pri županu Göschmanu. Shod je vodil g. župan. Poslanec dr, Verstovšek poroča obširno 1 in v poljudnih besedah o najvažnejših dogodkih, (navdušuje Perničane, da vstrajajo ob meji kot pravi branitelji slovenske zemlje in osvetli Sudmarkino početje, kii grabi že tudi po teh hribih. Častiti g., župnik Hauptman se zahvali v lepih besedah za poučno poročilo in predlaga zaupnico poslancem, kar se zgodi soglasno. G- nadučitelj Hren iz Mute opozarja Perničane na razliko današnjega shoda in pa na nekdaj se vršeči Südmarkin shod. Tedaj so bili le pretepi, danes pa zadovoljna!, mirna družba, pa poučni govork Nato zaključi g. župan Göschman lepo vspelo zborovanje.
Teharje.
Protialkoholno društvo .„.Sveta vojska“ je priredilo včeraj tukaj predavanje. Predsednik prof. Kovačič je govoril o pogubnosti alkoholizma pri ranem o-pravilu v cerkvi, potem v Čitalnici, popoldne zopet najprej v cerkvi in potem v Čitalnici. Zlasti popoldne je bilo predavanje dobro obiskovano. Oglasilo se je 14 abstinentov.
Ljutomer.
V nedeljo, dne 7. junija, se je vršil izvanredni občni zbor naše posojilnice, katerega se je udeležilo 320 članov in članic. Načelnik posojilnice L. Babnik otvori zborovanje, pozdravi prisrčno Vse navzoče, Še ziasiti zastopnika Zadružne Zveze v Ljubljani g. VI. Pušenjaka. Nato se vrši volitev nadzorstva, z veliko večino so zmagali kandidati S. K. Z.. V imenu Zadr. Zveze svari g. Pušenjak pred agitacijo, katera se je vršila skozi tri tedne in se v listih, kakor tudi v letaku, katerega je izdal neki „neodvisni kmečki volilni odbor“, kritikovalo brez povoda in dokaizov gospodarstvo posojilnice, kar je vzbudilo vznemirjenje is-lar gateljev. S številkami iz računskega zaključka je pobil trditve letaka o koritih, o uporabi sredstev za dobrodelne namene, dokazal, dai je posojilnica zadnja leta v obilni meri pospeševala kmečke koristi, obširno govoril o ustanovitvi nSižje kmetijske Šole v Veržeju, za kojo se delajo priprave, o izobraževalnem delu salezijancev (zimski gospodarski tečaji, nedeljski oratorij, slovenska nižja gimnazija) in svaril še pred nakupom nadalnjih hiš, ker se hiše ne obrestujejo in ker se potrebuje za ojačenje slovenstva dobrih, skrbnih Slovencev, ne pa — samo hiš. G. načelnik L. Babnik je pojasnil zadevo glede zvišanja obrestne mere. Posojilnica je ostala v rokah starih do-
Požari se pojavljajo!
sedanjih funkcijonarjev in ho tudi v bodoče delala v prid kmečkemu stanu in slovenstvu v okraju ljutomerskem.
Slov. Bistrica.
V nedeljo, dne 7. t, m.,, se jo pri nas ustanovila nova skupina J. S). Z. Shod se je vršil v hotelu „Avstrija“ ob VA. uri popoldne, na katerem je govoril okrožni tajnik Vekoslav Zajc iz 'Maribora. Pristop pilo je takoj nad 20 članov kj J. S. Z.
Politični pregled.
Deželnozhorska volitev v Pulju.
Včeraj so se pričele volijtve v istrski dež. zbor iz splošne kurije. Oddati je sedem mandatov iz te skupine, od katerih pripade 1 mandat na mesto Pulj. Za ta mandat se bore kar štirje kandidati. Laška icamora je postavila za kandidata učitelja Rudolfa Korenich, socijalni demokratje kandidirajo Janeza Lirussi, združeni Hrvatje in Slovenci odvetniškega kandidata dr. Rudolfa Pederin in združeni uradniki mornarice, vojaštva in državnih uradov pa kandidirajo višjega mornariškega komisarja Henrika Riaviz, ki je že poprej enkrat zastopal vojno mornarico v občinskem svetu v Pulju. Glasilo : mornarice „Polaer Tagblatt“ snubi v vseh svojih predalih delavce pomorskega arzenala in vse Nemce v Pulju, da volijo kandidata mornarice. Zoper Slovane so se tudi topot vsi zvezali. Slovani v Pulju sicer nimajo upanja na zmago; hočejo samo pokazati, koliko Slovanov da je v Pulju ter zbrati svoje moči. Bržčas bo prišlo še do ožje volitve med socijaldemfokratičnim in itaJijansko-liberalnim kandidatom, pri kateri bodo odločili glasovi Slovanov..
Volitve dunajskih podžupanov.
Vsled smrti dunaiskega prvega podžupana dr. Porzerja je dunajski občinski svet izvolil v svoji petkovi seji za prvega podžupana Hierhammerja, za drugega Hossa in za tretjega mestnega svetovalca Raina.
Boji v Mehiki.
V St. Louis-Potosiju se bijejo strašni boji. 25 tisoč mož stoji nasproti 30.000 vstalem,, ki jim poveljuje general Villa, General Parerà poizkuša zastaviti zveiznim četam pot v Mehiko ijn je že več postaj za St. Louis-Potosijem zasedel. V glavnem mestu s silo Huerta novači vojake.
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Župnijo Sv. Tomaž pri Ormožu dobi, 'kakor poroča „Slovenec“, c. g. M. Zemljič, župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici.! Patron .(nemški. viteški red) ga je že priporočal v potrjenje.
Svarilo pred izseljevanjem. C. kr. oKrajno glavarstvo v Mariboru nas naproša, da objavimo sledeče: Kolumbijski zakon 52 z dne 5. novembra 1, 1913 vsebuje določila o ustanovitvi odbora za vseljevanje, kateri odbor naj bi pospeševal naselitev ^Caaueta“ in „Putumayo“ z ino- ali izozemskimi Kolonisti. Začetkom meseca februarja izišli so v tisku iz Bogote različni članki, iz katerih je posneti, da se je neka transatlantiška transportna posadka v Parizu ponudila vladi v Bogoti, spraviti v Kolumbijo 300 družin iz Svice, Tirolskega in Nemčije, in v podanem slučaju za taisti namen pridobiti še nadaljnih 700 družin. Te družine bi se najbrže naselilo,po „„Cäflueta“ in „Putumayoi.“ Te pokrajine obstojijo pa le večjidel iz pragozdov, ali so pa močvirne in ne nudijo Evropejcem prav nobenega upanja na obstanek. Mrzlica, vsake vrste bolezni in zopernosti nekultiviranih tro-pičnih dežel bi evropske naseljence v kratkem času decimirale. Iz teh razlogov mora se odločno svariti pred izseljevanjem Avstrijcev v 1 poprej imenovane kraje Kolumbije.
Celjski liberalni zadrugar ji Stibler, Kunej n t. d. pridno dopisujejo v liberalne liste in potem pa „korajžno“ potom § 19 svoje za za,drugarje zelo „u-mestne“ dopise utaje. Kdor si drzne v „jstrokovnem“ listu „Zadruga“ govoriti o vladnih koritih,, pri katerih sedi celjska liberalna Zadružna Zveza bolj kot' druge zveze (številke govore!) in tam napadati osebe, Katere kličejo člani posojilnice v Šoštanju! na, pomoč, gotovo tudi ni — nedolžen glede drznih dopisov v „Slovenskem Narodu.“ Glede vloge dr. Verstovše-ka na poljedelsko ministrstvo, katero je celjska Zadružna Zveza dobila iz Dunaja od centrale, se na- . hajajo ostudni dopisi v JSloVenskem Narodu“, kateri izhajajo iz krogov celjske liberalne Zveze, ker nikdo drugi nima vloge v rokah. Ker so'i gospodje u-videli,, dai so ustrelili s svojimi napadi zopet velikega kozla' in javno dokazali, da vsi nesramni dopisi v „Slovenskem Narodu“ izhajajo iz celjske Zadružne Zveze same, so začeli retirirati in se sklicujejo na neke informacije. Da morajo sumničiti pododbor Zar družne Zjv, v Mariboru, da se je prepisala vloga na ministrstvo v njegovi pisarni, smatrajo za umestno, dokaza pa ne prinesejo nobenega. Dokažite vaše trditve, celjski liberalni zadrugar ji, pa ne potom § 19, ampak z resničnimi dokazi, sicer bomo govorili še kje drugod, če tudi bodete zopet vpil, da so to denuncijacije!
Pazite, na ogenj ! V zajdnjih treh letih se požari silno množijo. Dan za dnem dobimo poročila o kakih strašnih požarnih nesrečah. Naša lepa Spodnja Štajerska spada žalibog med dežele, v kateri so po-
žari najgostejši. Koliko našega imetja gre v pepel! Koliko strahu, solza in truda, predno si pogorelec postavi svoj dom. Prečastito duhovščino in merodajne faktorje prosimo, naj opozarjajo naše ljudstvo, da pazi na ogenj. Največ požarov nastane po otrocih in po neprevidnosti. V. Sagojčih, okraj Ptuj, na primer so dne 18. marca t. 1. zažgali otroci pri Fr, Vojsku, hišna Štev. 8. Ogenj je hitro poskočil na streho h. št, 4, last , Jakoba Polanec. Pogorelo jima je vse poslopje, žito, krma, obleka, pohištvo itd. Zavarovana sta bila pri domači slovenski Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki je znana po pravični cenitvi in po točnem izplačilu zavarovalnine. Zato naš domači zavod prav toplo priporočamo! Naše p, n. bralce prosimo, da naj blagovolijo opozoriti svoje sosede in pa znance na tozadevne notice in inserate v našem listu, da se preprečijo vsaj kolikor toliko straišne požarne nesreče v naši mili domovini!
Štajersko,
Maribor. Udeležnik včerajšnje veselice na Pobrežju nam poroča: Zarana zvečer se vračajoč'v mesto, sem na svoje začudenje opazil na cesti ob Dravi, ki vodi na veselični prostor g. Reibenschuha, toliko mestnih očes postave, da smo se nehote vprašali, kdo je tako b,radodarno“ ukrenil poslati vse policiste, kar jih je bilo na razpolago, proti nam Slovencem na Pobrežje. Dotičnika morda danes peče, da niso imeli ti nemški varuhi cel dan in celo noč nič posla, dasiravno so bili pripravljeni, tako se jim je že celo bralo iz obraza, takoj intervenirati. Dav da: Es wäje all zu schön gewesen, — aber es hat nicht sollen sein!
Maribor. Dne 4 t. m., po noči ob y212. uri, je zapazil strojevodja Cvenk, ko je krenil iz Lenau-uli-ce proti železniškem tiru, ležati na tleh nekega moža, ki je močno krvavel iz ust in nosa., Med časom, ko je došel rešilni voz, je že umrl. Ponesrečenec je leta 1871 v Mariboru rojeni ' delavec Janez Marko. V trenutku, ko je hotel čez železniški tir, ga je lokomotiva koroškega osebnega vlaka zgrabila in s tako silo treščila v stran, da mu je zdrobilo lobanjo. Spravili so ga v mrtvašnico na Pobrežje.
St. Lovrenc nad Mariborom.! Slovenska društva so vprizorila na binkoštni pondeliek gledališko i-gro: „Divji lovec“, Ki je povsem prav dobra vspela, ne Le glede obiska, ampak tudi glede uprizoritve. — Vsi diletantje so pred nabito polno dvorano izvrstno rešili svojo nalogo. 'Sodelovali so gospodje:	Jakob
Paulič, gač. Marica Brezočnik, Karol Pisnik, gdč. Marica Medved, Karol Brezočnik, Hinko Medved, A. Godec, Miha Brezočnik, Joško Pečovnik, Stefek Si-ker, Alfonz Pernat, gdč. 'Marica Hrastnik, gdč. Marica Cink, Reš, Pehlerjev Jurček, Tonček Brezočnik, Karl Klanfer in g. Molek, kateri bi naj bij tudi ob pogledu ..srnjaka tako neustrašljiV, kakor na gledališkem odru. Petje diletantk je bilo zbrano. Želeli, bi, da bi Sentlovrenčani večkrat nudili domačim takih-le gledaliških iger, da ne bo popolnoma zaspalo naše narodno življenje.! Tokrat se je plakatiralo po celem trgu, parkrat so nemškutarski pobalini potrgali slovenske plakate, a Slovenci so jih znova prilepili. Sentlovrenčani, le tako naprej in zmaga bo na naši strani !
Sv. Lenart v Slov. gor. Kmetijska podružnica pri Sv, Lenartu v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne
14.	t. m., po rani službi božji poučno predavanje pri Sv. Barbari v Slov. gor. in sicer na licu mesta v vinogradu g. Fr. Krajnc, nadučitelja pri Sv. Barbari, Kjer bo g. Alojzij Pirstinger,1 potovalni učitelj, predaval in razkazoval času primerna dela. Popoldne ob y24. uri pa se vrši jednako zborovanje pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in sicer tudi na licu mesta pri vinogradu g. Fr. Rebernik, posestnika pri Sv. Lenartu (vinograd je pri njegovem domu). V,1 slučaju slabega vremena vrši se prvo predavanje v Šolskih prostorih in drugo pa po večernicah v prostorih rAr-nušove gostilne.
Sv. Lenart v Slov. gor. Ponesrečil se je dne 5. t. m, kmet Jurij Cucek iz Oseka. Peljal se) je po cesti od Sv. Trojice proti Oseku domov. V najhujšem klancu se prevrže voz, Čuček pade iz njega ter se tako poškodil, da je bil takoj mrtev. Težko poškodovana je tudi njegova hči.
Veržej. Praznik Marije Pomočnice se je na binkoštni pondeljek v Marijanišču sijajno obnesel. Koncertu in akademiji je na predvečer prisostvovala številna množica’ iz trga in okolice. Slovesno sv, o-praivilo je vodil vlč. g. ljutomerski dekan ob asistenci domače duhovščine. Gospod dekan je v krasnem govoru prisotni množici pojasnil ' pomen ’Marijinega praznika za rajskolepo ljutomersko dekanijo. Impozanten je bil prizor popoldanske procesije, katero je, vijočo se okrog zavoda, dičila domača godba, belo o-blečene članice ljutomerske Marijine družbe iz Kra-pja, noseče ovenčani kip rajske Pomočnice,in ogromna množica ljudstva, vneto pevajoča milostni kraljici udani spev, katera naj bogato povrne vsem udeležencem, kar so storili za krasno izvršitev naše cerkvene slovesnosti.
Spodnja Polskava. Žena A. Godec je v noči od sobote na neaeljo svojega moža umorila in ga na to zavlekla ven na njivo. Izročili so jo sodniji.
Sv. Jurij ob južni 'železnici. Dne 3. t m. po noči ie bil izvršen vlom v tukajšnjo župno cerkev. Vlomilec je razbil vse nabiralnike za milodare po tej cerkvi ter odnesel vso vsebino. Ker se je to že več-
krat zgodilo, so sklepali, da se nahaja tat in vlomilec nekje v bližnji [okolici. Iz Celja so prignali dva policijska psa, ki sta zasledovala vlomilca do neke bližnje koče in se zalajala v nekega Antona Ovčar, Da se pa prepričajo, je-li se psa nista varala, so postavili [Ovčarja med druge ljudi in zopet sta ga psa zasledila in oblajala. Ovčar taji vlom; izročili so ga preiskovalnemu sodniku.
Dobje pri Planini. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Dobju vprizori na Telovo, dne 11. rožnika, ob 3. uri popoldne, v prostorih g. Teržana gledališko igro, ki jo predstavlja Mladeniška ZVeza, namreč „Kazen ne izostane.“ Na sporedu je tudi še zvišanje domačega tamburaške g a orkestra. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Razgled po svetu.
Plavajoča minä pred luko v Raveni. Kapifan parnika („Budapest“, ki je last paroplovne družbe: Ungaro-Croata, pripoveduje, da so videli v času, ko je parnik zapuščal pristanišče v Raveni, na morju plavajočo mino in sicer le nekaj milj pred luko v Ra-veni. Po mnenju italijanskega konzula Luechi je to plavajočo mino prineslo iz Dardanel, ali pa od sirske obali iz luke v Smirni, kjer so jih polagali Turki za časa balkanske vojske med Grki in Turki v on-d otri ih pristaniščih. Tudi izza rusko-japonske vojske je še znano, da je prineslo morje plavajoče mine kar v Tihi Ocean Kakor še dostavlja, kapitan, so takoj odredili lov na mino.
Največje števHo vseučilišč v primeri z velikostjo zemlje in s številom prebivalstva ima Švica, In tuKaj na vseučiljiščih študira tudi mnogo žensk. Izmed vseh evropskih držav so bile ženske k vseučili-škemu študiju pripulščene na Ruskem. Za nje je, bila leta 1861 v Petrogradu otvorjena medicinska fakulteta, Leta 1863 je sledila temu zgledu Francoska, leta 1870 Švica in Nizozemska, leta 1874 Angleška in pa Danska, leta 1900 Nemčija, pri nas v Avstriji pa so bile pripuščene na filozofično fakulteto leta 1896. —
Hmelj.
V pretečenem tednu ! je bilo popraševanje po hmelju nekoliko živahnejše ter se je poprodalo, ozimi pokupilo nekaj partij hmelja večinoma srednje kakovosti za nespremenjene cene od 240 do 260 K; tudi se je prodala ena partija hmelja prima-kjakovosti na račun tujezemstva za ceno po 285 K za stoj. Lastniki hmelja so z ozirom na, nesigurno stanje hmelljßkih rastlin in naisadov postali nekako bolj sigurni in ne ponujajo več v toliki meri svojega blaga.
Tudi po tujem hmelju je bilo popraševanje nekoliko živahnejše; avstrijski nečeški hmelj se je pa prodajal po 140 do 220 K per 50 kg.
Vreme v poslednjih dneh ni bilo za razvoj te rastline posebno ugodno, ker je bilo preveč hladno. Kljub neugodnemu vremenu, ki pa škodljivi apis-mu-hi zelo prija, se ta mrčes ni posebno razširil. Glede hmeljske uši se bo že v bližnjih dneh pokazalo, v koliki meri bo škodoval ta škodljivec hmeljskim nasadom. Po nekod so že pričeli s škropljenjem. Toplega vremena je nujno potrebno.
Brez posebnega obvestila.
Brunon Rotter naznanja v svojem ter v imenu svojega brata Adalberta in svojih sester Evženije, Eme in Kornelije žalostno vest o smrti svoje ljubljene matere, gospe
Josipine Rotter
vdove c. kr. davkarja
ki je dne 8. junija ob 1. uri popoldne po kratki bolezni previđena s svetotajstvi za umirajoče v 73. letu mirno v Gospodu zaspala.
Telesni ostanki drage rajnke se bodo dne 10. junija ob 4. uri popoldne v hiši žalosti Čopova ulica 19 blagoslovili ter na pokopališču Sv. Križa položili k večnemu počitku.
Ljubljana-Maribor, dne 8. junija 1914.
Bay-Rum s konjičkom
Iz tovarne Bergmann & Comp., Dečln ob Labi
je in ostane vedno najboljša voda za nmivanje glave, za pametno negovanje las, zabranjuje luskavost, zabranjuje predčasno osivelost in izpad las ter krepi lasne ko-ienine. Nebroj priznanj! V steklenicah po K 2-— in K 4-— se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah in brivnicah.
Vzemite otroke seboj na delo!
Na Najvišje dovolilo Njegovega ces. fg| in kralj, apostolskega Veličanstva
30. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta loterija e denarju vsebuje 2i.i4t> dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
2. Julija 1914.
Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, IIL, Vi rdere Zollamts-strasse 5, v loter jskih kolek urah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravngtiljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
Pra gorenjska razpošiljata® Iv. Savnik HranjiBB
Samo 10 K
razpošilja najceneje in najboljše: sukno, -reinen o blago, kam bri ke, parbate, platno, hlačo vino, podloge, zastore, preproge, linolej, odeje, prte, perilo, potovalne kovčthe, ročne torbico, denarnice, harmonike, igrače, papir, britve, otročje vožičke, nagrobne vence, čevlje, obleke, klobuke, predpasnike in srajce iz lastne iz-delovalnice itd.
stane 4 in pol metra volnenega blaga za eno fino žensko obleko, poljubne barve, 1 zelo fini robec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz sifona, 2 para močnik ženskih nogavic, 1 svilnat pas in še več drugih različnih stvari za povrh.
Ista množina še boljše vrste 15 K Ista množina najboljše vrste 20 K.
Zahtevajte gratis vzorce za ženske in moške oblekel meseca avgusta
Solidno, vgledno domače podjetje! štrovirani cenik.
Vajeneca sprejme trgovina z mešamim blagom. Kje, pove upravmštvo lista.
Učenca poštenih starišev sprejme pri popolni oskrbi svečar in medicar Franjo Duchek, Viktring-hofova ulica.	531
Priden čevljarski učeneo se takoj sprejme pri Deutscsmann v Gradcu Vorbeckgasse 2.	549
Pisalne potrebščine
kupite najugodnejše ceno in dobro v veletrgovini s papirjem, pisalnimi m risalnimi potrebščinami
Goričar & Leskovšek Csa
!! Zahtevajte brezplačno prvi ilustrovani cenik !!
Knjigarna, umetnine in muzikalije
++++-W‘+*++4'++++++++++++'M'+*+++++ aBIIIHBS
Obleke
m birmance in maturante v vsaki velikosti iz različnega modernega blaga izdeluje točno in SClidnO po na)nižjih cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v Nl riboru
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalogo izgotovljenih oblek.
A. Wes jak, Maribor
„Pri želez ici"
Glavni trg vogal Stolne ulico
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, ma-nufakturuega in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
% M*®#
'ikri#
i-
m,..h-« •
Prva južnoštajerske vinarska sa druga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskninjoi Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Kupci posestev pozor!
Proda se iz proste roke vsled družbinsMh razmer lepo arondirano posestvo blizu Celovca ob cesti v ravnini.
Posestvo obstoji iz hiše, gospodarskega poslopja in mlina, polja 40 birnov, lepili travnikov in gozda; redi se lahkio 15 glav goveje živdnej, 2 konja in 30 svinj.
Dohodki za mleko, katero se prodaja v Celovec, znašajo dnevno od 20 do 25 K; pri umetni živinoreji se še lahko povišajo.
Dalje je na prodaj še eno večje posestvo z lepim sadnim vrtom v lepem kraju slovanske Koroške, blizu malega mesta in železniške postaje.
Cene posestev so zelo nizke, plačilni pogoji tako ugodni, da se z malim denarjem lahko kupijo.
Pojasnila daje upravništvo „IStraže.“
Somišljeniki, agitirajte za , Stražo“.
Sprejmem
2 trgovska pomočnika
katera imata najmanj 3—5 letno izpričevalo od ene tvrdke, razven učne dobe. V o jaščine prosti imajo prednost.
1 y. Ravnihar :: Celje.
zajamčeno pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Vinogradniki pozor!
Vinogradnikom priporoča za škropljenje vinskih trt kemično izborni žveplevokisikasti natron po najnižji ceni lekarnar mag. ph.
A. Sirak, Maribor, Tegetthoff-ova cesta 33.
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
r.Lzn,L
UmomÌIm/i «In/vn se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 41/>°/o, proti trimesečni odpovedi po	Obresti se pripisujejo k
nramme Viuyic l. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih ob res to vanj e kaj pni Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
jr*	_	__ rlotaÌA le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po S'/t°/0, na vknjižbo sploh po Sy»0/« na vknjižbo ia
rUSUJlld oži Ua|aJU 55/.% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih savodlh prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
poroštvo po m ih savodik
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejeasa in izplačuje denar.
■Q •	-- fijlIJIlO in ProänJe Prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
1 UJaalUla «	J J	pp** Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Pazite na otroke!