Letnik VI ■li* ■■ ii.aEds»gn- V Gorici, dn6 lO. februvmn ja 1898. Številka 5. ..Primorski List" izhaja vsaki 1., lO., in SO„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 u., za pol lete. 75 n. Posamezne številke se dobivajo vtabakarnak: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. _JL " <§oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse la vero, dom, cesarja Ureiništro ii npramiStro mu je v Geriči. Nunski ulice št. io. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi ss ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista Tiska: Hilarijanska tiskarna. FREVZVlJENl KNEZONADŠKOF GORIŽKI dr. JAKOB MISSIA. Odličen duhovnik ljubljanske škofije kteri ondašnje osebe in razmere dobro pozna, poslal je prilično nekemu tukajšne-mu svojemu prijatlu karakteristiko našega novega /cnezo-nadškofa. Ker goriški gospod meni, da bi utegnila vsebina omenjenega nB.pyi.itnega, lista^vso našo duhovščino in oTTCTTTslvf! špftfli zaminiit^nonudiljia^i ga je — dovolitvijo naj ga priobčimo v „Primorskem listu11, v to je uredništvo prav rado privolilo. — Glasi se pa zaiiimiji in nončni opis tako-le: Prevzv. gospod knezonadškof dr. Jakoh Missia je v^pr katoliškega vikšega pastirja, duhovnika in č^^a. Kot škof je po svojih lastnostih m krepostih povsem naslikan v I. listu sv. Pavla Timoteju (c. 3.) in v listu Titu (c. 1.) ; njegovo delovanje, mišljenje iu življenje je prav tako. a) Za škofovo službo je treba posebnega znanja („esse doetorem11) Pr. Jak. Missia je izvrsten theolog. Podlago si je napravil že v Rimu, na katerej zida vse svoje življenje in delovanje. Živo se zanima za vsak nov pojav na bogoslovnem polju; vsako imenitno, novejše bo-goslovsko delo si takoj omisli. Vsakteri, ki stopi v njegovo pisarno (Arbeitszim-mer) opaži nenavadno število knjig-. Teh knjig pa Prevzvišeni ne gleda samo od zunaj, temuč jih tudi pridno rabi. Pr. J. .Missia je vzlasti izvrsten kanonint, moralist in dogmatikar. Nek prof. dunajskega vseučilišča ga je imenoval n«>koč pri predavanji kanoničnega prava „jednega prvih kanonibtov v Avstriji11 —---------- Kaj zanimivo je. kako ie graški knezošUl1', pokojni Zwei£er. Označil sedanjega našega metropolita v svoiem spo-Jouln mi .ministra Con rada, ko ■SHila-Val za ljubljanskega škofa.: „Seit fast, siebzehn Jahren ist Pr. Missia erst mein Sekretar, dami als Cpnsistorialrath, Pomherr und Kauzler mein Mitarbeiter und Tischgenosse ; ich kenne ihn also in jeder Beziehung vollkommen. Und diese vollkommene Kenntnis muss ich vor Gott und meinem Gewissen ausspreehen: Ich finde den Canonicus Pr. Missia fur den bisclioflichen Stuhl von Laibach vorziiglich geeiguet. Missia erfullt im nachsten Mo-nate das 46. Lebensjahr. Er hat ein be-lLeutimdes Talent und hat dngehende grmadit, die er nebeTl^mer 4nj.tjalijiiUjjieit nocli bestandig erweitert. Seit langeu Jahren ist er nach und^nach in allen Zweigen der Verwaltung einer groCen Pioce^e thatig gewesen und hatt* demnach hierin schon gleicli vom ersten Antange an tine reicho Erfahrung“. (Furstb. Joli. Bapt. Zwerger von Secknu-v. Franz Freiherrn von Oer Graz 1897 p. 229^ ' Vže 1. 1880 je izdal dr. M. kot kancelar za škofe solnograške provincije spomenico ministrstvu glede versko-za-kladnega davka in kongrua; 1. 1883 pa knjižico: „Zur Congruafrage des kath. beclsorge-Clerusu pod imenom .Martini" ,. (lI9-.- —11 lLJWartinu) TTe^tii je zapisal marsikatero trpko in britko besedo; vlada «5 je poznala pisatelja, a navzlic temu 1884 poleti imenovala ga škofom ljubljanskim. Sploh velja naš metropolit dr. Missia v cerkveno-pravnih avstrijskih vprašanjih, osobito glede kongrue, kCŽ-^rvrves^sSp-^ f>) Nadškof dr. Missia j^ pa tudi sicer izredno izobražen. Latinščina mu jj^če .klasično, nemščina mu~je“postala materni jezik, pozna tudi narečja,-Slovenščino se je naučil tako, da mu t*-če, kakor malokateremu duhovniku, ki vedno med rojaki živi. Izborno govori in Piše laščino, tHH£flj[£io.o se je dobro nasadil že v Rimu med sošolci iz 'Belgije. £ElQlUe_. rojen jezikoslovec. Oer pripove-v °mer)jeni knjigi, da sta z rajnim škofom Zwergerjem rada pri mizi pulila korenike iz najrazličnejših jezikov. To £a Čžaanes veseli. -—- c) Pravdobro je .,tudi izurjen y glasbi. Še sedaj je izvrsten pevec, posebno v lcoralu. y^e__v^G£rmanikii Y_liiiQii je vodil petje, bilv^i^^-chori" ; tudi je jkaj komponiral. Ko je v malem semenišči v Gradca učil grščino, prevzel je ob jednem tudi pouk v petju. Njegovo ime se bere tudi med sostavljavci offi-cialne pesmarice za sekovsko škofijo. — Glede cerkvene glasbe naj še pripomnim, da je „cecilijanec“ in velik prijatelj skupnega crkvenega, petja vernikov. — Pa oraeli ne iyur%ylja ali napravlja vsak »',<^r^imr!vraukazal je cerkvenim pred-stojništvom, da naj predlože preje ku. šk. ordinariatu dotični načrt. d) O tanko nežnem ^j^ovem umetnostnem okusu se je že marsikdo prepričal . Posebno liubi romanski slog ; svojo domačo kapelico v skoiijl je v tem slogu, po vzgledno-dovršenih umetnostnih pravilih osmilil. V cerkveno stavbnem znabiti v največem nasprotju s cerkveno stavbnimi zakoni in da cerkve kar po svoje ne prenavlja in krasi (1), ustanovilo s* je pred kakimi 3 leti v Ljubljani po njega inicijativi društvo krščanske umetnosti. O potresni katastrofi 1895 so bile poškodovane več ali manj vse ljubljanske cerkve in mnogo njih po deželi, kakor : v Vodicah, Černučah Komendi, pri De-vici Mariji v Polju, Zagorju ob Savi, Št. Vidu nad Ljubljano itd. Knezoškof dr. Missia se je na vso moč potrudil, da so dobile cerkve zdatno podporo ter s natančnim mn^t.n^afnim ^ynj;(n okusom ju strokovnim svetom povsod sodeloval, da so se iste po cerkveno-stavbnih zakonih popravile, povečale, oziroma — kakor v Vodicah in (lornučah itd. — na novo sezidale Škofijsko palačo je’na ^vojtV stroške popravil in prenovil 07 vsaj tako se pripoveduje/o J ^ e) Še4epše pa, ko vsi t/ lepi darovi duha, so pač vrline njegovega srca. — „Episcopum oportet esse sobrium, prudentem, ornatum, pudictim, modestum etc." Tak je naš metropolit. Premišljen brez bojazljivosti, pravičen brez neusmi-Ijem^trogosti, dobrohoten brez popustljivosti/ Vsakrat zadene v tem oziru zlato srednjo pot. Zelo varuje svoje dostojanstvo, inprevzeten ; v vedenji vzbuja spoštovanje poleg Iju-Hiieziir.(Jerkven ,,dostojanstvenik11 je povsod in vselej. Te vrline pak niso samo prirojene, pridobila, oziroma spopolnila jih je dolgoletna vaja. O11 in mož molitve in zata-1 jevanja — svet mož. Molil, zatajeval se in krotil je svoje srce od mladih dnij mašništva, in tako dela še danes. Molitev pak je še posebno središče njegovega življenja in delovanja. (Konec prihodnjič.) Ali nam obupati ? r t (Jasi, v katerih živimo so resni, v marsičem podobni letu 1848. Kakor so se takrat vsi narodi naše ljube avstrijske domovine potezali za syobodo in neodvisnost, tako tudi sedaj. Madjare pa so tačas njih posebne težnje privedle celo tako daleč, da so od Avstrije odpadli, cesarja odstavili in lastno, samostalno državo ustanovili. Čehi so tudi zahtevali lastno mi-nisterstvo, združenje dežel krone sv. Venceslava v posebno državo in novo češko ustavo. Poljaki niso hoteli zaostati in so se tudi uprli. Hrvatje in Srbi so tirjali popolno ločitev od Ogerske. Tuli Slovenci niso spali. Kakor pri drugih narodih, zbudila se je tudi pri njih narodna zavest. Zahtevali so narodne šole, ravnopravnost njih jezika v šoli, v uradnijah in v vsej upravi. In da bi se to ložeje izvršilo, predlagali so v državnem zboru združenje vseli dežel, v katerih Slovenci prebivajo, v eno upravno pokrajino. A svitla zarija svobode in ustavnega življenja, ki se je takrat na političnem obzorju tako lepo prikazala, je kmalu izginila brez vsakega plodunosnega sadu. Kajti revolucija na Ogerskem, Češkem in na Dunaju je vse upanje 'na boljše čase uničila. Po zatrtem uporu je L I S T E K Moja doba in podoba. Spisal Andrej Marušič. (Unije.) Št. Andrež’nje so sluli od nekdaj, da so pridni in podvzetni poljedelci, da št. andrežke njive so obdelane, kakor vrt. In res pečali so se med drugim z zelenjavo, ktere pa niso mogli spečati vse v mali Gorici. Začeli so torej že v začetku tega stoletja voziti zelenino v Trst. pa tudi „krompir“, „sirkovo“ moko in sirkovo perje. Pred letom l*bO. pa ni bilo še ce*t,e skoz Miren in Pol (Valbmc^, morali so vozariti skoz Sovodnje, Zagraj, Tržič, Devin, Križ na Občine. Potrebovali so tje in nazaj cel teden. Ko so prišli domu, morali so v nedeljo praviti vse, kako je v Trstu in kar se jim bilo pripetilo ; 'je bili so imenitni, kakor da bi bili prišli iz Amerike. — Ko sem bil šest let. star, peljali so tudi mune v Trst. Kdo je bil tako srečen in veiel, kakor jez! Videl sem visoke hiše. morje, barke i. t. d. Pa kaj vse to ! Prodali smo — nevem kaj, menda kapu? - v „špitau“ (staro bolnišče pri sv. Justu), in' ko smo šli g-or’ v hrib — bilo je okoli 4. ure popoldne prve dni novembra — zvonil je ravno veliki zvon pri sv. Justu: To je naj imeniiniši dogodek mojega prvega potovanja v Trst. Paše nekaj otročjega. V „Špitalu“ fo nam dali kruha in vina, ali jaz bi ne bil česa pokusil za \es svet, ker sem zmeraj mislil na „špital •* ; želodec se mi je obračal, ko sem videl druge jesti. In ta vtis mi je ostal dolgo dolgo let. Eden prvih čutov, ki so se mi v srcu zbudili, ko sem se začel zavedavati, bil je religiozni (versko-pobožnostni) čut. Raji sem šel v lepo domačo cerkev, kakor ne vem kam ; slajšega veselja se ne spominjam iz mladih let, ko je bilo to. Oh, kako mi je srce vskipevalo, ko so n. p. začeli „žlongat’u (pri-trkavati). Imeli smo do moje nove maše le dva zvoiuI. Zvonjenje me je vsak čas veselilo, tt^djj^ijiJe^io^j^tjn^^ ker nismo stanovali blizu cerkve. Rač pa sem se plačal za crtH leto o „Vaht*h“ (Vseli Svetih). fl akrat mi je bilo dano, ifi cel6 na „terfc (zvonik) in od blizu občudovati zvonov« in na vso moč zvoniti. — Dom& pa sem Jjj- MjjL z.IQ»OLVe__na rej a 1. Vzel sem dve sirkovi palici, ~prš?žar in obrezal ji takopla ste mi predstavljali dva zvona, ktera sem visoko na hišni zid obesil in na-tleb stojfe z vrvcama navdušeno zvonil. —• Kakor glas zvonov, pretresal mi je src6 tudi tužni glas velikotedenskega „ropotca“ (drdre). Razen navadnih, malih, ročnih dider sja. rit. bila tudi ustava pokopana, in narodi so bili tam, kjer prej. se le leta 1861 je presy. cesar po svoji velikodušnosti zopet podelil svojim ljubljenim narodom ustavo, ki je bila šest let kasneje spopolnjena in dovršena z novimi državnimi temeljnimi zakoni, kateri so še dan danes v veljavi it) na katerih sloni vse ustavno življenje naša države. Po tej ustavi so vsi narodi enakopravni. Vsak sme gojiti svoj materni jezik in se v njem izobraževati. Nobenemu se ne sme v tem oziru sila delati. Ali se pa to v resnici izvršuje ? Ali se osobito glasoviti § 19, zadevajoč jezikovno ravnopravnost, spoštuje in v dejanju izvaja ? Žali Bog, nasproti Slovanom ne. Od leta 1867-1879 so bila na krmilu, izvzemši kratko dobo Hohenvar-tovo, nam po vsem sovražna ministerstva. Vsi napori Slovanov za ravrtopravuost so bili brezuspešni in so uzbujali pri nasprotnikih le posmehovanje. Še le v dobi vlade ministerskega predsednika Taaffe-ja od 1879-1893 je padla kaka drobtinica pravice raz bogato obloženo mizo predpravic Nemcev in Italijanov tudi Slovanom in posebej nam Slovencem. Ali, ko je pred dvema letoma prevzel vlado Slovan, Poljak grof Badeni, in ko so po lanskih volitvah Slovani dobili večino v državnem zboru ter se je bilo nadejati, da se po ustavi zagotovljena jezikovna ravnopravnost vseh narodov vendar jedenkrat. v dejanju izvrši, so uprizorili Nemci v državnem zboru tak strašanski krik in vrišč (obstrukcijo), da. je Buleuijevo ministrstvo moralo odstopili in državno zborovanje prenehati. Nemci hočejo na vsak način druge narode nadvladati. Wolf, Schouerer in somišjeniki so se javno izjavili, da Avstrija mora biti nemška, ali pa naj je ne bo. Od kar je minister gw>f Badeni meseca aprila lanskega leta izdal glaso-vite jezikovne naredbe za Češko, ysled katurih je na Češkem priznana češkemu jeziku enakopravnost z nemškim, so Nemci kar zdivjali. Iz državnega zbora so zanesli upornost na ulico, zlasti med dija ke viših šol. Na Dunaju, v Pragi, v Gradcu kažejo Nemci, in posebno dijaki tako sovraštvo nasproti S ovanom, da ti poslednji se ne čutijo več varne v imenovani li mestih. Razume se samo ob sebi, da pri takih odnošajih ni misliti, da bi državni zbor zamogel zopet pričeti svoje delovanje. Dokler se Čehi iu Nemci ne sporazumejo, ostane zaustavljena tudi ustava. Kaj pa zahteya;jo Čehi ‘? Nič druzega nego pravičnost v njihovem kraljestvu? Ravno te dni sta vložila poslauca Herold in Pacak nov predlog glede ureditve jezikovnega vprašanja. V tem predlogu so izražene naslednje glavne misli : Češko kraljestvo je jedua sama nerazdeljiva celota in se sme izvršiti kaka sprememba okrajev la s privoienjem deželnega zbora; češki iu nemški jezik sta po'vsej deželi jednako veljavna deželna jezika; vse vloge na deželni zbor, odloki, predlogi in vladna poročila morajo biti sestavljena v obeh deželnih jezikih ; češki in nemški jezik sta pri vseh državnih in deželnih uradih na Češkem uradna jezika. Pri vseh teh uradih na stavljeni uradniki morajo biti vešči obeh deželnih jezikov. Vsi napisi, pečati itd. pri vseh državnih, deželnih iu samostajnih uradih morajo biti dvojezični. Vse razprave in rešitve pri državnih in deželnih oblastnijah se morajo izvršiti v istem jeziku, v katerem so bile vložene. Ali si moremo misliti večjo pravico — in spravoljubnost, kakor jo tu izražajo češki zastopniki ? Jeli najdejo te zares zlate besede tudi sprejemljiva srca na strani Nemcev ? Upamo,, da. In ako se to uresniči na češkem, ali: se ne more tudi pri nas iia Primorskem ? Kaj zalir.evamo mi družnega, kakor priznanje pravičnosti in ravnopravnosti glede našega jezika? Ali m sramotno, da deželni zbori v Gorici, v Trstu in Pulju ne morejo uspevati vsled' mržnje iu sovraštva Italijanov do Slovencev in Hrvatov in to posebno v jezikovnih vprašanjih? Jeli rt,s mislijo naši nasprotniki, da nas bodo potlačili in uničili ? Ali morda pričakujejo pomoči in rešitve od katere druge strani ? Ne vemo, kaj mislijo. A zagotovimo jih, da mi nismo še obupali nad pravičnostjo iraše ljube Avstrije. Mi se trdno zanašamo, da pride čas, ko zavlada med vsemi narodi naše širne domovine popolna ravnopravnost in pravičnost v jezikovnih, gospodarskih, upravnih in so-cijalnih vprašanjih. Dal Bog da bi skoraj vsi avstrijski narodi z geslom našega ljubljenega presv. cesarja: „ Viribus unitisu, s združenimi močmi, delali na prospeh cele države !! Dal Bog da bi naš premodri vladar in oče, kakor je pred petdesetimi leti krmil državno ladijo skozi razburkane valove revolucije, tako jo vodil tudi zdaj previdno skozi vzkipele strasti narodnih nestrpnežev in jo srečno pripeljal v pristanišče miru in sprave. Da se bo to zgodilo nas potrjuje zavest, da naš premili cesar objema, kakor najboljši oče, vse svoje narode z jednako ljubeznijo, in da hoče biti vsem jednako pravičen. To nas tolaži, to nam daje pogum, da ne obupamo. Avstrija je že veliko nevarnosti prebila, gotovo prestane tudi zdajno ne najmanjo, v katero so jo pahnili sovražniki njeni, židovsko-framason-ski liberalci, kapitalistični neinški-nacio-nalci in judovski socijalisti. Ako se to zgodi, za kar moramo prositi vsi iskreni avstrijski domoljubi, bo le-ta zmaga našega presvetlega vladarja in Njemu zvestih narodov v kroni najsijajnejši biser petdesetletnega modrega vladanja vitež-kega Frančiška Jožefa I. Narodno gospodarstvo. Deželna zavarovalnica proti .ognju - V vseh kulturnih državah, osobito pa v Evropi, trpe zastopniki dela pod krutim jarmom kapitala. Delo na eni strani, na drugi pa kapital; delo delujoče in proizvajajoče; kapital pa ukazujoč in Uživajoč. Delo ozir. delavski zastopniki so številno povsodi v večini, kapital pa v manjšini; vendar delo, če izvzamemo Belgijo, nikjer ni deležno pravic, ki mu tičejo ; kapital pa je povsodi pozapečaten in postavno potrjen tildi političen gospod. „Delavske“ množice se zaradi tega organizujejo. Skupen cilj jim je — delavska — kmečka — obrtniška pravda, boj proti privilegijem kapitala pa jim je — geslo. Ker pa vedo, da delavski rod vzlic svoji ogromni večini ne bo še tako z lepa prišel do političnih pravic, ki mu tičejo, ker je vsa novodobna politična sloboda prikrojena v prilog kapitalu, za to se delavske množice n.'j pred gospodarski družijo in ustvarjajo po načelu samopomoči, kjerkoli le morejo,jezove, ki branijo delavskim žuljem v morje večno nenasitnega kapitala. Snujejo se povsodi zadruge, ki naj bi odvzele pogubni vpliv kapitalističnim bankam in hranilnicam in oderuškim zasebnikom mej delavskimi stanovi. Kredit, ki ga ti potrebujejo, se jo tako ustvaril na samolastnih delavskih tleh. Posanme zadruge se družijo v „zveze“. Pri nas Slovencih bomo imeli z „gospodarsko zvezo11 vzor gospodarsko organizacijo kmečkega dela. Zdi se, da bo tudi na zgorej zavel drugačen duh. Menda bodo vendarle spregledali državni krmarji, da s propadom delavskih množic (kmeta, obrtnika, delavca) propade država, daje torej ohranitev in vtrditev ter organizacija dela v interesu celokupne države. Ako se bo zgodilo, kar se govori in upa, da bodo delavsko-gospodarske zveze dobivale posebno podporo od državne banke, 110, potem bomo lahko rekli, da smo rešili kredit, ki ga rabi delo na celi črti, iz krempljev kapitala. A to še ne bode dovolj. Treba dalje, da rešimo tudi delavske žulje in sadove onega kredita iz rok izsesavajočega kapitala. Kaj bi namreč pomagalo kmetu, obrtniku itd. če si bo lahko pomagal do uspešne modre stanovske produkcije, če pa svojih izdelkov ne bo mogel prodajati razun pod — ceno ?! Osloboditvi delavskega kredita mora torej nujno slediti rešitev delavskih pridelkov t. j. sadežev onega kredita! Zato pa se povsodi organizujejo delavske množice v stanovske proizvajalne kon-Sumne, kmečke (prekupcevalne') zadruge itd. ki iščejo svojim potrebam zadostiti naravnost in brez kapitalističnih prekupcev, pa tudi svoje izdelke spečati in prodati naravnost iu preko denarnih posrejeval-<-,ey. Povsodi na1 vsej črti se sekajo one žile, ki so doslej prevajale delavsko kri (žulje) v kapitalistično mošnjo 1 Ljudstvu ni treba več dosti govoriti ; ono čuti že samo nujno potrebo sa-mostalne organizacije dela. Če mu govoriš o njej, ti pove svoje želje, nasvete, misli.... in cel, prav ves gospodarski načrt ti razvije pred tvojimi očmi. Potreba uči človeka marsikaj; tako je sila in stiska, v kateri se nahajajo delavski stanovi, izmodrila le te in jih vzgojila sama ob sebi za združenje — za stanovsko organizacijo, za složno delo, za odpor proti premoči skupnega sovražnika brezsrčnega kapitala. Že predenj se je nekaterim učenim gospodom sanjalo n. pr. o zavarovanju za živino, so se naši kmetje že pogovarjali mej seboj o potrebi take ustanove s posebnim ozirom na to, da gre zdaj precej denarja več iz dežele iz žuljavih rok v roke „rokovičarjev‘! kapitalistov in njih družb za zavarovanje proti poginu po ognju pri živini itd. Za to pa je tudi splošna želja, da se bodoča deželna zavarovalnica za slučaj bolezni in pogina živine vsekako spopolni tako, da bode imela tudi svoj odsek za zavarovanje proti poginu po ognju, pozam, streli. Da vlada ni nasprotna temu, če se obojno združi v eni zadrugi, nam priča to, da že imamo eno tako zadrugo na Goriškem, ki zavaruje za slučaj pogina po nezadol-ženi bolezni pa tudi za slučaj pogina po nezadolzeni nesreči: ognja, .strele ! Naše ljudstvo pa š" takim zavodom še nikakor ne bude utešeno. Če noče izdavati svojih zavarovalnih grošev za svojo živino v ptuje kapitalistične roke, kar primeroma ni velika izguba, kolikor manj bode voljno izdavati forinte za zavarovanje samega sel>£ ptujim bankam".. Tildi deželna ali vsaj narodna zavarovalnica za slučaj smrti ali do gotove starosti ljudi je iu ostane našemu ljudstvu cilj v narodno gospodarski po; litiki. * Predenj pa se bo moglo kaj takega osnovati, treba je, da posnemamo druge narode in položimo napominani zavarovalnici in nje kreditu temelj z domačo — deželno zavarovalnico premakljiu in pohištva proti ognju. O tej se na Goriškem povsod govori. Ni vasi, da bi ne spoznali možaki, kako uemodro je toliko stotakov in v celi deželi toliko ! tisočakov trositi iz dežele..., ve se komu, v že davno prenapolnjene, pa še zmerom zlata lačne malhe židovskih in krščen-nih kapitalistov. Naše ljudstvo uvideva to potrebo zmerom bolj in bolj. In vendar se je naše časnikarstvo v tem oziru tako malo oglašalo, da lahko rečemo : ta misel je sad potrebe ! Iz ljudstva j« prišla le ta go-spodarsko-organizijska točka 1 Ljudstvo to tirja in kdor mu k temu pomaga, ne stori ni več, nego svojo dolžnost, ki jo, ima, če hoče veljati in ostati ljudski prijatelj. To stvar bo moral vzeti naš deželni zbor v roke. Ker pa v deželnem zboru Slovenci nimamo večine, treba bode v tem smislu obdelovati kat. furlansko ljudstvo, da bode pokazalo i ono končno, hrbet kapitalistični italijanski poslanski desutorici. Katoliške stranke italijanske morajo v tem oziru storiti svojo dolžnost, ter odpreti ljudstvu oči, da spoznajo prijatelje in se jih oklenejo. Ako bi kat. ital. stranka ne storila svoje dolžnosti, potem pa bode tretja za narodne gospodarstvo dovzetna kišč. stranka šla preko njih iu preko narodno - nadutih kapita-listov ! Taka zavarovalnica bo prevažna za našo celo deželo.Vsi resnični prijatelji ljudstva morajo po svojih močeh pripomoči, da se uresniči. Na Dunaju ozir. na Nižje Avstrijskem že posluje taka deželna zavarovalnica od meseca dec. pret. 1. s&m. Seveda seje temu gospodarskemu cilju kršč. družabne stranke na Dunaju iu v deželi uprla vsa mogoča kapitalistična armada: Židje, liberalci, veleposestniki, in celo nekateri „denarni" narodnjaki. Pa dobra misel je vendarle zmagala: ljudstvo je prišlo^ do zaželje-uega cilja in do pravice 1 Škodo bo trpela le židovsko-liberalno „Vzajemno za-varovaluo“ in druga zasebna zavarovalna društva na Duuaju. Pa je mar to krivično ? Ne. Nikdo ne more ljudstvu braniti samopomoči. Ta je vsakemu naravno zajamčena. Če pa dotični zasebni akcijo-narji ne bodo več vlekli mastnih dividend , od svojih akciji naj nalože svoj denar pri kreditu potrebnih kmečkih, gospodarskih zadrugah..., kjer jim bode vendarle nekaj nesel. Nihče namreč ne more trditi, da bi bilo samo to prav iu pošteno, da bi židovskim in liberainim kapitalistom denar poleg mastnih dividend nosil ‘20%, 30%, 40% do 100% itd. obreitij, kakor se je to doslej godilo pri zasebnih zavarovalnicah. Kaj ni res tako ? Torej, možje, ki ste poklicani v to, na delo, pa na složno delo, da se skoro uresniči deželna zavarovalnica za ogenj tudi pri nas, na Goriškem. Politični pregled. Notranje dežele Dijaški nemiri. Minulo leto se je končalo v znamenju nepopisnih škandalov v državnem zboru, novo pa se pričenja s škandali po avstrijskih vseučiliščih. Ker je namestništvo v Pragi prepovedalo vseučiliščnikom nositi društvene znake, trakove, čepice itd., začeli so se na komando Wolfa na vseh visokih šolah puntati nemški dijaki. Preprečili so povsodi predavanja, ter slovanske in nemško katoliške dijake, ki so hoteli poslušati predavanja, s silo pregnali iz šolskih sob. Na Dunaju in v Gradcu so celo več slovanskih dijakov ranili. Vsled tega je ministerstvo zaključilo vse nemške visoke šole do 7. marca ter zaukazalo preiskavo proti nemškim hujskačem. Daleč smo že prišli v naši Avstriji. Nove jezikovne naredbe izda v kratkem Gautsclieva vlada. Radi tega so se vršila na Dunaju posvetovanja s zastopniki češkega naroda. Tudi ob tej priliki so bili češki zastopniki do skrajnosti popustljivi. Le nemški Mihelj ima trdo bučo. Državni zbor se snide najbrže v prvi polovici meseca marca. Deželni zbori. V dež. zboru ister-skem je italijanska večina odklonila predlog dr. Trinajstiča, da dež. zbor čestita papežu k biserni maši. Hivatske govore manjšine galerija spremlja s zmerjanjem. Vrše se najostudnejši prizori. Slovanski poslanci so izpostavljeni vsakovrstnemu psovanju. G. namestnik je zbornico pozdravil le v italijanskem jeziku. Lepa nepristrauost. Do dela v prilog bednega prebivalstva dosedaj še ni prišlo. Kaj večini mar za ljudstvo. Hrvat plati iu šiiti! V kranjskem dež. zboru so slovenski poslanci predlagali, da vlada v Ljubljani osnuje slovensko vseučilišče. Istotako se je dež. zbor izjavil v prilog slovenskih dijakov, ter zahteval varstvo za njih. Tudi r štajerskem dež. zboru so besneli na galeriji, ko je posl. dr. Rozina slovenski interpeliral. Nemci so besneli in razsajali, galerijo je deželni glavar moral dati izprazniti. V koroškem dež. zboru se je govorilo o šoli. Slovensko stališče je zagovarjal posl. Grafenauer. Duhovščino je zagovarjal knezoškof sam. Vnanje države Turška vlada je dovolila ruskim vojnim ladijam prehod skozi Bospor in Dardanele. Dosedaj so smele le manjše trgovske ladije skozi to ožino. Rusija more sedaj z brodovjein v Čarnem morju pomnožiti vojno moč v vshodni Aziji. In to je velikanska pridobitev. Na bolgarskp-turški meji so se v zadnjem času zopet pojavili mejni prepiri. Turške čete ropajo in požigajo ob meji ter bolgarskim prebivalcem provzro-čajo opravičen strah. Turška vlada je •icsr "zavkazala strogo preiskavo, a iz vsega po stari navadi ne bo — nič. V Parizu se je pričela porotna obravnava proti zloglasnemu pisatelju Zola. Imenovanju princa Jurija za guvernerja na Kreti se posebno upirata sultan in Nemčija. Nesrečni otok menda ne pride do miru. Krečauska narodna skupščina poda spomenico velevlastim, da obrazloži žalosten položaj na otoku- Dopisi, Iz Ročinja. V nedeljo 6. t. m. je naš v obče spoštovani č. g. kurat Jarec povabil može Ročince fna kratek, toda koristen pogovor. Da bi se stvar prav resno pričela, povabil je č. g. kurata Šmida, kateri je v kratkih toda jedro vitih besedah opisal položaj kmečkega stanu cele Avstrije, ter dokazal, da mora kmet propasti, ako se mu ne pomaga. Kdo naj mu pomaga ? Ali zuabiti bogatini, kateri bi.še kožo slekli, ako bi se ne držala ! Ne, pomagati more samo dobra mati ubogih sv. kat. cerkev, pomoči bomo dobili od uzakonjenega krščanskega načela resnice in pravice. Za njim jfe 'giovoi-it gospod župan Zt ga iz Kanala o sadju, ter v kratkih besedah pokazal ljudem, kako morajo sadje hraniti, da bode dobro plačano. Glavna stvar pa se je vrtela okolo mlekarnice, ki je najpotrebnejša za naš Ročinj. Da pa se bode kmetu pomagalo doma kakor na polju* se je ustanovila kmetiška zadruga, katere namen je vstanoviti mlekarnico, pribaviti cepičev žlahtnega sadja, preskrbeti umetnega gnoja, da bode na senožetih rastla dobi a, mehka trava, ter upeljati dobro živinsko pleme. H zadrugi je še istega dna pristopilo 74 gospodarjev, kar pomeni, da »o korist uvideli. Od teh se je odbral začasni odbor ob- stoječ iz 9 mož, ki bi imel nalogo pravila primerno uredili- V odboru so : Fr. Kregar mlajši, Alojzij Perše, Fr. Srenj-šček, And. Čargo, And. Dugar, Jož. Malnič, Janez Tomažin, Janez Boltar, And. Spenjšček. Prav veseli in zadovoljni smo se razšli, ter iz dna srca smo hvaležni vsi Ročinci najprej preč. g. kuratu Jarcu, ki je povabil č. g. amida in g. župana Zego in to se razume: obema imenovanima gospodoma: Bog ju živi! L* pridite še, y; odprtimi rokami Vaju bomo vsikdar sprejeli. Na nas pa je, da njun trud ne bo zastonj; ostanimo možje, vstrajajmo ! Naj nas ne potro morebitni pomisellci ; stvar je izvrstna in se ne boji luči. Skušnja bo učila. Pogum ! Naprej! Iz vol Canske županije. Boj za pravico je geslo, po katerem naj se pri nas pripravljamo za prihodne obč. volitve. Vsi dobromisleči Občinarji vseli treh volilnih skupin, ozirajoč se na pretekle dobe žalostnega spomina, ne glede ne na desno ne na levo, složimo se in volimo si zastop vreden lepe naše občine. Volimo može, kateri vživajo zaupanje radi njih značajnosti in poštenosti, dobre gospodarje, katerim bo res skrb za občino. Dela je pri nas veliko, katero zahteva može, poštenjake, značaje.- Na delo možje. posvetujmo se in oglejmo si može, katerim brez skrbi izročimo skrb za občino. Upamo, da tudi pri nas ne ulovijo nobenega možje, katere vodi le strast, le samoljube, kateri so se pokazali nezmožne voditi gospodarstvo velike županije, kateri so možki posebno v zabavljanju proti duhovstvu, dasi isto pri nas najmanj želi v občinsko hišo, da bi tam komandiralo. Tedaj možje, bodite možje nevstrašeni — volite — cele može. Dal Bog, da bi naši občini lepše solnce zasijalo ! Jz Kromberga. Od 10. do 16 t. m. obhajali smo ponavljanje sv. misijona, o-ziroma duhovne vaje. \ odili so je prečastiti gospodje misijonarji Urban Nežmah, Vinko Krivec in Mihael Klančnik. Da si od medanskega misijona utrujeni, ozuanovali so z mladeniško ognjevito navdušenostjo in prepričljivo zgovornostjo večne resnice. Udeležba, če vzamemo v poštev ob-širnost in raztresenost- dunovnije, bila je povoljna. Presunljiv je bil sabotni govor, ki je veljal mladeničem. Pri sklepu je govornik poživljal mladeniče h glasili izjavi, da hočejo v bodoče biti zvesti ljubitelji Jezusa. Mladeniči so bili tako ginjeni, da jim je beseda zastala. Marsikateri je oni prizor krivo sodil, češ mladeniči niso hoteli odgovarjati. Resnici na ljubo, in v obrambo časti mladeničev bodi javno povedano, da so drugi dan po skupnem s,v. obhajilu prišli vsi v duhovnišuico ter duh. pastirju v pričo preč. g. misjonarja s rosnimi orni glasno obljubo storili. V spomin odkritosrčne izjave omisli so si dve cerkveni zastavi, za kateri so že omenjeni dan 30 gld. darovali. K sklepu priredila se je. procesija ž Najsvetejšim, katera je bila vsled krasnega dneva prav veličastna. Kako veseli i srečni so bili pretekli dnevi! Zal da so nam prehitro minuli. Vidili smo sovražnike roke si podajati, krivico povračevati, zastarane grešnike ponižno klečati pri spovednicah. Koliko skelečih ran se je zacelilo, koliko potrtih src ohladilo, le sam Bog v&. ReS ! blaženi dnovi, katere nam ,je Bog pripravil, da smo se v njih veselili i'> za nebesa prerodili. Prečastiti gospodje misijonarji! Du-hovsko polje kromberškega vikarijata ste lepo obdelali, vinograd dobro oskrbeli! Zato pa Vam, kakor tudi vsem drugim gospodom sotrudnikom, presrčua hvala ! za plačilo Vašega neumornega truda pa : Bog Vam povrni tisočero. H 6 V t <2 1. Gorica. Jugoslovanski mecen mil. škof Strossnnyei' je dne 4. t. m. spolnil 83. leto, dne IG. t. m. pa obhaja šestdesetletnico svojega duhovništva. Tudi Slovenci ob tej priliki čestitamo »lavnemu škofu. Sprava na Kranjskem. Narodovi gospodarji *0 neprehoma rovali proti spravi Bali smo se že, da »Narodovci** prevagajo v narodni stranki, ter se razbijejo vsa pogajanja. Vendar pa je prevladal trezueji duh v narodni stranki iu kakor poroča »Slovenec11, je klub narodnih poslancev podal katoliškim poslancem pismene pogoje za spravo. Katoliški de-•želnozborski klub je takoj odgovoril. Tako so pogajanja zi^mt-V-tiL-u. Upamo, da se ^ranjiki poslanci slednjič otresejo nem-SJ&ga jerobstva. Dal Bogi Napovedbe za osebno 'doliodarino. Vlada je dovolila, da se podaljša -rok za vlaganje teh napovedeb splošno in brez posebne prošnje do 15. februarija V posebnih, ozira vrednih slučajih se na prošnjo podaljša ta rok tudi do 15. marca, vendar izgube dotičniki, ki vlože svoje napovedi po 15. februvariju, volilno pravico v cenilne komisije. Društvo »Sloga" j« imelo minoli četrtek odborovo sejo, v kateri so se na novo imenovali poverjeniki za vse občine na Goriškem. Poverjeniki se naprosijo s posebno okrožnico, da sprejmo to imenovanje. Novačenje bode lotos: v Gradiški dne 7. marca; v Korminu (ine 9. in 10. marca; v Gorici (za mesto) dne 23. in 24. marca; v Gorici (za okolico) dne 17., 18., 21. in 22. marca; v Ajdovščini dne 14. in 15. marca; v Kanalu dne 11. in 12. marca; v Bovcu dne 30. marca; v Tolminu dne 26. in 28. marca; v Cir-knem dne 1. aprila; v Sežani dne 2. in 3. marca ; v Komnu dne 4. in 5. marca; v Červinjanu dne 27., 28. in 29. aprila; v Tržiču dne 25. in 26. aprila. „Voditelj “ — nov slovenski list za bogoslovne vede bo izhajal vsako četrtletje na štirih polah. Pečal se bo izključno z bogoslovnimi vedami in bo tu-rej namenjen pred vsem velč. slovenski duhovščini. Oziral se bo tudi na praktično stran in zato mu bo zelo ustreženo, j ako velč. gg. dušni pastirji dopošljejo I kratkih sestavkov iz svoje izkušnje ali I vsaj vprašanja o različnih zadevah v dušnem pastirstvu. — Cena listu bo 1.20 gl. na leto. Prva številka izide koncem sušca. Naročnino in rokopise sprejema dr. Fr. Kovačič, profesor bogoslovja v Mariboru. Vabilo na naročbo. Tukajšno c. kr. kmetijsko društvo odpre, kakor v preteklih letih, naročbo, katere se lahko vdeleže društveni udje in kmetovalci naše dežele, na. skupno nakupovanje a) bakrenega vitrijola (prve vrste) in b) zmletega žvepla (dvakrat rafinirano, izvanredno dobro zmleto), po naslednjih pogojih: 1. Kupna cena za bakreni vitrijol je določena na 22 gld. in 30 kr. kvintah 2. Pri naročbi bakrenega vitrijola je plačati 5 gld. varščine od vsakega kvintala ali 50 kr. od vsakih 10 klg. 3. Za originalna sode držeče 250 kg. ne bo plačati embalaže; med tem ko se bodo za manjše množine uračunili Žaklji po različnosti množine blaga. 4 Najmanjša množina bakrenega vitrijola, katero se sme naročiti, je določena na 10 klg. in v množinah, katere se dajo deliti v številko 10. 5. Kupna cena zmletega žvepla v Žakljih po 50 klg. je gld. 7.10 kvintah in varščina, katera »e mora plačati pri naročbi, znaša 1 gld. za vsaki Žakelj. Splošni pogoji : Zgoraj navedene kupne cene so določene za blago v društvenem magacinu v Gorici (Stolni trg 10), toda stroške nakla-dovanja bodo morali plačati naročniki sami. Naročbe se Sprejmejo do konca marca 1898. Blago »e izroči v mesecu aprilu t, 1. in takrat se ima izvršiti tudi dotično doplačilo. Za naročnike, kateri bi ne prevzeli bakrenega vitrijola ali žvepla v času, ki se jim naznani posebnim listom, se bo hranilo blago v magacinu š* osem dni j, proti nagradi I kr. od kvintala na dan. Po preteku te dobe se bo smatralo, da dotični naročnik noče sprejeti blaga in vplačana varščina pojde v korist „zaloga za naročbe1*. Tukaj je zaplenjenih 22 vrstic radi notice „Tatvina v Gorici“. Židje in loža skrbč za naraščaj v naši bogoslovnici. Lega »azionale, zastavila je svojo moč in denar, da pridobi tudi 'med učiteljstvom . in duhovstvom svojih zvestih poturic. Kako naj si razlagamo drugače njih skrb za g »riško bogo-slovuico. Listi, kateri dan na dan blatijo; krs&nske nauke, polivajo z gnojnico kat. duhovščino, zastrupljajo mladino z nenravnostjo in jo tirajo y brezverstvo, se upajo tožiti, da so redkejše in redkejša vrste italijanske duhovščine Kdo je temu kriv? Kdo iztrga žecy.fpr.y.iiJiiladosti mla- dini ljubezen in poklic do tega jvzviše-nega stanu ? Zato nadomestimo jih z narodnimi propalicamf, lovimo nepokvarjene mladeniče slovenskih starišev, si misli brezverska framasonska klika. Dobro ve namreč, da bodo to najboljši janičarji — njenih brezvestnih naporov. — Se-ve ne pozabi pri tem ravnatelja goriškega, bogoslovja, kateri vestno iz-polnuje svoje dolžnosti. — Z nesramnostjo blati gospoda, katerega že ime ji „11011 suona tropo italianamente/* in mu greni že itak težavno službo, ter ga izpostavlja židovskemu nasilju v zasmeh. Gtovo se g. ravnatelj ozira na take perfidnosti le s pomilovanjem in preziranjem. Ali kar moramo obžalovati in odločno obsojati je to, da izhajajo take reči ne od samih Židov, ampak že od njih gojencev, kateri so že v bogoslovju, grenili uže g. ravnatelju. Preveč bi bilo odgovarjali na nesrame napade,v ker je resnica že gotovo vsem znana. Žalostno a resnično ! Malik časopisja, se ve, židovskega je sedaj „veliki•* Zola umazani romanopisec, brezverec francoski, kateri je stal te dni pred porotniki. Ves Israel ga po-roslavlja, iz celega sveta dohajajo čestitke nauduševanja. Tudi Goriško židovstvo noče zaostati vse polno bozojavov in pisem je romalo v Pariz k ,.junaku" Zoli. — „Gliha vkup štrilia*1 Znižana kazen. Viša sodnija je znižala znanemu Antonu Knezu, kateri je bil kaznovan 11:1 14 mesecev težke ječe, ker je napadel in ranil mestnega tajnika Vecchija kazen Je na 8 sesecev. „11 popoio istriano*. »Istersko Ijiultvo,** je nov list, — tednik, kateri bo izhajal v Pulju. Židovski in iredentov-ski listi ga pozdravljajo — stem je vse povedano. »Popolo istriano" pa ga potisne k morju v umazana gnezda, kjer so peščic* nenasistnih lahonov, kateri mislijo, do oni so „istersko ljudstvo.“ Ukradeno kolo. Iz neke hiše v ulici proti postaji, je ukradel nek dolgo-prstnež žensko kolo. Občni zbor »Slovenskega čebelarskega društva** se je vršil 24. dne m. m. v pisarni kmetijske družbe v Ljubljani Občni zbor je izvolil predsednikom ravnatelja v Marijanišču, prečast. gosp. profesorja dr. Frančiška Lampeta, podpredsednikom ravnatelja kmetijske družbe. gosp. Gustava Pirca, in odbornikom gg : bogoslovca Rado Grmovnika, čebelarja Petra Pavlina iu učitelja Frančiška Roji 110 Občni zbor je nadalje ukrenil izdajati strokovni list »Slovenski čebelar", katerega uredništvo se je poverilo gosp. Fr. R »jini, učitelju v Šmartinu pod Šmarno goro. Na predlog gosp. Murze iz Krapjega na Štajerskem se je odboru naročilo sestaviti nova društvena pravila, ki bodo omogočila snovanje podružnic »Slovenskega čebelarskega društva** po Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Pri tej priliki javljamo da bo vsak ud, ki plača letnino (G ?hl.), dobival društveni list brezplačno. Odslej naj se vse pošiljatve, tičoče se „Slovenskega čebelarskega društva**, pošiljajo pod tem naslovom v Ljubljano. Ben-Hur ali prevajanje iz tujih jezikov. — Še nam je v spominu, da je pred nekaj leti sloviti Sienkievvizcev roman „Z ognjem in mečem" izšel h krati v dveh slovenskih prevodih. Enega je izdala »Slovenska Matica" v Ljubljani, drugega J. Krajec v Novem Mestu. Opravičeno so se čule takrat z mnogih stranij tožbe, da se to obširno delo izdaja h krati v dveh zalogah pri nas ubogih Slovencih, ki pač ne moremo po nepotrebnem izgubljati pisateljskih močij. Pohoden slučaj imamo zopet te dni. V »Soči-* je jel izhajati v listku prevod Wallacevaga Bsn-Hurja. Poslovenil gaje Podravski. Pred kakimi petimi leti pa je izšel prevod istega Ben Kurja v „Ame-rilcanskem Slovencu" od Matije Šavsa. —• Izpod dveh peres prevod istega dela! Ako najdeta izdajatelja oziroma predla-gavca romana „Z ognjem in mečem* izgovor v tem, da sta ii krati delala, drug za drugega nevede, morata pa Podravski in „Soča“ molčati, ker je izšel prevod Ben-Hurja že pred tolikim časom, da bi bila mogla zvedeti za-nj. Vender se ne jezimo nad »Sočo", ki priobča Ben-Hurja. Nasprotno, prav hvaležni smo jej za lepo berilo. Toda g. Podravski je imel nepotrebno delo, »Soča" pa bi bila menda dobila amerikauski prevod tudi ceneje. Nekaj drugega nas srbi. Naše prevajanje iz tujih jezikov bi bilo treba organizovati, prevajavce zbrati. Naj si odloži vsak prevgjavec tuji jezik, iz katerega hože prevajati, in naj bo znan z vsemi, Ici prevajajo iz istega jezika. Ti naj sporazumno delajo. Tako ne bomo imeli samih diletantskih prevajaveev in ne bo se dogajalo, da bi dva ali njih vež isto delo slovenilo, vsak v svojem kotu. Nočemo misli dalje razvijati, ker stvar spada v področje prevajavcev in pisateljskega društva. Besedo imajo torej kompetentni faktorji, naj imajo še — delo. Duhovno romanje v Lurd in posvečenje udeležencev Lurški Materi Božji od 8. Mecembra 1897 do 8. decembra 1898. Sveti oče papež Leon XIII. so podelili vsem, ki sc udeleže duhovnega romanja v Lurd, svoj poseben blagoslov, (la bi se pod Marijinim varstvom srečno začelo udanostno slavlje konec tega stoletja. Dom. kard. jacobini. Kako se bo romalo? Tako, da se bomo v srcu in z molitvijo pridružili onim srečnim romarjem, ki bodo mogli zares romati v sveto votlino v Lurd. Posebno se pn združimo duhovni romarji s triduevnico ali devetduevnico. To opravimo ako molimo verno in pobožno, kakor je Marija sama naučila pri-prosto in pobožno Bernardinko, rožni venec in skupno molitev za odpustke v ta namen, da bi po Mariji izprosili od njenega Božjega Sina odpuščanje grehov in vedno pokorščino sv. Cerkvi in sv. Očetu. Dobra Mati naj usliši naše prošnje in naj se ozre na naše želje iu namene, s katerimi se pridružimo pobožnim romarjem. — Kdor podeli vsaj 5 kr., dobi: Podobico : Slava Lurške Matere Božje in Skupna molitev z odpustkom, katerega so podelili Leon XIII. Kdor hoče kaj natanjčuega zvedeti, naj se obrne do preč. inons. Dom. Alpi, profesorja bogoslovja. V Kanalu je dne 31. 111. m. umrla g. Marija Kofol rojena Križnič, soproga miz. mojstra in posestnika g. Val. Kofola. Blagi podpornici revežev Bog podeli večni mir in pokoj ! Na Libušnjem umrl je 3. t. m. po dolgi mučni bolezni obča spoštovani posestnik Anton Sivec p. d. Baret. Ranjki bil je dolgo let cerkveni ključar, bil je župan, dokler mu zdravniki niso ukazali, da mora ta preutrudljivi posel odložiti. Bil je ranjki tudi cerkveni orgljavec in marsikatera lepa pesem se je pod njegovim vodstvom Bogu iu Mariji v čast zapela. On ni imel sovražnika — in zato je ob njegovi smrti vse žalostno vzdihnilo: škoda moža. —• Bog mu bodi milostljiv. Ob njegovem grobu zdihuje vdova s sedmini neodraslimi otročiči; zdihuje občina, zdihuje cerkev, zdihujejo posebno reveži— katerih oče je bil ranjki. N. V. M. P. Iz Poilnielca. — Politično društvo »Zavednost** je imelo svoj občih zbor duč •23. januarja t. 1. Predsednik Štefan 8 >-žič je otvoril zbor ob 2. popoldne krepko in navdušeno priporočajoč udom, naj bodo v resnici zavedni! Volil se je nov odbor in sicer: Ivan Kuštrin, predsednik. A. Plesničar, tajnik, Štefan Božič, podpredsednik, Jožef Brelih, Martin Humar, Fr Šorli, Tomaž Kragelj, odborniki, Jožef Golja, Miha Golja, Miha Kragelj, namestnikom. Bog daj novemu odboru obi-lega blagoslova, da ne bo društvo „Zi-veduost" le: glas vpijočega — po Bači! S Kneže. Naš 1 cerkvica je imela poškodovan strop ; zato jo je sl. gav.tr stvo zaprlo. Pa mi Kuežuni se nisim radi tega ustrašili, ampak šli smo urno na delo — les, kamenje, apno, pesek nosimo iu spravljamo skupaj, kakor čebele med v svoje panje! I11 tako upamo, da začnemo cerkev popravljati takoj spomladi: kadar jo popravim) in olepšamo, da bomo lahko ponosni na-njo, že sporočim Tebi — dragi „Pr. List". »Kmetiška Čitalnica" v Podmalcu priredi v proslavo svoje 25 letnice dnč 13. febr. slavuostno veselico s sledečim sporedom : 1. „Triglt 10“. — Za G glasov iz »Pesmarice". — 2. Slavnostni govor. — 3. „Himna'1 v proslavo 251etnica. — Mešan zbor: A. Plesničar. — 4. Živa podoba. — 5. „Kje dom je moj?* in „Lepa naša domovina“. — Tarab. zbor. 6 Dekla matija. — 7. „Davorija*.— Možki zbor : Fr. Vilhar. — 8. »Po jezer 11“ in „ Bratci veseli vsi*. — Tamburaški zbor. — „ lfltra!u — Igra v 1 dejanju. —• »Ženin kos". — Mešan zbor: J. Laharnar. — 11. „Kovač si je prižgal tobak11. — Tamb. zbor. 12. „ Veseli pastir“. — Mešan zbor - A. Medved. — 13. Srežkanje. — 14- Večerna*1. Mešan zbor: Fr. Vilhar. Vstopnina 20 kr. — pričetek ob 6 uri zvečer — po veseliei prosta zabava. K ogromni udeležbi vabi uljudno. Čitalnični odbor. Slovenska kuharica je izšla v četrtem pomnoženem natisu v »Kitoliški bukvami**. »Slov. kuharica** je že v prej- šnjih izdajah po vseh slovenskih krajih dokaj razširjena ter povsod priljubljena •pripomoč v hiši. Tpj miV' ■ »ji je pri-dejan M^strani_nlisiežfiii dodatek, katerega je sniiala M. Lavtižar. Cena knjigi pa je ostala ista. Velja 1 gld. 50 kr., vezana 1 gld. 80 kr„ s pošto 10 kr. več. »Slovenska kuharica* je vsled svoje bogate vsebine zelo priporočljiva knjiga, ter se dobiva v ^Katoliški bukvami" v Ljubljani. Za Alojzijevišče (III. izkaz 1898): Preč. gg. Alfonz Poljšak 5 gld., J os. Šlunder 5 gld., Leopold Vuk 3 gld., Iv. Feltrin 10 gl. 40 kr , Jos. Primšar, župnik 8 gld., Filip Abram 5 gld., Anton Šfiligoj 5 gld., Josv Skočir, dekan 5 gld. 50 kr., monsignor Štefan Kofol 10 gld., preč. g. Tomaž Rutar 10 gld., monsgr. Abram J. 30 gld., Fr. Klanjšček 12 gld., bi. g. Luka Dugar 5 gld., v družbi pri g. Alojziju Marušiču v Opatjem Selu št. 56 se je nabralo 4 gld. 25 kr. Vsem našim dobrotnikom Bog obilo povrni! v Blagajništvo. Društvo „Šolski dom“. (XI. izkaz od 18, jan. do 5 febr.) Oglasili so se kot ustanovniki z doneskom 100 gl. še sledeči gospodje • Pečenko Anton, trgovec v Gorici; Vales Marko, kurat v Branici in neki „Podtnelčan“. V plačali so: Dermastia Janez, kaplan v Solkanu, za odkupnino novoletnih voščil 2 gl., Tis karna A. Gabršček v Goriclv na račun ustanovnine še 88 gl. 20 kr., Zenska gor. podružnica sv. Cirila in Metoda od II. končerta še 100 gl., „F. S.“ v Gorici 5 gl., „Neki Podmelčan1* na račun ustanovnine 25 gl., Gospodična Olga Kovačič prejela od različnih tolm. gospopov za „kašo“ 23. jan pri Zanču na Mostu 6 gl., Dr. Fran Kos, c. kr. prof. v Gorici, ustanovnine 100 gl., Hmelak Fran, vele-tržec v Lokavcu,viia račun ustanovnine 4 obrok. 10 gl., Čibej Fran, vodja zem Ijiške knjige v Adovščini 10 gl., Od u-pravništva »Prim. lista“ 3 gl. 47 kr., Rutar Simon, c. kr prof. v Ljubljani, na račun ustanovnine 3 obrok 10 gl. — Skupaj 359 gl. 67 kr. — Vsled prejšnih izkazov 6109 gl. 94 kr. — Do 5 febr. došlo je torej v gotovini 6469 gl. 61 kr. Društvo „Šolski dom." Trst-Istra. Škofijski list krški. Mil. g. dr. Ant. Mahnič, škof krški, je jel izdajati škofijski list z naslovom: Acta Curiae episc. Vegliensis. List se tiska na Su-šaku dotlej, da škof na Krku ne osuuje tiskarne, za knj. Za lirvatsko gimnazijo v Istri. Naučili minister je ustauovil 6 itipendi-jev po 500 gld. za one vseučiliščne dijake modroslovne fakultete, ki se hočejo posvetiti profesuri in bi hoteli služiti na lirvatski gimnaziji, ki se ustanovi v Istri. Dekanom v Kastvi je imenovan v®leč. g. Mihael Laginja, župnik v Ve-princu. Pri obCinskih volitvah v Rovinju je propadla vladajoča stranka, kateri je na čelu dr. Bartoli, ki je na čuden način prišel v državni zbor._________________ V Trstu so zaprli /znanega rogo-vileža in pretepača Edgarda Rascovicha, sina mestnega odbornika. Ranil je nekega delavca. Ljubezniv soprog. Anton Vrtavc v Trstu je prišel pijan domov. Mesto da bi bil lepo legel spat, je začel razsajati in pobijati. Žena je morala iskati pomoči na policiji, ki je navdušenega soproga odpeljala seboj. Iz cerkve v zapor so peljali 58-letno Ano Planišek, ki je pijana razsajala po cerkvi novega sv. Antona v Trstu. „(Hovder, hovder, hovder“, ali šaljiva slovnica. (Dalje; sp. A. M.) Tedaj „danes“ (zdaj) 1 Ali je kdo med čitatelji, da ne bi bii še slišal vprašanja : „No, od kod pa prideš“ ? Je li pa tudi pomislil, kako gorostasna nezmi-sel tiči v onem vprašanji ? Mislimo si stvar, kakor je. Jaz stojim tukaj; pred-me stopi in stoji že pred mano pri-jatel ali znanec. Pozdravim ga in on mene. Nar pred ga vprašam .... (Hic Rhodus !) — Če rečem : „od kod ;prideš“ ? bi pomenilo to, da ima še le priti (woher wirst du kommen ?); pa saj je že tukaj, stoji že pred mano. Aha, že vem, kako moram reči : „od kod prihajaš'-1 ? Pa saj ne prihaja več, saj je že tukaj. Kako tedaj porečeni ? Prima regala im is : Nikar ne misli, da se mora vse prav tako reči, kakor po nemški (woher kommst du ?). Potrkaj si na čelo, vzbudi logiko, pa ti pove, da prijatel ne pride še-le jutri ali drevi, ampak je že tukaj, in da tudi ne prihaja in se mi še-le počasi bliža, ampak stoji že pred mano in jaz ž njim že govorim. Ce je torej že tukaj pri meni — je gotovo že prišel. Pravilno vprašanje tedaj bo : 01 kod si pa prišel? — Tako se ognete germanizmu in zlorabi dovršnika pridem in nedovršnika prihajam. — Poslušajte, kaj se mi je ne davno primerilo! Sedeli smo pri bralni mizi trije vštric, A., B. in C. Ko je bil gosp. A nek časnik pregledal, pomaknil ga je proti sosedu B ter mu pomignil, da naj ga d;i meni (C)- Gosp. li mi ga vroči s tihimi besedami: „Pošilja Vani gosp. A“. Jaz, držeč že Ust v rokah, odgovorim : „Ne, saj ga imam že“ (v dokaz ga enomalo povzdignem). B ponovi besede „Vam pošiljau, ker ni bil znabiti moje opazke razumel. Jaz: „Kako mi ga pošilja ? saj ga imam že v rokah14 (ga spet povzdignem). B: ,.Aha, Vam je poslal1'. Jaz: „Takoje prav"! Povedal sem to, ker žalim, da bi tudi vsi moji čitatelji imeli enak razum za moja pojasnila, kakor ga je imel g. B. Prihodnji krat pokažem, kako mnogi v tem gvešfe — v privatnih in uradnih spisi! ('Da prih.) Listnica uredništva : Gg. dopisnikom iz Drežence, od nekod, iz Vipav»kega Vertoibe itd : Oprostite radi preobilega gradiva prihodnjič. Srčna hvala. Denarni promet Hranilnice in posojilnice v Šempetru pri Gorici v uje 1. upravnem letu 1 7. Prejemki (ji d. kr. Izdatki gld. kr. Hranilne vloge . . 15269 50 Vzdignjene hran. vloge 4797 Vrnena posojila . . . 1521 15 „ % od vlog 23 03 Prejete obresti od dol- Posojil 12923 26 žnikov 479 99 Upravni stroški . . . 53 7 <7» Deleži 147 — Izplačanih deležev . . 1 — Pristopnina 73 50 Naloženi denar . . . 4226 47 Pristojbina za upravne Vrnena izposojla . . . 4025 — stroške 11 86 Inventar 177 07 Naložen denar vzdignen 4002 50 Delež (Ljudski posojilnici Obresti od tega . . . 8 47 v Ljubljani) .... 2 bO Razni 2 — Tiskovine 90 99 Prehodni 20 — Koleki 13 67 Izposojila 5735 — Prehodni 20 — Koleki 7 86 Gotovine konec 1. 1897 925 067» 27278 83 27278 83 Bila inca. Aktiva gld. kr. Pasiva | gM■ kr. InventAr 177 07 Deleži 146 _ Posojila 11402 11 Hranil, vloge Zaostal« obresti . . . 2 79 gld. 10.472-50 Naložen denar .... 223 97 Kapit. obresti Koleki 5 81 gld. 191-36 Delež pri Ljudski poso- 10663 86 jilnici v Ljubljani 2 — Izposojila 1710 Gotovine konec 1. 1897 925 06‘/. Predp obresti od posojil 171 01 Čisti dobiček . . . . 47 947, 12738 817. 12738 817. t !53~S BS Ed. JPavlin, v Grorici v Nunskih ulicah št. 10. nasproti gostilne „Belega Zajca1* usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo uagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja injzlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. Vse po najnižjih cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela. Mtm Mirin v gosposki ulici št. 23, v hiši g*. dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v jnestu in na deželi 'svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Kotlu, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po ‘/» kila in od enega funta. Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna. VINARSKO INJSADJARSKO DRUŠTVO ZA RRDA a.«ssžy Goaict prodaja lnaravne in pristne bliske pridelke [po zmernih cenah. [Zaloga pristnih J briških m : burgundcca rizlinga, modre frankinje0 [in druge.J - $$§>(£&&$<& $$$4 Sedež društva je.v Gorici, ulica Barzellini št. 20. FO TOG-JRA-FUJk. premil, knezonadskofa Missia dobi se na prodaj pri fotografu A. Jerkiču v Gorici na Travniku št. 11. in sicer 1/2 naravne velikosti 3 gld., kabinetni format 80 kr. C. kr. priv. krojni aparati Vozniki v Gorici in z dežele, pozor! j Sedlar Valentin Ferjančič naznanja, .la je odprl svojo sedlarsko delavnico v Gorici v Vrtni ulici v hiši grofa Tliurna nasproti odprtemu sadnemu trgu. V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd. izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanj«. Priporoča se toplo svojim rojakom in slavnemu občinstvu v Gorici in z dežele. &&Q§SM $&&§£$£$ srebrar v Gl ulica